356 Anton Medved: Bratje, zapojmo! Denašnji svet. — Milenko: Svet. da je slišal natanko, kako govori, kakšne pre- Tudi je kot predsednik podpornega društva za govore ima, kake običaje in prazne vere, kakšne slovenske visokošolce na Dunaju velik dobrotnik pesmi prepeva i. dr., in tretjič je imel vedno velikošolske mladine. Izmed šestorice, opisane železno pridnost. Vzgled nam je dal! v „Jezičniku" 1. 1891., je pobrala nemila smrt Tako orje vrli naš rojak na ptujem — že že tri; da bi nam on živel in deloval še mnogo, petdeseto leto na književnem polju slovenskem. mnogo let, v to mu pomozi Bog! Bratje, zapojmo lJratje, zapojmo s krepkimi glasi Žalosten ali vesel napev! Dviga, tolaži v vsakem nas časi Prsij čutečih krilati odmev. Petju je dana sladka oblast. Ko smo v mladosti plavali zlati, V mehko smo zibel legli na noč, Pesem zapela lepo je mati, V sen zazibala nas tiho pojoč. Petju je dana nežna oblast. Pesem popeva borna sirota, Da si tolaži duševno bol, Pesem življenja lajša ji pota, Tožno popeva, joka na pol. Petju je dana mila oblast. Hodi iz doma slepec do doma Gosli od javorja v roci drži, Zdušno zapoje, kamor priroma, Pesem junaška neti ljudi. Petju je dana krepka oblast. Glasno pastir na travniku poje, Ptica ga spremlja, vonja mu cvet. S krono ne menja radosti svoje, Pesem življenje, travnik mu svet. Petju je dana čista oblast. Pesem zveni na toplem zapečku, Vnuku jo poje mož sivolas. Duša topi se nežnemu dečku, V dedov zamaknjen bajni je glas. Petju je dana čarna oblast. Kadar telo se v zemljo preseli, Trudno od pota, temnih skrbij, Pesem nam bodo zadnjo zapeli, Grob zapustili solznih očij. Petju je dana žalna oblast. Pesem nas spremlja v zemskem življenji, Vanjo izlivamo radost, bolest, V upanji, strahu, veselji, trpljenji Pesmi odmev ostane nam zvest. Petju je dana stalna oblast. Pevajmo torej v bratovskem krogu, Dvigaj nas pesem, zveni nam v slast! Pesem je ljuba samemu Bogu, Rodu vzvišuje vsakemu čast. Petju je dana višja oblast. Anton Medved. Denašnji svet. D enašnji svet je misli te: Čemu nam treba novih stvorov! Živimo se od starih vzorov. Saj glava je velika že, Kdor ume velike glave. Anton Medved. Svet. ivrasan je svet in omamljiv, Odsvita v njem se tajen čar. A naj bo še tako vabljiv, Veruj prijatelj mu nikar! Podaja kupo ti slasti, Izpiti jo želi srce, Čarobno zunaj se blesti — A v njej se skriva smrt, gorje! Milenko.