V devei inštirideseto letol Z današnio šterilko stopa nUčit. Tor." v 49. leto syojegi obstanka. Ves čas se je boril za napredek šclstva, ki je podlaga napredku in razroju načega naroda Dobro urejeou šolet?o prinaša lepe uspebe, lepi uspehi pa privedejo naš narod du kulturnrga razvoja, ki je pedlaga blaginji. V tem oziru je 'naš narod dobro oapredoval. Danes imamo razvito knjiiefnost, razvitc časopisje, ki se je izkazalo zlaeti t novejšeni času kot velcsila, razvito druiabno življeDJe, raznovrstne zadruge, denarne «arode in gospdarska podjetja, kar vodi naš narod k blagin.i in v rrsto kulturnih narodo?. Pa katera je tista gonilua sila temu preobratu tekom štiridesetih let ? 3 ponosom smemo reči, d» je U naša judska izobrazba in ta napredek sad trudopolnpga dela modernpga šolstra. Brez žolske izobraibe bi bil nas narod za takšae kultarne pojav neimožen in nesposoben. Mnogo 8Tio pridobili; napredek uašega aaroda nas veseli, ker je to sad načega ne•amornega truda, a obenem moramo priznati, di smo komaj pričeli orati ledino. Mogočoi naši narodni sovražniki nas z namenom ovirajo jri našem kulturnem prodiranju. Ti dobro Tedo, da je dobro urejeno šolstvo prvi pogoj napredku, zato nsm nočejo dati tpga. Zlasti na periferiji nase doraovine oam odrekajo šolsko isobrazbo r mfttf>rinščini, nam odrekajo spoeobnost v napredkn, nas sovražijo, preganjajo in Das bočejo izpodrioiti z douiače grude. Io aaj mi gledamo to miruo? Ne, vsak od nas mora zastariti vse svoje moči, da odbije soTjrafcne navale. Ce hočemo pa mi odbiti sovražoe navale, mora vladati r naših rrstah etroga, železna disciplina. Kdor deluje za narodni blagor ne samo pri talstvu, marveč na katerikoli stroki našega kulturnpga razvoja, oni je Treden sin r.aš*>ga naroda, vreden Dašsga epo&tovanja in naše čaiti. Dovolj je bilo prepir», somStva in osebnih napadov med nami brati istfga naroda. Taki pojavi nas devajo v vrsto nezrelib politikov, ki donašajo samo razdor, zlo ia našim sovražnikora regelje. Zlasti učitoljstvo mora biti idealno. Borba za napr^dek šolstva, odbijanje sovražnih navalov na šolstvo, požrtvovalno delo v šoli in najveikrat brazplačno delo med narodoni za uarod — to so ideali, ki ne nosijo začasnega dobička, mnogokrat pa odpor, preganjanje, preziranje in tudi materialno škodo. Takim idealistom 8e navadni svet posmebuje, ker danes prevladuje ideja materialiima. Učiteljstvo se ne 8me ozirati na to. Tako idealno delo je Dujno potrebuo, ki prinese stoteren sad nažemu narodu v bodočuosti, in kdor Ijubi narod, bo ?se to z veseljem delal za narod. Učiteljstva poklic je delo na polju prosvete in napredka. Pri tem delu, to moramo povedati 8 poudarkom, ne smemo gledati na politiško strankarstvo. Učiteljstvo mora biti pri izpolDJefaoju sfojih stauovskih dolžnosti nad strankami, to se pravi, da mora biti vsakomur pravično. Ako uiiteljstro izpolnuje svoje stanovske dolžnoBti, deluje — in to ob sedanjib gmotnih razmerab — %& občoi blagor. Premnogo jib je pa, ki se po koDfanem trudapolDem delu poprimejo rasoega socialnega dela. Tem gre vsa čast, naš narod mora priti polagoma do spozntoja — čeprav politiški veternjaki z bla tom zakrivajo narodu oči — da je šola z vestnim uiiteljstTom največji in najboljši prijatelj ljudstva. Dčiteljstvo mora biti prepojeno z radikalnim in naroduim duhom, ker je narodni moment daiies važnega poraena. Ono mora biti tudi demokraškega duba. Aristokraciji in birokratizmu je po splošni volilni pravici za vselej odkleokalo. Proč od tod na deio za narod!