Velikonačna priloga. rastni. - C. C. con la Ptsta^ Pouk sesa jusarje I Stev. 14. (Poštne tek V Tirata, petek 2. aprila 1926. Lete IV. lakaj« vsak potok opoMna. Naslovi Trst-Tstosto C a« sila Castra 37 ali pa 3 vi« lmbriaai D/M, Izdaja: ionsorciJ Malaga Usta MALI TBfMUK ZA NOVMIS NI FOUI ---------------------- J Stanai ana ItavHka 35 stotink. Eno lato 10 lir VS U®.,SK0 KNilMCA -.s ov LJUBLJANA. (JUGOM. -y - Mali koledtr. Potc.k, 2. aprila: Veliki petek. Sobota, 3.: V e 1 i k a -sobot a. — Nedela, 4.: Vstajenje J. Kr. (Velikanoč). — Ponedeljek, 5.: Veliko n. po n d e ,1 j e k. — Torek, 0.: velikon. torek, Celestin. — Sredo, 7.: Herman Jožef. — Četrtek, 8.: 'Albert, Dionizij. —Petek, 9.: Marija Kleo-fa, Demeter. MALE NOVICE Dvajsetletnica. Na praznik Mar. Oznanjenja 25. marca je praznoval goriški nadškof, mons. Sedej, dvajsetletnico svoje nadškofovske službe. Na mnoga leta ! Tarinacci odstopil. V nedeljo 28. marca je Farinacci govoril fašistom v Milanu. V tistem govoru je tudi povedal, da bo zapustil svojo službo kot, glavni tajnik stranke. Res jo faatopil ko j potem in z njim so odstopili drugi člani strankinega vodstva. O razlogih njegovega odstopa veliko časopisje nič ne piše. Zato molči tudi Mali list. Razglednice. Ali smejo biti siLovenskc ? Seveda* Besedilo na razglednicah ni nobeni postavi podvrženo, ako jo dostojno. Le krajevno ime mora biti (ako je tiskano !) na prvem mestu v večjih črkah ital i jan.sko-urad.no, slovensko pa manjše na drugem mestu. Tega naj se drže založniki in trgovci, pa tudi kupovale! Ne opuščajte svoje naravne pravice ! Tržaška škofija. Izšla je po mnogih letih zopet knjiga, katera vsebuje pregled cerkvenih razmer v tržaško-koprski škofiji. Škofija šteje 439 tisoč duš. Razdeljena je na 111 župnij, od teh pa je 22 brez duhovnika. Nadalje je brez duhovnika 29 samostojnih duhovnij (kuracij ali ekspozitur). Kapel amsk ih mest je v celi škofiji 97, ka-Pelanov pa ,samo 38. Vseh duhovnikov, kateri ti škofiji pripadajo, je 194. V tem številu so vsi upokojeni in izgnani. Tujih duhovnikov bivat v škofiji 22. En dušni pastir pride na približno 3500 vernikov. To je za redno in uspešno dušno pastirstvo odločno premalo. V prihodnje bo še slabše, ker tudi bogoslovcev-študentov manjka. Stari junak. Po jugoslovanskih mestih se pripravljajo, da proslavijo 80 letnico Nikole Bašiča, velikega državnika. Pašičevi nasprotniki pa trdijo, da ima stari junak že 85 let. Bašič je bil rojen 1. 1841 v Zaje-čarju. Bo poklicu je inženir. Mož je visoko, krepke postave, še čil in svež. Trdno drži v svojih rokah vajeti jugoslovanskega voza in jih no misli izpustiti. ALI BO KAJ? 2e davno smo objavili izžrebane številke »Ljudsko pratike*. Za dobitek se ni hobeden oglasil. Zato danes objavljamo drug« številke in sicer: 1539, 1127, 389, 4403, 08. Poglejte rdeči listek v Pratiki, žo ste zadeli. Kdor zadene, naj se prijavi na upravništvo Malega Usta, Trst, ulica Imbriani 9. III. Ako se nobeden ne pri-Blasi, zapadejo dobitki v korist »Malega iista.» Največja Inč na svetu. Lansko leto so postavili največji svetnik sveta in sicer, na gori Afrique bli-ZU Dijon-a na Francoskem. Postavljen je 1947 čevljev nad morsko gladino ter ima namen da razvetljujo smer letalom med vožnjo Baris-tAlgier. V presledkih • Po pet sekund zažari ta luč, ki je močna 814 milijonov sveč in jo ob jasnem vremenu vidna 300 milj na okoli, v megli Pa 100 do 125 milj. Nenavadna reiitev iz morsl ralov Strašen morski vikar je prihrul 13. marca nad pristanišče v Aleksandriji. Divjal je 30 ur s tako silo, da je ustavil ves morski promet. Signali, kakršne tam uporabljajo, so svariU ladje, naj ne vozijo h kraju, ker je bilo valovje v pristanišču še bolj nevarno; butalo je čez nabrežje. Vihar je odtrgal in odgnal več manjših bark, jih razbil in potopil; tudi več ljudi je potonilo. Prav čudno je, da se ni potopil nizozemski konzul v Aleksandriji, Mavr cij Leon po imenu. Ta konzul je obenem lastnik ladje Lisette, ki je na kupčijski poti vprav sedaj v aleksandrijski luki. Dne 14. marca, t. j. v nedeljo zjutraj ob 4 je kapitan parnika «Lisette» telefoniral konzulu, da je njegova ladja v nevarnosti, ker je vihar sosednemu parniku potrgal vrvi, s katerimi je bil privezan na suho in se je ta parnik zaletel v ladjo «Lisette». Konzul je nemudoma vzel avto in je na njem drvel v luko. Da bi lažje hitreje vozil, in da bi vihar, ki je divjal, voza ne prevrnil, konzul avtomobila ni dal pokriti, temveč je v nepokritem vozu — pač pa dobro zavit — hitel v pristanišče. Ta okoliščina mu je rešila življenje. Ko se je konzul pripeljal v luko, je ne- nadoma odpovedala električna luč pri avtu. Ker je dež lil, vihar razsajal in ker je bilo ob štirih zjutraj, je bilo v luki popolnoma temno in avto je v polnem teku naredil grozen skok s kamnitega nabrežja naravnost v globoko morje, kjer je radi svoje velike teže za vselej izginil pod vodo. Šofer je bil takoj vrh vode, konzulov omot (velika boa) okrog vratu pa se je bil zapel na avto ter je konzula potegnil v globočino morja. Toda mož je še mlad, zraven pa izvrsten plavač; posrečilo se mu je, da se je odkrižal nesrečnega omota in splaval na vrh vode. Toda gorje, ne šofer ne konzul dolgo časa nista mogla nikjer na suho, ker kameni-to nabrežje v luki je visoko. Ponovno vpitje na pomoč je vihar prevpil: obenem pa je še bila popolna tema. Končno se je vendar posrečilo šoferju, da je na nekem kraju zlezel na suho. Toda od silnega napora je omedlel. Konzul pa se je poprijel za neko vrv, s katero je bil na suho privezan bližnji parnik. Ko je šofer prišel k sebi, je pomagal konzulu na suho. Oba, konzul in šofer, sta bila hudo ranjena. Oba sta si razbila kolena in dobila hude rane na prsih in na rokah. Rane sta dobila, ko *ta skušala priti na suho. Avtomobil je ostal na dnu morja. ' ■WVWW^W^. mSHEC Morilci poslanca Matteottija. Bili so-pred porotniki v Chieti. Javnost so .je malo zanimala za to vf.Ji. .. Matteotitijeva vdova sploh ni prišla k obravnavi. Po izreku porotnikov so dobili Dumini, Volpi in Poveromo vsak po 5 let,. 11 mesecev in 5 dni ječe. Na podlagi pomilostitve se jim odpuste 4 leta ječe. Všteje se jim tudi preiskovalni zapor. Obsojeni so tudi. na plačilo stroškov in na izgubo pravice d'o javnih služb. Ma-lacria in Viola sta bila oproščena. Vrečica. Časniki so poročali v marcu o dveh neprijetnih dogodkih med Itfflijani in Slovenci. Na meji pri Logatcu je prišlo do streljanja med finančnimi Stražniki. En jugoslovanski stražnik je bil ranjen. V Ljubljani se je o tem govorilo mnogo in so se nekateri razburjali. Kmalu potem so bili sredi mesta ponoči napadeni trije Italijani. Dva sta ubežala, tretji pa je obležal ranjen. Zaradi tega napada je 1-talijanski konzul v Ljubljani, markiz Ravolti, zaprl v znak protesta za en dan svoj urad in se šel pritožit k velikemu županu Baltiču. S tem je bila zadeva končana,. Obe vladi, sta pokazali resno voljo, da se po najkrajši, poti ustavijo taka dela, ki bi lahko zanetila velik o-genj, če bi se ponavljala. Mi kot krščanski socialisti smo načelni nasprotniki staromodnega nacionalizma. Zato iz prepričanja obsojamo pretepanje «za narod«. Po naše jo treba za narod dleltii, trpeti, žrtvovati sebe, ne drugih. Nauk nasilnega nacionalizma pa so iztuhtali nasprotniki slovanstva. S svečo ustreljen. Na pokopališču v Windsoru na Angleškem je v zid vdelana plošča, kjer stoji samo tale napis : «C. Home — ustreljen od sveče«. V neki knjigi pa so našli tole zabeleženo: «8. jun. 1833. je C. Horne-ja nekdo ustrelil s svečo, ki je bila izstreljena iz puške«. «Najbrže», tako pravi poročilo, «je šlo za kakšno stavo ali šalo ▼ mnenju, da se mora lojeva sveča zmečkati, če zadene na odpor ter da na more nič poškodovati človeka«. Toda poizkusi so pokazali, da je mogoče s svečo prestreliti močno desko. Orjaški zrakoplov nameravajo zgraditi v Ameriki. Novi orjak bo lahko v dveh dneh preletel iz Amerike v Evropo. Obsegal bo trikrat toliko plina kakor «Los Angelos« in bo 200 čevljev (nad 60 m) daljši kakor ta. Načrti so že popolnoma gotovi. Zrakoplov se bo lahko s seboj sto potnikov s prtljago vred. V slučaju potrebe bi ilahko prenesel dvajset aeroplanov. Trgovina s sužnji. Ob Rdečem morju se zopet oživlja trgovina s sužnji. Egiptovska oblastva so postavila v boj proti trgovcem-roparjem celo brodovje oboroženih stražnih čolnov, ki so pa morali zadnje tedne večkrat, poklicati na pomoč angleške križarke. — V angleškem parlamentu so vzbudila, ta dejstva precejšnje razburjenje. Govorniki so poudarjali, da vso kaže, da so bili sužnji' ujeti večinoma na ozemlju, ki stoji, pod, angleško oblastjo, sužnji pa so bili vsekakor namenjeni za osrednjo Arabijo, za ozemlje, ki je pod angleškim varstvom. Stekla krava. Na Francoskem se je zgodila. Kmet je kupil na sejmu par krav in jih gonil proti domu. Na potu pa je eni nenadoma izbruhnila steklina. Krava je zdivjala, se zakadila v nekoga, potnika in ga poman-drala na tleh, da je dobil težke poškodbe. Nato sef je zaletela v neki avtomobil, ki pa jo je vrgel s ceste v jarek. Pa se je pobrala in zakadila v nekega kolesarja, ki ga je s kolesom vred! dvignila na rogovih in vrgla na tla. Končno so jo u-strelili, ker ni smel nihče do nje. »Kristusu Kralju I« Naš priznani skladatelj Vinko Vodopivec je ravnokar izdal zbirko 16 evharističnih pesmi (obhajilne in blagoslovne) za mešani zbor. Že skladateljevo ime je za te pesmi najboljše priporočilo. Prav kmalu se bodo udomačile po naših korih. Vsem napredka željnim zborom in pevovodjem priporočamo. Zvezek nosi naslov »Kristusu Kralju«. Stane 6 lir. Naroča se pri Katoliški knjigami, Gorica, via Car-ducci R. UNEC JAKEC t Kako so pridne te naše ženice! Že kuhajo pirhe, peko nam potice. ■ Za narod se tudi potica peče, • a mili narod je jesti neče. Pozdravi naših vojakov. Iz Rima so poslali pozdravi radiotelegrafisti: Bradač Rudolf iz Kačič, Gregorič Avgust iz Dekanov; Čehovin Leopold iz Gor. Branice, Nardin Jožef i« Standreža, Volf Peter s Petrovega brd&, Čerin Franc iz Pluženj, Okroglič Anton iz Kanala pri Gorici: Kinkela Ivan, Nožič Angel. Iz S p e c i j e pozdravljajo obrežni topničarji: Čeč Fran, Postojna; Klančič Gabrijel, Miren; Tavčar Fran, Vojačka; Repič Antbn. Čepno pri Košani; K riž m a* Marij. Padriče pri Trstu; Črnjarič Vincenc, Brest; Ka.lčič Mihael, Barbana; Kovač Fran, Postojna; Abrabomsberg Ciril, Kačja vas; Možina Alojzij, Stelo piri \’ipavi; Penko Fran, Hrastje pri Št. Petru; Jež Anton, Vipava; Ferfolja Fraa. Vojščica; Kosmima Miroslav, Gorjansko; Trobec Anton. Klanec pri Komnu; Gruden Adi, Idrija; Rupnik, Andrej, Spod. Idrija; Golob Anton, Ledine pri Idriji; Kogej Avgust, Idrija; Rudolf Rafael, Črni vrh pri Idriji; Gabrijelčič Peter, Kanal; Grebetnjak Ivan, Deskle; Trpin Henrik, Gorica; Sosič Marij, Opčine; Dolenc Fran, Divača; Suban Vladimir, Trst; Raspor Anton, Klana, Brezigar Izidor, Kanal; Lavrenčič Josip, Deskle. Kraški župani V nedeljo 28. marca so se zbrali v Trstu fašisti na. veliko slavnost.. Iz sežanskega okraja sp je slavnosti udeležilo 18 vodilnih narodnjakov. Vojna odškodnina. Beneške obligacije imajo na, borzi 39. marca ceno 70.90, to je 7090 lir gotovino za 1000 lir obligacij. Pismo iz Milana Od naših železničarjev, ki jih je službo zanesla v daljne kraje, prejeli smo pismo sledeče vsebine: « Nahajamo se že 4 mesece tukaj v Milanu in še vedno brez stanovanja. Dose-daj smo ležali v postaji v nekakih službenih barakah., tako da nimamo počitka, ne ponoči ne podnevi. Dosedaij se je š« prestajalo, a vedno ne more tako biti. Prosimo gospode državne poslance, naj bi kaj posredovali za nas pri železniškem ministru. Nujno je potrebno, da kaj u-krene za nas. Obenem pošiljamo pozdrave vsem prijateljem in znancem, vsem čitateljem «Mal ega lista« in posebno našim družinam. Skuk Fran, Guštin Fran, Sivec Mihael, Peteros Aoljzij. Kako se bodo uredili občinski užitki (jusi) na zemljiščih V našem listu smo že večkrat omenili, da je izšel zakon, ki na novo urejuje občinske užitke (juse) na zemljiščih. Zadeva je zelo važna. Jusarje skrbi, kaj bo z nji-kovimi starimi pravicami. Po deželi že bodi jo ljudje, ki bi hoteli ljudi pognati v pravde, sebe pa obogatiti. Zato naj bodo jusarji skrajno previdni. Predno se odločijo za kako pravdo v tej zadevi, naj se dobro in vestno informirajo pri zaupnih in poučenih ljudeh. Da zadostimo prošnjam naših kmetov, smo se odločili, dla prinesemo danes prvi l*ouk o novem kraljevem dekretu-zakonu t, dne 22. maja 1924, št. 751, ki je bil tmc-frtašen v «Gazzetta Ufflciale« z dn« 28. maja 1924.. št. 122. Pri tem pouku bomo vpoštemli tudi tostvaime avstrijske državne zakone in deželne zakon-e Gotriško-Gradiščanske, Kranjske in Koroške, v kolikor so še v veljavi. Kaj so občinski užitki (jusi) ? Jusi, po italijansko «usi civici» so pravice, ki jih imajo posamezniki ali pa skupine oseb maj zemljišču, ki je lastnina tretje osebe (zasebnika, frakcije (srenje), •hčine, države ali drugega javnega bitja) — zato, ker so jih prvotno prildlabili, ker »o prebivalci določene občino ali frakcije ali pa kot člani določene družbe. Po domače povedano: Jus imaš ina zemljišču, ki ni tvoja Last, ker si ti ali tvoji predhodniki bil član občine, frakcije ali pa določene družbe. Pravico, dla paseš ter pobiraš steljo in les na občinskem (frakcijskem) zemljišču, imaš zato, ker so troji predniki bili člani občine (frakcije). Kakšne vrste jusov imamo T Imamo razne vrste jusov: Jus lahko •bstoji v tem, da imaš pravico pasti na aemljišču, ki ni tvoja last, napajati živino, prenočevati z njo; pobirati drm, lomiti kamenje, zidati, pobirati sadeže, žgati apno; jus lahko obstoji v tem, da imaš pravico, saditi sadlje in trte na tujem aemljišču v lastno korist, sejati v 'Lasten prid itd. Vse te pravic® pa izvirajo odtod, ker ste ti. ali tvoji predhodniki bili člani določene Skupine (občine, frakcije ali drugega, kroga oseb). Kako si boš jasa ohranil. Novi zakon ima namen, urediti, pravno stanje jusov. Zato hoče novi zakon, prisiliti vse, ki se smatrajo za jusarje, da priglasijo svoje pravice. Zakon tudi določa, kdo bo te pravice na novo uredil: Uredil jih bo za vse naše im krajine (Trst, Videm. Pulj in Reko) komisar za likvidacijo občinskih užitkov, ki ima. sedež v Trstu. Naslov njegovega unadia je: Com-missario per la liquidazione degli usi civici, Trieste, Via Gavana. Do 6. junija moraš prijaviti I Zakon jasno določa: Kdor izvršuj« ali si prisvaja skupinske pravice (juse), je dolžan predložiti do 6. junija 1926. pismeno prijavo komisarju. Ko preteče ta rok, — im če nisi predložil prijave — izgubiš ju,s in ne moreš več doseči, dla bi ti bil priznan ! Zatorej občine, frakcije, jusarji in vsi, ki jus zahtevate, ne zamudite tega roka ! Kakšne pravice na tujih zemljiščih boš prijavil ? Ali boš prijavil vsako pravico, ki jo i-maš ina tujem zemljišču ? Ne ! Ti imaš n. pr. pravico, da voziš črez sosedov travnik, da zajemaš vodo iz sosedovega vodnjaka. To pravico si od njega kupil ali on sam ti je to pravico '(^ervltuto) priznal. Ta tvoja pravica ne izvira odtod, ker si član občine ali frakcije ali kake. družbe — marveč prvotimo izvira samo iz pogodbe med teboj in sosedom. Te zasebne pravice (servitute) na. tujem zemljišču ti ni treba prijaviti, ker to ni jus. Zakaj jus je samo ona pravica na tujem zemljišču, ki si jo ti (ali tvoji predhodniki) prvotno pridobil samo i:z tegia razloga, ker si ti (ali tvoji predhodniki) član občine, frakcije afli (trtice dok>čMM> družba. Prijaviti moraš sledeče občinske u-žitke : 1. Vse prave juse. ž. Svetujemo pa, da prijaviš tudi vse one služnostne pravice (četudi so vknjižene v zemljiški knjigi kot navadne servitute), ki jih imaš na zemljiščih, katera so last občin, frakcij in drugih združenj. To svetujemo zato, ker je celo za strokovnjaka mnogokrat nejasno, ali gre za navadne servitute ali za juse. Prijava te stane samo 4 lire. Bolje drži jius, kakor lovi ga ! Kako se prijava sestavi, povemo na koncu, ko bomo že razložili, kako bo komisar po novem zakonu uredil juse. Kaj hoče novi zakon doseči? Pet poglavitnih namenov ima: 1. Komisar naj točno ugotovi, kakšni in kako obsežni jusi obstojajo in komu pripadajo. 2. Zakon ima namen, juse kolikor mogoče odpraviti ali omejiti, v večini slučajev proti odškodnini, deloma, pa brez odškodnine. 3. Uživanje jusov naj se uredi tako, da se zboljša kmetijstvo in dla se dvigne produkcija. 4. Zakon priznava jusarske pravice vsem članom občine ali frakcije, tudi no-vohišnikom. Vendar dokler komisar ne izda za, vsak posamezen slučaj takega dekreta, se današnje pravno stanje ne sme spremeniti. 5. Zakon hoče ohraniti gozdove in pašnike nerazdeljene. Trajni pašniki in gozdovi se ne bodo razdelili (razkosali) med posameznike. Komisar ima pa oblaisft, razdeliti med posameznike en diel zemljišča, ki je obremenjeno z jusi, če je to zemljišče pripravno za trajno poljedelsko obdelovanje (za oranice). Kako bo komisar ugotovil jnse? Ugotovil jih bo na podlagi prijav in dokazov, ki jih bodo interesiranci navedli v prijavi ali tekom celotnega ugotovitvenega postopanja. Kdor ne prijaivi, ta jusa noče in ga zgubi. Kako se izvrši likvidacija jusov ? Juse bo komisar odpravil (likvidiral) ali omejil na podlagi sledečih zakonskih določb : I. če je last zasebnika. 1. Če je lastnik obremenjenega zemljišča. zasebnik (n. pr. grof Schonburg) se likvidacija izvrši tako: Od celotnega, z jusi obteženega, zemljišča bo komisar oddelil en del. Ta del postane prava in popolna lastnina občine, frakcije ali družbe jusarjev. Na tem dlelu bodo Občinarji ali frakcijonisti smeli izvrševati svoje pravice. Če zemljišče sestoji iz pašnikov ali gozda, — se oddeljeni kos ne razdeli med upravičence. Če pa. obteženo zemljišče je ali se da premenithi v oranice, se oddeljeni kos razdeli med posamezne Občinarje — oziroma fi-akcijoniste in postane njihova zasebna lastnina. Kako velik bo ta deL To se ravna po važnosti in obsegu občinskih užitkov (jusov). Če imajo jusarji važne in obsežne juse, se odcepi večji del zemljišča, če imajo maljhne in »zke juse, bo ta del manjši. Zakon našteva tri vrste jusov: Bistvene juse, to so jusi, ki se tičejo samo strogo osebnih in družinskih užitkov. Med bistvene juse spada: pravica. pasti, napajati živino, nabirati drva samo za kurjavo, za poljsko orodje itd. Koristni jusi so oni. ki služijo deloma tudi v pridobitne namene. Na primer: pravica nabirati drva za kurjavo in prodajo, otresati in pobirati sadje za prodajo, žgati apno za prodajo itd. Lastninski jusi so oni, ki obsegajo tudi pravico, da si deležen sadov in lastništva zemljišča. Na primer: Pravica, da sadiš drevje, da seješ v lastno korist itd. Za odpravo bistvenih jusov bo oddelil komisar najmanj eno četrtino im največ polovico celotnega obremenjenega zemljišča. — Za odpravo koristnih in lastninskih jusov b* komisar kot odškodnino oddelil najmanj polovico in največ tri četrtine obremenjenega zemljišča v korist občine. II. Če je lastnik javno bitje. 2. Če je lastnik z jusi obremenjenega zem,ljiščai javno bitje (frakcija, ohčina, dežela, država itd.) se likvidacija obstoječih jusov izvrši tako: a) da se jus, ki obtežuje gozd ali pašnik omeji; vsak (stari ali novi) upravičenec sme izvrševati svoje pravice le v mejah stroge družinske potrebe. b) v ta namen, sme lastnik oddeliti kos zemljišča, ki zadostuje, da upravičenci na njem krijejo svoje osebne in družinske potrebe. Ta kos zemljišča postane ali ostane last občine ali frakcije in samo na njem smejo upravičenci izvrševati svoje pravice. Če obstoji obteženo zemljišče iz oranic ali se lahko spremeni V oranice, odredi komisar tudi v tem slučaju, da se za odpravo bistvenih (koristnih ali lastninskih jusov oddeli primeren kos in paircelira med upravičence. Jusi med več občinami ali frakcijami. So slučaji, ko ima občina A na zemljišču občine ali frakcije B jusarske pravice, občina B pa ima jusairske pravice na zemljišču občine A. Vsi ti mešani jusi med več občinami -ali frakcijami se po novem zakonu načeloma odpravijo. Zakon deli te mešane juse na dve vrsti: ena vrsta mešanih jusov se bo odpravila brez odškodnine, druga pa z odškodnino. Komisar pa se mora, predno odredi razpust mešanih jusov, prepričati, ali je to gospodarsko koristno. Če zahtevajo po-' sebne gospodarske razmere, sme komisar odrediti, naj dosedanja! mešanost jusov med občinami ostane. Vendar mora uvesti nov primeren' -način uživanja jusov. Zasedba obremenjenih zemljišč. Imamo take slučaje: Od gmajne, ki je last občine ali frakcije, so posamezni jusarji kar sami oddelili kose zemljišča, so jih zboljšali in jih nemoteno uživajo že dolgo let kot da bi bila njihova zasebna last. Uradne delitve pa odškodnine za zboljšanje, ki ga je 'doprinesel s svojim delom zemljišču. Ali pa komisar razsodi.: Zasedeno zemljišče postane popolna lastnina posestnika. Toda ne zastonj. Posestnik mora plačati zakupnino, ki se zračuna tako : Sedanja vrednost zemljišča (1000) manj vrednost zboljšanja (800) in najmanj 10 letne obresti (100). Skupaj torej v našem primeru: 1000—800+100 — odškodnina 300 lir. Talko komisarjevo razsodbo pa mora potrditi kralj. Kakšno obremenjeno zemljišče se bo delila ? Zakon tako pove: Vsa zemljišča, ki so prišla v last občim ali frakcij na podlagi prejšnje zakonodaje o jusih, — vsa zemljišča, ki bodo prišla v last občin ali frakcij na podlagi pričujočega dekreta — kakor tudi vsa zemljišča, ki so danes v posesti občin, frakcij ali raznih združenj in na katerih se izvršujejo junf — a* vs» ta zemljišča velja nia&cU : Zemljišča, ki so trajno in, koristno po. a Ima kot gozd in pašnik — se ne razkosajo (parcelirajo). Zatb meče denar skozi okno vsak, ki najema inženirje, da bi tako razkosanje (parcelacijo) pripraviti in izmerili ! b) Zemljišča, ki so trajno in koristno porabna kot. oranice — se lahko razkosajo (parcelirajo) med Občinarje (ali trakci jonjste). Parcelacijo mora odrediti komisar, sicer ni mogoča. Parcelacijo izvršijo uradni inžinirji, ali pa celo poseben delegat, ki ga imenuje minister za narodno gospodarstvo. Zato je pač brez pomena, če privatni inžinir izdela načrt za razdelitev — ker komisar ta načrt lahko mirno zavrže. Deležniki dobijo parcele najprej v dedni zakup in morajo plačevati letno zakupnino. Šele, ko zboljšajo zemljišče, po načrtu uradnih strokovnjakov, jim bo komisar priznal prosto zasebno last na tem zemljišču. Komisarjev odllok pa mora potrditi kralj. Pri parcelaciji oranic daje zakoni prednost revnejšim Občinarjem ali frakcijonistom, negle-de na to, ali so bili jusarji ali ne. Kaj bo z delitvami, ki so bilt izvršen* po stari zakonodaji? V mnogih občinaLi so juse odpravili in obremenjeno zemljišče razdelili na podlagi avstrijske državne postave in deželnih zakonov. Ali delitve veljajo ? Troje si zapomnite : 1. Če je bilo razdelitveno postopanje do 6. junija 1924 popolnoma zaključeno, razdelitveni načrti od deželne ohlasti potrjen in če so razdeljene parcele tudi vknjižene na ime posameznih deležnikov — potem je ta delitev veljavna. Tu ne gre več za jus, zemljišče je tvoja 'zasebna lastnima. Komisar tu nima nič opravka. Prijave ni treba. 2. Drugi slučaj : Razdelitveno posto-panjfe je Mio do C. junija 1924 popolnoma zaključeno, razdelitveni načrt je deželna oblast potrdila. Toda posamezni deležniki niso vknjižili razdeljenih parcel na svoje ime. Vknjižena je še vedno občina, frakcija ali Lastnik prej obremenjenega zemljišča, Kaj naj stori tak deležnik 1 Nujno svetujemo, naj vloži tudi on prijavo na komisarja. Priloži naj dokaze, da je zemljišče po uradni delitvi prešlo v njegova dejansko last. Zahteva naj priznanje zasebne lastnine na tem zemljišču. Če doprinese zadostne dokaze, mu bo komisar zasebno last na zemljišču tudi ugotovil in odredil, da se vknjiži na njegovo ime. 3. Uradno razdelitveno postopanje s« je noi podlagi stare zakonodajo sicer pričelo, pa ni bilo do 6. junija 1924 popolnoma zaključeno.\ Ali pa so si jusarji zemljo med sabo razdelili brez vsakega uradnega postopanja in ga dejansko uži-vajo. Za oba ta slučaja velja noipom\xu 9s\a’ja‘jo... Za «Mali list» napisal Fr. S. Finžgar. Meseca julija — kmalu bo pol -stoletja od 'tedaj — sem »topil v ranem jutru prvič na kraška tla. S počasnim, škripajočim in suvajočim, mešancem som ao pripeljal — reven študent v Divačo. Obstal sem na poti proti Rodiku; ves zaspan in krmežljav sem bil po celonočni vožnji. Od morja je pihal veter, ki mi je bil dotlej neznan: ves mehak in voljan je bil. Še sedaj vidim proti vzhodu nagnjen hrastič, pri katerem sem obstal. Vse veje so bile obrnjene po tourji, listi so čudovito uporno, a vendar živahno trepetali. Stal sem in se nisem mogel geni-ti: Dobesedno sem zijal v tai nepoznani kršili svet. Fantič, ki sem videl toliko kamenja samo na Triglavu, ki sem rastel sredi sočnih polj in vrtov, po planinah sredi črnili gozdov in zelenih pašnikov, sem res sam kot začaran okamenel sredi kamnov in nisem mogel do sebe. Prišel je po poti mož, kakor sem jih videl doma, ko so tovorili s kisom. Izpod sivih obrvi so gledal* žive oči, vsa lic« pa j« bilo kot skala in še opanka njegove in brezrokavnik raševnat — kot bi zrastel v trnju pod hrastom. Pozdravil mo je. Njegova beseda pa je bila začuda mehka in bratovska. Ta me jo premaknila da sem šel naprej proti črni zaplati boro v ega gozda na Čuku. — Naselil sem se v Kodiku. Nov svet je bil to — ves naš, ves bratovski, in vendar tako svojski, da sem glodal, gledal... Zvok govorice se mi je zdel večna pesem. Delo v tesnih ogradah je bilo talto drobno, skrbno, kot bi pleli gredice za rožmarin... So hoja deklet je bila čisto druga, in smeh in daviti p. In možje so posedali po kamnitih zidovih in modrovali. Nikjer ni bilo be- gotnega mestnega tekanja, nikjer široke gorenjske oblastnosti. Vse je bila skromna zadovoljnost, ki je z iznajdljivo roko našla sadež sredi kamnov ... Po enem tednu pa je prišel za menoj moj oče. Spet sva obstala pri istem hra-stiču. Oče je tlačil pipo, glodal, gledal, odkimaval z glavo in vzdihnil : «0, ubogi, ubogi, kaj trpite 1» Tedaj sem razodel jaz svojo modrost: «0če, vse drugače delajo tu kot pri nas. Menda ne znajo prav gospodariti«. «Smrkave-c !» je zarežal oče, kar ni bila njegova navada. «Le zakaj se ne u-griztoeš v jezik pri taki besedi. Kdor zna živeti na tej zemlji, tisti je tak gospodar, da se mu odkrij na sto sežnjev daleč. — Smrkavec«, mi je ponovil in krenil dalje. Čez dolgo je še dodal: «In če bomo vsi od hudega konec jeuiali, t*h ljudi ne bo vekomaj kraj. Kamen so !» Po tej prerokbi jo oče namišljen molčal. * * * 0 polnoči me je zbudila od mene mnogo starejša sestrična Jerica. Pristna Gorenjka je bila, pa presajena na Kras se je prelevila v pristno Kraševko: po besedi- in noši, po delu in pesmi. Samo plese in opasilo je nespravljivo smrtno sovražila. Ta Jerica, ki mi je bila sicer srčno dobra, je bila v večnem sporu b menoj. Kako ne ? Ona je hotela vodnega dela, jaz vednih počitnic; ona je ljubila dolge molitve, jaz pa dolge kose kruha. Kljub -temu mi je obljubila, da me vzame s seboj v Trst, ko je z drugi-nii dekleti nosila na trg sadje. Zato me je poklicala o polnoči — in smo šli. PODLISTEK Zločin in kazen (Ko n e c). «Mamica», kam pa greš?* jo vprašal otrok, ko je prišla v vas in je zavila mimo šiviljine- hišice na levo v malo- ulico, ki pelje k cerkvi. .. . «K nebeškemu Očetu, Manja«, je odvrnila mati,. Cerkvena vrata so bila pdprta. Vs-opila je. Prvič po šestih letih 1 Vse v cerkvi jo je gledalo1 kot znanko in vendar talko čudno tuje, kakor gledajo dobri prijatelji, s katerimi smo se -brez vzroka razšli in jih potom nenadoma zopet obiščemo. Začudeno- je gledala 1-urška Mati božja z modrim pasom, z desne v votlini! na lovi s krstnega kamna pa skoraj jezno sv. Janez, mrko so gledali z obeh strani cerkve iz rdečega marmorja izklesani vitezi na nagrobnih kamnih. — Samo eden ne gloda niti jezno, niti začudeno. Ubogi, bledi, krvavi mož na -križu v velikem oltarju. Gospod, krvav in bled, kakor pred tolikimi leti njen Jože, je ni pokaral : Torej si vendar prišla? — Z očmi jo je pozdravil : Dobrodošla ! — Oko-li njega je gorelo v obrabljenih oltarnih svečnikih šestero rumenih sveč; v klopeh so klečali ljudje. Vdova ni šla med ljudi. Pokleknila je zadaj pod korom v črvivo klop, z ruto si je zagrnila obraz, v sladki bolečini je mislila in molila zanj. — Poleg njo je stal otrok in obračal glavico naokoli. Orgle so zadonele. Kričeče, majhne podeželske orgle. Toda molilki tam zadaj v klopi je vsak glas segal do srca — že šest let ni slišala orgel —■ vzbujal ji je bolestne, a vendar tako ljubo spomine; besede-, ki jih ji jo on govoril ob večernih urah, je zopet slišala; njegovo suho roko jo držala v svoji. — Te misli, ki so ji še pred par urami- trgale srce, so ji sedaj tako dobro dele! Vedno slajši in slajši so postajali spomini, ko je prišel pred oltar mlad, bled kaplan in začel moliti, z mehkim enakomernim glasom. Tako je -bral njen Jože zvečer iz koledarja, skoraj tako! Še bolj je zakrila srvoj obraz, prsi so se dvigale, ramena so se tresla — ihtela je. Zopet so zadonelo orgle in ljudstvo jo pelo. In kaplan, jo visoko dvignil malo monštranco ter -podelil blagoslov. Žena tam doli v klopi, pa jo neprestano jokala. Ljudje so se začeli razhajati. Pri krepilnem kamnu so se nekateri ozrli proti jokajoči, a v senci je ni nihče spoznal. Kmalu na to je prišel kaplan, se ozrl na desno in levo iin ko je videl v klopeh še par ljudi, je šel v spovednico desno pod korom. Kaplan, poslan staremu, bolehnemu župniku v pomoč, je prišel šele pred kratkim iz semenišča in je -bil ves poln duha im- vnetosti se-moniškega ravnatelja. Vsak dan je sedel v spovednici, četudi mu je župnik zagotavljal, da razen o velikonočnem času ni prav nikakega dela v spovednici. Žena v klopi ni zapazila duhovnikovega prihoda. Šele, -k-o je prižgal luč in jo slišala listati po knjigi, je postala pozorna. Pogledala je okoli sebe. Sveča pred spovednico je žarela kot zvezdica v temini pod korono. Zvezdica je vabila: pridi 1 V svetlobi sveče je videla upadli, jetični obraa mladega duhovnika, sklo- njenega nad knjigo. Nikogar ni bilo. — Pridi! Na praznik sv. Jožefa 1894. je zadnjič klečala v tej spovednici. Potem se je zgodila nesreča. Ob zadnji spovedi je bila šele malo časa poročena in blazno zaljubljena. Gospod župnik ji je govoril o sv. Jožetu, o-na pa je rekla — kot bi se včeraj zgodilo, tako -dobro se spominja tega : sv. Jožefa imam rada, a svojega Jožefa imam še rajši. — Ali rajši kot našega gospoda Boga ga ne smete imeti 1 je opominjal župnik. Šest let je minulo od tedaj. Rajši ga je imela kot Boga; in, radi tega jo ja zadela taka nesreča. «Ma.rijica, le lepo moli, mamica bo takoj prišla«, je- rekla otroku, stopila k spovednici in pokleknila. Vratiča so se hitro odprla in s prijaznim glasom Je izgovoril kaplan latinski blagoslov. . Podprla je glavo z rokami, premišljevala par minut, nato je začela govoriti. «Gospod ! Na praznik sv. Jožefa pred šestimi leti sem bila zadnjič pri spovedi. In potom nič več. Veste, imela sem moža — tako dobrega moža — tako neizrečeno zelo sem ga ljubila. — Tako Pet ur daleč ! Dekleta so nosila po 30 in več kil težke plenirje. Nad nami zvezde, pod nogami bela, trda cesta — in v dekliškem zboru pesem in litanije, smeh in rožni venec, dovtip in radost. Prosil sem Jerico, da mi je dala svitek in sem si postavil jerbas na glavo. Ti moj Bog ! Kljub vsej prevzetnosti sem po desietih minutah omagal, glava mi je lezla med ramena, kiite na tilniku so me bolele, s tresočimi rokami sem lovil breme, dekleta pa so šle vprte v boke in so mi smejale. Sram mo je bilo, kako sram! «Ko nisi za nošnjo, pa nam poj ! Litanije 1» je velela Jerica. In sem začel pa razmišljal očetovo prerokbo: «Ne bo jih kraj ! Kamen so !» * * * Pet let je poteklo od tiste poti v Trst. In spet sem jo mahal iz Trsta peš s prijateljem čez Kras proti Gorici. V Šentpetru sva omagala odi žeje. Poiskala ava krčmo in v njej kraški teran. Kako sva se ga spoštljivo pritikala ! Za najine revne žepe je bil mnogo predober. Zato sva ga kalila z vodo. Pa pride krčmar, prisede, in poizveduje. «Zakaj kvarita vino ?» «Je močno, je žeja velika, nisva vajena«. Pride Breda 'krčmarjeva. «Prinesi liter !» ukaže oče. «Hvala, hvala!» sva oba hitela preplašena. i Breda se je ozrla, njene oči so bile kakor v sivjini morja spočete. «Pej, nosi, če ti rečem«. In je prinesla vina ter še gnjati povrhu. Spogledala sva se, zakašljala oba hkrati in razlagala, da morava naprej. Krčmar je nalil, tudi sebi čašo, po-meknil gnjat pred naju in odtesal vsakemu zagozdo kruha. Nato je prijel kozarec: «Živeli slovenski študentje!» Rdečica nama je zaplula v ilice, zakaj potuhnila sva se bila, kujona, in prej nalagala krčmarju, da sva potujoča ro-kodelčiča. On pa maju je naglo poši-nil. «Ne zamerite« sva skušala popraviti najin reven dovtip. Krčmar pa si je zasukal brke in se zasmejal: «študenta bosta zatajila, kajpak ! Pol milje daleč ga spoznam«. In spet smo trkali. Po ovinkih sva mu potem povedala, da pojdeva z vlakom v Gorico, ker so najini podplati že preveč razhojeni in tudi brez žuljev nisva. «Poj, rotkodelčiča — pa z vlakom ! Peš vamdraj, vandrovček moj !» Pogledal je na uro in dognal, da je še časa za en liter, če žo morava res na vlak. Prišel je liter, prišla še Breda z njim in sedla k nam. O, študent — in teran — in tiste oči 1 Kaj čuda, če ni kazala več prav krčmarjeva ura — in je vozni red bil ves narobe. Vlak je odžvižgal, krčmar se je muzal in nama zapel na pot: «Vandraj, vandrovček moj 1» «Dobro nama je plačal najinega roko-delčiča«, sva »poznala pod milim nebom, ko sva jo kresala peš vso noč proti Gorici,. A, kaj židano voljo je redil teran, na prsih pa so cveteli od Brede podarjeni nageljni: «Za spomin cvetico malo« — je zapela, ko je trgala po vrtu ... Bogumil Gorenjko : Pomlad Moj oče j e) kmet in ima njivo in konje -s kodrasto grivo in jeklen plug ! In kadar orje, grem s konji jaz, in oče drži za drevo in moli potihem tako : Gospod, Gospod, obvaruj nam plod, daj leto po svoji nam volji, da stradala ne bo dlružinica, da zdrava bo živinica, Gospod ! Glas iz srednje Istre Preprost mladenič nam je poslal ta dopis, ki dobro opisuje razmere v Istri. Priobčujemo ga s potrebnimi izpremem-bami. Slaba letina. Lanskega maja smo se veselili, ko je vse tako lepo obetalo na polju in v vinogradu. A veselje je bilo kratko. Prišla je strupena rosa «peronospcra». Pobrala nam je skoraj vse grozdje in namesto veselja se je začela žalost. Po slabi letini je prišla še slaba zima; prevelika mokrota, katera je ovirala zimska dela. Že dolgo let ni bilo tako mokrotne zime.' Veliki davki. Davki so veliki in se strogo iztirjujejo. Vsak teden se pojavi tirjalec na vratih. Povsod se sliši o rubežni, danes tu jutri tam. Nekega dne grem mimo kmečko hiše. Zunaj je nabit listek, da je gospodarju zaplenjen osel. Pa slučajno ta gospodar ni mel svojega osla, zaplenjen jo bil pri njem sosedov osel, kateri je tako naredil nekaj izprehoda. Mladina hira. Bolj kakor letina in davki me skrbi, kaj bo z našo mladino. Namesto izobraževalnih društev in koristnih prireditev se povsod šopiri ples. Devojka vsa bleda hira in kašlja že ves postni čas, stiska se za hišo pod zidom in se solnči. Vprašam jo: «Zakaj si tako bleda?« Odgovarja mi: «2e od pepelnice me zbada in tišči v pr-sih«. Ponosnega in samosvojega mladeniča vidim, da gre v mesto 2., 3. in 4. nedeljo v postu. Vprašam ga, če hodi k maši. «Če-mu neki«, mi odvrača, grem v lekarno po zdravila za starega očeta in staro mater«. Tako me odpravi prvikrat. Ob drugi priliki pa sem opazil na lastne oči, da je kupoval zdravila zase, ne pa za stare; pust- no norenje in plesanje ga je bilo priti snilo. In koliko jih je, ki ležejo prezgodaj v grob ! Brati nečejo. Rad berem časopise, hrvaške in slovenske. Vidi me družba plesalcev in me za smehujejo, češ zakaj toliko denarja izme češ za papir. Kdo pa več izmeče: ali jaz za časopise, ali vi drugi za zdravila ? Koliko pa gre denarja v ples ! Polnoč bije, oče in mati dremljeta v nizki zakajeni hišici ali molita rožni venec in ju skrbi, s čim se bo kupil živež prihodnji teden; hčere ali sina pa še ni s plesa domu. In prihodnjo nedel jo jima bo treba zopet denarja za ples in ne malo denarja. Moda. Tudi ženska moda uničuje našega kmeta. Stotake je tireba iztrošiti ob raznih prilikah, pa ne za trdno in trajno obleko, ampak za ničvredno modno prismodari-jo. Dekleta, ali se vam ne smilijo oče in mati, ki delajo in trpe, ve pa znašate njihove s težavo zbrane denarje v žepe kapitalistov zal modne izmišljotine ? ! Končam in rečem na kratko: V Istri je premalo kulturnih dlruštev, premalo izobrazbe ! Jn. So., Buzeščina. Pepo iz Koludrovice. Predragi gasput ta prve uot ta Malga lista ! Neč ne stujte zamert, da ,am moučau talcu dougo. Sm beu, dobro me zastuopte, vs ta cajt strašno marot, jn prouzaprou za reč navglih, sm beu taku bolan, da sm so smileu še našo Matilde, prmejvere da ara. Tu bo zagvišno tista ta nova bolezen, kukr so jo znejšle tie zadnje cajte. An duobr Meden pret mojem gudam sm beu pr andohte v Zgonike, če griem zmiram strašno rad uod ni mr, ma nč me ni bi o prou. U glave je beu ceu orkeštron, uoči kukr ses kamna, glava ku brentač, nekam zaspan, vsega set, sej pravem prou skoraj za zdhent. Orka, sm rieku, tle bojo an,i kisli macaflzelne, se bojim, da buo treba jt delat fajfe. Uoneh sm zviu an španjolet, če bi> ain dm kej pomagau ,ma kukr am potegneu ana dva bata, sm videu da na vleče, jn sm lepu deštro pluneu na uogurk jn nazaj u škatlo. Ja sm se misleu, čo še dm na gre, je pej zagvišno konc pr kraje. Ivumaj sm se prvleku damti. Matilda je bla šla zdume, jeskat menda seme uod pese, pod ta navadno škrlo sm dobeu kluč, jn am mislou doma kej pojest, da buo pomagalo. Dobeu sm mleko u ane kozice, ma me je prou smrdelo, pole sm teu uzet anmalo krušca, ma virteme, ga ni blo petita, ma prou čisto, gladko neč, kanca ga ni blo. Se muorestie mi se lt, da se je moja Matilda strašno ustrašla. Ku da be usterleu, je beu firtoh nad nusam, taku da se me je res zdelo, da me ima rada. Ni blo druge bande, ku jt pt koutre, jn se potet, ku o svetem Jovane u tirave. Se muoreste miselt: neč jest, potet prou na žrnado ji* tu ne miga malo cajta ara: več ku dva tiedna sm se vleku gor jn dol. Prej sm še lhko prtipau taku ano znamnje trebba, ma zdej, virteme, sm ratau ku an ška-landron. Taku jeh prosom, da be ne zamirle jn jest mislem, da se bomo zdej kej bol pisali. Vesele praznike jn duobr pršut jn dobro srečo pr živce, da be faijm zmrzenla! Vaš Pepo. 5DEE Zobozdravnik Dr. D. Sardoč Specljallst za ustna In zobna boiaznl parfekcijonlran na dunajski kliniki ordinira v Trstu Via M. R. Imbrlanl 16, I. (Pral Via S. Giovannl) V, od 0-12 In od 3-7 lUfllllllll mirnimi ina Rekvizicije in terjatve n opnam Avstro-Ogrski. Konzulcnce, prizivi, likvidacije, konkordati, pravna pomoč. Govori se slovensko. Specializirani urad Rag. Giuseppe BeUizzi, Trst, Via Tiziano Vecellio 9, I. nuinmHimiMmiHHiHiniHUMHiMHiiitigimpfl Zobozdravnici ambnlatorlj TRST, v. Settefontane it. 0 od 9. do 12. ura la od 15. do 19 ura Ljudska cana. Dr. R. Zaletel Zdravnik aa kirurfike in tonske bolesni, sprejema od 8-11 vre dop. in od 3-4 are popoldne v Kozleku, U. Bistrica iTiiiiiiiiuiiuiiiiiimiumuitiiiiiuiiiiuuniiunmuiiutMHfflHiiiiii sem ga ljubila!» je iskreno ponovila. — Duhovnik je nalahno zaikašljal. — »Tudi otroka sva imela. Tri leta sva bila poročena, potem pa se je on smrtno ponesrečil. Ko so je .to zgodilo, potem je bilo žalostno z menoj. Nič več nisem hotela vedeti o Bogu. Nič nisem več molila in v cerkev nisem šla nikoli več. Moje srce je bilo kot mrtvo. V enem samem kotičku je še tlelo. Človeka, ki Je povzročil smrt mojega Jožefa, sem sovražila, želela sem mu smrt, — kot ogenj je bilo to sovraštvo v meni. — Obstala je in čakala je na kako svarilo spovednikovo. Ta pa je molčal. — Nadaljevala je z nekoliko zarflolklim glasom : «Vse je bilo temno v meni, kot noč temno. In okoli sebe sem videla vse temno. Danes pa je nenadoma postalo svetlo. Videla sem človeka, ki je povzročil smrt mojega moža. V obraz sem ga hotela prekleti, kot sem storila vedno, a nisem mogla. Morala sem mu odpustiti. Tako je bilo, kot bi mi moj Jože to ukazal. Kot bi 'izšlo solnce, tako jasno Je sedaj v moji duši. — Toda, duhovni oče«, — vznemirjeni glas se jo izpre-menil v otroško šepetanje — «miislite li, da mi bo ljubd Bog odpustil? Mislim da, ker to čutim, toda lahko se motim.« Duhovnik jo z globoko vnemo poslušal to- izpovedi, in ko je izgovorila zadnji, tako naivni stavek, ni mogel takoj odgovoriti, tako prevzet je bil. Bal se je, da se ne bi s kako neprimerno, nerodno besedo dotaknil tako nežnega božjega umotvora, kot je bila ta duša, ki je zaradi do smrti ranjene ljubezni zapustila Boga, a ga zopet našla po isti, toda očiščeni in posvečeni ljubezni. — Mladi duhovnik je do sedaj slišal samo navadne, vsakdanje spovedi in dajal navadne nauke; kaj naj reče tu, kjer sam Bog tako sijajno govori? «Ali mislite?« je še enkrat v skrbeh zastokala. «Da, mislim«, je odvrnil spovednik. /(Lahko ste čisto mirni«. Pomislil je. «Le mirni bodite in zahvalite Boga, da vas je tako milostno vodil. Z vami se hočem zahvaliti Bogu.« Razen par besed ni rekel ničesar več, kar bi so ozLralo izrecno iia njo in njen duševni doživljaj. Besede, ki jih je še pristavil, so bile splošne, baš take, kot jih je včeraj povedal neki tretjerednici. Opomnil je na bližnji praznik, govoril o veri in ljubezni, o zaupanju, o božji previdnosti, dal je spovedanki tri oče-naše za pokoro. — Vse to so bili duhovniški navadni izreki, kaicor si jo sam pri,znal; toda kaj naj govori ubogi človek, kjer je Bog govoril? V srcu spovedanke je še vedno govoril Bog, zaito ni slišala navadnih naukov; vsako duhovnikovo besedo je čutila, da se nanaša na njen doživljaj; pri vsaki besedi jo vsa blažena zadrhtela. Kako dober je bil Bog z njo ! «In sedaj«, je končal duhovnik svoj nauk, «pojdite z Bogom in živite za Boga. Po tem velikem, kar ste danes storiti, vam ne bo nič več težko.« «Kaj sem storila velikega? je vprašala vslftd začudenja skoraj na glas. —■ «Kaj sem storila?« »Odpustili ste svojemu sovražniku, morilcu svojega moža«, je rekel duhovnik. «Bogu damo čast, toda nekaj velikega ostane vendar.« «Oh ne, gospod 1« je ugovarjala. «Samo Bog je bil, kakor sem rekla, moj pokojni mož in« — s prstom je pokazala z materinsko milino v napol-mračno cerkev, kjer jo skakljal po prstih okoli njen otrok in baš gladil rob plašča železnega grofa Taufonbacha «— otrok ! Vidite, tako, kot dela sedaj, je delala tudi staremu gospodu, ki je povzročil smrt mojega Jožefa. Ko sem to videla, tedaj se je moje srce omehčalo — in ko som nato slišala njenega očeta — popolnoma razločno : — Marija — tukaj —» Glas ji je odpovedal. «Ne morem povedati«, so se ji zatresle ustnice. «Toda vem, da nisem sama od sebe storila tega —». «Bog že ve. Bog z vami!« — Duhovnik je molil odvezo. «Hvaljon Jezus«, je pozdravil duhovnik. «Na vekomaj !» ((Marija, sedaj greva k očetu«. Izza goro ja zasijal mesec. Na pokopališču je bilo pokojno in mirno. Dvoje strnadov je čivkalo v bližini groba. Priletela sta iz bližnjega gozdička. Žena ju je gledala z velikimi, žalostnimi očmi, nato se je nasmehnila. — Pokleknila je in molila. Nato je začela potrpežljivo ruvati plevel, ki je zrastel v zadnjih nočeh in oviral v rasti novozasajene lilije. Baš tako jo grozilo sovraštvo čistosti njene ljubezni. — Hvala Bogu, plevel jo zamorjen in lopše kot kdaj prej cvete njena ljubezen, ki jo močnejša od smrti. stalno prinašalo pojasnila in navodila v ,. tem vprašanju. Kdo naj prijavi ? Prijavo sestavi ali županstvo, ali frakcija, ali vsi jusarji in tudi vsak posamezen občinar, naj bo že jusar ali ne. Sestarvi jo lahko eden v imenu vseh. Prijavo naj pošlje priporočeno komisarju v Trstu, lahko pa tudi izroči pristojnemu okrajnemu sodniku. Vzorec za prijavo. Prinašamo vzorec v slovenskem in italijanskem jeziku. Vzorec je potrdil komisar v Trstu. -VI’ Illustrissimo Signor Commissario per la liquidazione degli usi civici 4 Trieste. II firmato........................ presenta sila S. V. 111.ma in base deli'ari. 2 del R. D. L. 22. maggio 1924 N. 751 la seguente dichiarazione con la quale denuncia gli risi civici esercitati da tiutti gl‘i abitanti del Comune di . . . . del Comune di...................... da tutti gli abitanti della frazione di . . . dai soci delila Associazione utenti di . . . dai possidenti e lene ati neirallegato A « chiede alla S. V. 1.11.ma di proseguire al loro accert&ment«. Comune v • Frazione......... 1-) Terreni : A.) I num.eri de 11 e Pari.it« tavolari ed il nome al quaile »ono queste intestato nel libro fondi ari«. B.) I numeri delle particeile (nappali) ehe costituiscono le singole Partite tavolari ? C.) La qualita (1’ attuale coltura) dei ter-Eeni. (Boschi? Pascoli permanenti ? Terreni utiliz/.abili con la coltura a-grraria. Malghe ?) D.) La estensione dei tenmai! E.) II valore a.pprossimativo ? F.) La loro provenienaa ? C.) I terreni son.o tuttora Ladmsibili, op-pure sono gia stlati, ia tutte o in par-t® ripartiti tra gli ukenti ? In questa seconda ipotesi, qu&n.do e avvenuta I* divisione ? B’ stota le. stessa ap-provata dal la comp»ten*e Autoritk (