referendum uspel IZID REFERENDUMA O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA. JE POTR >IL, DA SO OBDANI NAŠE OBČINE DEJANSKO UVIDELI TEŽAVNE RAZMERE, V KATERIH DELAJO NA&E ŠOLE IN NEODLOŽLJIVE POTREBE POFRAVILA IN GRAr. DNJE NOVIH ŠOL. OD SKUPNO VPISANIH VOLILCEV 19»834 SE JE REiERE-NDUMA UDELEŽILO 14.795 ali 74,52 :r'~' VOLILCEV. ZA UVED30 KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA JE GLASOVALO 110 290 VOLILCEV ALI 56,86 % VSEH VPISANIH VOLILCEV« • "• ’ , -h' '' ' NA TA N4ČIN JE ZAGOTOVLJENA 1/3 SREDSTEV ZA GRADNJO ŠOL, MEDTEM ED BODO O NADALJN1H SREDSTVIH SKLEPALI SAMOUPRAVNI ORGANI DELOV** ' * ' ' • . •'« NHI ORGANIZACIJ tN OBČINSKA SKUPŠČINA. , ' POZIVNO ZAP0SLE1CE OBČANE, DA TUDI V SVOJIH DELOVNI 3RGANIZACL- ‘ ’■/ \ r» / JAH GLASUJEJO ZA SOUDELEŽBO PRI GRADNJI ŠOL0 •/ > O ■ s v- ’ i.• ' Na hag je...vrsta, da dgmo sVoj glas. ArU «_AU.AajUjW Zajaraoimč našim otrokom in sebi bolj so bodočnosto' : l “• Kar kdo anaf toliko velja, To pa mu tC-n •> . šola dai • ., , IV-.v ■■ 3 •vir življenja *“ Šola *q ''Kovačnica" novih ljudi, ■ ’ /. , 't ' .n\ RE K n i EKTORJEV KAKO JO OBRAVNAVATI? (Sava III./l) Lotos bodo v mnogih delovnih organiza cijah razpravljali o reelekciji direk torjev. opravljajo zadovoljivo. Ker ima dela- | ve c na delovnem mestu direktorja naj_ | vejS vpliva na uspešnost poslovanja vsakega podjetja, jp družba močno za— | interesirana, da to delo opravljajo res sposobni delavci. 1 DOLOČILA ZAKONA Temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja, ki je izšel leta 1964, je določil, da se direktor podjetja imenuje za do-bo štirih let. To pomeni, da je potrebno v vseh delovnih organizacijah vsake st|iri Jeta razpisati delovno mesto di rektorja in izbrati za to delovno mesto najustreznejšega. Dosedanji direktor je lahko ponovno izbran, Če delavski svet smatra, da je najboljši izmed prijavljenih kandidatov. ? ' V • n ... • *• i' RAZLOGI ZA UVEDBO REELEKCIJE Ko je omenjeni zakon izšelv je bilo mnogo pomislekov in razprav o tem, ali so zgoraj navedena določila o iz biranju direktorja na vsaka štiri le^ ta pametna in koristna za poslovanje delovnih organizacij. Osnovni razlog, zaradi katerega je zvezna skupščina sprejela to določilo, je dejstvo, da tyilo z raznimi analizami ugotovlje nor da so na najodgovornejših delovnih mestih v podjetjih tudi ljudje/ ki svojega dela ne (pravijajo v re,ciu, oziroma nimajo ustreznega znanja za' Opravljanje takega dela, da pa ni iz-gledov, da bodo v kratkem /zan\enjani z ustreznejšimi kandidati. Ob izidu zakona so nekateri mislili,' da‘to pomeni nezaupnico za te delavce, čeprav je njegov namen le ta, da se zagotovi zamenjava tistih, ki svojega dela ne KAKO SE OPRAVI IZBOR DIREKTORJA? Pred leti je direktorja podjetja ime- j noval državni organ« Kasneje so z ra- j zvojem samoupravljanja kolektivi do- | bivali vse več pristojnosti tudi gle- j de imenovanja direktorja. Zdaj imenu- | je delavca za to dolovno mesto delavski svet podjetja* Kot rečeno, je dru žbena skupnost zelo zainteresirana, da so1 za' direktorja izbrani res ustre^ zni ljudje, zato ima še vedno določen vpliv na izbor teh dolavcov. Čeprav delavski svet som izbere direktorja, mu to predlaga izmed prijavljenih kan didatov posebna razpisna komisija. Po_ lovica članov'te komisije je iz podjetja, !poloyico pa imenuje družbena skupnosti Za srednja in manjša podjetja imenuje čiane razpisne komisije občinska skupščina, pri večjih podjetjih pa del $Lanov imenuje republiški izvršni svet. S posebnim odlokom jo določeno, da v Sloveniji imenuje dva člana razpisne komisije izvršni svet ] za tista industrijska podjetja, kate-I rih celotni dohodek presega znesek 10 I milijard Sdin. | NEKAJ KRITERIJEV ZA NAČIN OCENJEVANJA | DOSEDANJEGA dela direktorja I Ocena prvega področja bi predvidoma I zajemala: * ■ J I gospodarski plan (kratkoročni in srednjeročni), I ~ gospodarsko stanje zadnja 4 leta, I ~ izkoriščenost kapacitet, I ~ organizacijo dela - delo strokovnih Služb, - investicijska vlaganja, • , ~ kadrovska struktura. j Vse t6 v primerjavi s pričetkom ma^da I "tnega obdobja in1 v primerjavi z osta-I iimi sorodnimi organizacijami. Pri Vsem tem naj se realno upošteva delež I 'lektorja. ] ^ugo področje je za delo še posebno | Pomembno, ocena pa je mogoča le na os-I ftovi široke akcije preverjanja. . Realno oceno omogočajo predvsem neka-| 'teri pokazatelji, kot I ~ sprejem splošnih aktov v določenih postavljenih rokih in vskladitev s pozitivnimi predpisi (statut, pravi Inik o delovnih razmerjih, pravilnik. o nagrajevan ju,, pravilnk o vars tvu pri delu in ostali akti)} I ** realizacije teh aktov, kako so dolo—‘ cila izvedena v praksi (uskladitev . organizacije, pristojnosti, ipd.)j ! "■ informiranost (izdaja biltenov, raz— j glašanje sklepov, iskanje mnenja ipd.)? - delo organov upravljanja (pogostost sej DS, UO, komisij in sej delovne skupnosti), obravnavan- -rviiJria fe. izvajanje sklepov} - kadrovska politika (število štipendistov in članov delovne skupnarttif ki se izobražujejo, urejenost tega področja s splošnim aktom)j - ugodno rešeni delovni špariy pritožbe na organe upravljanja in ostale forume} -v ■ j' ■ 1 ' - skrb za družbeni standard (stanova— nja, prehrana, prevozi)} - varstvo pri delu, izplačevanje odškodnin, zaposlovanje invalidovi nesreče pri delJ} - delo družbeno-političnih organizacij in skrb za družben o-ekonomsko izobraževanje, O "Ali si ga videl kako je pobožen? Podpisal se je kar s tremi križil" Ob referendumu: Učenec iz 1. razredaje poslušal pri pouku učitelja, ‘ki je govoril o slabem stanju šol. Doma pa vpraša očeta:"Ati, bos men ti kupu novo šolo?" NOVI („ DELJENI S 1. SEPTEMBROM ••‘A Delavski svet ^e na zadnjem zasedanju I postavil komisijo, ki naj preveri pogoje in pripravi predlog© za premišljen prehod na novi delovni čas. Temu zakonskemu sklepu se pač ne da i-zogniti, prej ali slej je ta prehod obvezen. Gre za to, da ne bi pri nas v podjetju šli na to nepripravljeni ali slabo pripravljeni. Ta prehod na novi delovni čas bo pri nas močno spremenil način življenja. Ne samo da ga utemeljujejo iz zdravstvenih razlogov, boljšim načinom prehrane (zajtrk), ima ta prehod tudi druge pre dnosti od dosedanjega načina. Komisija v sestavu* Weithauser Avgust - predsednik Hočevar ing, Jurij-r član Vidic Vlasta - član Jagodic Stane - član r, • je dne 1. 2. 1968 izvedla prvo sejo, kateri sta prisostvovala tudi predsednik DS Knafelj Slavko in vodja GTB-a tov. Pintar Alojz. )DEL0VN1 ČAS 9 S.K. » Komisija je kot prvo razčistila vpraša- | nje pozitivnosti prehoda na novi delov- I ni čas in razmotrila tudi vse negativnosti, ki bodo posledica prehoda# Ugotovila je, da gledano s strani podjet- j ja, s strani dobrega gospodarjenja, ta | prehod prinaša razne prednosti, Te SOS I 1. Dosegla se bo večja angažiranost, , predvsem strokovnih služb. 2. Uskladil se bo delovni čas z delovnim .časom ustanov, banke, občine, republi ko in durgih splošnih služb, j 3. Doseglo se bo večje osredotočenje ’ pri delu v podjetju. 4. Odpadlo bo polagoma postransko zaslužkarstvo izven podjetja po delovnem času. Istočasno pa se bo z več-- i ;jo angažiranostjo pri rednem delu | doseglo v podjetju boljše zaslužke. 5. Delovni čas bo nedvomno povzročil tudi to, da bo nekaj delavcev ostalo I doma. S tem bodo odprta nekatera pra ( zfia delovna mesta, -ki jih bodo zase- | dli novi nezaposleni kadri, katerih je vedno več, itd., itd. Komisija se zaveda, da bo ob prehodu dosti težav, je pa prepričana, da bo bodočnost, pokazala,vse prednosti novega delovnega časa,. Bistvo težav ob prehodu bo pris 1. Otroškem varstvu Z. Prevozih 3. Prehrani . itd. 4 Komisija je mnenja, da se te težave dajo odpraviti, vsaj kar zadeva prevozov na in z dela, da so v novem obratu družbene prehrane dane tudi vse možnosti prehrane vseh zaposlenih z majhnim kadrovskim in organizacijskim posegom. Največ težav pa bo vsekakor z varstvom 0°rok, posebno naših delavcev, ki stanujejo tako raztreseno. Na tem področ— Ou početje ne bo moglo storiti kdo ve a0> je pa to splošni problem občine komune in se bo moral reševati v "teh okvirih« Komisija je tudi ugotovila, da je ta prehod najbolj primeren v pomladanskem jesenskem času, nikakor pa he v po-•^tju. Po daljši razpravi je bila enojci, da eventuelni prehod takoj ne bi bil priporočljiv, vsi bi bili premalo Pripravljeni, ne bi si mogli urediti akoj doma novih pogojev, prehiteli bi a prehod v ustanovah, ki zakonsko morajo preiti na novi delovni čas do septembra 1968, Zato je komisija pripravila predlog, ki §a bo dala v potrditev in sprejem DS na Prvem zasedanju^ ■ŽS^"Elan" preida na novi delovni čas s med tem časom pa naj se uredijo tudi Pogoji za prehod. ' bo bolj primerno za nas same, saj . ° to vzporedno z novim šolskin letom, tem časom pa bodo tud i že .druga ^®djQ-tja na ^em ^ bQIno lažje reševali Skupne probleme. Naert za novi delovni čas je sledečj • Novi delovni čas bo veljal za vse v Podjetju, ki delajo na eno izmeno (razen obrata smuči). Vse sobote bodo proste'. 3 * ,'J » ■’ i • -Delovni čas se predlaga za lfetno ob- dobje od 1. 4. do “31. 10. od 8,30 do 17,10. Pavza od \2» do 12,45 (v pavzah se naj ne zapušča podjetja), ali od 7,30 do 16,10, Pavza od 12. od 12,45. Za zimski čas od 31. 10. do 1. 4. pa od 8,30 do 17,10. Pavza od 12, do 12,45 Prav tako bo komisija predlagala DS-u, da se uvede med kolektivom .anketa, ki naj pove, kakšne težave bodo imeli posamezni delavci ob prehodu na novi delovni čas, da se bo na osnovi tega lahko pristopilo k odklanjanju teh težav. e Poziva se vse zaposlejie, da dejajo pismene pripombe splošnemu ssktorju o njihovem mnenju in konstruktivnih predlogih. Prav tako se poziva vse, da o predlogu polemizirajo v TOaši Smučini" z željo, da bi čim bolj pripravljeni stopili v novi dolovni čas, ki kot že rečeno, nam bo prinesel bistvene spremembe v naš današnji način življenja. Z AH VALA! _ u , '' • • • ., : :; i./*r.• • , P i I‘.» ■ . ' Vsem članom IGD "Elan" se naj lepše zahvaljujem za obisk in darilo. . Obenem se tudi zahvaljujem sindikalni podružnici ,lElan" za denarno pomoč. Še enkrat iskrena hvala , ' i . 1 . . , I. I . ' • . , i . ; ,, Verena Plemelj 'V 5 Kot vsako leto, tudi letos so se v mesecu januarju zbrali v zimsko-špor- • tnih centrih Hindelangu, Wengenu in Kitzbiihlu najboljši smučarji v alpskih disciplinah. 0 uspehih poedinih tekmovalcev in drugih posebnostih je sproti'obvešča dnevno časopisje in televizija, i • Ze našo delovno organizacijo, so bila ta tekmovanja še posebej zanimiva* ker so se tudi naše smuči pojavile v tekmovalnih arenah* Jugoslovanski tekmova lci so prvič v zgodovini enotno nastopali s smučmi domače proizvodnje t Tu— ^ina v Grenoblu se bo alps- ka skakalna ekipa predstavila s smučmi znamke Elan, kar bo za nas dobra reklama za uspešn ejše prodajanje'naših smuči doma in na tujem. Švedski tekmovalci v tej sezoni vozijo naše smuči samo v smuk disciplini. Ostalih smuči zaradi pomanjkanja snega v času treninga niso mogli preisku siti v zadostni me^ri. Vendar' so nam tudi te, pa čeprav nedokončrie'izkušnje ing e Andrej Robič NA TEKMOVANJIH j koristile pri izpopolnjevanju tekmo-I valnih modelov. Švedi so speoialisti v veleslalomu in slalomu, zato so l' njihove sile in n^de usmerjene prečU •j vsem v te discipline. Zato je njiho— ■I va odločitev, da Veleslalom še posebno pa slalom smuči v tej sezoni> l ne menjajo, popolnoma umestna. | Doslej so bile smuk smuči za nas in | večino tekmovalcev naj zahtevnoj ša l smučka. Tokrat se je pokazalo drugar* I če. Izdelali smo dobro smuk smuči. I Za slalom pa ugotovili, da tekmoval-I ci od nje zahtevajo več kot od bilo katerih drugih modelov« Namreč sla— I lom smuči morajo biti dobro odporne proti izvijanju v krnici in peti, I Pri leisenih smučeh smo to dosegli z I debelimi odnosno trdimi konicami in repi. Danes, ko tekmovalci, kot osta I li smučarji želijo predvsem zelo mq~ hke konice, te ^odpornosti hi lahko j doseči, niti pri lesenih, niti pri J fiberglas smučeh sendvič konstrukcije. Metalne smuči so v tem pogledu I mnogo boljše, vendar se te običajno ne uporabljajo za slalom. Pr.i fiber— I glas smučeh ima ta problem dobro r6-šen Dynamic, ki leseno jedro (sredico) ovija s steklenimi vlakni, prepojenimi z umetno smolo. Smuči so de j bele, toda kljub temu elastične. Iz j pregleda udeležbe poedinih znamk smu I či na vseh tekmovanjih, ki sem jih i obiskal, se jasno vidi, da so le-te bile v slalomu poleg Rossignol smuči I najštevilnejše. Mimo grede naj povem, | da smo v Elanu slično konstrukcijo po I zamisli ing, Ciana iz Beograda razvajali že leta 1962, Škoda je le, da takrat patent nismo osvojili,odnosno | vzeli dovolj resno0 6 Na vseh tekmah vseh disciplin, je bila najbolj zastopana firma Rossignol s svojimi modeli metal Allais MAJOR in fiberglas STRATO. Niti ene niti iruge smuči nimajo bistvenih konstrukcijskih novosti. Edina posebn st metalnih smuči je brušene sredice na ničlo - brez aluminij .vložka. Fiberglas smuči pa so izdelane Po principu sendvič konstrukcije z lepljenimi ali bolje rečeno vgrajenimi neprekinjenimi jeklenimi robniki.* Smuči so sicer kvalitetne in selo skrbno ^■zdelane. Vendar se nam nehote vsiljuje vprašanje: Zakaj so bile poleg še irugih, prav tako kvalitetnih avstrijskih smučij prav te na vseh prireditvah najštevilnejše. Vzrokov je lahko Vec, Vendar pa lahko zagotovo trdimo, je bil temu vzrok lanskoletno zmagoslavje francoskih tekmovalcev na smu °oh tranCoske proizvodnje. Bre£ dvoma ®o vse države brez lastne smučarske in ^ustrije planile po smučeh, ki so zmagovale. / Dobro zastopane v slalom disciplinah, so bile Kastle CPM - 70 smuči, kljub temu, da so proti izvijanju slabše odporne (glej tabelo). Zmaga.Avstrijca IvIATT Alfreda s CTM .smučmi,v prvem teku slaloma ~v KLtzbiihlu in drugo mesto ^ končni uvrstitvi, ne - potrjuje dejst-da morajo biti slalom odnosno -ve— ■*-eslalom smuči, brezpogojno zelo odporno proti izvijanju. S tem. nimam namena °Porekati težnjam razvoja, t.j. izdelali cim stabilnejše smuči. Hočem le o-Pozoriti na to, da je tu pomemben či-hitelj tudi smučar, ki na njih stoji.- ^ri smuk smučeh zahtevajo tekmovalci Poleg že ustaljenih kvalitetnih norm, 6 izredno mehke konice. Rossignol je 0 dosegel pri metalnih smučeh tako, Al plošče (brez Al vložka) v krivi-111 med seboj vulkanizira z gumi plašno. Naše smuk smuči v primerjavi s kvalitetno vodilnimi proizvajalci, niso bile idealno izdelane, niti niso ime- . le detaljev kot rezultat dolgoletnih tekmovalnih izkušenj, vendar so bili švedski tekmovalci na njihovo presenečenje z njimi izredno zadovoljni. Naši tekmovalci na veleslalom in smuk smuči nimajo večjih pripomb. Večje težave imajo edinole pri slalom smučeh, za katere se - kot je že rečeno - zahteva večja odpornost na izvijanje. Na zaključku lahko izrazim svoje prepričanje, da smo po naJvij poiskusih uspi prodreti z našimi smučmi tudi med,.tekmovalce. S tem smo pri njih le prebili led in si pridobili potrebno zaupanje. S še boljšim sodelovanjem med smučarskimi krogi in Elanom in večanjem števila tekmovalcev, bodisi domačih ali tujih, si bomo nabrali večjih izkušenj in tako odpravili še pomanjkljivosti * katerih pa ni malo« Tabela odportnosti poti izvijanja kot izvijanja Znamka smuči Dynamic VR 17 14 Kastle CPM - 70 20 pischer Superglass 19,5 ElanSnow Star, Super SL 22 metalne smuči &udi Elan) 10 — 12 Meritve so izvršene v laboratoriju IE (boljše so smuči z manjšo vrednostjo). rsV X O m i (M ? m A). Udeležba poedinih smuči na tekmovanjih Hindelang (VSL) Vengen in Kitzbiihel (SL, SK) Znamlca smuči slalom velesi. smuk Ro^signol 31 34 15 Head 9 6 Kastle 8 4 9 Fischer 8 10 9 Khoissl ' t 5 , 4 6 Dynastar 7 4 ■ 2 Dynamic 14 6 8 Vostra 2 , 1 . • ' ; 1 Fritzmayar 6 S 2 Atomio "" u 1 — Erbeoher 1 _ Blitzard 3 l 3 Persenioo 2 ;v l 3 Elan 3 3 6 STRAVER 28 , 2 — 1 Freyrie 4 — 3 NISHIZAVA (Japonska) 1 — - Sohler — • — 2 Lacroix - - 1 O Rešitev križanke iz prejšnje številke; VODORAVNOi 1,'METRIKA., 8. SKAVT, 13. OKRASEK, 14. MOTIV, 15. TOAST, 16. ID, 18. RANA, 19. INKA, 20. PTA, 21. DIOR, 22. KOT, 23. REAUMOR, 25. M, 26. ŠID, 27. DON, 28. BA, 30. FANAKEA, 32. PJOJ, 33. KLI§, 35. NIT, 36. KALO, 37. RAST, 38. TO, 39. KRPAN, 40. START, 42. STRAUSS, 44. TARE/I, 45. KANTATA. Prejeli smo 18 rešitev, od tega; pravilnih 7 nepravilnih 11 Izžrebani so bilis Ii nagrada Prestrl Jožef 30 Ndin Zli nagrada Bergant Majda 20 Ndin III. nagrada Kavčič ing,Janez 10 Ndin gibljivi el el OD • IZPLAČANO MESECA JANUARJA 1968 .SMUČ ARI JA 'SLO - TELOV. ORODJE. KOVINSKI OBRAT •" ■' : ■ ■: SEDLARSKI OBRAT t( OBRAT PLASTIKE PODJETJE SKUPNO LESNI OBRAT 104 % 113 fo 100 'fo ' 137 V* 109'. 105 1o 105 1° ing. Peter Petriček POGLED ČEZ LUŽO - ALI KAJ JE NOVEGA V ameriških TRGOVINAH SMUČI? ^ema smučarskih razgovorov v Ameriki so fiberglas smuči. To še ne pomeni, da je čas metalnih že mimo, toda prednost imajo fiberglas smuči. Zanimivo je le» da HEAD še ni prelomil -svojih principov in se ni pridružil FlSCHERJ-u,. kateri se je dolgo u— piral proizvodnje fiberglas smuči. Vprašanje!j-e, kako dolgo bo HEAD vzdr zal? . Vedno več je zmag na velikih tekmah doseženih s fiberglas smučmi:..DXNAMIQ, rOSSIGNOL, STRATO, DINASTAR, KŽLSTLE, ®®ISSL, FISCHER. Razumljivo je, da udi rekreacijski smučar vedno pogoste sega po teh smučeh. Še posebej Velja to za Ameriko (ZDA), kjer. za to skrbi "Publicity" z drugim?, besedami deklama. Zaskrbljujoč je ponjav, da je ^Ameriki vedno več gigantskih firm, so pripravljene reskirati velike Vsote denarja za razvoj novih smuči in v m postopkov, predvsem iz ojačane plastike. Tako se na primer Trne Taraper Co. podružnica velikega jeklarskega koncerna, ukvarja z izdelavo fiberglas smuči. Te smuči ,ne .predstavljajo nekaj posebnega, saj so »grajene po klasičnem sendvič postopku, samo, da imajo laminat z unidirekcionalnimi vlakni. Maloprodajna cena je okoli 140$. Ceno smučem pa lahko bistveno znižajo, saj ima, j o zadcsti "rezerve". i )'■. t' W.J. Vait Rubber co, je podružnica A.M.F.-a velikega strojnega in livarskega kpncerna, ki je z "bowling" kegljišči in biliardi osvojila tržišče že znotraj ZDA. Zdaj p$ želijo poiskusiti še s smučmi. Letos 4° smuči šele v experimentalnem stanju, to se pravi, da jih množično testirajo. i ' "i .. Predvidevajo, da bodo cene okoli 125 - 130 /$. Zanimiv je njihov postopek izdelave, baje da jedro (sredico) iz trdfe poliuretanjske pene ovijejo po postopku namotanja s stekleno tkanino, namočeno v epoksi smoli. Polizdelek v stiskalnici zalepijo - skupaj z robniki - stranske in zgornjo ploskev zaščitijo z brizganjem plastike obenem. Po pripovedovanju očividcev je izdelo valni čas zelo kratek, smuči so baje v 50 minutah izdelane. Zgornja ploskev je mat. polirana, Etikete so avtomatično vgravirano, V ameriki se mnogo govori o smučki, ki bi bila narejena po postopku brizganja plastike naenkrat. Smuči od Vait so nekakšen predhodnik teh smuči. Zelo popularen je Rossigjnol v ZDA« Poleg velikega števila kovinskih (zmago. v smuku 1960 Squaw Valley), prodaja tudi plastične smuči, katerih pa primanjkuje« G, Boix, predsednik družbe Rossignol upa, da bo z novimi kapacitetami v Švici in Franciji lahko vzhu dil povpraševanje po smučeh STRATO, ■ katere bodo lahko še pocenili. Zelo • zapažen je KRSTLEJEV CPM (Coumpound Plastic Meta,l), Snow plast, izvedenka SN017 PRINCA, se prodaja po 117 $ in ima prekinjene profilne robnike, P»tex prof line ščitnike', tri palice laminata ter rdečo zgornjo ploskev. Torej konstruktivno nič boljša izvedba od našega standardnega KRISTALA.. Kneissl J« Black Starom in White ¥in-gon ne prinaša nič bistvenega iia trg. "Toni Sailer" povsem plastična smučka, se ni veliko spremenila od lanskega le ta, le nekoliko v finišu. ■ * ; i ; Japonski proizvajalko lamaha nima bistvenih sprememb. Njegov model AH Aronnd za 99 $ ima neprekinjene 1 robnike, toda ščitnik je stari ih ni’Utop-i ljen" kot naš na C£ri stalil J Head in Hart sta daleč vodilna V proda, ji metalnih smuči V ZDA. HEAD je z no-J-vim graviranjem^ novimi barvdmi drsnih ploskev ih z izrezkanim kanalnim žlebičem ter vgrajenimi ščitniki peta ira konice, Verjetno najbolj kompleten. Mo del 360 so korigirali - izboljšali so mu predvsem torzijske lastnosti. Cene so od 115 do 175 /$. Fischer ima veliko izgleda za svoj Su— perglass, kljub ceni 190 Presenečenje Pa je Pischer pripravil s Sanatorjem, ker je to lesena smučita ojačana z jekleno žico, podobno kot COMPACT, Nor thland‘količinsko največji proizvajalec v ZDA ponuja lesene, metalne in fi berglas smuči, ta je naš dir e leten konkurent . Sohler prodaja tri fiberglas modele od 85 - 165 Bližzard nima bistvenih novosti, razen junior in mladinske Exolusive smuči, ki jih prodaja od 85 - 120$ Super epjo xi z neprekinjenimi robniki, je v prodaji po 195/0. Metalne (nevulkaniziro-ne) pa po 125 - 140/$. Volki, tudi naš direkten konkurent ima model Partiblo z prekinjenimi robniki kot naš r^istal, prodaja ga po 80$. ’ Model Proffesional pa z neprekinjenimi robniki po 110 $. Metalne z vulkanizi— ranimi robniki pa od 100 - 150 Zelo‘nevarna je firma Aandt, ki izdeluje smučko K-2 z veliko laminata, neprekinjenimi robniki po ceni 80 — 115 M Elan prodaja vse tri vrste smuči: lesene od 25 — 40metalne 85 - 100$ in fiberglas od 60 - 120$. Iz tega kratkega opisa je razvidno, da je konkurenca v ZDA izredno huda, kvar* liteta vedno boljša^ cene pa vedno nižje. V takih pogojih bomo uspeli le s solidnimi produkti, ki pa ne smejo biti predragi. o°o s(jŠ|LnIca-i967 Aloj z Razinger Za osnovo izračuna izkoristka sušilnice služi kapaciteta sušilnih naprav, ki predstavlja yse ure, katere je tovarna v preteklem letu obratovala, brez odbitka časa za remont in popravila ter zastojev vsled izpada električnega toka. V obratovalnih urah pa 3e zajet čas, ko je osebje sušilnice bilo na delu. Kapaciteta 6.872 ur Obratovalne ure v sušilnici 6.812 11 Izkoriščene ure za sušenje 5.956 " Sušilne ure v odnosu na kapaciteto optimalni čas v odnosu na kapaciteto v odnosu na obrat* ure VA yv . 100 % . 99,1 $ 87,4 fi ■'Vit 86,7 jfr ko-,,: ■ • f ! '!oyn e '< h' Vzrok nizkemu odstotku izkoriščenih sušilnih ur v odnosu na obratovalne' ur«^’ ''•! Je v dejstvu, da sta izpadli za 2 meseca dve celici vsled rekonstrukcije V sušilnici se je v letu 1967 v 282 šaržih sušilo: 97,872 nP hikory~a 405,650 " smreke 2.804,512 " jesenovih frizov Skupaj 3.308,034 m^ lesa Za izračun kubature lesa so služili standardni sortiuenti, čeprav so stvarne debeline večje. Povprečna debelina jesena in hickory-a znaša 30,4 mm, smreko pa -*0,8 mm. Povprečna začetna vlaga je pri trdem lesu 31,3 % in pri mehkem 45,1 %» Pri tej debelini in vlagi bi po normativu znašal čas sušenja za jesen in hicko- t ob upoštevanju pribitka zaradi 11 fa razlike vlage v isti šarili 120 ur, dolžen pa je bil čas 107,7 ur in pri smreki mesto 47,8 ur kar 36,4 ure. Prihra*- nek na času gre v celoti na račun avtomatiziranih celic, kajti tudi pri ostalih se je čas sušenja skrajšal za cca 5 %,glede na normativ. V naslednji razpredeMci imamo primerjavo s preteklimi leti:. 1 1963 1964 1965 1966 1967 ^osušenega mehke ga le sa m3 82,206 70,680 19,241 338,690 405,690 ^sušenega hickory-a » 81,378 62,317 72,183 54,201 97,872 Posušenega jesena » 2144,944 2463,937 3033,575 2448,906 2804,512 Posušenega skupno " 2308,528 2596,934 3124.999 2843,592 3308,034 77 1963 1964 1965 1966 1967 Povprečna debelina lesa v mm 33,35 32,2 33,9 34,4 30,4 Povprečna začetna vlaga v % 29;9 30,5 33,1 35,2 33,4 Čas sušenja za šaržo v urah 105,1 114,8 119,8 98,3 97,3 Odnos obratov„ur na kap*v # . 97,3 107,1 98,9 79,0 99,1 Odnos sušil,- ur na obrat.ure 98,9 99,0 93,8 98 j 9 87,4 Poraba toka na nP v KWh 32,7 32,1 30,1 27,1 25,0 Vidimo, da je letos padla debelina? še vedno previsoka pa je začetna vlaga, ki naj bi ne bila višja od 30 kar naj bi se doseglo z zračnim sušenjem. V stalnem padanju je poraba električne energije« Kot vedno v vseh letnih poročilih, o-pozarjam tudi letos na to, da je potrebno povečati temperirnico* da bi bilo možno v poletnih mesecih ustvariti zaloge osušenega lesa za zimski čas. S tem v zvezi bi bilo prilagoditi kapaciteto razreza, da ne bi v času u— godnega zračnega sušenja stale sušilne lope deloma prazne, v zimskih mesecih pa imamo frize pod milim nebom, in se suši v sušilnici z začetno vlago preko 40 %. Deske na skladišču je čimpreje razrezati v frize, nabavo desk pa koordinirati z zmogljivostjo sušilnic z ozirom na letni čas. mi m.: illllUlliig^. V v STROSK! „NASE SMUČINE 1967 MATERIALNI STROSKI: Ciklostil papir Matrice Barva za tisk Ovitki Obrezovanje 2,000,00' Nddn 420.00 11 \"600,00 » 2 e420j00 « 480.00 » ■ Skupno material 5,820,00 Ndin STROŠKI ODt ■ v> Honorarji 5i250,50 Ndin Članki 2.292,00 " Netto 7 i542j 50 Ndin Prispevki 3.748,50 Skupno brutto strošc 11^291,00 Ndio SKUPNO STROSKOV 17.111,00 Ndin Tako je stal 1 kom."Naše Smučine" V letu 1967 - 1,90 Ndin. IC.jub povečanju materialnih stroškoVj je bila "Naša Smučina" cenejša kot ^ letu 1966. Razlog: manj stroškov za članke, več tvarine iz'zapisnikov i# drugih uradnih dokumentov, kar ni bilo nagrajeno o 12 l nov prav O IZUMIH IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAVAH TER KORISTNIH PREDLOGIH - SPREJET Naloga tega pravilnika je, da v podj^ +ju "Elan" Begunje, predpiše v skladu z Zakonom o patentnih in tehničnih izboljšavah in drugimi veljavnimi pre_ dpisi ter statutom in pravilnikom o delitvi osebnega dohodka in drugimi splošnimi akti podjetja; le organe, ki obravnavajo izume, tehnične izboljšave in koristne predloge j 2» postopek za uveljavljanje in obrav navanjo ld-tehy 3o postopek za ocenitev'njihove koristnosti in uporabljivosti? 4« postopek za določanje odškodnin in priznanj zanje $ 5* druge pravice in dolžnosti izumiteljev ter avtorjev tehničnih izboljšav in koristnih predlogov ter njihovih porabnikov. Namen tega pravilnika je, da spodbuja Vse.člane delovne skupnosti podjetja k izumljanju, odkrivanju novih rešitev določenega tehničnega pro-blema 111 k racionalnejši uporabi tehničnih sredstev in tehnoloških in drugih delovnih postopkov, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek pri ma ^erialu in energiji in boljša varnost P^i delu. »miH li Predlog mora biti nov, kar pomeni, da do dneva prijave v podjetju še ni bil znan in se ni uporabljal« Praviloma se šteje, da predlog v podjetju ni bil znan, če se o izvedbi še ni razpravlja lo in če niso bili sprejeti sklepi ali storjeili koraki za realizacijo ali vršeni neprijavljeni-preiskusi. Priporočamo vsakomur, da temeljito pre študira pravilnik v celoti. V njem se bo seznanil z vsemi pravicami in pošto pki za uveljavljanje pravic.. 7Z)/T[\U> S 13 I TEHNIČNE NOVOST/ Filip Čufer v/ Komisiji za tehnične izboljšave je bil predložen predlog o novem načinu dimenzioniranja smuči. V zadnji številki smučine je bil objavljen sklep, da so predlog zavrne kot "teoretično prezahteven". Ob tem sem dobil nekatere pomisleke. Potrebno je, da najprej pojasnim bistvo predloga. Če želimo, da smučka lepo drsi po snežni podlagi, se mora pač primerno prilegati nanjo. To je z meritvami težko ugotoviti, možno pa je s sodelovanjem izkušenih smučarjev in izdelovalcev smuči izdelati smučko, ki ustreza določenim pogojem. Smuči, ki se dobro obnesejo na terenu, so potem podvržene raznim fi-cikalnim poiskusom in meritvam, n.pr* merjenje trdote po vsej dolžini, stra nski lok, čas in frekvenca izmikanja konice, vzvojna trdnost, itd, Vse te lastnosti združene vplivajo na obnašanje smuči vaiegu, najvažnejša med njimi pa je trdota smučiJ Trdota smuči se povečuje z debelino smuči. Kako ugotoviti odnos med trdoto in debelino pa je problem, ker vse_ buje sodobno, smučka vrsto različnih materialov, ki ima vsak različne last. nosti, poleg tega pa medsebojno vplivajo drug ha drugega. Vsi teoretični načini za ugotavljanje tega odnosa so prav zaradi teh različnih materialov praktično neuporabljivi* Pri svojem delu, t.j« merjenju lastnosti smuči v mehanskem laboratoriju sem prišel do sklepa, da posamezni deli smučke (gledano po dolžini) vplivajo drug na drugega. Na tem je zasnovana zamisel, da izdelamo primerne odseke smuči, ki jih je možno točno izmeriti in preis-kusiti, njihove lastnosti pa vnesti v colo smučko. Povdarjam, da način ne temelji na kompliciranih izračunih, ampak zgolj na REŠENO= NEREŠENO logičnih ugotovitvah, kot to navaja komisija Za tehnične izboljšave v svoji obrazložitvi. Ocena strokovnj£ ka - statika, ki je pregledal predli ni po mojem mnenju niti pozitivna ni' ti negativna, ampak je predlog zase - lahko se smatra celo kot napotek za nadaljnje delo po osvojitvi moje-' ga predloga. Dvomim, da je komisija dobro soznan-* jena s predlogom ter zlasti z oceno zunanjega sodelavca - statika. Pole# tega niso ob tem več potrebna nikoli šna teoretska razmišljanja, tenrvoČ le nekaj cenenih poiskusov, ki bi snično potrdili ali ovrgli smotmos^ predloga* Teh seveda ne morem opraV1' ti sam privatno, saj nisem producent smuči, da bi lahko predlog tudi upo^ rabil. Tako naj ostane vse skupaj V predalu. I ing. Jurij Hočevar P/SMO INSTITUTU: I SODELAVCEM I I. Ocenjevanje rezultatov raziskovalnega dela predstavlja trajni problem, ki ga občuti pravično nagrajevanje in objektivno vrednotenje intelektualnega dela, zato tudi trajno iščemo metode evi Montiranja in vrednotenja tega dela, kljub temu pa uspemo le v posameznih Primerih približno oceniti vrednost izumov ali rezultatov raziskav ali izboljšav dela in poslovanja. Posamezne primere namreč ocenjujemo skozi prizmo takega ali enakega prihranka neposrednih proizvodnih stroškov in v okviru pravilnika. Tudi v teh Primerih je objektivnost vrednotenja Tprašljiva, ker največkrat ni mogoče zbrati dovolj dokumentacije za pravilno ocenjevanja udeležbe in izvirnosti z^isli. Pravico na osebno priznanje Za izvirno zamisel ali izboljšave naj ^1 po naših merilih imel le tisti, ki 3® izven 'svoje redne delovne naloge ^spel doprinesti nekaj, kar z njegovim rednim d^lom nima zveze. desnično je opredelitev rednih delovnih nalog težka* posebno pri raziskovalnem delu. Potrebno je z moralno o— c©no opredeljevati rezultate nalog in r®Zultate neobveznega razmišljanja, ki bi končno tudi doprineslo nalog iz rednega dela. Pri reševanju teh vprašanj so predvsem tangirani raziskovalci, ki bi z izredno prizadevnostjo dosegli izume ali druge rezultate svojega intelektualnega dela z neobveznim delom in razmišljanjem. Rezultati pa bi bili s, pridom uporabljeni v inštitutu ali to varni. Skratka postavlja se vprašanje kdaj naj raziskovalec sploh prijavi svoji- zamisel za priznanje uspeha in odškodnine, v tem primeru po internem pravilniku ali po zakonu o patentih. Sedaj je v pripravi nov pravilnik za priznavanje odškodnine za izume in iz boljšave, zato Vas želim o tem vspod— buditi k dajanju mnenj, v razpravi osnutka pravilnika* V tem primeru je treba razpraviti vlo go "nagrade, odškodnine, stimulacije, itd.", za izvirne zamisli, ki se izrazijo v izumu ali izboljšavi, ki koristi delovni skupnosti. Napačno je predpostaviti, da ima priznanje tako ali enako le plačilno vlo go v nazaj za dosežen rezultat« To vlogo odigra priznanje le v primeru, če izumitelj ali iznajditelj po naklu čju, brez v naprej postavljenega cilja odkrije nekaj novega, ki je tudi koristno. Važnejša vloga tega priznanja za izume in izboljšave pa je tista, ki predstavlja izdatno vzpodbudo za .načrtno iskanje boljših rešitev z neobveznim delom in razmišljanjem. To slednje priznanje ali odškodnina, naj bi bila gonilna sila za delavce, ki bi resnično Rnogli načrtno doseči izumiteljske in iznajditeljske uspehe v bolj ali manj pomembnih vprašanjih. To je eno poglavje, o ocenjevanju razi skovalnega dela, ko se lahko nekdo pojavi s svojimi rezultati. 15 Ilc Miiogo pa je opravljenega dela in doseženih rezultatov tistih, ki se izgube v množici problematike, ki pa cesto usotino. vplivajo na ugoden razvoj poslovanja in potek ter napredek proizvodnje o Resnično se izgube in ko je problem resen, se pozabi nanj, na nedavno pro blematiko in kmalu se pozabi na vlože ni trud. Največkrat so ti rezultati ” sicer pozabljeni in neovrednosteni po membnejsi kakor oni, ko "so šli skozi pravilnik" in ne ve še o njih in ne govorit Res.je naši raziskovalni enoti - in-st3.tutu osnovna naloga, da rešuje tako problematiko in razvoj« Najti pa je treba način ocenjevanja takega dela, z ene strani zaradi, pravilnega materi ' alnega,-.razvoja,- z druge- strani pa' za- . radi publiciranja uspehov in dela inštituta o Dejstvo je, da so rezultati dela inštituta ~Ie malo znani v javnosti tovarne in da prav zato marsikdo pogreša delovne uspehe raziskav« Napačno je, ce bi dopustilij da bi zaradi neinfor miranosti- naša javnost s pomisleki gledala na inštitut iri 'njegovo delo o Nase glasilo nudi vsem sodelavcem inštituta, da svoje uspehe ali vse druge izsledke objavijo v poljudni vsebini naši ožji javnosti, ki sicer 3 zanimanjem- spremlja razvoj in napredek v tovarni„ • Z rednimi objavami bi mogli vzbuditi zanimanje za'raziskovalno delo in bi javnost pričela tudi to delo pravilno vrednotiti,, .: , O REZULTATI REFIEREND PO PODROČJIH in vo cn cn 'eS. P 00 o m o cn in n vo ,r? 00 01 cm in on o m on 00 rH 00 VD O h- m oj m ■■ t— 00 CM »H rH •H 16 MERTELJ Marjan a Boža Mali STANJE DELOVNE SILE V podjetju, vključno z obratom družbene prehrane je zaposlenih 612 dola vcev, od tega: < 334 278 moških žensk V Inštitutu pa je zaposlenih 18 delavcevj od tegaj 15 3 moških ženske GIBANJE delovne sile v mesecu januarju so se na novo zaposlili- VAVPOTIČ Marija - uslužbenka na obra^-tu plastike na Fortuni v 7----jr- slen na delovnem mostu izdelovalec posebnih izdelkov v kovinskem obratu --7-----X' - delovnem mestu lepljenje v smučarskem obratu V mesecu januarju ni nobenemu prenehalo delovno razmerje. POROKE j Poročila sta set KRALJ Anton - delave6 v smučarskem ob— ; ratu ŠKOFIČ Lenka - ekonomist v pripravi dela RO J S T V A : Rodili so set PLEMELJ Vereni - deklica PODOBNIK Antonu - deklica. KOMAR Štefanu ' - deklica TONEJO Jožu deček ROZMAN Petru - deček DEBELJAK Majdi - . 1 • • , . . T V deček 17 visn NA SMUČEH Slavko Knafelj 13. januarja letos so nam vabila in plakati napovedovali množično sindikalno smučarsko prireditev Elana za leto 1968. Pozdravljamo iniciativo organizatorjev [„ saj smo pred časom tgka tekmovanja pri i rej ali vsako leto. To je pa tudi prav, saj smo med največjimi proizvajalci smuči na svetu. Z veseljem ugotavljamo, da od šeststo zaposlenih prav gotovo skoraj polovica zna več ali manj smučati. To je tudi najboljše jamstvo za dobrega proizvajalca, da pozna izdelefcj ki ga proizvaja, tudi pri uporabi. Poleg tega pa je to največja propaganda za tivarno športnega orodja. Skoda, da je ravno dan pred prireditvijo veter zamel vse dohodne ceste, ki peljejo v Begunje. Veter pa je tudi na dan prireditev strupeno pihal, tako da so mnogi zaradi tega ostali doma. Kljub temu pa se je na startu prijavi- lo 62 tekmovalcev, članov kolektiva. Pokroviteljstvo je prevzel sindikat, ki je sestavil organizacijski odbor pod vodstvom ing. Marinška. .Broflo pa-je vestno pripravil tov. Cvenkelj s servisno skupino. Napovedovalca sta bila Knafelj in Jagodic, sodniki Pristave Alojz, Lipnik Jože in GoriČ-nik Janez* Štarterja pa Mulej Tinček in Skofic Janez.Za primer nesreče je čakala na mestu kompletna zdravniška ekipa pod vodstvom dr. Janeza Romiha. Gasilska ekipa pa je skrhala za red. Som program je zajemal dva delaj Prvi, propagandni del, je vseboval atrakcijo:" 1. Smučarja preteklosti. Hrih Jane&, na bloških smučeh in s tedanjo ^ nazorno prikazal lik nekdanjih $ čarjev. 2. Smučarja bodočnosti, ki ga je o&' čno reprezentiral Legat Marjan ^ astronavtski obleki na 3,80 m gih smučeh. 3. Vodnega smučarja, ki ga je predS^ vil Petrovčič Janko. Gledalci so burno pozdravili nastop1 d ce. Drugi del pa je potekal v pravem ^ valnem vzdušju. 1* i 18 J Rezultati; I. UPOKOJENCI I. Škofič Ivan 19,1 II. MOŠKI STAREJŠI IN ZAČETNIKI I• Finžgar Miha 21,1 II. Sitar Rok 21,9 III. Pirih Janez 23,1 IV. Mohorč Janez 30,0 V. Finžgar Ivan 31,1 VI. Zajc Bojan 64,0 III. ŽENSKE STAREJŠE IN ZAČETNICE I. Vidic Vlasta 20,4 II. Jamšek Majda 20,8 III. Kolman Marija 20,9 IV. ŽENSKE MLAJŠE I. Bergant Majda 66,0 II. Dobida Majda 73,6 III. Pristave Nataša 77,0 IV. Mežek Minka 84,0 Vi Renko Tilka 103,2 VI. Perkovič Vera 117,2 V. MOŠKI OD 45 DO 55 LET I. Finžgar Rudi 62,1 II. Pristave Alojz III. Potočnik Vinko M VI. MOŠKI OD 35 DO 45 LET I. Mulej Stanko 63,4 II* Knafelj Slavko 67,2 III. Kocjančič Slavko 84,0 IV. Kolman Matko 100,0 V. Cvenkelj Jože 113,0 VII. MOŠKI DO 35 LET I. Resman Oto 57,5 II. Peterman Janko 61,4 III. Tonejc Niko 62,1 IV. Kržišnik Lado 64,8 V. Hrovat Alojz 65,4 VI. Tonejc Jože 65,8 VII. Končnik Miran 67,0 VIII. Bešter Jože 67,3 IX. Trlej Jože 69,0 X. Renko Branko 70j0 XI. Košir Janez 72,0 XII. Resman T«' 72,0 * XIII, Pintar Alojz 74,4 XIV. Mencinger Jože 74,9 XV. Painkiher Matevž 78,6 XVI. Kranjc Srečko 78,7 XVII. Painkiher Anton 101,0 XVIII. Dobravc Ciril 107>8 XIX. Erzar Janez 127,8 XX, Kolman Janez 128,3 XXI. Pleško Boris 168,3 XXII. Božič 176^0 diskvalificiranji Svetina Alojz Kos Marjan Bergant Frono Benedičič Anton Vidic Anton Papler Marjan O 19 VIII. MOŠKE TEKMOVALCI I. Perkovič Franci IIi Pohar Franci III, Dežman Jože IV. Krivic Jože V0 Šlibar Avgust VI. Bogataj Vinko VII. Kunčič Janko VIII. Pintarič Franci Ko Potočnik Pavel 54.2 56,8 58.3 58,8 60,1 61,2 62.3 72,9 82,0 Najboljši čas dneva .je dosegel; Ovenkelj Franci 53,9 Vsi pa so Jb veselem zaključku in podelitvi nagrad, pri Jožovcu, izrazili željo, da si takih tekmovanj še želijo. Ob obisku se niso mogli načuditi veli, kosti in modernizaciji podjetja* Všeč jim je bila tudi kvaliteta naših novih smuči« Podarjen jim je bil po en par "Favorit”« Navdušeni so bili z novo izvedbo in so izjavili, da bodo z njimi triumfirali na zboru vseh Ita ljanskih smučarskih učiteljev, ki bo te dni v Severni Italiji. Obljubili so tudi, da bodo drugo leto zopet vozili na naših smučeh, brez kakšnih posebnih zahtevo Samo smuči jim moramo preskrbeti predčasno. Z obiskom so bili nadvse zadovoljni, mi pa tudi, saj je to najboljša in najcenejša propaganda Elana na inozemskih tekmovalnih stezaho O HAVANSKI SMU- C AR JI-GOST JE s.k. FANTJE OD "KLLOMETRO LANČATA" PRI NAS t ; Na povabilo "Elana" so nas dne 18.» in 19. januarja obiskali trije smučarji -tekmovalci hitrostnih dirk "Kllometro LanSatV' iz Cervinie v Italiji5 To so mladi fantje, ki so ne-gledo na mej* ne posledice in; brez kakršnih koli zahtev vozili "Elanove." smuči, ki so bile izdelane prav za ta namen. Najhitrejši z našimi smučmi od Italja^-nov je bil COLO GABRIELE 161,218 km/h drugi jo bil SOMMARIVA LIVIO 155,844 km/h, tretji pa MOSER HELMUT 141,453 km/h. -ta in komerciale za podarjene venoe. Žalujoči: Jože in Franc Cvenkelj in ostalo sorodstvo. _______ J 20 na prode Verjetno malokdo pozna podjetje "Adrio", razen nekaterih, ki se malo bolj zanimajo za čolnarijo ali tistih, ki imajo neposredne stike s tem podjetjem. Naj povemo, da je "Adria Ino-strana zastupništva" Beograd, podjetje, ki zastopa razne tuje firme v na^-ši državi, med njimi tudi firmo "JOHNSON", ki izdeluje izvenladijske motorje za čolne« Ta firma prodaja obsežen program "JOHNSON" motorjev, od 1,5 do 100 KS, Qene teh motorjev pa se gibljejo od 2,160 do 23»850 Ndin. Z "Adrio" smo se povezali v lanskem letu vsled lažje prodaje in boljše informiranosti -propagande potrošnika,, Tako smo skupaj s tem podjetjem izvedli nekaj skupnih propagandnih aksij, kot so skupno sodelovanje na Beograjskem Velesejmu, demonstracije čolnov in motorjev vzdolž jadranske obale, itd, To sodelovaje je vsekakor zelo koristno, saj je koncem koncev potrošnik isti. -t. v ' Tudi v letošnjem letu se pripravljamo za večje skupne propagandno - prodajne akcije in ona izmed njih je bila že dogovorjena koncem preteklega leta. V obojestransko korist so bile do-govor-jene posebne ugodnosti za prodajo iz-Venladijskih motorjev "Johnson" članom kolektiva Elan. Dogovor je bil sledeč j Podjetje "Adria" nudi vsem članom našega kolektiva izvenladijske motorje "JOHNSON" s tem, da jim priznava 30 % popust. Posebna ugodnost pa je tudi kreditiranje. Podjetje nudi poleg ugodnega znižanja tudi kredit in sicer: Boris Plesko j o h * i — f ^ '■■•K . X za izvenladijske motorje do 20 KS .. , 1 leto za izvenladijske motorje od 20 do 40 KS - 2 leti in za izvenladijske motorje nad 40 KS - 30 mesecev kredita. Edini pogoj, ki ga postavlja podjetje "Adria" je, da dupec ne sme prodati motorja pred iztekom dveh let* V kolikor bi si kdo želel nabaviti motor, in želi detaljne informacijet la— hko dobi vse podatke v komerciali našega podjetja* Opcur.: Cenik si lahko podrobneje ogledate v komerciali pri tov. Pleškotu. 'O -/V / c, ki aDonnna Za leto 1968 je Zveza kulturno prosve tnih organizacij občine Radovljica pripravila spored gledaliških in drugih predstav, ki jih bodo v Radovlji-, ci izvajala SNG-DRAMA, MESTNO -GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO, GLEDALIŠČE TONE ČUFAR JESENICE in NEKATERE GLASBENE USTANOVE. . Spored obsega po osem del iz domače in svetovne gledališke literature dra mskega in komedijskega žanrao REPERTOAR t VETER V VEJAH SASAFRASA - Rene* de Obaldia (že izvajano), 2, DELAVNICA OBLAKOV - Miha Remec V delavnici oblakov se srečamo s problematiko naših gorskih kmoliov v partizanski borbi in kasneje v , obnovi do danes. Obenem pa nam po-' skuša pisatelj povedati,nekaj o današnjem človeku«' Pisatelj nam v drami prikazuje dva 'svetova: porotike, sodnike, itd« -solidne meščane s služabnicami, ki skrbijo za dom in družino, na drugi strani pa v gore pobegle borce za svobodo, grčave kmete, ki se bo_ re za svobodo .ih zemljo« To obzorje v katerem se drama godi, je pre pad med teitia dvema svetovoma: med praznim, brezosebnim in neodgovornim človeškim življenjem udo-bja ih izgubljenosti in med ljudmi, ki jemljejo življenje zares, ker trdo živijo e mm 3sfe» Pisatelj drame Miha Remec (1928) je rojen v Ptuju in je napisal že več dramskih del, ki so jih igrali v mariborskem in cel j sitem gledali«^ šču. Predstava v mesecu FEBRUARJU« Izvedba; SNG Drema 3 o ELEKTRA' V- ČRNINI - Eugene 0* Neill Trilogija strnjena na en večer« E— no najpomembnejših dramskih dol no vej še svetovne gledališke, literatu re» Predstava v mesecu MARCU,' Izvedba! MG ij»' 4. VRNITEV - Harold Pinter Pinter (1930) žid iz Londona, velja dan.es za najbolj svojevrstnega in mogoče najbolj nadarjenega od angleških avtorjev mlajše generacije« Njegove igre so zgrajene na prin-. cipu dvoma, kajti Vsaki, navidez nejasni in nedvoumni trditvi, postavlja pisabelj nasproti prav tako jasno in nedvoumno trditev. V tem okviru nam v zelo realistični podobi oblikuje vsakdanje življenje.' "Vrnitev" je delo, v katerem pisatelj obravnava intimne medlovežke odnose, ki izpričujejo sistem svobodne ljubezni, o kateri se mnogo govori v Angliji v zvezi z novejšo dramatiko mlajše generacije. Predstava bo meseca APRILA. Izvedba: SNG Drama 5* ČRNA KOMEDIJA - Peter Shaffer Po literarni fakturi sicer ne veliko več kot povprečna sodobna komedija, ki pa zaradi domisleka o inverziji svetlobe in teme daje tako enkratne, sijajne in neizčrpne gledališko interpretativne možnosti, da jo je prvi uvrstil v repertoar sir Laurence Olivier. Predstava bo v mesecu MAJU* Izvedba* MG lj. 6» KASTELKA - Levstik - Griin "Kastelka" je ljudska igra o ženi, ki živi na gruntu s tremi sinovi. m Vendar ji vojna vzame oba starejša, mlajšega pa je zdelalo taborišče. Za njegovo zdravje in življenje se bori mati in zmaga« * Po povesti Vladimirja Lei-stika je igro oblikoval Herbert Griin. Predstava bo v mesecu JUNIJU Izvedba: Gledališče T#5« Jesenice 7« Še nedoločena predstava in repertoarja 1968/69 Mestnega gledališča ljubljanskega v mesecu OKTOBRU* 8, DON PASCALE — komična opera Predstava bo v mesecu NOVEMBRU Izvedba: SNG Opera Predstave abonmajskega sporeda se bodo vrstile od JANUARJA do DECEMBRA 1968 s presledkom v poletnih mesecihi Da bi ljubiteljem gledališča omogočili ogled vseh osem predstav po znižani ce ni, smo se tudi letos odločili za redni abonma, ki omogoča odkup vseh osem predstav za 20 % nižjo ceno od polne vrednosti, kar znaša 32 Ndin, Navedeni program je že dokončno izdelan, vendar si pridržujemo pravieo morebitnih sprememb v sporedu. Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine , Radovljica >n/7A';i 23 Janez Legat NAGRADNA KRIŽANKA ■ „;l: I 2 3 -i— 4 5 i 6 J 7 8 9 10 I . 11 12 13 i 14 • — • • 15 16 •Vvsro'^:- Mit 17 18 IH|| .Ss m 19 20 21 telil pp 22 23 24 25 26 27 28 29 (llpj 30 31 • 32 33 34 35 36 37 • ■; 38 39 40 41 42 43 ; i§ i', ^Iggg 44 45 46 : i 47 48 . in^' 49 50 51 52 ■ M 53 54 55 i 56 57 1 1 58 • 1 „.U±. • v. V VODORAVNOs 1. največ je afriško mesto, 6A matemar-tični znak, 10. sovražnik, 11;, vrtlji^ vi del elektromotorja, 13,.živordeča ' barva, 14. kjer smo pozimi najrajši*. • 16; šumnik in samoglasnik, 17» južno sadje, 19- ime filmske igralke Gard-ner, 20. rimska boginja jeze,, 22» ja dranski otok, 23. žuželka,; ki lovi z mifežo, 25. slovenski športni časopis, 28. zaničljiv izraz za pisatelja, 30» zadnja črka v abecedi in tretji samoglasnik., 31. glasno smejanje, 34* ! kratica za šolski odbor, 36<. pribo!’ za pometanje, 37. čreslovina, 40« vr-, sta žita, 42» Estonec, 44» nekdanji turški velikaš, 45. ime ne znake "x" v matematiki, 46» zarebrnica, 49» kratica "narodna republika", 50. afriška država ob Gvinejskem zalivu, 53. stroj,. priprava, 55. nakana, na^* mera, 56. ptica pevka (črna), 57c“ 13<. lunina mena, 14» neumnost* 15» južno sadje, 18« naj znamenitejši vojskovodja francoske zgodovine, 21* ptica severnih morij, 23. vstaja, u-por, 24» rusko žensko ime, 26, grški bog ljubezni. 27» moško ime, 29» avtomobilska oznaka Sarajeva, 32. kemični simbol za helij, 34. vrh v Martu-ljkovi skupini, 35. neurje, vihar, 38. moško ime, 39. del noge, 41, Turek, 43» prisilno delo, 460 gozdna zver s cenenim krznom, 47« junaška pe, snitev, 48, reka v Črni Gori? 51, noju podobna ptica, 520 koroški ljudski ples, 54. vrsta, 560 kratica za "študentsko naselje". 24 KIN® RADOV^ICA Marija Čemažar ALVAREZ KELLZ - ameriški barvni vestern CS film 14» 2. 1968 ob 20 uri 16. 2. 1968 ob 20 uri 18. 2. 1968 ob 16 in 20 uri RINGO IN NJEGOVA ZLATA PIŠTOLA - italijanski barvni vesterni 15. 2. 1968 ob 20 uri 17. 2, 1968 ob 20 uri 18. 2. 1968 ob 18 uri 100000 $ NA SONCU - ameriški barvni kriminalni CS film 17. 2. 1968 ob 18 uri ZASEBNE URE - italijanski film 20. 2. 1968 ob 20 uri P0RUČNIK INDIJSKE BRIGADE - ameriški pustolovski film 21. 2. 1968 ob 18 in 20 uri LIKVIDATOR - ameriški barvni CS film 22. 2, 1968 ob 20 uri 24. 2. 1968 ob 20 uri 25. 2. 1968 ob 18 uri SEDEM PIŠTOL ZA BRATE MAC GREGOR - ame riški barvni vestern CS film 23. 2. 1968 ob 20 uri 24. 2. 1968 ob 18 uri 25. 2. 1968 ob 16 in 20 uri gR0F MONTE CRISTO I. del - francoski barvni pustolovski CS film 25. 2. 1968 ob 14 uri NESMRTNI VOJAK - francoski barvni CS film 27 o 2 r 1968 28«, 2. 1968 ob 20 uri ob 16 in 20 uri NE VZNEMIRJAJMO SE zabavni CS film 1, 3. 1968 2o 3» 1968 3« 3, 1968 francoski barvni ob 20 uri ob 20 uri ob 18 uri BRANKELONOVA VOJSKA - italijanski barvni film CS 29r 2 o 1968 ob 20 uri ,2. 3. 1968 ob 18 uri 3. 3. 1968 ob 16 uri GROF MONTE CRISTO II. dol ~ francoski barvni pustolovski CS film 3.3. 1968 ob 14 uri SOLEDAD - francoski barvni vojni film 3. 3« 1968 ob 20 uri 5. 3« 1968 ob 20 uri 6» 3. 1968 ob 18 uri SHERLOCK HOLMES PROTI NASILJU ~ angleški barvni CS film 8. 3. 1968 ob 20 uri 9, 3. 1968 ob 18 uri 10. 3« 1968 ob 16 in 20 uri DR. STRANGEOVE 7, 3. 1968 9o 3. 1968 6. 3. 1968 RIMSKE DEVICE -10. 3. 1968 - angleški film (satira) ob 20 uri ob 20 uri ob 20 uri italijanski barvni CS c ob 18 uri PARTIJA JE KONČANA - angleški film 12. 3. 1968 ob 20 uri 13. 3. 1968 ob 18 uri JAZ ŽENA - švedski film 13. 3. 1968 ob 20 uri 15. 3. 1968 ob 20 uri 17. 3» 1968 ob 20 uri 25