LES wood Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal 9/99 Revija za lesno gospodarstvoWood Industry & Economy Journal september 1999 Letnik 51 {t. 9 str. 249-292 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Revija LES Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorni urednik: Ciril Mrak, dipl. in`. Urednik: Stane Ko~ar, dipl. in`. Slika na naslovni strani: Lektor: Andrej ^esen, prof. OBL’^ d.o.o., Kranj, Mirka Vadnova 14 Uredni{ki svet: Predsednik: Peter Tom{i~, dipl. oec. ^lani: Franc Ga{per, in`., Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, dipl. in`., 10. ljubljanski pohištveni sejem Ciril MRAK 251 Nedeljko Gregori~, dipl. in`., Friderik Kova~, dipl. oec., Zvone Novina, dipl. in`., Matja` Rojnik, dipl. in`., Uro{ Rupreht, dipl. oec., mag. Miroslav [trajhar, Janez Zalar, in`., Stojan @ibert, dipl. in`., prof. dr. Strateško planiranje Mirko TRATNIK 253 Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, dipl. in`., Vinko Velu{~ek, dipl. in`., doc. dr. @eljko Gori{ek Stanje slovenske `agarske industrije v obdobju tranzicije Franc MERZELJ 258 Uredni{ki odbor: Smernice za pisanje u~benika Mirko GERŠAK 263 prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, Maja Cimerman, dipl. soc., Janez Gril, dipl. 10. mednarodni simpozij o lesni in celulozni kemiji v in`., doc. dr. @eljko Gori{ek, Toma` Klop~i~, dipl. in`., Fani Yokohami Vesna TIŠLER 264 Poto~nik, dipl. oec., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Branko KVnesenhatl,Tim{laegr,. pSr toofj.a dnr .K Mokirok{oa rT, r patrnofik. ,d pr.roVfi.n dkro. dR ro. z hm. ac n. ,N pikroof. dr. Prirobnice za pritrditev kro`nih `aginih listov na os Vladimir NAGLIÆ 267 Torelli Direktor: Informacije GZS - Zdru`enje lesarstva {t. 5/98 269 dr. mag. Jo`e Korber Informacijski sistem za potrebe planiranja in kontrole UZvesztaa lensaorvjeivt Sellojveinnije izdajatelj: poslovanja v podjetju Stojan KOKOŠAR 273 v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Intervju z Nedeljkom Gregori~em, direktorjem ajdovske Uredni{tvo in uprava: LIPE Fani POTO^NIK 275 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 061/121-46-60, 061/222-143, faks: 061/121-46-64 El. pošta: revija.les@ siol.net Industrijskemu tehnološko-razvojnemu centru za lesar- http://www.zls-zveza.si stvo na pot Igor MILAVEC 279 Naro~nina: Kratke vesti 281 Dijaki in {tudenti (polletna) ........ 1.500 SIT Posamezniki (polletna) ............ 3.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) ....... 36.000 SIT CNC ve~stopenjski obdelovalni stroji Bo`idar ORO@ 282 Obrtniki in {ole (letna) ........... 18.000 SIT Tujina (letna) ................... 100 USD Promosedia, ali nas lahko kaj nau~iš? Jasna HROVATIN @iro ra~un: Marjan PAPE@ 284 Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Gradnja vzor~nih gototvih hiš na zemljiš~u Gradbenega Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno centra Slovenije, Dimi~eva 9 v Ljubljani Silvija KOVI^ 286 Tisk: Bavant, Marko Krem`ar s.p. Kratke vesti 287 Za izdajanje prispevata Ministrstvo za {olstvo in {port Repub-lliikkee SSlloovveenniijjee.in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Repub- Unikatno mizarstvo - iskanje stikov v~eraj in danes Miro ŠUBELJ 288 Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, {t. 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo mnenje, da {teje Borzne vesti 289 strokovna revija LES med proizvode informativnega zna~aja iz 13. to~ke tarifne {tevilke 3, za katere se pla~uje davek od Diplomske naloge Oddelka za lesarstvo BF 290 prometa proizvodov po stopnji 5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - fakultete 291 TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. LES wood 51 (1999) 9 Contents 250 LES wood Wood Technology & Economy Journal Volume 51, No 9/99 Editor’s Office: 1000 Ljubljana, Karlov{ka 3, Slovenia Phone: + 386 61 121-46-60 + 386 61 222-143 Fax No.: + 386 61 121-46-64 E-mail.: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Contents Strategical planning Mirko TRATNIK State of Slovenian saw-mill industry in the time of transition Franc MERZELJ 253 258 ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlovška 3, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 121-46-60, fax.: (061) 121-46-64 el. pošta: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Lesarska zalo`ba objavlja INTERNI RAZPIS Avtorstvo u~benikov in delovnih zvezkov (vaj) za strokovne predmete Pisanje u~benikov in delovnih zvezkov je namenjeno vsem programom srednjega izobra`evanja Lesarstvo: - program lesarski tehnik in diferencialni program lesarski tehnik, - program mizar in program mizar - tapetnik, - program obdelovalec lesa. Potrebno je upo{tevati veljavne (nove) u~ne na~rte oziroma kataloge znanj za strokovno teoreti~ne predmete in prakti~ni pouk. Gradivo je lahko napisano: - po predmetu za dolo~en razred (npr. Tehnologija za 4. letnik), - po vsebinskih sklopih (npr. Su{enje lesa), - po predlogu avtorja (npr. Naloge za zaklju~ni izpit). Razpis zajema tudi temeljito prenovo obstoje~ih u~benikov. Na interni razpis so toplo vabljeni vsi avtorji, ki so strokovno usposobljeni na podro~ju vsebine u~benika. Priporo~amo, da u~benik nastaja s sodelovanjem v {tudijski skupini. V {tudijski skupini natan~neje dolo~imo vsebino, cilje, naloge, opravimo prvi pregled u~benika ipd. Lesarska zalo`ba sodeluje z avtorjem, nudi strokovno pomo~ in izda knjigo. Avtorski honorar poravna Ministrstvo za {olstvo in {port, zato z zalo`bo sodeluje v pripravi u~benika. S tem razpisom Lesarska zalo`ba ne prevzema nobenih materialnih in moralnih obveznosti do ponudnika. Rok prijave: ~imprej oz. do 1. 11. 1999. Vsi ponudniki bodo obve{~eni o poteku nadaljnjega dela in pripravi gradiva. Dodatne informacije posreduje urednik Lesarske zalo`be Mirko Ger{ak: tel. 061/125 74 12, fax 061/221 616 ali Mirko.Gersak@ guest.arnes.si. Pisne ponudbe po{ljite na naslov: Zveza lesarjev Slovenije Lesarska zalo`ba, za M. Ger{aka Karlov{ka 3, 1000 Ljubljana LES wood 51 (1999) 9 Uvodnik 251 10. ljubljanski pohištveni sejem Lesarji smo spet pripravili Ljubljanski pohištveni sejem, tokrat zadnjega v tem tiso~letju. Nanj smo se pripravljali ve~ mesecev. In kaj lahko od sejma pri~akujemo? Pustimo se prijetno presenetiti, saj smo vsi skupaj optimisti~nega pri~akovanja še kako potrebni. Sedanja situacija ni lahka, toda takšna je realnost. Bolj se bomo tega zavedali in bolj zavzeto iskali rešitve, hitreje bomo dosegli ugodnejše rezultate. Lesarstvo je ustvarilo v skupini izdelkov obdelava in predelava lesa in v proizvodnji pohištva 177 milijard tolarjev prihodkov, ~istega dobi~ka 3,2 milijarde, ~iste izgube 7 milijard, oziroma 3,8 milijarde neto izgub ali 2,2 % prihodkov. Vrednost amortizacije je bila 7,8 milijard tolarjev ali 4,4 % prihodkov. Dele` lesarstva v prihodku predelovalnih dejavnosti znaša 6,8 %, amortizacije 5,6 %, zaposlenih 10 % in kapitala 5,8 %. Izvoz slovenskega gospodarstva je znašal leta 1998 po kriteriju dejavnosti blaga (SKD) 9 milijard USD in lesarstva 910,4 milijonov USD ali 10,1 % slovenskega gospodarstva. Lesarji smo uvozili za 263,1 mio USD. Izvoz po kriteriju dejavnosti blaga ni v celoti zajet v prihodkih lesarstva. Izvoz lesarstva po kriteriju glavne dejavnosti izvoz-uvoz je znašal 465,9 milijona USD ali 49 % vseh prihodkov in uvoz 161,6 milijona USD. Izvoz lesarstva po kriteriju glavne dejavnosti izvoz-uvoz znaša torej dobro polovica vsega izvoza po kriteriju dejavnosti blaga. Slovenske predelovalne dejavnosti so ustvarile v letu 1998 vseh prihodkov v skupni vrednosti 2.616 milijard tolarjev (celotno slovensko gospodarstvo 7.270 milijard), ~istega dobi~ka 80,2 milijarde, ~iste izgube 51,5 milijard, oziroma neto dobi~ka 28,6 milijarde tolarjev ali 1,1 % vseh prihodkov. Ustvarjene amortizacije je bilo 139,5 milijard ali 5,3 % prihodkov. Poslovanje je bilo prvi~ pozitivno v zadnjih letih. Slovenska industrija je udele`ena v bruto doma~em proizvodu s 33 %, vendar zagotavlja naro~ila za 47 % storitvenega sektorja in 82 % slovenskih izvoznih prilivov. Nalo`be v industrijo dosegajo le 20 % vseh nalo`b v Sloveniji. Razmerja so si popolnoma nasprotujo~a in za izvoznike dolgoro~no uni~ujo~a. Pri tem je zaznavna še miselnost, da industrije ne potrebujemo in da je treba vlagati predvsem v razvoj storitvenega sektorja. Veliko investiramo v razvoj prodaje na relativno majhnem doma~em trgu za prodajo doma~ih izdelkov in uvo`enega blaga po relativno ugodnem te~aju in premalo v zunanje trge za prodajo slovenskih izdelkov. Od leta 1993 do leta 1998 se je skupni zunanji dolgoro~ni dolg pove~al z 1,7 milijarde na 5,1 milijarde dolarjev, sredstva pa smo porabili za teko~o porabo. Ali nas ta gibanja ne spominjajo na nedavno preteklost, ko smo ve~ porabili kot ustvarili? Dr`ava potrebuje dolgoro~no vizijo, strateške cilje in njihovo uresni~evanje. Tudi dobra podjetja si praviloma postavljajo visoke strateške cilje. Bruto doma~i proizvod na prebivalca po kupni mo~i v teko~ih US dolarjih znaša 14.990 dolarjev ali 70 % ravni EUlS, oziroma 9.900 dolarjev po teko~ih cenah in te~ajih. ^e bi hoteli dose~i povpre~no razvitost EU v dobi ene generacije, bi morala rasti letna stopnja BDP 6 %. ^as prenovitve podjetniških programov naših podjetij bi se moral skrajšati s sedanjih 12 do 15 let na 4 do 8 let. Tako postavljene cilje (Lojze So~an) bomo dosegli s pribli`evanjem obsega sredstev in strukturo vlaganj v ~loveški kapital razvitemu svetu, pove~anjem dele`a var~evanja in nalo`b v BDP ter reševanjem regionalnih in socialnih razlik. Slovenija investira v “preteklost” 14 % BDP in v prihodnost (izobra`evanje, raziskave in razvoj...) 8,5 %, ZDA 11 in 16 % in EU 13 in 14 %. Podjetja si z zni`anjem cen zagotovijo prednost pred konkurenco za dva meseca, z dobro promocijo za 1 leto, z razvitim proizvodom za 2 leti, z razvitim programom za 3 leta, z obvladovanjem globalnega trga za 4 leta ter z vrhunsko usposobljenostjo managementa in celotnega kolektiva za 7 let. Privatizacija sama po sebi ne bo rešila problemov in ne vodi slovenskih podjetij v partnersko sodelovanje s svetom. Razvojna uspešnost ve~ine naših podjetij temelji na stalni krepitvi managementa, tehnološko inovacijskega potenciala, spodbujanju obetavnih doma~ih in mednarodnih podjetij ter reprogramov previsokih stroškov financiranja. Število prebivalstva v Sloveniji se zmanjšuje. Število rojstev je padlo z nekdanjih 30 tiso~ na 18 tiso~ letno. Do leta 2050 je predvideno zmanjšanje števila prebivalstva v vseh evropskih dr`avah. Kakšne bodo potrebe po pohištvu v prihodnje in kje bodo glavna tr`iš~a. Ali smo pripravljeni na te in vse mogo~e druge izzive? Lesarji se bomo na sejmu prikazali v najboljši mo`ni lu~i in z optimisti~nimi pogledi na prihodnost. Poleg razstavljenih eksponatov, ki bodo najboljši odraz naše sposobnosti in razvojne vizije posameznih podjetij, bomo s strokovnimi posveti na temo promocija nagrajenih eksponatov, oblikovanjem pohištva, uvajanjem ra~unalništva in iskanjem skupnih poti nadaljnjega razvoja, prispevali k celoviti u~inkovitosti pohištvenega sejma. Z razvojem izdelkov in proizvodnih programov, obvladovanjem globalnega trga in ustreznejšo usposobljenostjo zaposlenih v lesarstvu bomo dvignili cenovni razred izdelkov, pove~ali dodano vrednost in izboljšali gospodarnost poslovanja lesarske panoge kot celote. Ali imamo torej vzrok za optimizem? Menim, da ga imamo. Privatizacija, kakršnakoli in kakor za koga je bila, je prakti~no kon~ana. Na tem podro~ju ne bomo ve~ izgubljali ~asa in energije. Direktorji podjetij v svojih vizionarskih razmišljanjih, objavljenih v sejemskem katalogu Lesarstvo 1999, ~utijo potrebo po povezovanju in enotnejšem nastopanju. Ustanovljen je Industrijski tehnološko razvojni center za lesarstvo, predvidena pa je ustanovitev podobnega centra za oblikovanje. Lahko bi rekli, da vemo, kaj ho~emo, samo strniti moramo naše vrste in usklajeno delovati v interesu stroke, dr`ave, zaposlenih in celotnega prebivalstva. Ciril MRAK, dipl. in`. LES wood 51 (1999) 9 Napovedi 252 ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlovška 3, Ljubljana, tel.: 061/121-46-60, fax.: 061/121-46-64, el.pošta: revija.les@ siol.net http//www.zls-zveza.si Zveza lesarjev Slovenije, Gradbeni center Slovenije, Marles hiše Maribor, Jelovica lesna industrija Škofja Loka in Lumar hiše Gomilsko, bodo izdali strokovno revijo VZORČNE HIŠE V LJUBLJANI Revija bo izšla ob otvoritvi vzor~nih gotovih hiš Marlesa, Jelovice in Lumarja na lokaciji ob Gradbenem centru Slovenije na Dimi~evi 9 v Ljubljani. Namenjena bo promoviranju tovrstne gradnje v Sloveniji. Poleg navedenih podjetij se bodo predstavili tudi dobavitelji materialov, notranje opreme in zunanje ureditve ter ~lani Gradbenega centra Slovenije. Publikacija, ki bo izdana v velikosti in kvaliteti revije Les, bo dopolnjena s strokovnimi ~lanki o prednostih gradnje gotovih hiš. Slovenija se bo s postavitvijo vzor~nih hiš na lokaciji in v organizaciji Gradbenega centra Slovenije pribli`ala podobnim gradbenim centrom, kjer lahko obiskovalci na enem mestu vidijo in primerjajo razli~ne na~ine gradnje lahkih monta`nih objektov, zunanjo ureditev in cene. V projekt so vklju~eni poleg proizvajalcev monta`nih hiš tudi arhitekti, gradbeniki, urbanisti in vrtnarji. V enodru`inskih vzor~nih hišah se bodo odvijale svetovalne, razstavne, predstavitvene in izobra`evalne dejavnosti, ki bodo namenjene strokovni in širši javnosti: investitorjem, projektantom, dru`inam, šolam. S tem bo dana slovenski javnosti poleg tradicionalnih na~inov gradnje še ena mo`nost reševanja stanovanjskih in posredno tudi urbanisti~nih zadreg. ^e `elite predstaviti svoje materiale ali izdelke v publikaciji VZOR^NE HIŠE V LJUBLJANI, sporo~ite svojo odlo~itev na Zvezo lesarjev Slovenije. Informacije in naro~ila: Ciril Mrak, Stane Ko~ar Karlovška 3, 1000 Ljubljana tel.: 061 121 46 60, fax.: 061 121 46 64 el.pošta: revija.les@ siol.net LES wood 51 (1999) 9 Raziskave in razvoj 253 UDK: Pregledni znanstveni ~lanek (Preview Scientific Paper) Strateško planiranje Strategical planning Mirko TRATNIK* Izvle~ek Abstract Avtor je v prispevku predstavil osnovni metodološki pristop The autor presented in the article basic methodological pristop to strateškega planiranja za potrebe lesarske panoge, ki je v strategical planning for the timber industry which is in difficult neugodnem ekonomskem polo`aju. financial situation. Klju~ne besede: lesna industrija, strateško planiranje Keywords: timber industry, strategical planning 1. Uvod janje mnogih drugih nalog manage- noge lahko izdelamo zelo okvirno, menta (Mo`ina idr., 1994). grobo, lahko pa tudi zelo analiti~no. Strateško planiranje je posebna vrsta Odlo~ilna je seveda dobro zadeta planiranja, ki opredeljuje prednostne Analiza privla~nosti panoge je po- ocena prihodnje privla~nosti panoge. in odlo~ilne smeri razvoja organizacije memben del analize okolja organi- Organizacija mora poleg svoje pano-(podjetja). Proces strateškega plani- zacije. Za organizacijo je izredno po- ge poznati tudi mo`ne (verjetne) raz-ranja lahko raz~lenjujemo na posa- membno, da dobro pozna pretekli voje drugih pomembnih podokolij, kot mezne faze, kot so: faza izdelave razvoj lastne panoge in da zna pravil- so gospodarsko, tehni~no-tehnološko, planskih izhodiš~ (predpostavk), faza no oceniti prihodnje razmere v njej. politi~no-pravno, kulturno in naravno strateškega planiranja v o`jem pome- Brez tega ni mogo~e opredeljevati podokolje. nu besede in faza uresni~evanja in oziroma izdelovati njenih strateških kontrole uresni~evanja strateškega usmeritev. Pri analizi privla~nosti pa- Proces strateškega planiranja se za~e-plana. Izdelava planskih izhodiš~ zah- noge “strateški planerji” pogosto upo- nja s celovitim ocenjevanjem polo`aja teva razjasnitev vseh pomembnih ok- rabljajo metodologijo, ko jo je razvil organizacije, kar pomeni, da posku-virov in omejitev, ki jih organizaciji na M. Porter. Ocena strategije organi- šamo oceniti prednosti in slabosti ter dolgi rok postavljajo njena glavna zacije je po Porterju odvisna predvsem prilo`nosti in nevarnosti za organizaci-podokolja. Fazo strateškega planira- od naslednjih dveh pomebnih vpra- jo. To ocenjevanje se ponavadi pojav-nja v o`jem smislu, ki sledi fazi izdela- šanj: od privla~nosti panoge (z mo`- lja pod imenom SWOT analiza, ve planskih izhodiš~, lahko ra~lenimo nostjo, da je lahko panoga dolgoro~- (Strenght = prednost, Weakness = na štiri podfaze. Najprej gre za celo- no bolj ali manj ekonomsko uspešna, slabost, Opportunity = prilo`nost in vito oceno organizacije, nato za obli- pri tem nas zanimajo tudi dejavniki Threat = nevarnost). Pri strateškem kovanje strateških planskih ciljev in za uspešnosti) in od relativnega konku- planiranju na podjetniškem nivoju ugotavljanje planskih vrzeli, tej pod- ren~nega polo`aja organizacije v pa- mora strateški management odlo~ati fazi sledi podfaza razvijanja strategij nogi. Privla~nost panoge je odvisna o razvoju podjetja na temelju izbranih in na kraju podfaza ocenjevanja razvi- od ve~ dolo~ljivk (sil) privla~nosti podjetniških ciljev, pri~akovanih vpli-tih strategij in izbira najboljših. Faza (Mo`ina idr., 1994): od nevarnosti vov iz širšega okolja, mora analizirati uresni~evanja in kontrole uresni~eva- vstopa novih konkurentov v panogo, trg, konkuren~ni polo`aj podjetja in nja planov je zadnja faza v procesu od pogajalske mo~i dobaviteljev or- vire. Za strateško vodenje panoge z strateškega planiranja, ki obsega raz- ganizacijam na eni in kupcev izdelkov instrumenti industrijske politike pa vijanje razli~nih planov projektov, tak- na drugi strani, od nevarnosti substitu- mora “strateški vladni organ” upošte-ti~nih planov, akcijskih programov, cije ter od stopnje rivalstva v panogi vati pano`ne cilje, analizirati gospo-postavljanje operativnih ciljev in izva- sami. Te sile privla~nosti panoge od- darsko podokolje itd. Pri odlo~anju lo~ilno vplivajo na cene, stroške in in- uporabljamo raznovrstne analiti~ne in vestiranje, s tem pa seveda na eko- optimizacijske metode odlo~anja (de* prof. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na nomsko uspešnost panoge. Oceno cision analysis), tako na tehni~no-teh-dolina, C. VIII/34, Ljubljana sedanje in prihodnje privla~nosti pa- noloških, organizacijskih, ekonom- LES wood 51 (1999) 9 skih, marketinških in drugih podro~jih npr. ko gre za presojo tehni~no-teh-noloških posodobitev, za izbiro optimalnega proizvodno-prodajnega programa, za optimalno izkoriš~anje proizvodnih zmogljivosti in pri izboru optimalnih strateških razvojnih alternativ. Kompleksnost problematike je o~itna predvsem v primerih, ko poskušamo reševati dejanske (realne) probleme, razpolagamo pa le z nepopolnimi ali pa z ne dovolj natan~nimi numeri~ni-mi podatki, ali pa v primerih, ko podatki niso numeri~ni. Sistemi, kot so dolo~ena podro~ja fizike, kemije, mehanike ipd., so obvladljivi s klasi~-nimi matemati~nimi postopki - njihovo vedenje se da opisati z visoko stopnjo natan~nosti - procesi odlo~anja v dru`boslovnih znanostih npr. v ekonomiji, ki so povezani s ~loveškimi cilji, percepcijami in emocijami, pa niso obvladljivi s klasi~nimi kvantitativnimi metodami. Problemi so dodatno zapleteni tudi zaradi narave ciljev, na osnovi katerih se odlo~amo, ki so le v redkih primerih med seboj neodvisni. Praviloma se kompleksnost odlo~anja ka`e prav v tem, da si cilji med seboj deloma ali pa celo popolnoma nasprotujejo. (Tratnik idr., 1997). V slovenski lesnoindustrijski praksi je od-lo~anje ponavadi stvar intuicije vrhovnega managementa ali pa gre kve~-jemu za parcialno uporabo nekaterih optimizacijskih metod ali pa “svetovalnih tehnik”, ki pa so - vsaj svetovalno izvedbeno - ponavadi samo spisek napotkov naro~niku svetovalne storitve: kako naj dobro in druga~e dela, da bi organizacija lahko uspela, oziroma da bi se njen ekonomski polo`aj izboljšal. 2. Teze oziroma izhodiš~a za oblikovanje strateškega plana (pano`ne politike) slovenske lesnoindustrijske panoge Strateška pano`na skupina za lesarstvo pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti je marca 1996. leta izdelala “Teze za oblikovanje industrijske politike slovenske lesne industrije (veji 0122 in 0123)”, ki so, naj bi bile, iz-hodiš~e za izdelavo pano`ne industrijske politike. Teze so rezultat ekspertne presoje takratnega stanja v slovenski lesni industriji: fizi~ni obseg industrij- Raziskave in razvoj ske proizvodnje se v obdobju zadnjih nekaj let zni`uje, število zaposlenih se je bistveno zni`alo, pla~e zaposlenih so v primerjavi z drugimi panogami nizke, produktivnost dela naraš~a (zdi se, da predvsem na ra~un izrazitega zni`anja števila zaposlenih) itd. Teze naj bi rabile kot pripomo~ek za oblikovanje industrijske politike, torej za strateško na~rtovanje razvoja panoge. Teze smo novelirali na temelju novejših spoznanj, njihov namen pa je spro`iti diskurz o strateških vprašanjih lesarske panoge. Te teze so: Teza 1: Slovenska lesna industrija je pomembna industrijska panoga. Obe lesnoindustrijski veji: primarna predelava lesa (0122) in finalna predelava (0123) sta pomembni po številu zaposlenih delavcev, ustvarjenem prihodku na doma~em in tujih trgih in temeljita prete`no na doma~ih surovinskih virih. Obstoje~a lesnoindustrijska struktura, predvsem primarni sektor predelave lesa (0122: proizvodnja `a-ganega lesa, ploš~ in furnirja) omo-go~a celostno izkoriš~anje surovine iz slovenskih gozdov, t. j. debelih in drobnih gozdnih sortimentov, celuloznega lesa in drv, pa tudi lesnoindustrijskih ostankov, predvsem `a-garskih za izdelavo ivernih in vlak-nenih ploš~ ter za proizvodnjo celuloze. Iz zbranih podatkov in kazalnikov o poslovanju lesne industrije v 1998. letu (GZS, ZL, 1999), ki temelji na novi standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) je iz podatkov zaklju~nih ra~unov za 974 dru`b s pribli`no 21.100 zaposlenimi razvidno, da je bil rezultat poslovanja negativen, da so v primerjavi s prejšnjim letom narastli stroški dela, da se je rahlo zni`al prihodek na zaposlenega, da se je sicer za skoraj 19 % pove~al ~isti dobi~ek, hkrati pa pove~ala izguba za 50 %, ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega (pribli`no 12.300 ECU) je v primerjavi s celotnim gospodarstvom za ve~ kot tretjino ni`ja, donosnost kapitala je negativna, donosnost sredstev tudi, razveseljivo visok je edino skoraj 50 odstotni dele` prodaje na tujih trgih. 254 Teza 2: Proizvodnja `aganega lesa je najve~ji porabnik gozdnih sortimentov - `agarske hlodovine, njen polo`aj pa se slabša. V Sloveniji je `agarstvo najpomembnejši oziroma najve~ji porabnik gozdnih sortimentov. Za obdobje zadnjih let, od 1985. leta dalje so zna~ilni naslednji trendi: * stalno se zni`ujejo koli~ine na`a-ganega lesa; * spreminja se razmerje med koli~ino `aganega lesa iglavcev in listavcev, ustalilo se je na pribli`nem razmerju 65 % : 35 % (igl. : list.); * ve~a se število predvsem majhnih (in tehnološko zastarelih) `agarskih obratov, kapacitete so izkoriš~ene pod-optimalno, kvaliteta `aganega lesa dostikrat ni ustrezna, lesnoindustrijski ostanki - sekundarni lesnosuro-vinski vir - za predelavo v iverne in vlaknene ploš~e in za proizvodnjo celuloze pa so preve~ razpršeni in je zaradi tega ekonomika njihove tehnološke izrabe vprašljiva; * proizvodnja `aganega lesa bo tudi v prihodnje pomembna lesnopredelovalna veja, umestno pa bi bilo strateško podpirati le sodobne proizvodne kapacitete, ki omogo~ajo izdelavo kvalitetnih `agarskih sortimentov, ki se dajo tudi primerno tr`iti, primerno velike proizvodne kapacitete pa potencialno zagotavljajo ekonomsko uspešno proizvodnjo. Razvojni obeti za `agarstvo so predvsem v iskanju ustreznega proizvodnega programa, upoštevaje nove norme za gradbene materiale (Eurocode 5), kar zadeva tudi `agarske sortimente (zni`anje najvišje dovoljene koli~ine vlage od 30 % na 20 %, predvideno “trdnostno klasiranje”, poenotenje dimenzij, skandinavski na~in sortiranja `aganega lesa iglavcev: ~isto, posušeno, o~eljeno, paketirano, ozna~eno). Zaradi mo~nega konkuren~nega pritiska bo nujno zni`evati izdelavne stroške in zadr`ati primeren nivo kakovosti `aganega lesa. Teza 3: Slovenski gozdovi so lesno-surovinska osnova lesne industrije. Slovenski gozdovi pokrivajo ve~ kot polovico vsega slovenskega ozemlja LES wood 51 (1999) 9 (stopnja gozdovitosti je 53 %) in so pri strokovno pravilnem gospodarjenju trajno obnavljujo~ se surovinski vir, ki zagotavlja pribli`no 70-odstotno pokritje lesnosurovinskih potreb slovenske lesnopredelovalne industrije. Po denacionalizaciji bo v zasebni lasti pribli`no 80 % gozdov, narastlo pa bo tudi število gozdnih posestnikov. Po ocenah se bo mala gozdna posest še naprej drobila, naraš~ala bo te`nja po individualizaciji prodaje (v škodo drobnih posestnikov in velikih porabnikov lesa), kmetje-lastniki gozdov bodo intenzivneje izkoriš~ali svoje lastne `age, prizvodnja `aganega lesa bo razpršena na veliko število majhnih in tehnološko zastarelih obratov (problem kakovosti `aganega lesa in razpršenosti `agarskih lesnih ostankov) in zaradi naštetih dejstev bo mo~no motena lesnosurovinska oskrba lesnopredelovalne industrije. Teza 4: Industrija lesnih tvoriv je nujna za razvoj pohištvene proizvodnje, vendar ne za vsako ceno. Ta sektor vklju~uje iverne ploš~e, vlak-nene ploš~e in vezan les. Lesna tvoriva so prete`no “polproizvodi” namenjeni za nadaljnjo predelavo v pohištvo, za notranjo opremo in v gradbeništvu. Brez tovrstnih tvoriv si je danes nemogo~e zamišljati pohištveno proizvodnjo. Trend nakupnih preferenc evropskih porabnikov oziroma kupcev pohištva se preusmerja od izdelkov iz masivnega lesa (ki so izredno dragi in ve~ini kupcev cenovno nedosegljivi), tropskega lesa, umetnih mas in ivernih ploš~ na MDF ploš~e (to so srednje goste vlaknenke, lepljene s se~ninsko formaldehidnim lepilom), kar še posebej velja za pohištvene izdelke. MDF ploš~e so substitut za masivni les (so dra`je od ivernih ploš~ in cenejše od vezanega lesa), tanke MDF ploš~e pa so tudi substitut in mo~an konkurent tankim trdim vlaknenim in vezanim ploš~am. Zaradi varovanja tropskih gozdov in zaradi prepre~evanja izvoza furnirske hlodovine iz ZDA se ponudba vezanega lesa na evropskem trgu kr~i. Nevarnosti za sektor lesnih tvoriv so o~itne: * Od štirih tovarn ivernih ploš~ obratujejo le še tri, preostale tri tovarne se borijo za ekonomsko pre`ivetje Raziskave in razvoj (nevarnost ste~ajev). * Edina slovenska tovarna za proizvodnjo vlaknenih ploš~ po suhem postopku je v podobnih te`avah, v kakršnih so tovarne ivernih ploš~. * Proizvodnja vezanega lesa: vezanih ploš~, mizarskih ploš~, furnirja in ploš~ iz masivnega lesa, je v Sloveniji ustaljena na relativno nizkem koli~inskem nivoju. Specializirani proizvodi tega sektorja so cenjeni na doma~em in na tujih trgih. Obeti sektorja lesnih tvoriv so predvsem v tehni~no - tehnoloških posodobitvah, ki pa so ekonomsko mo`-ne le pri bistveno višjih proizvodnih zmogljivostih (zaradi ekonomije obsega) in v spremembi proizvodnega programa, kar pa je tudi povezano s tehnologijo. Teza 5: Pano`na konjunktura je nezanesljiva. Povpraševanje po pohištvu je podvr-`eno mo~nim cikli~nim spremembam in zavisi predvsem od: * dohodkovne elasti~nosti (prihodkov gospodinjstev), ta se razlikuje od dr`ave do dr`ave, povpre~no pa je za dr`ave Evropske unije ocenjena s koeficientom elasti~nosti -1,5; * splošnih gospodarskih razmer (rasti GNP, stopnje nezaposlenosti in od višine vlaganj v stanovanjske in druge novogradnje); * razvoja obrestnih mer: pri visokih obrestnih merah za najeta posojila potencialni kupci pogosto nameravani nakup odlo`e na ~as, ko pri-~akujejo, da se bodo obrestne mere zni`ale; * razvoja demografskih spremenljivk: števila rojstev, predvsem pa od števila na novo ustvarjenih gospodinjstev, števila prebivalstva in od njegove starostne strukture; * intenzivnosti reklamne dejavnosti in drugih marketinških ukrepov; * razporeditve premo`enja med prebivalstvo: povpraševanje po pohištvu je višje v tistih dr`avah, kjer je premo`enje med prebivalstvo razdeljeno bolj enakomerno, kot v tistih, kjer je bolj koncentrirano. Ker je slovensko lesarstvo nujno izvozno usmerjeno (doma~ trg je premaj- 255 hen), nanj poleg konjunkturnih gibanj na doma~em trgu vplivajo tudi gibanja na tujih trgih. ^e se omejimo le na zahtevne trge razvitih evropskih dr`av, je zanje zna~ilna visoka stopnja strukturne nezaposlenosti, tr`na pre-nasi~enost (z vsemi vrstami trajnih dobrin, torej tudi s pohištvom) in staranje prebivalstva. Pri preu~evanju konjunk-turnih gibanj na pohištvenem trgu lahko govorimo o “konjunkturi vrste val karton”, kar pomeni stalno in iz~rpa-vajo~e menjavanje “gor” in “dol”, gre za neko vrsto nezdravega gospodarskega utripanja, ki se mu mora proizvodni sektor neprestano prilagajati. Število rojstev v gospodarsko razvitih evropskih dr`avah je v stalnem nazadovanju, povpre~na starost prebivalstva pa se po~asi, a vendar stalno ve-~a, kar pomeni, da se nakupno vedenje tudi zaradi tega spreminja: starejše generacije na splošno kupujejo manj od mlajših generacij, ki so šele na za~etku opremljanja gospodinjstev in si primerno visok materialni standard šele ustvarjajo. Nezaposlenost u~inkuje na potrošno vedenje kupcev, na nakup dobrin trajne rabe, kakršno je tudi pohištvo, negativno. S trajnimi dobrinami in pohištvom dobro opremljena gospodinjstva prebivalstva gospodarsko razvitih dr`av pomeni, da mora za mo`ni nov nadomestni nakup obstojati kakšna resni~no izredna, posebna tr`na vzpodbuda, izdelki nizkega cenovnega razreda pa to zagotovo niso. Teza 6: Pohištvo postaja vse cenejše. Merjeno s funkcionalnim merilom: po teko~em metru elementov, po kilogramu, po vgrajenem volumnu, po kosu, postaja pohištvo vse cenejše. Relativna cenovna degresija pohištvenih izdelkov mno`i~ne proizvodnje je pri~a-kovan rezultat, seveda pa razvojne proizvodno-prodajne strategije slovenske pohištvene industrije ne moremo graditi na pokrivanju tr`nega segmenta poceni izdelkov mno`i~ne proizvodnje. Cenovne razlike (in profitne seveda tudi) med cenenimi izdelki za pokrivanje bazi~nih tr`nih potreb in tistimi za kupce s posebnimi zahtevami postajajo vse bolj dramati~ne, pri ~e-mer so vse bolj pomembne raznovrstne “servisne storitve”, ki jih je potreb- LES wood 51 (1999) 9 no kupcu posredovati tako transpa-rentno, tako prepri~ljivo, da se bo od-lo~il za dra`ji nakup. Za takšen tr`ni pristop so zelo primerna srednjevelika gibka podjetja z mo`nostjo individualnega svetovanja, kar pa seveda pomeni osredoto~anje na kup~eve potrebe. Balast vseh netr`no orientiranih podjetniških nalog pa lahko prelo`imo na kooperante. Teza 7: Tr`no komuniciranje je pomembno, obeti z novimi mediji. Z bazi~nimi poceni masovnimi pohištvenimi izdelki so zunanji trgi prena-si~eni. Na zahtevnih trgih ne moremo dolgoro~no (marketinško strateško) konkurirati le s tehni~nimi lastnostmi izdelkov (npr. s kakovostjo) in z nizkimi izdel~nimi cenami, konkuren~no prednost pred drugimi konkurenti si lahko priborimo le z dolo~enimi novimi izdel~nimi rešitvami (privla~en in izviren design, dodatna raba, posebni materiali), ponavadi za natan~no do-lo~eno ciljno skupino potrošnikov, kupcev. Pri tem je pomebno tr`no komuniciranje. Osebna komunikacija postaja draga in je primerna le za kvalificirano svetovanje kupcu, verjetno bodo v bli`nji prihodnosti v ta namen izkoriš~ane tudi mo`nosti Internet mre`e in informacijske avtoceste (I-Higway), nove generacije bodo morebiti `e v bli`nji prihodnosti kupovale in tr`no komunicirale prek doma~ega PC-ja iz pisarne na domu. Slovenska pohištvena podjetja imajo obete na tujih trgih le, ~e bodo sama ali v kooperaciji kup~evala z novimi izdel~ni-mi rešitvami, za dolo~en ciljni trg z dobro organiziranim tr`nim komuniciranjem. Teza 8: Nove ciljne skupine: sodoben marketing mora mobilizirati proste potenciale. Sodoben marketing je usmerjen na dolo~ene ciljne skupine potrošnikov. Zaradi tega so nujne tr`ne raziskave in opazovanje tr`nih trendov, vendar samo to dvoje še ni dovolj, opazovanje trga in tr`ne raziskave je potrebno udejaniti v novih izdelkih oziroma z novim prodajno-izdel~nim sortimen-tom. Tak pristop omogo~a tudi obete za medsebojno sodelovanje (koope- Raziskave in razvoj racijo) ve~ prizvodnih podjetij oziroma proizvodnega podjetja s trgovskim. Pionirske dobi~ke lahko seveda pri-~akujejo le tisti, ki ponujajo nekaj res-ni~no novega, kar pa je vedno povezano s tveganji. Profesionalno iskanje in preu~evanje tr`nih obetov za nove, inovativne izdelke je ponavadi mo`no in uspešno le na “nadpodjetniški ravni”, saj lahko v takih primerih tveganja pri uvajanju novih izdelkov na trg zni`amo na razumni minimum. Sodelovanje stroškovno konkuren~nih velikih, s specializiranimi srednjevelikimi in majhnimi proizvajalnimi podjetji in z eventualnim vklju~evanjem trgovine, lahko mobilizira nove, še neizkoriš-~ene potenciale. Teza 9: Delitev dela in kooperacija: nujnost za tr`ni uspeh. Naraš~ajo~i stroški dela pa tudi usmerjenost podjetij v izdelavo okolju prijaznih izdelkov in logistika silijo podjetja v sodelovanje. V razvitem svetu (kamor izva`amo pohištvene izdelke, oziroma ho~emo z njimi sodelovati) imamo opravka s potencialnimi kupci, ki na~eloma ne potrebujejo nobenega novega pohištva, ker so njihove funkcionalne potrebe po pohištvu bolj ali manj `e zadovoljene. Takšni potencialni kupci - in teh je najve~ -pri~akujejo od proizvajalca oziroma trgovca predvsem vrhunske storitve in kakovostno strokovno nakupno svetovanje. Ta del marketinške-ga posla ne moremo v proizvodnem ali pa trgovskem podjetju prepustiti kooperantom, zagotavljati ga morajo naši, visoko strokovno usposobljeni in motivirani sodelavci. V ta namen bi bilo potrebno v podjetjih razviti in ponujati sistemske pakete storitev, omenimo naj le mo`nosti reševanja logi-sti~nih in okoljevarstvenih problemov, ki bodo `e v bli`nji prihodnosti igrali zelo pomembno vlogo. Teza 10: Proizvodna koncentracija pomeni lahko za srednjevelika pohištvena podjetja obet ali pa nevarnost. Tendence koncentracije proizvodnih in trgovskih podjetij (v razvitih evropskih dr`avah) so za srednjevelika podjetja na eni strani nevarnost zaradi mo~nih konkuren~nih pritiskov velikih na maj- 256 hna, na drugi strani pa je lahko tudi obet, saj lahko uniformirano marke-tinško vedenje velikih podjetij tr`no ponudbo preve~ osiromaši, kar je seveda lahko obet za bolj gibko pro-filiranje ponudbe majhnega podjetja. Oligopolizacija proizvodnih in trgovskih podjetij pohištvenega sektorja je predvsem zna~ilna za nemški tr`ni prostor. Obeti majhnih in srednjeveli-kih podjetij so predvsem v (po)iskanju primernih tr`nih niš in seveda v atraktivni tr`ni ponudbi. ^im mo~nejša je stopnja proizvodne ali pa trgovinske koncentracije, tem te`e je novim vstopati na takšne trge. Ti procesi seveda zelo zaviralno vplivajo na slovenski prodor na tuje trge. Obeti za slovenske proizvajalce pohištva so predvsem v bolj tesnem proizvodnem povezovanju, vsaj o`jih proizvodnih segmentov (npr. proizvajalcev kuhinjskega pohištva, proizvajalcev stolov in miz, proizvajalcev pisarniškega pohištva ipd.) in v poenotenem in udarnem nastopu na izbranih tujih ciljnih trgih, kombinirano z izdelki (npr. prodaja stolov na nemškem tr`iš~u z lastno blagovno znamko). Teza 11: @ivljenjski ciklusi lesnoindustrijskih izdelkov so kratki. @ivljenjski ciklusi lesnoindustrijskih izdelkov (velja predvsem za finalne izdelke iz lesa) trajajo od pet do sedem let, kar pomeni, da je potrebno stalno skrbeti za razvoj novih oziroma korenito inoviranih izdelkov, kar je povezano z vlaganji v razvojno-raziskoval-no delo, z izobra`evanjem kadrov in z mo`nostjo pridobivanja finan~nih sredstev prek ban~nih sistemov. Sistem izobra`evanja mladih (redno izo-bra`evanje) je rešen zadovoljivo, sistem izobra`evanja odraslih pa ne, ekonomska nuja bo silila podjetnike, da bodo ve~ naporov in sredstev namenjali za stalno izobra`evanje odraslih. Sistem financiranja R&R (razvojno raziskovalne) dejavnosti je za financiranje marketinških in tehnoloških raziskav premalo u~inkovit. 3. O metodah strateškega na~rtovanja S konvencionalnimi metodami strateškega planiranja, kakršne so npr. port- LES wood 51 (1999) 9 folio tehnike ali pa metode operacijskega raziskovanja (Operations Research) ne moremo obvladovati visoke kompleksnosti podjetniških sistemov in okolij (Bracht/Dörrer, 1999). Visoka kompleksnost podjetniških sistemov je pogojena na eni strani z visoko stopnjo zapletenosti vrste in števila sistemskih elementov in z njihovo medsebojno prepletenostjo, na drugi strani pa imamo opravka z dinami~no kompleksnostjo. Osnovne napake, ki jih ponavadi delamo, ko obravnavamo kompleksne sisteme (kakršna so npr. podjetja) so zanemarjanje oziroma neupoštevanje medsebojnih u~in- LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM, ki bo v svoji sodobni obleki letos slavil `e deseto ponovitev, bo odprt med 20. in 26. septembrom, pri ~emer bo prvi dan namenjen zgolj poslovnim obiskovalcem in novinarjem. Bo pa sejem letos najve~ji doslej, saj bo rekorden tako po številu razstavljavcev kot po razstavnih površinah. Raztezal se bo na ve~ kot 12.000 m² neto razstavnih površinah, kar je dobrih 700 ve~ kot lani, predstavilo pa se bo okoli 430 razstavljal-cev iz 17 dr`av. Poleg vodilnih in tako doma kot v svetu priznanih slovenskih proizvajalcev pohištva in druge opreme se bodo neposredno predstavili še razstavljavci iz Avstrije, BiH, Indije, Italije in Romunije, kot de`ela partner pa bo nastopila tudi Poljska, ki bo na 700 m² predstavila svoje najpomembnejše proizvajalce pohištva. Da postaja sejem tudi mednarodno uspešnejši pri~a velik interes, ki vlada zanj tudi med tujimi proizvajalci. Zato ni naklju~je, da bo letošnjo prireditev obiskal predsednik UEA, Evropskega zdru`enja pohištvene industrije, gospod Jörgen Engels. Ogledal si bo sejem, se Raziskave in razvoj kov med elementi sistema, monokau-zalno razmišljanje, neupoštevanje povratnih zvez in ~asovnih zamikov, reaktivno ravnanje in uporaba enostavne ekstrapolacije (podaljšanja) preteklih trendov v bolj odmaknjeno prihodnost. Vendar ve~ o metodah strateškega na~rtovanja drugi~. 4. Uporabljeni viri 1. Tratnik, M. 1996. Strategija razvoja slovenskega lesarstva (rezultati strateške ocene razmer v slovenski lesni industriji, panogah 0122 in 0123 in o strateškem na~rtovanju). Interno gra- udele`il slavnostne otvoritve, ki bo 21. septembra ob 17. uri, zaplesal pa bo tudi na prvem lesarskem plesu. Ples, ki bo letos prvi, in bo v Hotelu Union, naj bi v prihodnje postal tradicionalen, vedno pa bo popestril sejemsko dogajanje. Velik dogodek za slovenske lesarje bo na dan otvoritve tudi podpis pogodbe za ustanovitev Razvojnega centra pohištvene industrije Slovenije, ki naj bi za`ivel v prostorih Javora v Pivki. Sejem bo bogat tudi po strokovni plati, saj Ljubljanski sejem pri njegovi pripravi aktivno sodeluje z Zdru`enjem lesarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije ter z Zvezo lesarjev Slovenije. Strokovni dogodki in sre~anja se bodo vrstili vse dni sejma. V sredo, 22. septembra, bodo spregovorili o promociji nagrajenih eksponatov in oblikovanju pohištva, dan kasneje o strategiji razvoja lesarstva Slovenije, tr`enju in ekonomiki poslovanja (23.9.), v petek, 24. septembra, pa še o ra~unalništvu v lesarstvu. V ~etrtek, 23.9, se bodo na sejmu sre~ali sodelavci revije Les in Lesarske zalo`be, tradicionalno sre~anje pa bodo izkoristili za izmenjavo izku- 257 divo za interkatedrsko sre~anje, OEL ‘96, Ljubljana, 31. maj 1996, 8 str. 2. Bracht, U./Dörrer, Th. 1999. Wissenbasierte Evaluierung künftiger Produktionsstrategien. Werkstattstechnik 89 (1999) h. 1/2 3. Mo`ina, S. idr. 1994. Management. Radovljica. Didakta, 1072 str. 4. ***. 1998. Finan~no poslovanje lesne industrije v letu 1998. GZS, Zdru`enje lesarstva. Ljubljana, 9 str. šenj in oblikovanje programske vsebine revije v prihodnje. LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM bodo, tako kot je v navadi `e od vsega za~etka, oplemenitile tudi nagrade. Ljubljanski sejem in Zdru`enje lesarstva bosta najboljšim doma~im proizvajalcem podelila zlato, srebrno in bronasto diplomo, najboljšemu pa bo pripadla še stat-ua ZLATA VEZ. Najboljše pohištvo bo izbrala tudi komisija revije NAŠ DOM, revija Les pa bo nagradila najbolje predstavljeno srednjo lesarsko šolo. Poleg novih oblikovalskih zamisli bodo razstavljalci predstavili še vse tiste zanimivosti, s katerimi `elijo prepri~ati prihodnje kupce o svoji kakovosti. Zagotovo bo velika atrakcija sejma obredni pape`ev stol, ki bo predvidoma na ogled na sejmu, in ki je bil izdelan posebej za pape`ev letošnji obisk v Sloveniji. Za prijetnejše vzdušje na sejmu pa bodo poskrbeli še pevci in godci, ki delujejo v okviru posameznih podjetij pohištvene industrije kot so npr. Oktet Lip Bled, orkester Svea Zagorje, orkester Alples @elezniki in drugi. Posebnost bodo tudi leseni rogisti iz Kresnic. Sejem bo vse dni odprt med 10. in 20. uro, tudi na poslovni in novinarski dan, 20. septembra, zadnji dan sejma, pa se bodo sejemska vrata zaprla `e dve uri prej. Tanja BARAŠIN Ljubljanski sejem, odnosi z javnostjo Pohištveni sejem poln novosti LES wood 51 (1999) 9 Raziskave in razvoj 258 UDK: Stanje slovenske `agarske industrije v obdobju tranzicije State of Slovenian saw-mill industry in the time of transition Franc MERZELJ* Povzetek Abstract Spremenjeni pogoji gospodarjenja v obdobju tranzicije so Changed conditions of administration in the times of transition deci-odlo~ilno vplivali na stanje v `agarski industriji tako, da sta sively influenced on state in saw-mill industry, so the number and se mo~no spremenila velikost in število `agarskih obratov. largeness of saw-mills had been greatly changed. The main rule for Odlo~ilno vlogo pri tej spremembi so odigrali pogoji pro- those changes were leading by conditions of selling products and buy-daje izdelkov in nabave surovin. Poleg tega pa so k spre- ing of raw materials. Changes are influenced also by common condi-membam pripomogli tudi splošni pogoji gospodarjenja, ki tions of administration, which enabled fast and easy establishment of so omogo~ili hitro in enostavno ustanavljanje novih pod- new enterprises. Saw-mill industry, which have tipical character of jetij. @agarska proizvodnja, ki ima tipi~en zna~aj pode`el- rural production, crumbled on numerous small saw-mills and season ske proizvodnje, se je razdrobila na številne manjše obrate saw-mills of private forest owners. If we counted in the past saw-in prilo`nostne `age pri privatnih lastnikih gozdov. ^e smo mill production as part of wood industry, we can now count it or we v preteklosti šteli `agarsko proizvodnjo kot del lesne indus- shall soon count it as forest wood production. trije, pa jo sedaj `e lahko, ali jo bomo prav kmalu šteli v gozdno lesno proizvodnjo. Klju~ne besede: `agarska proizvodnja, surovinska baza, Keywords: saw-mill production, raw material base, sawmill `agarski obrat 1. Uvod za analizo stanja smo upoštevali sez- lana na osnovi statisti~nih podatkov nam aktivnih 400 `agarskih obratov v pridelave hlodovine in proizvodnje `a-Slovenska `agarska industrija je v zad- Sloveniji, ki ga je objavila Internova ganega lesa. Sedaj take analize na njih 10 letih popolnoma spremenila Les d.o.o. Ljubljana v koledarju za osnovi statisti~nih podatkov ne more-svojo strukturo tako glede števila `a- leto 99. Prag proizvodnje 5.000 m³ mo izdelati, ker se je proizvodnja `a-garskih obratov kakor tudi glede nji- letno raz`agane hlodovine pa postavl- ganega lesa preselila na majhna pod-hove velikosti. Število obratov se je jamo zato, ker smo po zadnji delitvi jetja, ki ne prijavljajo podatkov za sta-skoraj podvojilo, velikost obratov pa `agarskih obratov uvrstili obrate s to tisti~no evidenco in statistika zajema se je glede na koli~ino proizvodnje pri kapaciteto med najmanjše obrate. Se- samo manjši del proizvodnje `agane-vseh ve~jih obratih razpolovila ali pa veda pa v ta procent števila obratov ga lesa. je celo pod njo. Mnogi kazalci ka`ejo, ne štejemo veliko mno`ico `ag, po da bo nadaljnji trend razvoja šel še oceni prof. I. Winklerja 8.000, pri pri- S statisti~nimi podatki pa lahko ilustri-naprej v to drobitev obratov, ~e ne bo vatnih lastnikih gozdov. ramo stanje `agarske proizvodnje na prišlo do bistvene spremembe na ta na~in, da primerjamo podatke po-tr`iš~u in v pogojih poslovanja. Glede V analizi stanja `agarske proizvodnje seka lesa in proizvodnje `aganega na velikost obratov prakti~no ne mo- pred 15 leti smo ugotovili, da vsi `a- lesa: remo ve~ govoriti o industriji, ~eprav garski obrati s kapaciteto pod 5.000 - posek lesa je bil v letu 1985 nismo nikoli postavili razmejitve, kaj je m³ letno raz`agane hlodovine raz`a- 3.406.000 m³, v letu 1995 pa industrijski in kaj obrtniški obrat, saj je gajo nekaj ve~ kot 20 % vse razpo- 2.092.000 m³; v sedanji strukturi med 400 obrati ta- lo`ljive hlodovine, medtem ko je 68 - proizvodnja `aganega lesa pa je kih, ki letno raz`agajo manj kot 5.000 ve~jih obratov raz`agalo vso preostalo bila v letu1985 1.078.000 m³, v m³ hlodovine kar 73 %. Kot izhodiš~e hlodovino. V teh 20 % hlodovine je letu 1995 pa le 481.000 m³. bila upoštevana vsa hlodovina, ki so jo raz`agali najmanjši industrijski, vsi Posek lesa je padel v 10 letih na 61 % * prof. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljub- obrtniški obrati in kme~ke `age (Mer- od prvotnega, koli~ina `aganega lesa ljana, Ro`na dolina, C. VIII/34 zelj F. 1987). Ta analiza je bila izde- pa na 44,6 %. LES wood 51 (1999) 9 Zmanjšan posek lesa je lahko posledica krize pri prodaji `aganega lesa, kar razumljivo vpliva tudi na manjše povpraševanje po `agarski hlodovini. Na posek lesa pa vplivajo tudi drugi razlogi, in sicer gospodarjenje z gozdovi, kolikšen pa je vpliv enega ali drugega razloga, pa je te`ko ugotoviti, vendar pa bomo v nadaljevanju poskušali prikazati nekatere kazalce teh razlogov. Podatek, da je padec proizvodnje `a-ganega lesa bistveno ve~ji od poseka lesa, pa gre pripisati predvsem dejstvu, da je prete`ni del zmanjšanja proizvodnje šel predvsem na ra~un velikih proizvajalcev, ki podatke dajejo uradni statistiki iz katere so ti podatki vzeti. V nobenem primeru pa ne moremo to veliko razliko med posekom lesa in proizvodnjo `aganega lesa pripisati spremenjeni strukturi sortimentov v posekanem lesu. Vsekakor lahko sklepamo, da se je dele` proizvodnje pri manjših proizvajalcih pove~al na ra~un proizvodnje ve~jih proizvajalcev, ta pa ni zajet v sta-tisti~nih podatkih. @e podatki o številu `agarskih obratov ka`ejo na veliko drobitev `agarske proizvodnje, ki je posledica druga~nih pogojev nabave surovin in sprememb na tr`iš~u `aganega lesa. Prodaja gozdnih lesnih sortimentov je prešla iz gozdnih podjetij na mnogoštevilne lastnike gozdov. @e itak veliko število lastnikov gozdov pa se je z denacionalizacijo gozdne posesti še pove~alo. Tako razdrobljena surovinska baza pa pogojuje tudi pove~evanje števila `a-garskih obratov. 2. Spremenjeni pogoji nabavnega tr`iš~a Nabava surovin je omejitveni dejavnik za število in velikost `agarskih obratov, saj se ta nabava omejuje le na ozka surovinska podro~ja v dolo~eni regiji. Pri tem so seveda zelo pomembni lastniški odnosi v gozdarstvu, saj si lastniki gozdov poskušajo izboljšati dohodek iz gozda na ta na~in, da pridelavi lesa dodajo še njegovo osnovno obdelavo. Prednost `aganja lastne hlodovine je v tem, da imamo zagotovljen zanesljiv izvor surovine in raz- Raziskave in razvoj širjen prodajni trg lesa, saj je prodaja `aganega lesa mo`na bistveno ve~je-mu krogu kupcev, medtem ko je prodaja hlodovine omejena le na manjše število `agarjev. V Sloveniji je bil razvoj `agarstva usmerjen v 60 letih v ozko povezovanje surovinske baze in `agarske industrije v okviru gozdnogospodarskih podjetij, ki naj bi rabila kot okvir za uravno-te`enje `agarskih kapacitet. Vendar se na~rtovano usklajevanje kapacitet `a-garske industrije in surovinske baze ni uresni~ilo zaradi delovanja tr`iš~a `a-ganega lesa, saj je imela Slovenija v tem ~asu veliko pasivo v lesni bilanci. Za nabavno tr`iš~e hlodovine je bilo prakti~no do osamosvojitve Slovenije zna~ilno tole: - nabava je iz dru`benih in zasebnih gozdov potekala prek podro~nih gozdnogospodarskih organizacij, - na ta na~in je bila nabava omejena na ozka obmo~ja, - nabava je potekala prete`no po povpre~nih cenah. Veliko povpraševanje po `aganem lesu in ugodni ekonomski u~inki pri proizvodnji `aganega lesa so imeli za posledico izgradnjo novih `agarskih obratov v lesni industriji in tudi pri drugih gospodarskih panogah ter pri privatnikih. To je povzro~ilo ustvarjanje velikih prese`nih `agarskih kapacitet ter mo~no konkurenco pri nabavi surovine. Razumljiva posledica je bila padec produktivnosti panoge in njeno tehnološko zaostajanje, saj so številni stari obrati `agali tisto hlodovino, ki naj bi jo raz`agovali ve~ji, moderno opremljeni. Posledica tega je bila slaba izkoriš~enost kapacitet pri velikih obratih in je zato za~ela pri njih mo~no pešati tudi njihova eko-nomi~nost. Po podatkih iz leta 1984 je bilo v Sloveniji število `agarskih obratov: - 88 v delovnih organizacijah, - 246 pri samostojnih obrtnikih in - 4.650 pri kmetih. V delovnih organizacijah so obrati stalno obratovali najmanj v eni izmeni, nekateri tudi ob~asno v dveh ali stalno v dveh izmenah. Obrtniška 259 podjetja so obratovala stalno le v 70 primerih, medtem ko so drugi obratovali le ob~asno in je bila zanje `a-garska dejavnost le dopolnilna. Vsi drugi obrati pri kmetih pa so obratovali le izjemoma v ozkih sezonskih omejitvah. V celotnem obsegu proizvodnje `aganega lesa je bil ocenjen obseg proizvodnje zunaj delovnih organizacij na 10 do 15 % vseh koli~in raz`agane hlodovine. V tem ~asu so bile `agarske kapacitete pribli`no dvakrat ve~je od zmogljivosti surovinske baze. Vendar je bila oskrba s surovinami velikih `agarskih obratov razmeroma dobra zaradi koncentracije prodaje hlodovine v gozdnih podjetjih. Številni manjši, predvsem privatni obrati, pa so se zadovoljevali z ob~asnim obratovanjem in neizkoriš~enimi kapacitetami. Z osamosvojitvijo Slovenije pa so se pogoji na nabavnem tr`iš~u hlodovine popolnoma spremenili. Po eni strani so se spremenili lastniški odnosi v gozdarstvu, ker se je pove~ala velikost privatnih gozdov na ra~un dr`avnih zaradi denacionalizacije. Poleg tega pa se je prodaja lesa popolnoma liberalizirala tako, da vsak lastnik gozda lahko sam svobodno prodaja les. To je seveda povzro~ilo polno aktiviranje `agarskih kapacitet pri nekaterih privatnih `agarjih, poleg tega pa spodbudilo mnoge lastnike gozdov in tudi druge k ustanavljanju novih `a-garskih obratov. Po oceni ima v Sloveniji 8.000 gozdnih posestnikov lastno `ago (Winkler I. 1996 str. 59). Proces spremenjenih pogojev prodaje hlodovine je privedel do velike razdrobljenosti surovinske baze, ki ne omo-go~a ve~ normalne oskrbe ve~jih obratov s surovino, razen na tistih pod-ro~jih, kjer še obstajajo ve~ji kompleksi dr`avnih gozdov. Nezmo`nost oskrbe velikih proizvajalcev `aganega lesa s surovino iz zasebnih gozdov je razumljiva, ~e si ogledamo podatke o pogostosti se~nje v teh gozdovih in podatke o tem, kdo `aga hlodovino tem lastnikom. Podatki o pogostosti se~nje v gozdovih so razvidni iz preglednice 1 ( Winkler I.: Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi, Ljubljana, 1996, str. 55). LES wood 51 (1999) 9 Preglednica 1. Pogostost se~nje v zasebnih gozdovih (v %) Iz preglednice je razvidno, da seka vsako leto le 34 % gozdnih posestnikov, medtem ko 19 % posestnikov v svojih gozdovih sploh ne seka. Še neugodnejšo sliko o mo`nosti stalne dobave surovin pa bi dobili, ~e bi analizirali ~as se~nje, ki bi zanesljivo padel v dobo najve~ dveh mesecev v letu. Taka pogostost se~nje pa zagotovo ne more pomeniti osnove za oskrbo ve~-jih `agarskih obratov, ki potrebujejo vsak dan dolo~eno koli~ino hlodovine za normalno obratovanje. Ta izvor surovine je torej primeren le za tiste obrate, ki obratujejo ob~asno. Analiza podatkov iz ankete avtorjev Winkler I. in Medved M. iz l. 1995 pa ka`e, kam lastniki gozda usmerjajo svojo surovino. V anketi je bilo lastnikom gozda postavljeno vprašanje: “Kdo vam raz`aga hlodovino?” Odgovori na to vprašanje so bili v pro-centnem razmerju: - 19,3 % sam doma, - 8,0 % znanec, ki ima doma `ago, - 25,4 % obrtnik `agar, - 5,2 % raz`aga mi jih podjetje, ki ima `agarski obrat, - 42,1 % hlodov ne raz`agujemo in - 10 % brez odgovora. Še neugodnejši je ta odgovor za `a-garska podjetja pri tistih lastnikih gozdov, ki imajo gozdno posest ve~jo od 15 ha, torej taki, pri katerih se sploh pojavlja ve~ja koli~ina tr`nih proizvodov in sekajo les stalno. Pri teh lastnikih pa 39,8 % vseh lastnikov sami raz`agujejo hlodovino, 34,5 % jim hlode raz`aguje znanec ali obrtnik, `agarska podjetja le 4,5 % lastnikom in 21,2 % ne raz`aguje hlodovine. V vsakem primeru je za ve~ja `agarska podjetja na razpolago le neznatna koli~ina hlodovine iz privatnih gozdov in na njej ne morejo ve~ na~r-tovati svoje proizvodnje. Raziskave in razvoj Velika razdrobljenost gozdne posesti `e v osnovi onemogo~a koncentracijo `agarske proizvodnje na ve~jih `agarskih obratih. Povzro~ila velike strukturne spremembe `a-garske industrije. Seveda na spremembo strukture `agarskih obratov ni vplivala samo struktura gozdne posesti, saj so spremembo povzro~ili tudi drugi dejavniki: pogoji prodaje `aganega lesa, pogoji nabave strojne opreme in splošni pogoji poslovanja v podjetjih. 3. Tr`iš~e `aganega lesa Seveda pa spremembe na nabavnem trgu surovin niso bile edini razlog velikih strukturnih sprememb v `agarski industriji, saj so veliki `agarski obrati izgubili tudi tr`iš~e svojih proizvodov z razpadom stare dr`ave, zato so bili prisiljeni zmanjševati svojo proizvodnjo. Celotno zmanjševanje proizvodnje zaradi krize na prodajnem tr`iš~u se je pojavilo pri velikih proizvajalcih, ki so bili usmerjeni na izvoz `aganega lesa iz dr`ave. Ti proizvajalci so se iz prejšnjega jugoslovanskega tr`iš~a preusmerjali na druga tr`iš~a, vendar je velika kriza pri prodaji `aganega lesa na evropskem tr`iš~u onemogo-~ila hitro preusmeritev na ta tr`iš~a in posledica je bila zmanjševanje proizvodnje ter slabšanje ekonomskega polo`aja ve~jih `agarskih obratov. Še dodatno pa je poslabšala polo`aj nekaterih podjetij denacionalizacija, saj so mnoga `agarska podjetja nastala na bivših privatnih obratih, ki jih je bilo potrebno vrniti prvotnim lastnikom. Veliki `agarski obrati so bili prisiljeni svojo proizvodnjo bistveno zmanjšati na nivo lastne porabe v predelovalnih obratih ali celo pod njo, saj del potrebnega `aganega lesa enostavno kupujejo. Del obratov, ki so bili v sestavi podjetij iz drugih panog gospodarstva npr. gradbeništva, rudarstva in podobno, se je izlo~il iz prejšnjih ve~jih podjetij in `ivotarijo ob zmanjšani proizvodnji. Nekatere velike `a-garske obrate v lesni industriji pa so celo fizi~no likvidirali. 260 Prodaja `aganega lesa je v Evropi v krizi `e od sredine 80. let; v za~etku je bila kriza najhujša v Skandinaviji, v zadnjih letih pa je v velike te`ave zašla zahodna Evropa. Posebej je na udaru nemška `agarska industrija in zato se tudi tam pojavljajo velike strukturne spremembe, število obratov se hitro zmanjšuje, predvsem je ta pojav zna~ilen za Nem~ijo in Švico. Zapirajo predvsem srednje velike `agarske obrate s klasi~no polnojar-meniško tehnologijo, ostajajo pa veliki z visoko produktivnostjo in specializirani obrati. Posledice tega pojava so bile opazne tudi pri nas ne samo na prodajnem trgu izdelkov, pa~ pa tudi pri nabavi opreme, saj so bili rabljeni stroji naprodaj po izjemno nizkih cenah. Ta kriza prodaje je Slovenijo dosegla šele po osamosvojitvi, saj je bila prodaja `aganega lesa in lesnih izdelkov prej mo~no usmerjena na jugoslovansko tr`iš~e, predvsem na podro~-ju prodaje lesa smreke, jelke in izdelkov iz tega lesa. @agan les listavcev smo v Sloveniji vedno predelali v celoti v kon~ne izdelke, ki smo jih iz-va`ali predvsem na zahod, zato se je nivo proizvodnje tega lesa še za-dr`al. Vendar pa se je struktura proizvodov iz lesa listavcev tudi mo~no spremenila, predvsem se je zmanjšala proizvodnja velikoserijskih proizvodov, kar je razumljivo vplivalo na porabo `aganega lesa in je zato prišlo tudi na tem podro~ju do zmanjševanja. Vsi podatki zelo nazorno ka`ejo, kako so osnovni tr`ni pogoji vplivali na razvoj `agarstva v dobi tranzicije. Spremenjeni pogoji nabavnega tr`i-š~a surovin in kriza na prodajnem trgu `aganega lesa so povzro~ili na eni strani veliko pove~anje prilo`nos-tnih `agic in novih `agarskih obratov, po drugi strani pa propadanje ve~jih `agarskih obratov. Kljub propadanju teh ve~jih obratov pa so se kapacitete `agarske proizvodnje mo~no pove~ale, po prejšnjih ocenah so bile `agarske kapacitete dvakrat ve~je od zmogljivosti surovinske baze, sedaj pa so se zanesljivo po-ve~ale na trikratni obseg mo`ne oskrbe s surovino. Velikost Seka Seka posesti vsako leto vsako drugo leto do 1 ha 23 5 1 - 5 ha 41 9 5 -15 ha 60 7 15-30 ha 70 3 nad 30 ha 86 2 Povpre~je 34 6 Seka Seka Ne vsako tretje leto ob~asno seka 5 38 29 6 36 8 2 27 5 1 24 1 - 12 - 5 36 19 LES wood 51 (1999) 9 4. Sedanje stanje `agarske proizvodnje V pregledu `agarskih obratov, ki smo ga izdelali pred 15 leti, je 86 `agar-skih obratov raz`agalo 90 % razpolo`-ljive hlodovine. Te obrate smo razdelili v 5 velikostnih skupin glede na koli~ino letno raz`agane hlodovine, po tej razdelitvi je 17 obratov, ki so letno `agali ve~ kot 25.000 m³ hlodovine raz`agalo polovico napadle hlodovine, 20 obratov z letno proizvodnjo nad 10.000 m³ raz`agane hlodovine pa ~etrtino. Pri pregledu sedanjega stanja pa obratov z letno proizvodnjo nad 25.000 m³ raz`aga-ne hlodovine prakti~no ni ve~ in je delitev obratov v take velikostne skupine postala nesmiselna. Za analizo sedanjega stanja `agarskih obratov smo vzeli za osnovo seznam 400 `agarskih obratov v Sloveniji, ki ga je izdelalo podjetje Internova Les d.o.o. Seznam vsebuje naslove podjetij, letne kapacitete obratov, kapacitete sušilnic in tr`iš~e, kamor prodajajo izdelke. Glede na prijavljeno letno kapaciteto raz`agane hlodovine smo obrate razdelili v 4 velikostne skupine: - do 400 m³, to so obrati, ki samo ob~asno `agajo; - 400 do 2.000 m³, obrati `agajo sezonsko; - 2.000 do 10.000 m³, obrati `aga-jo stalno od 10 do 50 m³ hlodov dnevno; - 10.000 m³ in ve~. Po razvrstitvi obratov v te 4 velikostne skupine dobimo pregled sedanjega stanja `agarskih obratov v Sloveniji, ki je razviden iz preglednice 2. Preglednica 2. Število in kapacitete `agarskih obratov. skupina število % kapaciteta % od celotne obratov v 000 m³ kapacitete 1 54 13,5 9 0,5 2 112 28,0 109 5,4 3 168 42,0 664 33,0 4 66 16,5 1228 61,1 Skupaj 400 100,0 2010 100,0 Raziskave in razvoj Preglednica ka`e stanje in odnose velikostnih skupin glede na objavljene podatke, pri tem pa velja pripomniti, da so kapacitete v prvi in drugi velikostni skupini manjše od dejanskih in pomenijo podatki prete`no le dejanske koli~ine letno raz`agane hlodovine, medtem ko so v ~etrti skupini kapacitete realne in je dejanska koli-~ina raz`agane hlodovine po posameznem obratu bistveno manjša. To trditev lahko z gotovostjo postavimo, glede na poznavanje kapacitet posameznega stroja in dose`ene proizvodnje v ve~jih `agarskih obratih. To pa seveda pomeni, da je odnos dejanskih kapacitet druga~en, kot ga prikazuje preglednica, ker so kapacitete v prvih dveh velikostnih skupinah bistveno ve~je. Prikaz velikostnih skupin `agarskih obratov po dose`eni proizvodnji pa je nemogo~, ker prete`na ve~ina teh obratov sploh ni dol`na prikazovati dose`ene proizvodnje uradni statistiki. Sama preglednica tudi ne ka`e, kakšen je trend razvoja v tej proizvodni veji. Vendar iz nekaterih kazalcev lahko sklepamo, da se še naprej zmanjšuje število velikih obratov. V prvi izdaji seznama teh obratov je bilo 21 obratov, ki so imeli proizvodnjo nad 20.000 m³ letno raz`agane hlodovine, v zadnjem pregledu je teh le 18 in še dva od teh sta `e ukinila proizvodnjo. V zadnjih 10 letih so obrati, ki so prej `agali prek 25.000 m³ hlodovine letno, svojo proizvodnjo zmanjšali na 20.000 m³ ali celo pod njo. Posebej je opazen drasti~ni padec proizvodnje, ali celo ukinitev proizvodnje, na ve~jih `agarskih obratih v tistih podro~jih, kjer je velikost dr-`avnih gozdov razmeroma majhna. 5. Opremljenost `agarskih obratov Razumljivo je, da so velike spremembe vplivale tudi na opremljenost obratov. Tako so bili obrati prej opremljeni predvsem s polnojarmeniki in je bil odnos polnojarmenik proti tra~nemu stroju 65 : 35; sedaj je ta odnos 44 : 55. Prevlada tra~nega stroja v `agar-skih obratih je pogojena z razli~nimi razlogi, predvsem pa: - tra~ni stroji ne zahtevajo posebnih 261 temeljev; - pogonski elektromotorji imajo precej manjše mo~i kot pri polnojar-menikih; - stroji omogo~ajo vse na~ine raz-`agovanja, brez predhodne nastavitve; - manjši stroji, posebej horizontalni, imajo razmeroma nizko nabavno ceno. Na izbiro strojev mo~no vpliva tudi tradicija, nabavni trg strojev in surovina, zato je po podro~jih struktura strojev precej razli~na, kar je razvidno iz preglednice 3. Spremenjena struktura osnovnih strojev v `agarstvu zaradi prilagajanja surovinski bazi je popolnoma razumljiva in strokovno opravi~ljiva. Preglednica 3. Vrsta uporabljenih strojev po podro~jih za 400 `agarskih obratov Podro~je Vrsta osnovnega stroja v % Polnojarmenik Tra~ni stroj Drugi Skupaj Ljubljansko - ko~evsko 57,5 40,8 1,7 100 Mariborsko - slovenjgraško 49,4 50,6 - 100 Celjsko 35,9 61,5 2,6 100 Kranjsko 63,0 33,3 3,7 100 Goriško 9,1 90,9 - 100 Postojnsko 26,1 73,9 - 100 Novomeško 11,6 86,5 1,9 100 Murskosoboško 59,1 40,9 - 100 Skupaj 43,9 54,6 1,5 100 Vendar pa ta sprememba ka`e tudi na to, da se velikost obratov vse bolj zmanjšuje. Pri majhnih obratih pa prevladujejo pri izbiri stroja nizka nabavna cena in minimalni pogoji za obratovanje (brez temeljev, majhne mo~i pogonskih motorjev), pri ~emer je v prednosti tra~ni stroj. Preglednica 4. Uporabljeni stroji v 400 `agarskih obratih Kapaciteta Vrsta osnovnega stroja v % obrata Polnojarmenik Tra~ni stroj Drugi Skupaj letno v m3 do 400 35,0 60,0 5,0 100 400 do 2.000 38,6 59,7 1,7 100 2.000 do 10.000 44,6 54,9 0,5 100 10.000 in ve~ 55,3 43,5 1,2 100 Povpre~no 44 54,6 1,5 100 04 04 LES wood 51 (1999) 9 Iz preglednice 4 je razvidno, da je pri manjših obratih pogostejša uporaba tra~nih strojev. Še bolj pa je ta trditev utemeljena na primeru opremljenosti `ag pri privatnih lastnikih gozdov. Podatki iz ankete I. Winkler, M. Medved ka`ejo tole: - od 926 anketiranih lastnikov gozdov jih ima 203 lastni `ago, - od teh ima 142 tra~ni stroj (45 vertikalnega in 97 horizontalnega), kar pomeni 70 %. Tudi podatki o opremljenosti nazorno ka`ejo na veliko razdrobljenost `agar-ske proizvodnje, ki omogo~a mo~no konkurenco na doma~em trgu `aga-nega lesa, vendar pa ne zagotavlja resnejšega nastopa na tujih tr`iš~ih. Poleg tega pa taka organiziranost te proizvodnje ne omogo~a normalne porabe vse surovine, ki napada v naših gozdovih. Prilo`nostno `aganje in `aganje za lastno porabo je prete`no orientirano na tiste gozdne lesne proizvode, ki tej porabi ustrezajo, drugi del gozdnih proizvodov pa ostaja ne-izkoriš~en. Tako stanje pa ustvarja zahtevo po organiziranju `agarske proizvodnje pri gozdarstvu. Tako sme pri~a popolne selitve `agarske proizvodnje iz sektorja porabnikov `aga-nega lesa v sektor proizvajalcev hlodovine. 6. Pojav številnih novih `agar-jev Vsi podatki ka`ejo, da je pojav velikega števila `ag pri privatnih lastnikih gozdov in pri podjetnikih pogojen predvsem s: - sproš~eno prodajo hlodovine, - ceneno ponudbo osnovne `agar-ske opreme, - enostavnim za~etkom obratovanja. Pri privatnih lastnikih gozdov, ki imajo lastno `ago, pa je zanimiva ekonomska odvisnost od te dejavnosti. V isti anketi je odgovorilo 7 % vseh, ki imajo `ago, da jim je dohodek od predelave lesa zelo pomemben (nad 50 % vseh dohodkov); 13 % prikazuje dejavnost kot pomemben dohodek (od 30 do 50 % vseh dohodkov), 52 % pa malo ali nepomemben, 28 % jih ni odgovorilo. Ta števil~no majhna odvisnost lastnikov `ag od dohodka, Raziskave in razvoj ki ga pridobijo od te dejavnosti, je razvidna iz izrabe kapacitet in od dnevnega u~inka, saj `agajo povpre~-no po 14 dni na leto in dnevno raz-`agajo le okoli 5 m³ hlodovine. U~inki in izraba kapacitete bi kve~jemu potrjevale dejstvo, da je dohodek od te dejavnosti za vse lastnike nepomemben, ~e se ne bi 12 % teh ukvarjalo še z nadaljnjo predelavo `aganega lesa. Po vsem bi lahko sklepali, da je manjšemu delu lastnikov gozdov `aga iz-hodiš~ni stroj za pripravo surovine, ki jo predelujejo; prete`ni ve~ini pa samo mo`nost dodatnega zaslu`ka, od katerega pa niso odvisni. @agarji, ki so neodvisni od dohodka, pridobljenega iz te dejavnosti, pa so zelo konkuren~ni tistim, ki so od tega dohodka odvisni. Ve~ina malih proizvajalcev ima kako drugo osnovno dejavnost, pri kateri imajo zagotovljeno svojo socialna varnost, kar pomeni, da delo pri `agarski proizvodnji ni obremenjeno z dajatvami, s katerimi so pla~e pri stalno zaposlenih mo~no obremenjene. Poleg tega pa je dokaj pogosto vprašljiva tudi obdav~itev njihove dejavnosti in proizvodov. O tej problematiki pa~ ne bi `eleli razpravljati, ker nimamo ustreznih in dokumentiranih podatkov, ~eprav pa so ti odnosi precej poznani. Precej druga~no pa je stanje tudi pri profesionalnih `agarskih obratih, kjer so stalno zaposleni delavci in se v nobenem primeru ne morejo izogniti pla~evanju vseh prispevkov in davkov. Zaradi tega je pri teh prete`na ve~ina proizvedenega `aganega lesa namenjena lastni nadaljnji predelavi in le manjši del prodaji. Pri analizi 400 obratov je v prvi velikostni skupini pri najmanjših obratih 72 % obratov takih, ki raz`agujejo les za lastno nadaljnjo predelavo ali pa `agajo tujo hlodovino uslu`nostno. V skupini velikih proizvajalcev, katerih kapacitete so ve~je od 10.000 m³ letno raz`aga-ne hlodovine, prete`na ve~ina z naj-ve~jimi kapacitetami `aga hlodovino le za lastne predelovalne obrate in prodaja prete`no samo tisti les, ki za to predelavo ni primeren. Statisti~no gledano, je takih proizvajalcev v tej skupini le 52 %, vendar pa jih je po 262 dejanskih kapacitetah podobno kot v prvi skupini prek 70 %. V obeh skupinah, ki `agajo od 400 do 10.000 m³ hlodovine letno, pa je dobrih 46 % takih, ki `agajo za potrebe lastne proizvodnje, drugi pa `agajo za prodajo. Pri tem lahko ocenjujemo, da je tak odnos pri teh dveh velikostnih skupinah dokaj realen, ker so v teh skupinah uvrš~ena vsa ve~ja tesarska podjetja, pri katerih je `agarska dejavnost osnova za njihovo nadaljnjo proizvodnjo. 7. Sklepi @agarska proizvodnja v Sloveniji se je dolga leta opirala na koncentrirano surovinsko bazo, ki je bila pogojena z obvezno prodajo lesa prek gozdarskih organizacij, s sprostitvijo te prodaje pa se je ta baza atomizirala. Na ta na~in so se spremenili vsi pogoji za mo`nost oskrbe velikih `agarskih obratov s surovino, po drugi strani pa so ti pogoji omogo~ili lastnikom gozdov, da svojo surovino obdelajo do take stopnje, da je primerna za širok krog uporabnikov `aganega lesa predvsem na doma~em tr`iš~u. Vse analize `agarskih obratov ka`ejo, naslednje: - Surovinska baza se vse bolj atomi-zira in ima ve~ kot dve tretjine gozdov prek 250.000 lastnikov tako, da je velikost gozdne posesti pod 5 ha pri 88 % lastnikov. Tako razdrobljeno lastništvo gozdov ne omogo~a oskrbe velikih `agarskih obratov. - Številni lastniki gozdov `agajo hlodovino sami, kar je zna~ilno predvsem pri tistih lastnikih, ki so ~isti kmetje, ali na tako imenovanih mešanih kmetijah, pri katerih so nekateri ~lani dru`ine zaposleni drugod, kar pomeni, da vso lastno hlodovino in tudi hlodovino sosedov raz-`agajo sami. - Le 34 % privatnih lastnikov gozdov sekajo v gozdu vsako leto, 36 % lastnikov le ob~asno, 19 % pa sploh ne seka. - Ponudba `aganega lesa na svetovnem tr`iš~u `e dalj ~asa presega povpraševanje tako, da je ve~ina `agarske industrije v krizi in se število `agarskih obratov v zahodni Evropi zmanjšuje. LES wood 51 (1999) 9 Raziskave in razvoj 263 Razvoj `agarske proizvodnje je v Sloveniji diametralno nasproten od razvoja te dejavnosti v drugih zahodnoevropskih dr`avah, s katerimi se najve~krat primerjamo. Tudi nadaljnji trendi razvoja so popolnoma nasprotni in ka`ejo na nadaljnje zapiranje ve~jih obratov in ustanavljanje novih prilo`nostnih majhnih obratov pri privatnih lastnikih gozdov. @agarski obrati se v Evropi specializirajo in širijo svoje proizvodne programe (npr. gradbeni `agan les, decimiran les listavcev, izvoz lesa in podobno), pri tem pa mo~- U~benik je temeljna u~na knjiga, ki je: - napisan na osnovi u~nega na~rta, - obvezen za u~ence in u~itelje, - skladno didakti~no zasnovan glede na zahteve pouka in u~nih ciljev, - najbolj kompleksen in sistemati~en vir po u~nem na~rtu dolo~enih vsebin neke stroke. Vsebinsko izhodi{~e sta u~ni na~rt in katalog znanj, vendar je potrebno iz posameznih gesel oblikovati organsko povezano celoto. Avtor mora upo{tevati stopnjo psiho-fizi~nega razvoja dijakov, za katere pi-{e, strokovne zahteve stroke, na~ela didakti~nega oblikovanja, jezikovno ustreznost in terminologijo stroke. Didakti~na zasnovanost u~benika: 1. Ugotavljanje predznanja 2. Uvajanje nove teme 3. Obravnava nove u~ne teme - u~e-nec pridobi novo znanje Prakti~no priporo~ilo: naslov teme, kratka definicija teme, navedba podnaslovov, obravnava no dvigajo produktivnost, kvaliteto proizvodov ter vrednostno izko-riš~anje. Kakšen bo nadaljnji razvoj pri nas, pa je te`ko napovedati, zanesljivo pa še nekaj ~asa ne tak, kot je v drugih zahodnoevropskih dr`avah, saj sedanji pogoji še vedno govorijo v prid malih obrtniških ter pri-lo`nostnih obratov na kmetijah, ki so tr`no usmerjeni na lokalno tr`iš-~e. Sprememba razvoja pa bo odvisna od sprememb na podro~ju nabavnega in prodajnega tr`iš~a ter od splošnih pogojev za obratovanje na obratih. snovi v logi~nem zaporedju. S slikovno predstavitjo dejstev, podatkov itd. olaj{amo dijakom oblikovanje predstav. U~benik naj dijake usmerja v prak-ti~no delo, opazovanje, preu~evan-je dejanske situacije ipd. V znanju so zajeti tudi pojmi, pravila, formule, simboli, dokazi, zakonitosti..., ki jih je potrebno razumeti, zato jih u~benik pojasnjuje in razlaga. 4. Vaja in urjenje Dijak vadi temeljne, iste in podobne dejavnosti, dela po nalogi in lahko glede na osvojeno znanje sam oblikuje vajo za delo. 5. Ponavljanje vsebin Poudarimo dolo~ene (pomembne) dele vsebin in opozorimo s “pomni”, “ne pozabi” itd. 6. Preverjanje znanja Ob koncu vsake u~ne teme z vpra-{anji in nalogami predvidimo, koliko znanja so u~enci osvojili. 8. Literatura Merzelj F.: Stanje `agarstva na slovenskem Les 39, 1987 s. 239-246. Winkler I.: Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 1996 Winkler I., Medved M.: Osnovni podatki anketiranja lastnikov gozdov v letu 1995. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 1996 Internova Les d.o.o.: Seznam 400 aktivnih slovenskih `agarskih obratov Naloge naj spodbujajo u~ence k vi{jim miselnim procesom in ustvarjalnosti. U~benik naj ne bo enciklopedi~en, ampak naj se omeji na temeljna pod-ro~ja stroke. Napisan naj bo pregledno in sistemati~no, podkrepljen s primeri iz prakse. Potreben je temeljit razmislek, katera znanja so temeljna, kaj je bistveno, katera znanja ostanejo aktualna in jih bo dijak lahko uporabljal tudi v novih oko-li{~inah, oziroma se bo v njih zna{el. U~benik mora biti razumljiv, jezik konkreten in jasen. Vsak stavek mora biti smiselno podan in vsak pojem, ki ga napi{emo, mora biti utemeljen. Moramo se zavedati, da je u~enje iz u~benika tudi bogatenje jezikovnega znanja, besednega izraza. Z u~benikom navajamo dijaka na rabo knjige in s tem na odnos do strokovne literature sploh. U~benik naj bo zgrajen tako, da omo-go~a dijakom samostojno u~enje in ga s tem usposablja za permanentno izobra`evanje. Normativ obsega u~benika: 1 do 2 strani na u~no uro. Mirko GERŠAK, dipl. in`. Smernice za pisanje u~benika LES wood 51 (1999) 9 Raziskave in razvoj 264 10. mednarodni simpozij o lesni in celulozni kemiji v Yokohami Od 7. do 10. junija 1999 je v enem najmodernejših kongresnih centrov ob tokijskem zalivu v Yokohami na Japonskem potekal glavni simpozij o lesni in celulozni kemiji. Udele`ilo se ga je prek 400 kemikov z vseh kontinentov z ve~ kot 30 dr`av. Poleg Japoncev je bilo najve~ Švedov, Fincev, Kitajcev, Ameri~anov, Novozelandcev. Prišli so z razli~nih univerz, inštitutov, raziskovalnih centrov podjetij itd. Sama sem spoznala kar nekaj profesorjev, ki tako kot jaz, predavajo kemijo lesa. Simpozij je bil organiziran v štirih sekcijah, in sicer: * kemija lesa, * biokemija in biotehnologija lesa, * pridobivanje celuloze, * beljenje. Pred za~etkom dela po sekcijah so bili otvoritveni govori in dve plenarni pre- davanji. Prvo sta podala K. Lundquist in S. Li z naslovom Strukturna analiza lignina in razgradnih produktov lignina, avtorji drugega predavanja z naslovom Reakcije modelnih spojin lignina s peroksi oksidanti so bili H. M. Chang, J. F. Kadia, H. Jameel. Sama sem se udele`evala predvsem predavanj v sekciji kemija lesa, ki je bila števil~no najbolj obiskana in najpomembnejša. Sledila so si predavanja, kot so: * 19F NMR spektroskopija za kvantitativno dolo~anje in klasifikacijo karbonilnih skupin v ligninih; * Koli~ina lignina na površini celuloznih vlaken; * Dolo~anje absolutne molske mase polisaharidov in ligninov z MALDI-TOF-MS; * Nedestruktivno dolo~anje lastnosti lesa z FT-Raman spektroskopijo; Kongresni center v Jokohami * Lastnosti fluorescence v boru in smreki; * Razporeditev in kemi~na vezava kovinskih ionov v smrekovem lesu. Veliko zanimanja so vzbudili tudi referati, ki so obravnavali polisaharide. Med njimi je izstopal prispevek J. Pul-sa iz Inštituta za kemijo lesa v Hamburgu z naslovom Nove raziskave topnosti in razporeditve molskih mas he-miceluloz. Zanimivo je bilo poslušati o sintezi ksilana s polimerizacijo prek odprtega obro~a, o ~emer so govorili profesorji in raziskovalci Univerze Kyoto, Japonska. Strukturo ksilanov in njihovo razporeditev v celuloznih vlaknih, pridobljenih po sulfatnem postopku, so intenzivno preu~evali Švedi iz Inštituta za za celulozo in papir Stockholm in o tem obse`no poro~ali. Pozornost je vzbujal prispevek svetovno znanega latvijskega kemika N. Veder-nika iz Inštituta za kemijo lesa Riga, ki je predstavil novo tehnologijo za furfural in proizvodnjo bioetanola iz nizko kvalitetnih lesnih materialov. @e ve~ let obdelovana tema o delovanju ozona na les oz. njegove sestavine je bila tudi obravnavana na tem simpoziju. Šved O. Karlsson s sodelavci je predaval o vplivu ozona na modelne spojine benzil etrskega tipa lignin-ogljikohidratnih kompleksov, Japonec Y. Matsumoto pa o študijah stereostruktur lignina z ozoni-zacijo. Raziskovalci iz USDA Forest Service Madison so prikazovali molekulsko zgradbo traheid bora Pinus taeda L., ki so jo ugotavljali z Ramansko spektroskopijo. Predvsem Amerikanec J. Bond je intenzivno sodeloval pri diskusijah in opisoval svoje izkušnje pri LES wood 51 (1999) 9 preu~evanju kemije razli~nih vrst lesa. Najve~ referatov je obravnavalo lig-nin. Govora je bilo o povezovanju monolignolov in strukturi lignina, bio-sintezi ligninskih predhodnikov, modelih lignina iglavcev, nastanku lignanov in neolignanov, dolo~anju aromatskih enot v ligninu, analizi strukture nativ-nega lignina itd. Veliko pozornosti so vzbudili portugalski raziskovalci, ki vlagajo veliko sredstev v raziskave lesa, celuloze in papirja. Prikazali so uporabo novega instrumenta ESI/MS za preu~evanje lignina in drugih sestavin lesa. Kot zanimivost je Japonec N. Terashima prikazal 3D strukturni model lignina iglavcev, ki ga je s sodelavci tudi sestavil in ga prinesel s seboj na predstavitev referata. Model je bil sestavljen iz rde~ih, ~rnih in belih kroglic, povezanih s pali~icami, ki so predstavljale kemijske kovalentne vezi. Model je vzbujal veliko pozornost udele`encev simpozija. Veliko diskusij in referatov se je nanašalo na opti~no aktivnost komponent lesa. Med drugim so se spraševali, ~e je tudi lignin razli~nih drevesnih vrst opti~no aktiven in prišli do ugotovitve, da to aktivnost ka`ejo lignani, lignin kot makromolekula pa ne. Zanimive so bile tudi prikazane mo`-nosti uporabe lignina. B. Košikova s sodelavci iz Slovaške akademije za znanost Bratislava je prikazala lignin kot nadomestek osnovnih surovin pri izdelavi poliestrskih vlaken. Celulozna kemija je obsegala kar deset predavanj, ki so temeljila predvsem na novih znanstvenih spoznanjih o celulozi. Govorili so o strukturnih elementih v celulozi I, zgradbi nativne celuloze, supermolekulski zgradbi celuloze celi~ne stene, analitiki karbok-simetil celuloz itd. Kemija nelesnih materialov kot so ba-gasa, pšeni~na, ri`eva in druge slame, je bila usmerjena predvsem v mo`nosti njihove uporabe. Zanimiv je bil referat o strukturni raziskavi s parno eksplozijo pridobljenih bambusovih vlaken, ki so jo skupno predstavili raziskovalci treh dr`av, in sicer Japonci, Latvijci in Estonci. Raziskave in razvoj Vprašanja so bila pogosta tudi v zvezi z kromofornimi skupinami, ki se kot mote~e lahko pojavljajo pri proizvodnji papirja. Izdelane so bile študije o njihovi sestavi in razporeditvi ter mo`-nostih uspešne odstranitve iz papirne mase. V zvezi z njimi se je razvila ob-se`na diskusija, ki je potekala predvsem med Finci in Avstralci. Referatov, ki so govorili o barvnih spremembah papirja, je bilo ve~. Govora je bilo o porumenitvi in staranju papirja. Na splošno sta bili sekciji o pridobivanju celuloze, beljenju celuloze in pridobivanju papirja dobro zastopani. Poudarek je bil na ~im popolnejši delignifikaciji in kvaliteti pridobljenih vlaken. Poleg referatov je bila obse`na poster-ska sekcija, v kateri je bilo predstavljenih 222 posterjev. Med zanimive je spadal poster o vegetabilnih taninih avtorja S. Ohara iz Inštituta za gozdarstvo in lesarstvo Tsukuba, s katerim tudi mi `e drugo leto sodelujemo. Isti avtor se ukvarja tudi z obnašanjem (+)-katehina v alkalnem mediju. Sodelovanje Oddelka za kemijo lesa Gozdarsko tehni~ne akademije St.-Pe-tersburg in Oddelka za kemijo Univerze Aveiro je privedlo do uspešnih raziskav nenavadnega ksilana evkalip-tusa Eucalyptus globulus Labill. V St.-Petersburgu preu~ujejo tudi elektro-kemijo ligninskih modelnih spojin. Korejci iz Kyungpook National University, Buk-gu so predstavili raziskavo strukture ogljikovih hidratov sekundarne celi~ne stene hrastovega lesa. Iz Oddelka za kemijo Univerze Helsinki sta prišla M. Toikka in G. Brunow s posterjem z naslovom Sinteze oligo-mernih lignin-ogljikohidratnih modelnih spojin in njihova razgradnja z lig-nolitskimi encimi. Avstrijci z Inštituta za kemijo BOKU z Dunaja so se predstavili z vplivom okolja na lignifikacijo iglavcev. Z avtorico B. Hinterstoisser sem se pogovarjala o poteku njihovih raziskav in ugotovila, da je zelo soroden našim raziskavam, ki smo jih izvedli v skupnem slovensko-nemškem znanstvenem projektu. Tudi oni so preu~evali koli-~ino SO2 v zraku in vpliv na razvoj ig- 265 lavcev. Francozi so predstavili strukturo gva-jacil in gvajacil-siringilni dehidroge-nacijski polimer, Brazilci oksidacijo MW ligninov Eucalyptus grandis in Picea abies in karakterizacijo makro-molekulskih produktov. Z ligninom se ukvarjajo tudi v Znanstveno-tehnološ-kem centr, Angarsk, Irkutsk, kjer pre-u~ujejo nitrobenzensko oksidacijo in aromatsko nuklearno substitucijo lignina. Iz Univerze Guadalajara je prispelo kar sedem raziskovalcev, ki so skupaj z Inštitutom za kemijo lesa Hamburg prou~evali lignin z najsodobnejšimi a-naliznimi metodami. Z nemškim inštitutom sodelujejo tudi raziskovalci z Latvijskega nacionalnega inštituta za kemijo lesa Riga. Skupaj so predstavili preu~evanje sorbcije vodne pare v lig-ninih. Z dolo~anjem molskih mas lig-ninov se ukvarjajo na Kitajski akademiji za znanost Guangzhou, s preostalim ligninom pri proizvodnji papirja in celuloze pa Grki iz Nacionalne tehni~ne univerze v Atenah. Slednji intenzivno sodelujejo s Centrom za raziskave celuloze in papirja v Mon-trealu. Encimsko hidrolizo in HPLC analitiko pri preu~evanju ogljikovih hidratov so predstavljali Norve`ani iz Norveškega inštituta za celulozo in papir Trond-heim. Sorodno problematiko obdelujejo tudi na Univerzi v Kyotu. Vpliv lignina in ligninskih razgradnih produktov na encimsko hidrolizo ksilana so podrobno skupno obdelali Turki iz Tehni~ne univerze Trabazon in Ame-rikanci iz Dr`avne univerze Severna Karolina in Univerze Zahodni Michigan. Rezultat sodelovanja Tehni~ne univerze v Budimpešti in Inštituta za kemijsko tehnologijo organskih materialov Univerze Linz je skupni poster, kjer so bili prikazani mehanizmi novega alkalnega pridobivanja celuloze imenovanega Quantam process. Pridobivanje celuloze z organskimi kislinami in naknadno obdelavo s ksilanazo iz bagase sladkornega trsa je bilo opisano na posterju iz Brazilije, pretvorba ligninskih modelnih spojin zaradi delovanja kisika LES wood 51 (1999) 9 Raziskave in razvoj 266 in alkalij pa na posterju, ki je bil skupno delo ruskih in avstralskih znanstvenikov. Iz Univerze ^ile se je oglasilo kar pet raziskovalcev s posterjem o biosulfat-nem postopku pridobivanja celuloze z lesa bora Pinus radiata. Encimsko razgradnjo nekaterih fenolnih spojin so skupaj preu~evali Poljaki z Univerze Maria Curie-Sklodovska Lublin in Korejci iz Nacionalne univerze Chung-buk Choengju. Biobeljenje so na posterju predstavili raziskovalci iz Univerze Los Andes iz Venezuele in Univerze Esmeraldas iz Ekvadorja. Delovanje ksilanaze na sulfatno celulozo je bilo prikazano na dveh posterjih, ki so ju izdelali v Novi Zelandiji. Obdelavo celuloze, pridobljene iz pšeni~ne slame, so prikazali Romuni iz Inštituta za makromolekulsko kemijo Al. Ghica Voda in Tehni~ne univerze Mangeron. Sorodno temo, ki se je nanašala na celulozo iz ri`eve slame, so prou~evali Tajci z Univerze Kasetsart, Bangkok. Eteri~na olja Canarium luzonicum je z masnimi spektri preu~evala E. Fernan-des iz Univerze Filipini. Ekstraktive so opisovali še Portugalci, Avstrijci, Japonci, Švedi in Nemci. Simpozij se je kon~al s sklepnim govorom Y. Sana, profesorja za kemijo lesa na Univerzi Hokkaido, Sapporo in s plenarnim predavanjem F. Na-katsuba z naslovom “Prva kemijska sinteza celuloze in njena perspektiva”. Predavanje je vzbudilo izredno zanimanje in so ga spremljali vsi u-dele`enci simpozija. Predavatelj je navedel posamezne korake v sintezi z razli~nimi metodami, s ~imer je utrl pot logi~nemu oblikovanju sintez celuloze in drugih polisaharidov. Po njegovem mnenju naj bi to vodilo k uporabi celuloze in njenih derivatov za posebne namene, kot so npr. me-til celuloze, in vplivalo na reševanje osnovnih problemov celulozne kemije kot tudi tehnologije celuloze. Mednarodni simpozij o lesni in celulozni kemiji je poleg `e znanih dej- stev doprinesel k poglobljenemu poznavanju lesa in iskanju dodatnih mo`nosti njegove kemi~ne predelave. Pri raziskavah vodijo razvite dr-`ave, ki vlagajo ogromna sredstva v drago opremo in vrhunsko usposabljanje raziskovalcev. Na ta na~in je omogo~eno podrobno preu~evanje raznovrstnih drevesnih vrst in ustrezna interpretacija dobljenih rezultatov. Pomemben segment je pridobivanje celuloze in drugih komponent lesa, kjer se poleg kemi~ne predelave vedno bolj uveljavlja biotehnološka predelava lesa. Kot sklep moramo omeniti tudi delo na sintezah predvsem makromolekul, ki lahko v prihodnje popolnoma spremenijo do sedaj uvedeno tehnologijo kemi~ne predelave lesa. Za nas je pomembno, da poznamo smeri razvoja v svetovnem merilu in se kot majhna dr`ava vklju-~imo v projekte, ki so za nas zanimivi in koristni. prof. dr. Vesna TIŠLER Pisarna doma - nova vizija poslovanja in Onix -ekskluziva v lesu in kamnu Podjetje Brest predstavlja dva nova programa pisarniškega pohištva NET 2000 in STRATUS, namenjena predvsem ureditvi pisarne na domu. Podjetniki, obrtniki in drugi poslovne`i do nedavna niso bili ravno ponosni na pisarno v doma~em okolju. Silovit razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije pa je ustvaril nov svetovni trend - pisarno doma (home office). Za tiste, ki imajo radi ekskluzivo, pa je Brest razvil maloserijski program kosovnega pohištva ONIX. Vsi trije programi bodo predstavljeni na Ljubljanskem pohištvenem sejmu od 20. do 26. septembra 1999. Mladi podjetniki, ki svoje poslovne ideje uresni~ujejo kar doma, in pa poslovne`i ve~jega formata, ki zaradi obsega obveznosti ali pa zaradi narave posla svoje delo velikokrat opravljajo doma, ne bodo ve~ v zadregi. Trend PISARNA DOMA, ki je delno rezultat razvoja informacijske in mobilne komunikacijske tehnologije ter fleksibilnih potreb sodobnega poslovanja, postaja vse bolj aktualen. Programa NET 2000 in STRATUS sta na~rtovana modularno za funkcionalni delovni prostor, prilagojen individualnim potrebam, ki omogoda kreativno delo in dobro po~utje. Sodobne in elegantne linije obeh programov se z lahkoto dopolnjujejo z obstoje~o opremo prostorov in ustvarjajo delovni prostor, v kakovostna izdelava ustvarjajo funkcionalen izdelek, ki pome-katarega boste z veseljem povabili tudi poslovne partnarje. ni estetsko obogatitev bivalnega prostora. Dodatne informacije: Program ONIX je maloserijsko, skoraj unikatno kosovno po- * Mitja Strohsack, direktor, tel 061 792 238 hištvo, ki stopnjuje nivo doma oblikovanega in izdelanega * Viktor Adami~, vodja prodaje, tel. 061 792 272 pohištva. Pohištvo ONIX naredi velik vtis s skladno izbranimi * fax 061 557 880 info@ brest.si naravnimi materiali (les, kamen in kovina). ^iste linije in BREST POHIŠTVO d.o.o., 1380 Cerknica, Cesta 4. maja 18 Pisarniški program STRATUS LES wood 51 (1999) 9 Znanje za prakso 267 ZNANJE Prirobnice za pritrditev kro`nih `aginih listov na os Uvod Prirobnica je pomemben element za pritrjevanje kro`nega `aginega lista na os. Razlikujejo se po konstrukciji in materialu, iz katerega so izdelane. Ker je glavna vsebina tega ~lanka dolo~evanje optimalnega premera prirobnice glede na premer kro`nega `aginega lista, pritrjenega na os, se podrobneje ne bi spuš~ali v konstrukcijo, ampak se bomo omejili le na prikaz nekaterih tipov, ki so najpogosteje v uporabi. Prav tako se ne bomo zadr`evali pri obravnavi materialov, iz katerih prirobnice izdelujejo. Razumljivo je, da izbira optimalnega premera prirobnice zagotavlja najustreznejšo ~vrstost lista in v zvezi s tem miren tek brez vibracij in seveda tudi zadovoljivo finost `agane površine. Upam, da bo ta prispevek pomagal pri pravilni izbiri pri-robnice glede na premer `aginega lista in tako omogo~il pravilno oziroma optimalno uporabo listov z zadovoljivo kvaliteto `agane površine. 1. Konstrukcija prirobnice Razni proizvajalci kro`nih `aginih listov imajo tudi razli~ne konstrukcije prirobnic. Navedel bom samo nekaj tipov, ki jih v praksi najpogosteje najdemo. Predvsem je to prirobni-ca najpreprostejše izvedbe, ki jo prikazuje slika 1. Pri kro`-nih `aginih listih, ki so med obratovanjem mo~no obremenjeni, in je mo`no, da se med `aganjem premaknejo, uporabljajo prirobnico z zati~em, kjer zati~ prepre~uje rotacijo (slika 2). Nazadnje naj omenim še koni~no prirobni-co, ki omogo~a uporabo listov razli~nega premera izvrtine (slika 3). Pri ve~listnih kro`nih `agalnih strojih, pri katerih namestimo na os ve~ listov, so med listi vmesni prstani, ki Slika 1. Prirobnica najenostavnejše oblike za prakso nadomeš~ajo oz. imajo vlogo prirobnice. Seveda sta tudi tu na zunanjih straneh prvega in zadnjega `aginega lista normalni prirobnici na osi. Omenjeni vmesni prstani imajo ve~inoma na izvrtini utor za klin, ki kot zati~ prepre~uje obra~anje oz. premikanje lista na osi. Velja še opozoriti, da se prirobnice ne prilegajo listu s celotno površino, ampak samo s prstanom dolo~ene širine na zunanjem robu. Omenjeni prstan je od oboda proti sredini stanjšan za 20 do 20 minut, kar omogo~a prileganje prirobnice na `a-gin list po celotnem obsegu (slika 4), s ~imer dose`emo enakomerno pritrditev `aginega lista po celotnem obsegu prirobnice. Slika 2. Prirobnica z zati~em Slika 3. Prirobnica s konusom LES wood 51 (1999) 9 Znanje za prakso 268 2. Premer prirobnice Premer prirobnice je bistven za doseganje optimalne ~vrstosti kro`nega `aginega lista. S pove~anjem premera prirobnice se ve~a ~vrstost in narobe. Z zmanjšanjem bo~nih udarcev in vibracije v prostem hodu in med `agan-jem se izboljšuje tudi ~vrstost lista. Navedene izboljšave prispevajo tudi k ve~ji natan~nosti debelin `aganic, tj. k manjšim odstopanjem debeline in finejši `agani površini. Vendar pa se s pove~anjem premera prirobnice zmanjšuje prosta višina lista, kar z drugimi besedami pomeni, da se zmanjšuje višina `aganja. Imamo razli~ne empiri~ne ena~be za izra~unavanje premera prirobnice. Po Grubeju za izra~un premera prirob-nice uporabljamo ena~bo D1 = 5 * 2ÖD, kjer je: D1 = premer prirobnice (mm), D = premer kro`nega `aginega lista (mm). Navedeno ena~bo so prevzeli tudi mnogi drugi, ki so se bavili z izra~unavanjem premera prirobnice. V preglednici 1 so prikazani premeri prirobnic, izra~unani po tej ena~bi. Kot vidimo, so ti premeri dokaj veliki, posebno pri listih manjšega premera, in dose`ejo celo polovico premera, kar je precej neugodno. Po istem avtorju, tj. Grubeju, lahko premere prirobnic izra~unamo tudi po ena~bi D1 = 0,3 - 0,4 D (mm), kjer je D1 = premer prirobnice (mm), D = premer `aginega lista (mm). Na ta na~in izra~unani premeri so prikazani v preglednici 2. Kot vidimo, so po tej ena~bi iz-ra~unani premeri pribli`no ena tretjina premera kro`nega `a-ginega lista. Tudi ti premeri so precej veliki in zmanjšujejo prosto višino lista, tj. višino re`e, kar je s stališ~a izkoriš~enosti stroja dokaj neugodno. Da bi pove~ali prosto višino lista glede na to višino `aganja, so do-lo~ene minimalne vrednosti premera prirobnice, ki zagotavljajo sprejemljivo ~vrstost lista ob optimalni prosti višini `aga-nja (preglednica 3). Preglednica 2. Vrednosti premerov prirob-nic, izra~unanih po ena~bi D1 = 0,3 - 0,5 D Preglednica 1. Vrednosti premerov prirob-nic, izra~unanih po ena~bi D1 = 5 ÖD. Premer kro`nega Premer `aginega lista D (mm) prirobnice (mm) 80 25-32 100 30-40 125 35-50 150 45-60 160 50-65 180 55-70 200 60-80 250 75-100 300 90-120 350 105-140 400 120-160 450 135-180 500 150-200 550 165-220 600 180-240 650 195-260 700 210-280 800 240-320 900 270-360 1000 300-400 Premer kro`nega Premer `aginega lista D (mm) prirobnice (mm) 80 45 100 50 125 55 150 60 160 65 180 67 200 70 250 80 300 85 350 95 400 100 450 105 500 110 550 115 600 120 650 125 700 130 800 140 900 150 1000 160 Preglednica 3. Minimalni premeri prirobnic Premer kro`nega Premer `aginega lista D (mm) prirobnice (mm) 80 25 100 30 125 35 150 40 160 40 180 45 200 50 250 60 300 70 350 80 400 90 450 100 500 110 550 115 600 120 650 130 700 140 800 150 900 160 1000 170 mag. Vladimir NAGLI], dipl.in`. Izidora Kršnjavoga 11 a, 7000 Karlovac LES wood 51 (1999) 9 GZS-Zdru`enje lesarstva 269 Dimi~eva 13, 1504 ljubljana Tel.: (+386 61) 18-98-284, 18-98-283, Fax.: (+386 61) 18-98-100, 18-98-200 Informacije {t. 6/99 Iz vsebine: PANO@NA KOLEKTIVNA POGODBA IZ DELA ZDRU@ENJA PRVA OCENA POSLOVANJA LESNE INDUSTRIJE V 1. POLLETJU 1999 PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA MO@NOSTI PRIDOBIVANJA POSLOV NA KOSOVU EUROPARTENARIAT ‘99 PANO@NA KOLEKTIVNA POGODBA V mesecu avgustu 1999 so delodajalci (Zdru`enje lesarstva-GZS in ZDS, Sekcija za lesarstvo) in delojemalci strani (sindikati SINLES - Sindikat lesarstva Slovenije, Neodvisnost -KNSS, Konfederacija sindikatov PERGAM) podpisali ugotovitveni sklep, v katerem obe strani soglašata: “Veljavnost kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije (Ur. list RS št. 67/95) in Aneks h kolektivni pogodbi za lesarstvo Slovenije (Ur. list št. 13/97) se podaljša za eno leto, t.j. do 31. 8. 2000, oziroma do sklenitve nove pogodbe.” V nadaljevanju objavljamo izra~une izhodiš~nih pla~ za lesarstvo, skladno z izto`ljivo pravno podlago, to je v Uradnem listu objavljena kolektivna pogodba: 2. 3. I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. Ur. list RS 54.537 59.991 67.081 74.716 84.532 100.893 114.528 136.343 163.611 67/95, 13/97 Vir: Informacije - Zdru`enje delodajalcev Slovenije, avgust 1999 IZ DELA ZDRU@ENJA * Upravni odbor Zdru`enja lesarstva-GZS je na svoji 2. seji, ki je bila dne 9. julija 1999, v prostorih GZS, sprejel naslednje sklepe: 1. Zapisnik 1. seje UO Zdru`enja lesarstva-GZS se potrdi z rahlim popravkom pri sklepu ad 2), 2. to~ka, ki se na novo glasi: “Obisk predstavnikov Zdru`enja lesarstva (Peter Tomši~, Nedeljko Gregori~, mag. Miroslav Štrajhar, Franko Štokelj, dr. Jo`e Korber) na Slovenski izvozni dru`bi (SID) se prelo`i na za~etek meseca julija. Delegaciji se pridru`i tudi Asto Dvornik.” Konkuren~na sposobnost lesnopredelovalne industrije se z uvedbo DDV in kalkulacijo cen lesa (10 % + 19 %), ki jo napovedujejo gozdarji, še poslabšuje, zato lesna industrija na tak izra~un cene lesa ne more pristati. Zdru`enje lesarstva izvede primerjalno analizo cen lesa v Sloveniji, v nekaterih dr`avah Srednje in Vzhodne Evrope, vklju~no z nekaterimi bivšimi jugoslovanskimi republikami. Na podlagi tr`nih zakonitosti je potrebno ugotoviti, ali je les (iste kvalitete) v Sloveniji v primerjavi z drugimi dr`avami predraga surovina ali ne. Ta anketa naj se izvede v nakrajšem mo`nem ~asu, poslati pa jo je potrebno na sekcijo `agarjev Zdru`enja lesarstva. 4. Na podlagi rezultatov te ankete je potrebno še v juliju 1999 organizirati sestanek s Skladom kmetijskih zemljiš~ in gozdov Republike Slovenije ter Ministrstvom za gospodarske dejavnosti. O tej problematiki pa je potrebno obvestiti tudi Ministrstvo za finance in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 5. Vsa zainteresirana pohištvena podjetja v lesni industriji so LES wood 51 (1999) 9 GZS-Zdru`enje lesarstva 270 pozvana, da pošljejo na Zdru`enje lesarstva ustrezen marketinški material za sejem Furniture World China ‘99. 6. Ples lesarjev v okviru jubilejnega 10. ljubljanskega pohištvenega sejma bo v organizaciji Zdru`enja lesarstva, dne 21. septembra 1999, ob 20. uri, v sodelovanju z Ljubljanskim sejmom. Na podlagi izvedene ankete Zdru`enja lesarstva bo cena vstopnice okoli 5.000 SIT/osebo. * Zdru`enje lesarstva bo tudi letos zbiralo zahtevke za dolo~itev carinskega kontingenta in uporabe zni`ane carinske stopnje ali stopnje prosto. V ta namen opozarjamo vsa podjetja, da je rok za vlo`itev novih zahtevkov konec meseca oktobra 99. Zahtevkov za podaljšanje carinskih kontingentov in zni`ane carinske stopnje ni potrebno vlagati, saj bodo preneseni v naslednje leto. MEOR ne predvideva ve~jega ukinjanja carinskih kontingentov in zni`anja carinske stopnje za naslednje leto, razen pri tistih carinskih tarifah: a) kjer v preteklem letu ni bilo omembe vredne realizacije uvoza, b) ali pri tistih tarifnih številkah, kjer bo uvozna carinska stopnja za blago po poreklu iz EU v letu 2000, relizacije uvoza iz tretjih dr`av pa v zadnjih letih ni bilo. Vse zgoraj opisane zahtevke lahko pošljete na Zdru`enje lesarstva, Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana, najkasneje do 27.10.1999. * Proizvodnja v letošnjih šestih mesecih ka`e v primerjavi z šestimi meseci lanskega leta naslednje indekse rasti: VI 99 VI 99 I-VI 99 V 99 VI 98 I-VI 98 Industrija 104,0 103,1 97,7 Predelovalne dejavnosti 104,5 104,2 98,6 Obdelava in predelava lesa 103,6 102,2 92,5 Proizvodnja pohištva in druge pred.dej. 110,3 110,1 93,6 Vir: SURS Medtem ko so bili indeksi obsega industrijske proizvodnje še v letu 1997 pod 100 (v Obdelavi in predelavi lesa se je proizvodnja zmanjšala za 7,3 %, v Proizvodnji pohištva pa za 7,5 %), je v letu 1998 opaziti nadpovpre~no pove~anje proizvodnje proti industriji (3,7 %), med drugimi podpodro~ji tudi v proizvodnji pohištva in drugih predelovalnih dejavnostih (10,1%), blizu povpre~ne rasti v industriji pa je porastel obseg proizvodnje v obdelavi in predelavi lesa (3,2 %). Slovenska industrija je v 1. polletju 1999 proizvedla za 2,3 % manj, predelovalne dejavnosti pa 1,4 % manj kot v enakem obdobju lani. Dejavnost lesne industrije je bila v vseh letošnjih šestih mesecih skupaj precej pod primerljivo lansko (v obdelavi lesa so proizvedli za 7,5 % manj, v proizvodnji pohištva in drugih predelovalnih dejavnostih pa 6,4 % manj kot v enakem obdobju lani). Nizka raven izvoznih naro~il pomeni glavno omejitev rasti produkcije v predelovalnih dejavnostih, s tem pa seveda tudi v lesni industriji. Temeljni razlogi so upo~asnitev gospodarske rasti ter upadanje industrijske produkcije dr`av ~lanic EU, med njimi zlasti Nem~ije (še vedno ostaja najve~ji izvozni trg lesnopredelovalne industrije), padec povpraševanja v Rusiji in na Hrvaškem ter pove~ana konkuren~nost azijskih gospodarstev, ki so ob finan~ni krizi devalvirale svoje valute. 1 V mesecu juniju 99 glede na junij 98 so industrijska podjetja proizvedla za 3,1 % ve~ izdelkov (predelovalne dejavnosti za 4,2 %). Ravno tako pa so se obnašala tudi podjetja v lesnoobdelovalni industriji, ki so proizvedla v obdelavi in predelavi lesa za 2,2 % ve~, v proizvodnji pohištva in drugih predelovalnih dejavnostih pa precej nad povpre~jem celotne industrije in predelovalnih dejavnosti, in sicer kar za 10,1 %. * Podatki o zaposlenih so znani za prvih šest mesecev leta 1999. Indeksi rasti so naslednji: VI 99 VI 99 I-VI 99 V 99 VI 98 I-VI 98 Industrija 99,6 96,3 96,8 Predelovalne dejavnosti 99,5 96,2 96,8 Obdelava in predelava lesa 99,8 96,3 97,4 Proizvodnja pohištva in druge pred.dej. 98,7 95,0 94,8 Vir: SURS Še naprej pa je bila v upadanju zaposlenost tako v industriji kot tudi v predelovalnih dejavnostih (v povpre~ju pri obeh za 3,2 % ni`ja). Medtem ko je število zaposlenih padlo v Obdelavi in predelavi lesa v povpre~ju manj kot v industriji in predelovalnih dejavnostih (-2,6 %), pa je v podpodro~ju Proizvodnja pohištva in druge predelovalne dejavnosti padlo število zaposlenih v povpre~ju kar za 5,2 %. Zadnji podatki ponovno potrjujejo dejstvo, da število zaposlenih v lesni industriji iz leta v leto pada. * Šestmese~na (fizi~na) produktivnost je v podpodro~ju Obdelava in predelava lesa padla za 5,0 %, v Proizvodnji pohištva in drugih predelovalnih dejavnostih pa za 1,3 %. Medtem ko je bila fizi~na produktivnost še v letu 1998 v Obdelavi in predelavi lesa (3,8 %), v Proizvodnji pohištva in drugih predelovalnih dejavnosti pa je bila dale~ nad povpre~jem (15,7 %), ka`ejo prvi podatki za polletje 1999 ponovno preobrat navzdol. * Indeksi cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih pa so v prvem polletju znašali: VI 99 VI 99 I-VI 99 V 99 VI 98 I-VI 98 Industrija 100,5 101,5 101,9 Predelovalne dejavnosti 100,6 101,7 102,3 Obdelava in predelava lesa 100,0 102,6 102,0 Proizvodnja pohištva in druge pred.dej. 100,0 102,6 104,2 1 Vir: Gospodarska gibanja, Ekonomski inštitut pravne fakultete v Ljubljani, junij 1999, str. 10 LES wood 51 (1999) 9 GZS-Zdru`enje lesarstva 271 Tako proizvodnja v obdelavi lesa kot v proizvodnji pohištva in drugih predelovalnih dejavnostih je v povpre~ju dosegla višji indeks rasti cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih kot v industriji in predelovalnih dejavnostih. * Po zadnjih podatkih SURS je bila povpre~na mese~na bruto pla~a v aprilu 1999 168.533 SIT in v predelovalnih dejavnostih 139.673 SIT. Povpre~na mese~na bruto pla~a v lesni industriji (DD in DN 36.1) je bila v mesecu aprilu 119.405 SIT, kar pomeni zaostanek za celotnim gospodarstvom za slabo tretjino, v primerjavi s predelovalnimi dejavnostmi pa za 14,5%. * V prvi polovici leta 1999 se je nadaljeval trend umirjanja inflacije. V primerjavi z junijem lani se je inflacija prakti~no razpolovila.2 Mese~ne stopnje inflacije, 1999 Jan. 99 Feb. 99 Mar. 99 Apr. 99 Maj 99 Jun. 99 1,0 0,4 0,3 0,4 0,6 0,0 Vir: SURS Gibanje inflacije do sredine leta ka`e, da pred uvedbo DDV ni prišlo do predhodnih podra`itev, zlasti ne v juniju. Od decembra do konca junija so cene `ivljenjskih potrebš~in porasle za 2,7 %, od tega po podatkih UMAR - proste cene za 2,3 % in nadzorovane za 2,8 %. Ob upoštevanju gibanja cen proizvajalcev pa je znašala realna depreciacija tolarja v prvem polletju okrog 4 %, kar naj bi bila dobra podpora mednarodni konkuren~nosti slovenskega gospodarstva pred pri~akovano višjo doma~o inflacijo od rasti te~aja v drugem polletju.3 Po prvih predhodnih podatkih o izvozu in uvozu za prvih pet mesecev letošnjega leta v primerjavi z lanskim letom (enako obdobje) je izvoz v lesni industriji (Obdelava lesa (DD) ter Proizvodnja pohištva (DN36.1)) po kriteriju dejavnosti blaga porasel (nominalno za 8,4 % in realno za 5,6 %). Po kriteriju SKD izvoznika/uvoznika pa je izvoz blaga v lesni industriji padel (nominalno za 5,4 %, realno pa kar za 7,9 %). Uvoz blaga se je po obeh kriterijih pove~al. **Glej preglednico Blagovna menjava lesne industrije v obdobju I-V 1999 * V obdobju januar-december 1998 se je število pravnih oseb z blokiranimi ra~uni v gospodarstvu in negospodarstvu skupaj pove~alo za 562, povpre~ni znesek blokacij je ravno tako narasel (+14,5 %), število zaposlenih pa se je v teh dru`bah zmanjšalo. BLAGOVNA MENJAVA LESNE INDUSTRIJEVOBDOBJU I-V 1999 (predhodni podatki) Izvoz - kriterij: dejavnost blaga I-V 98 I-V 99 indeks Obdelava in predelava lesa (DD20) 139.501 123.089 88,2 Proizvodnja pohištva (DN36.1) 212.874 258.817 121,6 Proizvodnja pohištva in druge pred. dejavnosti (DN36) 238.961 277.390 116,1 DD20+DN36.1 352.375 381.906 108,4 DD20+DN36 378.462 400.479 105,8 Slov. gospodarstvo 3.594.998 3.493.079 97,2 Uvoz - kriterij: dejavnost blaga I-V 98 I-V 99 indeks Obdelava in predelava lesa (DD20) 51.075 59.165 115,8 Proizvodnja pohištva (DN36.1) 48.652 54.320 111,7 Proizvodnja pohištva in druge pred. dejavnosti (DN36) 80.121 85.551 106,8 DD20+DN36.1 99.727 113.485 113,8 DD20+DN36 11.196 144.716 110,3 Slov. gospodarstvo 4.157.759 4.127.451 99,3 Izvoz - kriterij: glavna dejavnost SKD izvoznika-uvoznika I-V 98 I-V 99 indeks Obdelava in predelava lesa (DD20) 107.839 97.617 90,5 Proizvodnja pohištva (DN36.1) 78.578 78.682 100,1 Proizvodnja pohištva in druge pred. dejavnosti (DN36) 98.991 95.339 96,3 DD20+DN36.1 186.417 176.299 94,6 DD20+DN36 206.830 192.956 93,3 Slov. gospodarstvo 3.594.987 3.493.076 97,2 Uvoz - kriterij: glavna dejavnost SKD izvoznika-uvoznika I-V 98 I-V 99 indeks Obdelava in predelava lesa (DD20) 31.280 34.420 110,0 Proizvodnja pohištva (DN36.1) 30.864 32.913 106,6 Proizvodnja pohištva in druge pred. dejavnosti (DN36) 50.013 48.206 96,4 DD20+DN36.1 62.144 67.333 108,3 DD20+DN36 81.293 82.626 101,6 Slov. gospodarstvo 4.157.765 4.127.451 99,3 Vir: SURS Podatki o blokacijah `iro ra~unov nad 5 dni neprekinjeno v mesecu juniju 1999 (glede na december 1998) ka`ejo, da se je število pravnih oseb, ki imajo blokirane `iro ra~une nad 5 dni, pove~alo za 5,4 %, povpre~ni znesek blokacij se je zmanjšal za 5,9 %, zelo pa se je zmanjšalo število zaposlenih v teh dru`bah (za 20,8 %). Še vedno pa je dolo~ena neznanka v pogojih poslovanja celotne lesne industrije za leto 1999 uvedba DDV. Po podatkih o blokiranih `iro ra-~unih v lesni industriji pa se je število pravnih oseb v letu 1998 skupaj pove~alo za 4,3 %, povpre~ni znesek blokacij se je pove~al za 8,0 % in število zaposlenih v teh dru`bah za 4,4 %. 2. Vir: SKEP GZS, Gibanje cen v Sloveniji v prvem polletju 1999 in pred vstopom davka na dodano vrednost julij 1999, Informacija št. 15/99 3. Vir: glej vir 1! ZBIRNI PODATKI O BLOKACIJAH @IRO RA^UNOV NAD 5 DNI NEPREKINJENO v mesecu juniju 1999(klasifikacija SKD) Število pravnih oseb Indeks Povp. znesek (v mio SIT) Indeks Število zaposlenih Indeks dec.98 jun.99 98/97 jun.99 jun.99 98/97 dec.98 jun.99 98/97 Skupaj pr.os. 8.865 9241 104,2 93.903 98.574 105,0 49.145 41.659 84,8 Predel.dej. 1.326 1334 100,6 26.578 26.836 101,0 31.633 26.258 83,0 DD 20 128 136 106,3 1.490 1.311 88,0 3.380 2.427 71,8 DN 36 112 117 104,5 2.388 2.339 97,9 2.124 1.934 91,1 DD 20+DN36 240 253 105,4 3.878 3.650 94,1 5.504 4.361 79,2 Vir: APP LES wood 51 (1999) 9 GZS-Zdru`enje lesarstva 272 PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA Številka PP 10956 / 02 (10373) Turško podjetje nudi zaš~itne obloge za vrata. Podjetje ISTANBUL KAPI EL ÝÞ AHÞAP SAN. VE TÝC. A.Þ. Kontaktna oseba g. NadÝr ÇetÝngÜl Ulica PÝRÝ MEHMET MAH. 1714 SOKAK NO:18 Pošta 32300 Kraj ISPARTA Dr`ava TUR^IJA Telefon +49 / 246 / 232 7531 Telefaks +49 / 246 / 218 5913 E-Mail istkapi@ bnet.net.tr Številka PP 10969 / 02 (10393) Ciprsko podjetje nudi ro~no izdelano leseno pohištvo. Podjetje INDODECO Kontaktna oseba g. Costas Spyrou Ulica 16 MAKEDONIAS AVE Pošta 3070 Kraj LIMASSOL Dr`ava CIPER Telefon +357 / 5 / 335 648 Telefaks +357 / 5 / 730 157 E-Mail indodeco@ cylink.com.cy Številka PP 10991 / 01 Italijanski proizvajalec industrijske embala`e (les, karton), iš~e partnerja za prodajo in skupno proizvodnjo. Podjetje TRANSPAC SPA Kontaktna oseba g. Bruno Alberti, g. Dario Damiano Ulica VIALE DELL’INDUSTRIA 11 Pošta 35028 Kraj PIOVE DI SACCO PADOVA Dr`ava ITALIJA Telefon +39 / 049 / 970 36 22 Telefaks +39 / 049 / 970 35 95 Številka PP 11014 / 01 Rusko podjetje iš~e sodelovanje s slovenskimi podjetji na pod-ro~ju lesne in papirne industrije (celulozni les, palete, drva). Podjetje WIDeF Kontaktna oseba g. Alexandre N. Bruneller Ulica SOVETSKAYA SQUARE BLOCK 3, OFFICE 605 Pošta 603106 Kraj NIZHNY NOVGOROD Dr`ava RUSIJA Telefon +7 / 8312 / 68 92 02 E-Mail tpp@ rda.nnov.ru Številka PP 11051 / 01 Podjetje iz Sejšelov nudi les. Podjetje HOLBROOK LTD Kontaktna oseba g. Saba Gergely Ulica 303 AARTI CHAMBERS Kraj MONT FLEURI MAHE Dr`ava SEJŠELI Telefon +248 / 6 20 9591 319 Telefaks +248 / 407 54 55 Številka PP 11080 / 01 Podjetje iz Cipra povprašuje po stavbnem lesu (bel, rde~ bor, KD-GOST- 26003). Podjetje LIFESOURCE LIMITED Kontaktna oseba g. Alex Duggan Ulica P.O.BOX 53434 Pošta 3302 Kraj LIMASSOL Dr`ava CIPER Telefon +357 / 5 / 733 795 Telefaks +357 / 5 / 733 693 E-Mail lifesource97@ hotmail.com Številka PP 11133 / 02 (10513) Francosko podjetje povprašuje po ve~jih koli~inah evro-palet (hitpak@ caramail.com). Podjetje NORD EMBALLAGE Kontaktna oseba g. Lefevre Ulica 41 RUE DE MOSCOU Pošta 59400 Kraj CAMBRAI Dr`ava FRANCIJA Telefon +33 / 06 / 601 888 69 Telefaks +33 / 06 / 032 783 8685 E-Mail hitpak@ caramail.com * Britansko podjetje se zanima za slovenske proizvajalce pohištva, ki bi `eleli prodajati svoje proizvode na britanskem in irskem trgu (e-mail: gjm@ dial.pipex.com, Richard Harrison). * Nemško podjetje OSMO ponuja letve iz masivnega lesa, parket, laminate, lesne profile, opa`e, les za vrt. Informacije: Predstavništvo nemškega gospodarstva v RS: Barbara Ferjan, Trg republike 3, Ljubljana, tel. 061 126 25 67. MO@NOSTI PRIDOBIVANJA POSLOV NA KOSOVU Veleposlaništvo Republike Slovenije v Skopju spremlja delovanje UNDP v Prištini (v okviru OZN je sede` tega urada za obnovo in razvoj sicer na Dunaju). Tako je ponovno vzpostavljena zveza (informacija) o mo`nostih za pridobitev poslov na Kosovu po agresiji Srbije in NATO. Vsa zainteresirana podjetja se bodo lahko prek natan~no izpolnjenega obrazca (obrazec lahko dobite na Zdru`enju lesarstva), ki ga morajo poslati veleposlaništvu, uvrstila v bazo podatkov UNDP. Dodatne informacije: Veleposlaništvo Republike Slovenije, Maks @vegli~, ekonomski svetnik, Bulevar Partizanski odredi 3, 91000 Skopje, Republika Makedonija. Telefon: 00 389-91/381 230 Faks: 00 389-91/381 227 EUROPARTENARIAT ‘99 Gospodarska zbornica Slovenije, kot nacionalni koordinator, bo na sre~anje malih in srednjih podjetij v nemškem Pots-damu, 28. in 29. oktobra, popeljalo 25 slovenskih podjetij iz razli~nih dejavnosti. Od Oddelka za evropske zveze - GZS smo prejeli katalog EUROPARTENARIAT BRANDENBURG 99 (angleška in nemška verzija). Glede na to, da je število udele`encev omejeno, vam svetujemo, da ~impreje kontakti-rate GZS-Oddelek za evropske zadeve, Metka Prešeren, tel.: 061 1898 130. LES wood 51 (1999) 9 Znanje za prakso 273 Informacijski sistem za potrebe planiranja in kontrole poslovanja v podjetju V prejšnjih številkah revije LES smo opredelili strateško, letno planiranje in kontrolo poslovanja ter koncept kontrolinga znotraj katerega je organizirano in koordinirano izvajanje teh dveh managerskih funkcij. V tej številki pa bomo predstavili informacijski sistem oziroma informacije za potrebe planiranja in kontrole poslovanja. Planiranje in kontrolo, postavljena v medsebojni odnos z izvedbo, smo opredelili kot odlo~anje, in sicer: planiranje kot odlo~anje vnaprej, kontrolo pa kot odlo~anje za dosego planiranega delovanja ali stanja. Za sprejemanje odlo~itev potrebujemo informacije, ki se oblikujejo v informacijskem sistemu. Informacije se nanašajo na poslovanje podjetja in na okolje, v katerem podjetje posluje. V povezavi z obravnavanjem informacij za potrebe od-lo~anja bomo zaradi boljšega razumevanja najprej opredelili pojme, kot so podatki, informacije, informacijski sistem ter informacijski proces. Razlika med podatki in informacijami je v tem, da podatki nevtralno nakazujejo dolo~eno dejstvo, medtem, ko so informacije problemsko usmerjene in koristijo za podlago za odlo~anje. Informacijski sistem v vsebinskem smislu pa je del poslovnega sistema kot celote, ki zagotavlja zbiranje, hranjenje, obdelovanje in posredovanje podatkov ter njihovo pretvarjanje v informacije. Je vez med izvajalnim in upravljalnim sistemom, ki zagotavlja prenašanje informacij za izvajanje do izvajalcev nalog in informacije o skladnosti izvedenega z na~rtovanim do upravljalcev. Slika 1 prikazuje informacijski podsistem v povezavi z izvajalnim in upravljalnim podsistemom. V informaciskem podsistemu se podatki, ki nastajajo v izvajalnem podsistemu in v okolju pretvarjajo v informacije za potrebe sprejemanja odlo~itev v upravljalnem podsistemu. Za razvoj poslovno-informacijskega sistema so v podjetju lahko zadol`ene razli~ne slu`be ali samostojni strokovnjaki, od ra~unovodstva do glavnih kontrolerjev. Razvoj mora podpirati management, in sicer management podjetja, ~e gre za enovito podjetje, oziroma management sestavljenega podjetja, ~e gre za sestavljeno podjetje. Brez celovite podpore in vklju~enosti managementa pri izgradnji poslovno-informacij-skega sistema le-ta ne bo dosegel svojega namena v uspešnem podpiranju procesov odlo~anja. Za poslovni sistem, ki ga predstavlja podjetje, je pomembna integriranost informacijskega sistema, ki mora temeljiti na enotnih bazah podatkov; to namre~ omogo~a izgradnjo piramide informacij oziroma managerskega informacijskega sistema za podporo odlo~anju, podprtega z ustreznimi ra-~unalniškimi orodji oziroma informacijsko tehnologijo. Višja kot je raven odlo~anja, bolj morajo biti informacije sin-teti~ne; ni`ja kot je raven odlo~anja, bolj morajo biti informacije analiti~ne. Vsaka odlo~itev zahteva tudi razli~ne informacije; prav razli~nost odlo~itev in za njih potrebne raz-li~ne informacije so osnova za oblikovanje poslovno- info-macijskega sistema. V okviru informacijskega sistema se odvija informacijski proces, ki ga lahko definiramo kot: * zajemanje podatkov, ki predstavlja preslikavo poslovnih dogodkov in stanj podjetja v podatke; * obdelavo podatkov, ki je osrednji del informacijskega procesa, katerega rezultat so poro~ila; * oblikovanje informacij, ki je tisti del informacijskega procesa, ki v okviru upravljanja podjetja pomeni pretvorbo sporo~il v informacije. Informacijski proces pa se prepleta z izvedbenim in od- Slika 1. Informaciski podsistem kot del poslovnega sistema LES wood 51 (1999) 9 Znanje za prakso 274 Slika 2: Prepletenost izvedbenega, informacijskega in odlo~itvenega procesa lo~itvenim procesom. Prepletanje teh procesov imenujemo poslovanje podjetja, ki je prikazano na sliki 2. Za sprejemanje odlo~itev planiranja in kontrole so potrebne na eni strani planske informacije, na drugi strani pa dejanske informacije. Pomembno je, da so informacije oziroma tabele metodološko oblikovane na enak na~in, saj je le tako zagotovljena primerljivost oziroma mo`nost ugotavljanja odmikov. Pri izgradnji informacijskega sistema za potrebe planiranja in kontrole je pomembna ~lenitev poslovanja podjetja na posamezne zvrsti planiranja in kontrole. Sistemati~no zbiranje, obdelava in oblikovanje informacij po zvrsteh planiranja in kontrole nam omogo~a sprejemanje odlo~itev planiranja in kontrole na razli~nih ravneh odlo~anja, s ~imer je opredeljena tudi odgovornost za planiranje in kontrolo. Pri odlo~itvi o izbiri izdelka, procesa in vhodnih elementov je kriterij ~im ni`ja lastna cena izdelka. Za izdelavo plana in kontrole stroškov po nosilcih pa uporabljamo informacije o potroških materiala, surovin, energije, o ~asih itn. Zbrane in ovrednotene informacije omogo~ajo izdelavo predkalku-lacije in pokalkulacije izdelkov in storitev. V odlo~anju o proizvodni funkciji te`imo k ~im ve~ji izkoriš-~enosti zmogljivosti, ~im ve~ji proizvodnji, s tem k ~im ni`jim stroškom na enoto izdelka. Informacije se nanašajo na koli-~ine izdelkov, na izkoriš~enost zmogljivosti, na stroške po mestih nastanka. Ovrednotene omogo~ajo planiranje in kontrolo po stroškovnih mestih. Kriterij planiranja celotnega poslovanja je uspešnost celotnega poslovanja. Omeniti moramo tudi analizo poslovanja in analizo oziroma predvidevanje okolja v povezavi z informacijskim sistemom za potrebe planiranja in kontrole. Analizo s tega vidika lahko opredelimo kot posebno informacijsko funkcijo v okviru informacijskega sistema, ki omogo~a pripravo odlo~itev planiranja in kontrole poslovanja. Gre torej za metodološko osnovo oziroma posebno strokovno pripravo informacij, ki v povezavi s planiranjem pomeni zbiranje informacij, primerjanje informacij ter ugotavljanje odstopanj. S tem se ugotovijo problemi in prednosti bodo~ega poslovanja. V povezavi s kontrolo pa gre za zbiranje informacij o odstopanjih od plana, s ~imer se ugotovijo problemska ali prednostna stanja, sledi ugotavljanje vzrokov za odstopanja ter sprejemanje odlo~itev oziroma ustreznih korektivnih ukrepov v procesu kontrole. Informacije za analizo in predvidevanje okolja se zbirajo na osnovi statisti~nih metod, znanja ljudi, anket in podobno. Iz te obrazlo`itve sledi, da lahko analizo povsem upravi~eno štejemo za pomemben vir informacij za sprejemanje odlo~i-tev planiranja in kontrole. SKLEP Odlo~anje v procesu planiranja in kontole poslovanja ni mogo~e brez ustrezno oblikovanega poslovno-informacij-skega sistema podprtega s sodobno informacijsko tehnologijo. Zato je pomembno, da podjetja posvetijo ustrezno pozornost tako funkciji planiranja poslovanja kot funkciji kontrole poslovanja ter hkrati tudi oblikovanju sodobnega informacijskega sistema za potrebe odlo~anja. Le na ta na-~in je mogo~e izgraditi celovit plansko-kontrolni sistem poslovanja ter s tem prispevati k sprejemanju “pravih“ odlo~itev za uspešnejše poslovanje podjetja. Za planirano in dejansko uspešnost zbiramo informacije iz razli~nih poslovnih funkcij in iz okolja podjetja. Mag. Stojan KOKOŠAR Javor d.d. LES wood 51 (1999) 9 Intervju 275 Intervju z Nedeljkom Gregori~em, direktorjem ajdovske LIPE Našemu povabilu za razgovor se je tokrat odzval Nedeljko Gregori~, diplomirani in`enir, direktor ajdovske LIPE. Lahko re~emo, da ima podjetje Lipa za seboj uspešno poslovno zgodovino, ~eprav so predvsem zunanji ekonomski vplivi povzro~ili tudi ob~as-ne zastoje v njeni poslovni rasti. Danes lahko trdimo, da je LIPA Ajdovš~i-na trdno podjetje, ki ima jasno za~r-tane cilje za prihodnost in jih bo tudi uresni~ilo. Gospod Gregori~, koliko ~asa ste `e na najodgovornejši funkciji v LIPI Aj-dovš~ina? Na to delovno mesto sem prišel leta 1993, po 11 letih dela v Meblu Nova Gorica. Lahko bi rekel, da sem vodenje podjetja prevzel v najbolj kriti~-nem obdobju, ko so LIPO morali zapustiti vodilni managerji in v ~asu naj-ve~je splošne krize slovenske lesnopredelovalne industrije. Moj prihod v podjetje je pomenil kot v ve~ini podjetij prvenstveno umiritev razmer, nekakšno prevetritev in veliko novih pri~akovanj vsem zaposlenim in takratnim poslovnim partnerjem. Lotiti se je bilo potrebno analize in selekcije problemov in te`av. Prva, najpomembnejša naloga je bila sestava nove vodstvene ekipe, ki mora s skupnimi mo~mi, z znanjem, rešiti potapljajo~o se barko. Ekipo mi je uspelo sestaviti iz vrst mlajše generacije tam takrat zaposlenih, delno pa sem pripeljal kader tudi sam od zunaj. To nam je uspelo in izkazalo se je, da so kadri dobri in z njimi ali zaradi njih pa sem lahko dober tudi jaz. Prevzeti krmilo barke brez vodilne posadke je bila zelo tvegana odlo~itev. Blagovna znamka pohištva LIPA je namre~ poznana doma in tudi na tujem. Tisti kupci, ki kaj dajo na kakovost, jo poznajo `e ve~ desetletij. Kako vam je z novo ekipo uspelo obdr-`ati in hkrati širiti posle ter ohraniti delovna mesta? LIPA je dedi~ stare lesarske tradicije Vipavske doline. Korenine danes sodobne delniške dru`be za proizvodnjo pohištva, namenjenega opremljanju notranjih prostorov, segajo `e v za~etek iztekajo~ega se stoletja, t.j. 1913. @elja po ustvarjanju, volja, znanje in spretnost ve~ generacij mizarjev so se uspešno vrasle v prostor in se uspešno prenašala na mlajše rodove. To pa je LIPI omogo~ilo ne samo uspešno poslovanje temve~ tudi nenehno širitev in posodabljanje proizvodnje, sposobne izdelave zahtevnejših produktov in pot v višji cenovni razred in krepitvi blagovne znamke. Svojevrsten prispevek pa je LIPA v preteklosti dala tudi ohranitvi naravne kulturne dediš~ine to je ohranitvi dveh gradov, in sicer dvorca Zemo-no in Betnavskega gradu. Poznavajo~ vse navedeno, se je vodstvena ekipa kot tudi celoten kolektiv s skupnim trdim delo in z vso resnostjo lotila izvajanja sanacijskih ukrepov, zavedajo~ se odgovornosti in posledic, ~e le-ti ne bi bili realizirani. Dezinvesticije, nenehna te`nja po zmanjšanju stroškov, novi inovativni posegi v proizvodnji, posodabljanje proizvodnje, uvajanje novih prodajnih programov, izobra`evanje obstoje~ih in novih kadrov, širitev lastne maloprodaje, prodor na nova tuja tr-`iš~a in stalno dvigovanje kakovostne ravni naših proizvodov, so le del uspešno izvajanih sanacijskih nalog. Vse to je ob dobrem sodelovanju vodstvene Lipa ne dela samo kuhinj, pa~ pa tudi drugo pohištvo LES wood 51 (1999) 9 ekipe omogo~ilo ohranitev vseh delovnih mest oziroma celo dodatno zaposlovanje. LIPA je organizirana kot delniška dru`-ba. Prete`na ve~ina kapitala je v rokah 900 malih delni~arjev. Kakšen je Vaš dele` in kako je biti odgovoren delni~arjem? Lipin program lastninjenja je potekal v skladu z ZLPP in sicer je program preoblikovanja temeljil na modelu interne razdelitve in notranjega odkupa. Ve~in-ski 56 % lastniki so notranji mali delni-~arji, med katere se uvrš~am tudi sam. Dele`, ki ga v dru`bi imam je zanemarljiv, glede na vrednost osnovnega kapitala podjetja. Biti odgovoren delni~ar-jem pomeni ustrezno vodenje in zagotavljanje korektnih in motivacijsko usmerjenih pogojev za delo zaposlenih, dolgoro~no pove~evanje uspešnosti naše dru`be, ob ustvarjanju ustreznega dobi~ka in donosnosti kapitala. LIPA izvozi kar 70 odstotkov pohištvenih izdelkov, najve~ v ZDA. Kateri so vaši paradni izvozni izdelki? Res je, kar dobrih 70 % celotnih prihodkov dose`eno z izvozom naših proizvodov na razli~ne dele sveta v Ameriko, Evropo, Bli`nji vzhod, Daljni vzhod. Od celotnega izvoza ima izvoz v Ameriko najve~ji dele`, kar 75 %. V preteklosti so bili paradni izvozni izdelki kolonialni in enostavni mizarski stoli, gugalniki in kredence, v zadnjih letih pa so le-te nadomestili srednje zahtevni in zahtevni kontrakt stoli, otroške postelje in klubske mizice, v zadnjem ~asu pa vse pogostejši in`eniring posli opremljanja s pohištvom zahtevnih hotelskih sob v verigi hotelov; Sheraton, Hayat Regency, Mariot, Holiday Inn.... Tovrstno opremo izdelujemo izklju~no po njihovih zahtevah, zato gre pri tem za visoko kakovostno pohištvo, ki mora v vseh pogledih zadovoljevati stroge ameriške standarde. Kako ste prišli do posla? LIPA je `e pred letom 1993 veliko poslovala v ZDA, indirektno in di- Intervju rektno. Danes skušamo vse ve~ poslov peljati direktno prek agentov, ki `ive v Ameriki, kot tudi direktno s proizvajalci - kupci, ki se s pohištvom ukvarjajo. Konkreten zadnji ve~ji posel opremljanja hotela MIAMI v Miamiju smo dobili in tudi izpeljali prek slovensko-ameriškega podjetja, katerega vodi dolgoletni predstavnik, ki je `ivel in delal v Ameriki in tovrstne zadeve zelo dobro pozna. Je kakovost tista, ki jam~i za dober posel? Prav gotovo. Mislim, da je kakovost eden od klju~nih elementov prodora in ohranitve konkuren~ne sposobnosti na tujih trgih. Tega se prav dobro vsi zavedamo. V letu 1996 smo pridobili certifikat ISO 9001 za celotni razvoj in proizvodnjo bivalnega, kuhinjskega, kopalniškega in pisarniškega pohištva. V prihodnje bomo na tujih trgih vedno ve~ nastopali samo z ustrezno kakovostjo v vseh pogledih. Sistem kakovosti je sistem odgovornosti. Nosilci tega sistema so samo ljudje, ki zaupajo v svoje znanje in sposobnosti, so pošteni in dr`ijo dano besedo. Prodajo doma ste organizirali v lastnih salonih. Ali je lastna maloprodajna mre`a uspešnejša od prodaje prek trgovskih podjetij? V Sloveniji imamo kar šest lastnih salonov, in sicer na dvorcu Zemono, v Kranju na Kranjskem sejmiš~u, v Ljubljani na Pra`akovi ulici, na gradu Bet-nava pri Mariboru, v Celju v poslovno trgovski stavbi TRIPEX in v Murski Soboti na Cvetkovi ulici 2, kjer prodamo prete`ni del pohištva, namenjenega doma~emu trgu in opremljanju notranjih prostorov, predvsem kuhinj, jedilnic, dnevnih sob in kopalnic. Vse ve~-je zahteve po izvirnosti in raznolikosti opremljanja bivalnih prostorov narekujejo neke specifike, ki jih moramo proizvajalci kakovostnega pohištva ponuditi vse zahtevnejšim potrošnikom. Odli~ni nasveti, dobri ra~unal-niški izrisi kuhinj v prostoru, razne individualne zahteve po kompleksnosti celote, skratka kakovost in zadovolj- 276 stvo kupca z našo ponudbo v vseh pogledih, so moto naše lastne maloprodajne mre`e, ki jo širimo v slovenskem prostoru. Vsega tega pa nam pomembna trgovska podjetja v Sloveniji ne zagotavljajo, saj so se le-ta veliko bolj osredoto~ila na prodajo cenenega pohištva iz uvoza. Zadnja leta ste gradili prodajno mre`o prek partnerjev tudi v Makedoniji, BiH in na Hrvaškem. V teh republikah bivše YU se ponovno vra~amo in ugotavljamo, da je blagovna znamka LIPA zelo poznana. Veliko kupcev, ki so `e prej kupili LIPIN proizvod, se ponovno vra~a k našim franšizing partnerjem, ki v svojih eks-kluzivnih salonih, opremljenih po naši zamisli prodajajo izklju~no samo naše pohištvo. Vpliv kosovske krize se prav gotovo pozna s trenutno manjšo prodajo, saj ljudje oziroma kupci, ki so imeli namen kupiti pohištvo, denar hranijo in nakup prenašajo na ~as, ko se bo situacija umirila. Nekoliko manj se to pozna na Hrvaškem, veliko bolj pa v Makedoniji. Na doma~em trgu cene pohištva padajo. Ali se ne bojite zmanjšanja prodaje? Cene pohištva na doma~em trgu relativno padajo. Dejstvo je, da se proizvajalci zelo te`ko odlo~imo, da bomo cene dvigovali niti za rast cen reproma-terialov ali TB, kaj šele za rast letne inflacije. Zavedajo~ se široke ponudbe uvo`enega pohištva, ki je preplavilo slovenski prostor, bi vsakršno nepremišljeno dvigovanje cen pomenilo padec prodaje. Rast prodaje je poglavitnega pomena za našo dru`bo, zato iš~emo nenehne inovativne prijeme, s katerimi bomo pove~ali prodajo in s tem tudi naš tr`ni dele` na doma~em trgu. Po oblikovanju in po kakovosti je slovensko pohištvo, to še posebej velja za LIPO, primerljivo z zahodnoevropskim. Toda kupci pravijo, da ste predragi. Kakšen je na~in za zmanjšanje lastnih stroškov, s ~imer bi bilo lahko pohištvo na trgu cenejše? LES wood 51 (1999) 9 Upoštevajo~ nekatere `e navedene argumente hitrega prenosa najboljših svetovnih modnih trendov, nenehnega intenzivnega vlaganja v lastni razvoj novih in hitro spreminjajo~ih se programov menim, da LIPINO pohištvo v tem kakovostnem razredu ni drago. Pogosto delamo napako, saj primerjamo medsebojno neekvivalentne elemente pohištva (italijanska kuhinja izdelana iz PVC fronte in LIPINA kuhinja z masivno fronto), ki poka`ejo tudi razlike v ceni. Taka primerjava pa ni pravilna. Vedno je potrebno primerjati med seboj enake elemente pohištva in šele takrat lahko ugotovimo, da je LIPINO pohištvo cenejše. To, da kupci pravijo, da smo dragi, pa je mogo~e posledica preteklosti ne pa sedanjosti. Zavedajo~ se tega, da se drago pohištvo ne prodaja samo, delamo na vseh segmentih tako zni`evanja stroškov, iskanja notranjih rezerve kot nenehnemu dviganju produktivnosti, kvalitetnemu servisu na vseh nivojih od prodaje do monta`e pri kupcu. Je pa resnica tudi ta, da s tem, ko postaja pohištvo tako kot obleka modni izdelek, je veliko la`je prepri~ati kupca, ki se odlo~a, kaj bo kupil, za pohištvo, ki je cenejše kot pa dra`je. Slovenska lesna industrija je v nezavidljivem polo`aju, ob vsem tem ~utite tudi tujo konkurenco, ki prihaja na trg z nizkimi cenami pohištva. Kaj menite o tem? Lesarstvo je še posebej izpostavljeno. Še pred leti je bila panoga ozna~ena za neperspektivno dejavnost. Kljub temu da je delovno intenzivna, je nad-povpre~no povsem izvozno naravnana. To je velika prednost lesarjev. Imamo tradicijo, veliko akumuliranega znanja in naravno obnovljivo surovino. Surovina je dobra, v slovenskih gozdovih je kakovostnega lesa dovolj. Lesnopredelovalna dejavnost zaposluje 20 tiso~ ljudi. Ob razpadu nekdanje skupne dr`ave je pre`ivljala hudo krizo. Še pred leti je zaposlovala 35 tiso~ ljudi. V letu 1998 je ustvarila za pribli`no 165 milijard tolarjev celotnega prihodka, to je 2,3 odstotke v strukturi celotnega prihodka sloven- Intervju skega gospodarstva. Je neto izvoznik. Lani je izvozila za 910 mio USD, kar je 14 odstotkov ve~ kot leta 1997, kar pomeni 10 odstotkov celotnega slovenskega izvoza. Uvoza je bilo za 340 mio USD. Lesarstvo bo moralo veliko vlagati v novo tehnologijo, saj je v vseh letih dosedaj premalo vlagalo v tehnološke posodobitve in tako odpravljalo probleme prenizke produktivnosti, s katerimi se danes soo~amo, ko se primerjamo z razvitimi evropskimi podjetji. Znano je, da so naše zmogljivosti v lesarskih podjetjih še vedno predimenzionirane in zato je bila nujno potrebna tako imenovana faza ~iš~enja. Prav slednje povzro~a na trgih, kjer se sre~ujemo s tujo konkurenco, našo nekonkuren~nost, seveda pa k temu prispevajo svoj dele` tudi visoki stroški dela. Kako ste to izvajali v LIPI? Poglavitna dela so bila opravljena v letih 1993 - 1994 in deloma tudi 1995, saj smo zelo hitro ugotovili, koliko poslovno nepotrebnega premo`e-nja imamo in smo se ga s prodajo znebili. Poleg tega so aktivnosti, ~iš~enje programov, zmanjševanje preto~nih ~a-sov in obvladovanja kontrole vseh stroškov, prispevale svoj pozitiven u~inek. Kako ocenjujete polo`aj izvoznikov? LIPA je eden ve~jih izvoznikov v slovenski lesni industriji. Tako LIPA kot ve~ina slovenskih pohištvenih podjetij, ki ve~ino svojih proizvodov izvozijo, tarejo naslednji problemi: dav~na zakonodaja nas privija z 10-odstotnim davkom na prvi promet z lesom. Tega v Evropi ne poznajo. Velik problem je tudi oligopolni polo`aj dobaviteljev surovin. Soo~amo se tudi z neugodnimi razmerji med izvoznimi in uvoznimi cenami ter razkorakom med gibanjem inflacije ter deviznega te~aja, ~eravno je v tem ~asu te~aj dolarja za nas ugoden in tak `elimo, da bi se ohranil tudi v prihodnje. Tu je še liberalizacija uvoza, ki ne deluje v naš prid. Naj poudarim, da nas še posebej prizadene carinska dajatev na repromateri- 277 ale, ki jih vgrajujemo v kon~ne izdelke, carine pri uvozu kon~nih lesenih proizvodov pa ni. Tu je še iztrošena tehnologija, prenizke investicije in ne nazadnje premajhna produktivnost in ustvarjena dodatna vrednost na zaposlenega. Ali je LIPA pripravljena na vstop v Evropsko unijo? Izvoz slovenskih lesarjev v EU znaša 74 odstotkov vrednosti vsega izvoza. Dele` izvoza LIPE v EU znaša 14 odstotkov celotnega LIPINEGA izvoza. Menimo, da zaradi vklju~evanja Slovenije v EU ne pri~akujemo bistvenih sprememb pogojev poslovanja, kljub temu pa menim, da bi se morala raven konkuren~-nosti našega podjetja še nekoliko dvigniti; to pa bo mogo~e storiti z implementacijo nekaterih horizontalnih ukrepov industrijske politike. Vstop v EU je predvsem pomemben zato, da se res-ni~no soo~imo s tamkajšnjo konkurenco, to pomeni, da se lahko po vseh kriterijih postavimo v isto vrsto kot kaka druga evropska firma, po tehni~nem, marketinškem, razvojnem kriteriju in seveda tudi po odnosih z zaposlenimi in lastniki. Kakšne so kadrovske razmere v LIPI glede na to, da vam primanjkuje usposobljenih delavcev? Lesarji opozarjamo na kadrovsko luknjo. Primanjkuje nam mizarjev, lesnih tehnikov in in`enirjev. V firmi se tega zavedamo, kratkotrajno je to nerešljivo. Dolgoro~no moramo ta problem rešiti z ve~jim sodelovanjem s šolami in univerzo. S Srednjo lesarsko šolo v Novi Gorici iš~emo na~i-ne, kako bi v šolanje privabili mladino za ta poklic. Oboji se namre~ zavedamo dejstva, da je skupno vlaganje v znanje najve~ji potencial. Danes biti lesar ni popularno. Mladi se raje odlo~ajo za druge, bolj popularne poklice, kjer pri~akujejo boljše zaslu`ke kot pa v lesarski industriji. Je pa resnica tudi ta, da danes zahtevamo industrijsko popolno izoblikovanega mizarja, ki zna narediti proizvod od za~etka do konca. Poklic LES wood 51 (1999) 9 lesarja `elimo pribli`ati mladim z raznimi skupnimi promocijami, štipendiranjem in nate~aji. Kakšna je vizija razvoja LIPE? Viziji razvoja LIPE posve~amo veliko pozornost. @elja vsakega direktorja je, da firma pozitivno posluje, to je ustvarja dobi~ek, kar je tudi v veliko zadovoljstvo vsem lastnikom. Po zaklju~ku lastninjenja smo za~rtali razvoj in cilje. Temeljno vodilo je, da moramo biti v vrhu slovenske lesne industrije in pove~evati dele` izvoza na trgih, ki jih zdaj še raziskujemo. Nenehna skrb za razvoj novih izdelkov, dvigovanje produktivnosti, racionalizacija na vseh podro~jih poslovanja, kakovost in pove~anje konkuren~ne sposobnosti bodo še vedno v ospredju naših nadaljnjih prizadevanj. V naših salonih bomo še naprej ponujali najboljše pohištvo. Na tujih trgih pa bomo nastopali z novostmi znanih oblikovalcev, tudi tujih, s katerimi `e ve~ let dobro sodelujemo. ^eprav smo proizvodnjo delno posodobili, pa nas na razvojnem podro~ju tehnološke posodobitve ~aka še veliko dela. Pri tem se zgledujemo po Skandinavcih in Nemcih. Trg narekuje spremembe zlasti v proizvodnji za individualne potrebe kupcev. Velikih serij ni ve~. Moramo biti elasti~ni, prilagodljivi, hitri in pohištvo narediti po okusu ljudi v trenutku, ko po njem povprašujejo. Dosedaj sva pravzaprav govorila o LIPI in o problematiki naše lesne industrije, manj o Vas kot direktorju. Primorske novice in Radio Koper so vas v svojem izboru za I. ~etrtletje 1999 uvrstili med najuspešnejše gospodarstvenike primorske regije. Kaj menite, katere so tiste Vaše kvalitete vodenja, da ste si pris-lu`ili tako priznanje? Vsakoletna akcija izbora najuspešnejšega gospodarstvenika ~etrtletja in nato gospodarstvenika leta primorske regije, ki poteka v sodelovanju med Obmo~no gospodarsko zbornico Nova Gorica, Radiom Koper in Primorskimi novicami, ima pozitiven odmev Intervju tako med gospodarstveniki kot tudi vsemi prebivalci primorske regije. Izbor poteka po jasno opredeljenih kriterijih, po katerih komisija obravnava vsakega predlaganega kandidata in šele po kon~ani obravnavi vseh predlaganih kandidatov izbere najprej gospodarstvenika ~etrtletja, ob koncu leta pa med gospodarstveniki ~etrtlet-ja izbere še najuspešnejšega gospodarstvenika leta. O svojih kvalitetah vodenja nerad govorim in to raje pre-puš~am tistim, s katerimi vsakodnevno sodelujem. Lahko pa re~em, da sem sistematik in operativec, kar pomeni ve~ji posluh za trenutne probleme in hitrejše odzivanje nanje. To zahtevam tudi od svojih sodelavcev. Brez tesnega medsebojnega sodelovanja in zaupanja v vodilnem teamu in celotnem kolektivu ne more biti uspešnega vodenja in poslovanja. Na katerih principih je zgrajeno to sodelovanje? Le tesno medsebojno sodelovanje, zaupanje in uigranost vodilnega tea-ma je pogoj uspešnosti v podjetju. Tega se prav dobro zavedamo vsi v našem podjetju od najvišjega pa do najni`jega nivoja. Kadri in znanje so najpomembnejši dejavnik v vseh poslovnih procesih. Kakršnekoli rezultate gledamo, beremo in si ob tem zastavljamo nove cilje, vedno pridemo do ljudi, ki morajo v dobro uigranem in vodenem teamu dosegati maksimalne rezultate. Menim, da so naši osnovni principi enake `elje, hotenja, zaupanje, poštenje, odgovornost, pripadnost in zadovoljstvo. Biti na vodilnem mestu v teh “turbulentnih” ~asih, pomeni tudi, da ste izpostavljeni stresnim situacijam in preobremenjenosti z delom. S katerimi “protiute`mi” kljubujete tem dejstvom? Ugotovitev je pravilna. Vendar, ~e nekaj delaš z ljubeznijo in veseljem, za-vedajo~ se, da pa vse ne bo šlo vedno samo idealno in si pripravljen do-`ivljati ne samo zmage ampak tudi poraze, potem je tako delo manj 278 stresno in manj utrujajo~e. Zagotovo pa so dobro opravljene naloge in s tem dobri rezultati najve~je zadovoljstvo za ves trud, nejevoljo in tudi stresne situacije. Seveda pa poizkušam svoj prosti ~as pre`iveti tudi ob kakšni dobri knjigi, poslušanju glasbe in ob-~asnem rekreativnem igranju malega nogometa in tenisa. Ali redno prebirate revijo Les? Kaj vam je v njej vše~ in kaj bi spremenili? Revijo Les redno prebiram in lahko se pohvalim, da sem njen dolgoletni zvest bralec in to `e iz sednješolskih let, ko so nam jo profesorji priporo~ili kot eno izmed strokovnih revij. To pa je `e ve~ kot 20 let. Vse revije tudi redno in skrbno hranim ob kopici tujih revij v doma~i knji`nici. Revija je v vseh letih izhajanja, podobno kot lesna industrija, do`ivljala vzpone in padce, vendar pa ne tako izrazite kot naša podjetja. Vsekakor pa moram kot zaveden lesar pohvaliti in se zahvaliti vsem dolgoletnim in dosedanjim ~lanom uredniškega odbora, urednikom in drugim, ki so s svojo vztrajnostjo, voljo in skupnim delom in znanjem pripomogli k rednemu izhajanju in tako tudi obstoju edine lesarske strokovne revije. Posebej velja pohvaliti kakovost revije v zadnjem letu v vseh pogledih. Menim, da revija Les kot nacionalna revija lahko veliko stori za prenos znanja, izkušenj, popularizacijo in s tem ugled lesarske stroke. Pohvalil bi prispevek o DDV, ki je bil apliciran na primeru lesne industrije, pogrešam pa obse`nejšo rubriko z aktualnimi novi~kami, kjer bi bili tako seznanjeni z novostmi in dogajanji v lesni panogi. Svetoval bi, da naj vsak tehnik, in`enir redno prebira revijo in tudi sam s svojimi prispevki sodeluje v njej. Gospod Gregori~, hvala za zanimiv razgovor in uspešno pot še naprej Vam in celotnemu kolektivu LIPE v novo tiso~letje. Fani POTO^NIK, dipl. oec. LES wood 51 (1999) 9 Strokovne vesti 279 Industrijskemu tehnološko-razvoj-nemu centru za lesarstvo na pot Verjetno se je marsikdo, ob novici, da se lesarji pripravljamo na ustanovitev skupnega Industrijskega tehnološko razvojnega centra za lesarstvo (v nadaljevanju ITRC), vprašal, ~emu to po~etje. Gotovo ne manjka tudi pomislekov in predsodkov, ~eš še ena institucija, ki se bo kmalu oddaljila od industrije in bo potem sama sebi namen. Imamo pa~ številne negativne izkušnje. Kot odgovoren za pripravo koncepta in vsebine delovanja ITRC se bom potrudil, da do tega ne bo prišlo, a to morajo potrditi dejanja, zato raje poglejmo vzroke za ustanovitev ITRC. Zakaj ravno sedaj ustanavljanje skupnega ITRC? Utemeljitev je ve~, najpomembnejša pa je v izrazitem zmanjševanju števila razvojnih oddelkov v industriji in s tem povezanim slabšanjem konkuren~nosti slovenskega gospodarstva, kot tudi v vse bolj neustreznem razmerju med javnimi raziskovalnimi ustanovami in razvojnimi enotami v gospodarstvu. Drugi motiv, ki ni manj pomemben, pa je v postopnem prilagajanju Slovenije Evropski uniji, kar zahteva številne spremembe tudi na podro~ju dr`avne podpore gospodarstvu. Navedene utemeljitve potrjujejo številni argumenti, a poglejmo le klju~ne. V slovenski industriji se `e deset let zmanjšuje število razvojnih enot in kadrov, ki se ukvarjajo prete`no z razvojnimi problemi. Po anketah Ministrstva za znanost in tehnologijo leta 1994 `e 27 % podjetij ni imelo ve~ razvoja, leta 1995 30 %, leta 1997 pa `e 57 %. Število razvojnih in`enir-jev se je zmanjšalo od 4.000 izpred leta 1990 na sedanjih okoli 1.400 in ta trend se še nadaljuje. Posledica takšnega stanja je - po podatkih GZS - zastarelost `e ve~ kot 60 odstotkov izdelkov in storitev glede na sedanje potrebe svetovnega trga. Po drugi strani pa tudi študija Evropske komisije (Coopers & Lyband, 1997/98) ugotavlja, da je tehnološko zaostajanje Slovenije ena od resnejših ovir za njeno vklju~itev v EU. Tudi vse slovenske študije praviloma ugotavljajo, da Slovenija, brez znatnega pove~anja vlaganj v inovacijsko dejavnost in sodobno tehnologijo ne more bistveno po-ve~ati dodane vrednosti na svoje proizvode in storitve. Podatki sicer veljajo za celotno industrijo, a so za lesarstvo, kot delovno intenzivno in predvsem izrazito izvozno usmerjeno panogo, še slabši. Zmanjševanje razvojnih oddelkov v industriji pogojuje tudi vedno bolj neustrezno razmerje med javnimi in izrazito raziskovalno usmerjenimi inštituti ter razvojnimi enotami in inštituti v gospodarstvu na drugi strani. Vzrok za opuš~anje razvoja v podjetjih je predvsem v veliki stiski, v kateri se je slovensko gospodarstvo znašlo po izgubi velikega dela jugoslovanskega tr`iš~a. V tej situaciji je bilo namre~ nujno ve-~ino kadra, energije in sredstev usmeriti v iskanje nadomestnih trgov in prilagajanje njihovim zahtevam. Ker je bila Slovenija v sklopu Jugoslavije izrazito izvozno usmerjena in je bila ve~ina industrije prisiljena iskati nove trge zunaj, je bilo vsa leta deviz pre-ve~. Tako smo izvozniki pla~evali precenjen tolar in smo zato izvozniki pla-~ali najve~jo ceno slovenske tranzici- je. ^e temu dodamo še predrag kapital in številne druge negativne vplive, je jasno, da je bilo za pre`ivetje industrije v takšnih razmerah (leta 1988 je bilo v industriji 388.000 zaposlenih, sedaj pa se `e pribli`ujemo novemu mejniku, to je zmanjšanju pod 200.000 zaposlenih) potrebno “pla-~ati davek” in tega je v veliki meri pla~al razvoj. @al smo s tem pojedli velik del akumulacije, ki bi morala prinašati kruh v prihodnosti in tako mo~no zmanjšali konkuren~nost slovenskega gospodarstva. Drugi razlog za takšno pojemanje razvojnih dejavnosti v industriji je bil tudi v stalnem zmanjševanju prora-~unskih sredstev za podporo tehnološkemu razvoju. Leta 1994 sprejeti vladna tehnološka politika je predvidevala, naj bi se sredstva za razi-kave in razvoj vsako leto pove~ala za 10 %, dejansko pa se je nadaljevalo realno zmanjševanje. In MZT ga je skoraj v celoti uporabil za financiranje raziskovalne dejavnosti na univerzi in v javnih raziskovalnih zavodih, tako da je preostalo za subvencije tehnološko usmerjenih projektov le še 7 % teh sredstev. To potrjuje tudi ocena Evropske komisije, ki pravi, da so slovenska vlaganja v znanost (bazi~ne in aplikativne raziskave) pribli`no na evropski ravni glede na dele` BDP, medtem ko so vlaganja v tehnološki razvoj ve~ kot desetkrat manjša, kot je pov-pre~je v EU. Izkušnje razvitih dr`av pa ka`ejo, da je neposredna dr`avna po-mo~ aplikativnim raziskavam in inovacijam v gospodarstvu izredno pomemben spodbujevalec tehnološkega razvoja in inovativnih procesov v gospodarstvu. Seveda tako porušeno razmerje v veliki meri onemogo~a prenos znanja iz javnih raziskovalnih zavodov v gospodarstvo. Raziskave v glavnem ne po-ve~ujejo dodane vrednosti na izdelkih in storitvah, kar še dodatno poslabšuje konkuren~nost slovenskega gospodarstva. In to je, kakor trdi dr. Marko Kos, skregano z razvitim svetom, kjer je glavnina vseh raziskav usmerjena v tr`no zanimive projekte. LES wood 51 (1999) 9 Strokovne vesti 280 Zelo pomemben razlog za ustanovitev ITRC je vklju~evanje Slovenije v Evropsko unijo, saj sporazumi WTO in direktive EU dovoljujejo dr`avne subvencije predvsem za neposredno spodbujanje razvoja in inovacij v gospodarstvu. Iz poro~ila projektne skupine Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, ki je bilo junija letos poslano EU, je razvidno, da je v letu 1998 Slovenija za dr`avno pomo~ porabila 115 milijard tolarjev (3,5 % BDP), ki pa je bila ve~inoma namenjena t.i. horizontalnim ciljem in za pomo~ podjetjem pri rednem poslovanju (prvo je v EU neza`eleno, drugo pa prepovedano), za raziskave in razvoj pa je bilo porabljenih le okoli 5 odstotkov. Iz navedenega je razvidno, da bo morala dr`ava svojo pomo~ industriji bistveno preoblikovati. Ocena sedanjega stanja Ve~letni negativni trendi imajo sedaj o~itno `e pomemben vpliv na poslovanje slovenskega gospodarstva, ki `e leta izgublja konkuren~ne prednosti (po anketi SKEP GZS, na osnovi 22 faktorjev konkuren~nosti konkuren~-nost slovenskih podjetij od leta 1993 do junija 1999 izrazito pada, saj so ocene za vsa leta od -25 do -30). Zato se zmanjšujeta proizvodnja slovenske industrije in slovenski izvoz, ki je bil v letošnjem prvem polletju za 3,5 % odstotka manjši kot lanskega leta v istem obdobju. Posledica je bil letošnji polletni primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino, ki je dosegel `e 933 milijonov dolarjev, kar je pribli`no 50 % ve~ kot v preteklih letih. Še slabše pa je, da kljub zmanjševanju proizvodnje zaloge kon~nih izdelkov `e od lanskega maja naraš~ajo. To pa je vzrok tudi za izredno hitro zmanjševanje delovnih mest v industriji. Po podatkih republiškega statisti~nega urada se je namre~ od januarja do junija letos število zaposlenih v industriji vsak mesec zmanjšalo v povpre~ju za 1.238. Brez uspešne industrije pa ne bo tudi uspešnih storitvenih dejavnosti. Propadanje industrije poleg drugih dejavnikov vpliva tudi na to, da se vse manj mladih odlo~a za študij na teh-ni~nih fakultetah, tudi na naši fakulteti, kar bo mo~no zaviralo razvoj lesarstva v naslednjih letih. Še ve~ zunanjih dejavnikov kakor tudi tistih, za katere je odgovorna industrija sama, bi lahko podobno utemeljil, a bi vsi le potrjevali dejstvo, da se stalno zmanjšuje konkuren~nost slovenskega gospodarstva in da temu uni~ujo~emu procesu še ni videti kon- Stanje je gotovo zelo resno. Kaj storiti, da se ta drve~i vlak ustavi in za~ne vle~i v pravo smer? Hitre in poenostavljene rešitve ne morejo dati rezultatov, zato se je zadeve potrebno lotiti celovito in poglobljeno. Izkušnje tehnološko in gospodarsko uspešnih dr`av ka`ejo, da lahko dose-`emo bistvene premike na tem pod-ro~ju le z dovolj visokim nacionalnim in politi~nim konsenzom. Le na ta na-~in se lahko v praksi prerazporedijo prora~unska sredstva, ki omogo~ijo vodenje gospodarske politike, ki je naklonjena inovativnosti in tehnološkemu razvoju. Doslej v Sloveniji ta konsenz še ni bil dose`en, vendar pa se v zadnjih mesecih ka`ejo dolo~eni pozitivni premiki, verjetno zaradi prikazanega gospodarskega stanja in pritiskov EU. Tako je Vlada Republike Slovenije, na pobudo MZT v juliju soglasno sprejela “Zakon o podpori gospodarski dru`bam pri razvoju novih tehnologij in vzpostavljanju in delovanju njihovih razvojnih enot v obdobju od leta 2000 do 2003”, ki bo po hitrem postopku septembra obravnavan v parlamentu. In pozitivna je tudi na~elna odlo~enost poslancev DZ, da s prora~unskimi sredstvi podprejo pospeševanje tehnološkega razvoja in zaustavljanje zmanjševanja števila delovnih mest v industriji. To so dobri znaki, a previdnost ni odve~, ker tudi sprejeta tehnološka politika iz leta 1994 ni bila izvedena. Upajmo, da so tudi poslanci DZ razumeli kriti~nost gospodarskih razmer in bodo temu primerno oblikovali prora~un za prihodnje leto in da bodo ministrstva izpeljala na~rtovano povezovanje in bodo usklajeno izvajala napovedano celovito nacionalno tehnološko politiko. ^e bo ta prvi pogoj izpolnjen, potem je v gospodarstvu potrebno izrazito pove~ati razvojne dejavnosti. Javni raziskovalni zavodi pa bodo morali temu prilagoditi temeljno filozofijo, kot pravi dr. Marko Kos, da je javni denar namenjen predvsem za ustvarjanje donosnosti nalo`b in dobi~ka za nove nalo`be. Brez nalo`b namre~ ne more biti novih delovnih mest. Vloga ITRC pri izboljševanju konkuren~nih sposobnosti lesarske panoge ca. LES wood 51 (1999) 9 Temeljno vodilo ITRC je izboljševanje konkuren~nosti lesne panoge. Ker bova vsaj v za~etku v ITRC samo dva stalno zaposlena, bo zato najina osnovna naloga predvsem oblikovanje projektov za posamezno podjetje ali za skupino podjetij, v sodelovanju s podjetji ustanoviteljicami ITRC. Poiskati bova morala tudi strokovnjake, ki bodo lahko sodelovali v teh projektih ter pomagati podjetjem pri pridobivanju sredstev iz ministrstev in po mo`nosti tudi iz sredstev EU. Po prvih razgovorih z direktorji nekaterih podjetij ustanoviteljic ITRC so `e oblikovani prvi projekti, do podpisa pogodbe pa bova obiskala še vse druge ustanovitelje, da se bomo spoznali in se po mo`nosti `e dogovorili za projekte. Ko bodo projekti zbrani, jih bo programski svet ITRC pregledal. Prednostne bomo prijavili `e na jesen- 5. skupš~ina delni~arjev JAVOR Pivka d.d. V soboto, 10. julija, je bila v pivški kinodvorani peta skupš~ina delni~ar-jev Javor Pivka d.d., ki so se je ude-le`ili institucionalni lastniki ter posamezni delni~arji oziroma njihovi poo-blaš~enci. Udele`enci skupš~ine so sprejeli letno poro~ilo o poslovanju delniške dru`be v letu 1998, sklep, da dobi~ek v višini 12.906.177 SIT ostane nerazporejen, imenovali so poo-blaš~eno revizijsko dru`bo B&A d.o.o. Ljubljana za revizorja za poslovno leto 1999 ter podaljšali mandat dosedanjima ~lanoma nadzornega sveta Idi Tomiši~ in Alojzu Jamniku. Na skup-š~ini so se seznanili z informacijo, da je svet delavcev odpoklical dosedanja predstavnika delavcev v nadzornem svetu in imenoval Jakoba Baumkir-cherja in Antona Brinca. Predsednik uprave Javora Peter Tom-ši~ je v poro~ilu o poslovanju delniške dru`be v letu 1998, ki je bilo osrednja to~ka dnevnega reda Strokovne vesti ske razpise. Ker bo tu “ozko grlo” postopek registracije ITRC na sodiš~u, bo pomembno, da ustanovitelji ~im-prej v septembru podpišejo pogodbo o ustanovitvi ITRC. Predvidevamo, da bo pri izbranih projektih sodelovalo najve~ strokovnjakov s fakultete za lesarstvo pa tudi drugih javnih raziskovalnih organizacij, ki bodo imele tako ve~ mo`nosti za uporabljanje znanja za pove~evanje dodane vrednosti in s tem za lastno promocijo. Trudili pa se bomo, da bodo imeli tudi drugi dobri strokovnjaki mo`nost, da se doka`ejo. ^e se bo vsaj del napovedi vlade in parlamenta glede podpore tehnološkemu razvoju uresni~ilo, je velika verjetnost, da bodo za dobre programe na razpolago tudi dr`avna sredstva. skupš~ine, poudaril, da je Javor v letu 1998 posloval pozitivno in z višjim dobi~kom kot v letu 1997. Javor Pivka d.d. je poslovno leto 1998 zaklju~il z 12.906.177 SIT. V primerjavi z letom 1997 je bila lanska prodaja višja za 4,1 %. Dele` izvoza je 65,4 %, vendar je prodaja na tujih trgih rasla nekoliko po~asneje kot na doma~em trgu. Dobi~ek iz poslovanja se je v letu 1998 bistveno zmanjšal in dosegel 0,1 % prihodkov. Poslovni rezultat Javora za leto 1998 je odraz boljšega upravljanja z obratnimi sredstvi, ni`je stopnje zadol`e-nosti, ni`jih stroškov financiranja. Predstavitev sodelovanja finske in slovenske lesarske šole Na letošnjem 10. ljubljanskem pohištvenem sejmu se bosta na razstavnem prostoru, namenjenem šolam, skupaj predstavili Lahti College of Arts 281 Natan~nejše pogoje za izvajanje projektov in mo`nosti naknadne vklju~itve v ITRC oziroma v druge oblike sodelovanja bo dolo~il svet ITRC. Ob koncu `elim “polo`iti na srce” vsem, ki si `elimo, da bi slovenski lesarji lahko z ve~jo gotovostjo in optimizmom gledali v prihodnost, da je zadnji ~as, da se na osnovi jasnih poslovnih interesov pove`emo. Skupaj poiš~emo podro~ja, na katerih smo lahko uspešnejši kot svetovna konkurenca in si razdelimo delo tako, da bomo vsak del posla lahko obvladali z vrhunskim znanjem in tehnologijo. V ta podro~ja bo smiselno usmerjati ve-~ino razvojne energije in kapitala. Tako bomo najve~ doprinesli k dolgo-ro~ni uspešnosti lesne panoge. Igor MILAVEC univ. dipl. in`., v.d. direktorja ITRC za lesarstvo and Crafts s Finske in Srednja lesarska šola iz Škofje Loke. Ta skupna razstava `ivljenja in dela na slovenski in finski šoli je pripravljena kot del projekta, ki poteka `e drugo šolsko leto. Srednja lesarska šola je navezala stike s šolo v Lahtiju, mestu, ki je med drugim znano po skakalnicah - velikankah, junija 1998. Septembra 1998 sta ravnatelja obeh šol, Keijo Mak-konen in Peter @agar, podpisala namero o sodelovanju, koordinatorja aktivnosti, Aki Kauranen in Irena Le-ban pa sta pripravila vsebino projekta, ki je potekal v šolskem letu 1998/-99. Spomladi 1999 je potekala izmenjava u~iteljev in dijakov oziroma študentov z obeh šol. Ve~ podrobnosti o obeh obiskih in o rezultatih projekta bomo objavili v naslednji številki revije Les. Dose`ki te izmenjave bodo predstavljeni na letošnjem 10. ljubljanskem pohištvenem sejmu. Vabimo Vas, da si razstavo ogledate. Irena LEBAN, dipl. in`. LES wood 51 (1999) 9 Strokovne vesti 282 CNC ve~stopenjski obdelovalni stroji Podjetje Italmacc `eli s tem sestavkom na konkreten na~in obrazlo`iti kaj CNC ve~stopenjski obdelovalni stroji so in na kaj je treba biti pozoren pri njihovi izbiri in nakupu. V tem in naslednjem ~lanku bomo poizkušali opozoriti bodo~e uporabnike CNC ve~stopenjskih obdelovalnih strojev na momente, ki odlo~ajo o njihovi izbiri, da bodo iz vrste teh strojev oz. naprav razli~nih velikosti in zmogljivosti izbrali tistega, ki bo najbolj ustrezal njegovim proizvodnim potrebam. Zanesljivost in fleksibilnost ve~stopenj-skih obdelovalnih strojev sta ob pravilni izbiri najboljše jamstvo za dobro investicijo v prihodnosti. @al na nekaj straneh ni mogo~e povedati vsega in opisati vseh mo`nosti, ki jih nudijo CNC obdelovalni centri, zato `elimo opozoriti na naše strokovne sodelavce, ki so vam vedno na razpolago za kakršnokoli pojasnilo in rešitev problemov na najustreznejši na~in. Zakaj se odlo~iti za CNC ve~stopenjski (ve~namenski) obdelovalni stroj? Numeri~no krmiljen obdelovalni stroj je en sam stroj, ki se uporablja za ve~ vrst tehnologije obdelave lesa. Obi~ajno je izveden tako, da vsebuje ve~ razli~nih agregatov (rezkalni, vrtalni, `agalni...). Na njem obdelujemo ve~ obdelovancev z razli~nimi orodji. Standardna izvedba teh obdelovalnih strojev ima tri obdelovalne osi, kar omogo~a, da lahko po `elji programiramo tudi razli~ne globine in tako obdelavo zahtevnejših izdelkov. Opomba uredništva Izraza “obdelovalni center” za ta stroj lesarska terminološka komisija ni sprejela. Na vpetem obdelovancu v enem samem delovnem postopku opravimo vse potrebne obdelave (rezkanje, vrtanje, `aganje, brušenje in druge), pri ~emer ob menjavi obdelave oziroma orodja ni potrebno spreminjati polo-`aja obdelovanca. Tako se izognemo pripravljalno-zaklju~nim ~asom, ki so pri klasi~nih obdelavah zaradi vsakokratnih nastavitev sorazmerno dolgi. Ker lahko hkrati obdelujemo ve~ ob-delovancev na razli~nih mestih delovne mize, se izognemo tudi pomo`nim ~asom, do katerih bi sicer prišlo zaradi vsakokratnega vlaganja in vpenjanja novih obdelovancev. Vsestranska uporabnost CNC obdelovalnih srojev spodbuja k njihovemu uvajanju v vsak tip proizvodnega podjetja, neodvisno od njegove velikosti. Izbiro tipa, velikosti in opremljenosti obdelovalnega stroja pa narekujeta tehnološki proces in potrebe posameznega proizvodnega podjetja. Ve~-stopenjski obdelovalni stroj je enako primeren za majhna, srednja in velika proizvodna podjetja. Delovna operacija obdelovalnega stroja je ves ~as enako natan~na, storilnost pa popolnoma neodvisna od zahtevnosti obdelovanca in fizi~ne utrujenosti poslu`evalca. Delovne operacije, ki smo jih opravljali po dolo~enem programu, lahko z enako natan~nostjo in zanesljivostjo ponovimo tudi po preteku ve~ let, pri ~emer bosta zagotovljeni nespremenjena dimenzija in kvaliteta zahtevanega izdelka. Mo`na je priprava in takojšnja kontrola novih programov ne glede na stop- LES wood 51 (1999) 9 Strokovne vesti 283 ljati. Kadar pa je ta operacija iz posebnih razlogov potrebna, jo opravimo enako hitro in kvalitetno kot druge vrste obdelav. Obstaja mo`nost kasnejše dograditve dodatnih agregatov in posebnih enot glede na potrebe in tehnološke zahteve (~etrta os za zakrivljene izdelke...). Ve~stopenjski obdelovalni stroj smo nabavili danes za jutri, saj ni vezan na trenutni proizvodni program, temve~ lahko sledi novim programskim zahtevam in smernicam proizvodnega podjetja ne glede na to, v katerem proizvodnem oddelku smo ga postavili. njo zahtevnosti obdelovanca, pri ~e-mer ni potrebno izdelati dragih šablon in obdelati obdelovanca na ve~jem številu strojev. Programiramo lahko proizvodnjo v manjših serijah, kar pomeni ob~utno zmanjšanje skladiš~nih zalog surovin in kon~nih izdelkov in tako manjšo vezavo denarja v obratna sredstva. Manjše koli~ine obdelovancev v proizvodnem procesu in odprava vmesnih skladiš~ ter zamenjava ve~jega števila klasi~nih strojev z enim samim pa pomenijo velik prihranek delovnega prostora. Logi~na posledica je sprostitev kvalificirane delovne sile, ki jo lahko koristno zaposlimo v drugih proizvodnih oddelkih. Z ve~izmenskim obratovanjem lahko obdelovalni stroj izkoristimo v polni meri skladno s potrebami proizvodnega podjetja, zahtevami tr`iš~a ter dolgoro~no in kratkoro~-no na~rtovano razširitvijo proizvodnih programov, za kar pa bomo potrebovali le enega samega po-slu`evalca ve~. Našteli smo nekaj osnovnih razlogov, ki vsekakor opravi~ujejo vklju-Zagotovljena je izredna varnost pri ~evanje ve~stopenjskih obdelovalnih delu, ki je organizirano tako, da po- strojev v tehnološke procese obde-slu`evalec pri obdelavi ne pride v stik lave lesa, ker le-ti zaradi svoje izred- z obdelovancem in je tako izklju~ena mo`nost poškodbe zaradi naklju~nega dotika z rezalnim orodjem. Za vsako vrsto lesa lahko nastavimo optimalno smer in hitrost pomika rezalnega orodja. Tako zagotovimo kvalitetno obdelavo površine obdelovan-ca in prepre~imo morebitne lome orodja. Obstaja mo`nost obdelave z desnim in levim rezalnim orodjem. Pri obdelavi na tem obdelovalnem stroju brušenja obi~ajno ni potrebno oprav- ne fleksibilnosti in izpolnjevanja visokih tehnoloških zahtev, ki se pojavljajo na trgu, postajajo vse bolj nepogrešljiv del strojne opreme vsakega podjetja ne glede na njegovo velikost. Bo`idar ORO@, in`.str. V naslednjem sestavku boste lahko prebrali: 1. Na kaj je potrebno paziti pri izbiri CNC ve~stope-njskega obdelovalnega stroja? 2. Programiranje CNC ve~stopenjskih obdelovalnih strojev 3. ^asovna in vrednostna primerjava med konven-cionalnim na~inom obdelave in CNC ve~stopenj-skim obdelovalnim strojem za enak izdelek. LES wood 51 (1999) 9 Strokovne vesti 284 Promosedia, ali nas lahko kaj nau~iš? Promosedia - industrijska pokrajina stolov Promosedia je edino podjetje na svetu, ki je bilo ustanovljeno izklju~no za promocijo, razvoj in podporo industriji proizvodnje stolov. Leta 1983 ga je v Udinah ustanovila skupina daljnovidnih industrialcev, leta 1996 pa je Promosedia sede` preselila v Manzano (tudi v provinci Udine), središ~e geografskega trikotnika, ki slovi po proizvodnji stolov, in kjer je skoncentrira-no najve~je število proizvajalcev stolov na svetu. V za~etku so omenjeni trikotnik sestavljale mestne ob~ine Cor-no di Rosazzo, Manzano in San Giovanni ali Natisone, kasneje pa se je z mednarodnim uspehom stolov hitro razširil. Pred nekaj leti je prejel uradno priznanje kot “industrijsko okro`je” in sedaj ne vklju~uje le prvotnih treh ob~in pa~ pa tudi Buttrio, Chiopris Viscone, Moimacco, Pavia di Udine, Premariacco, San Vito al Torre in Trivi-gnano Udinese. V za~etku je imela ve~inski dele` v Promosedii Trgovska zbornica Udine, ki pa je svoj dele` zmanjšala na 35 % v korist okrog 100 proizvajalcev. Promosedia promovira izdelke podjetij, ~lanov iz celotnega obmo~ja. To dosegajo z organiziranjem Mednarodne razstave stolov, ki vsako leto poteka v Udinah in spada med specializirane mednarodne sejme, z organiziranjem kulturnih in posebnih dogodkov in tiskovnih konferenc, s svojo publikacijo (Il Giornale Promosedia - Promosedia news), s splošnim katalogom ~lanov ter prospekti in katalogi posebnih dogodkov. Vse te aktivnosti so v pomo~ strokovnemu in podjetniškemu razvoju v~la-njenih podjetij. Promosedia je v ~asu svojega obstoja dosegla nekaj velikih uspehov, zaradi katerih se je letna proizvodnja v okro`ju povzpela na okrog 40 milijonov stolov, 1.200 proizvajalcev (ve~ina so specializirani za komponente, drugi za sestavljanje in finiširanje-površinsko obdelavo), 15.000 zaposlenih in 80 % celotnih letnih prihodkov od izvoza. Obstaja ve~ razlogov za tako ogromno proizvodnjo v tem obmo~ju: 1. visoko specializirani obrati in proizvodna postrojenja, prav tako pa tudi delovna sila in proizvodni postopki v vsakem posameznem podjetju, 2. visoki standardi kontrole kakovosti, 3. širok asortiment izdelkov, 4. zanesljiva storitev, 5. ustrezna cenovna politika in 6. tr`no zavedanje (poznanost na trgu). Zaradi teh karakteristik je omenjeno obmo~je uspelo na podro~ju stolov konkurirati in vzdr`evati 80 % italijanske proizvodnje, 50 % evropske in 30 % svetovne proizvodnje sede`nega pohištva. Promosedia - vzorec zdru`eva-nja slovenskih pohištvenikov? Iz primera Promosedie bi se lahko veliko nau~ila tudi slovenska pohištvena industrija, o kateri se `e dolgo razpravlja, kako razdrobljena in nepovezana je, a se v tej smeri prakti~no skoraj ni~ ne stori. Marsikdo se strinja, da se bodo lahko slovenski pohištveniki na zahtevnih tujih trgih uveljavili samo zdru`eni in s skupno blagovno znamko. V ta namen bi lahko ustanovili konzorcij, ki bi ob zdru`evanju 50 in ve~ pohištvenih podjetij tudi v mednarodnem merilu `e imel dolo~eno te-`o. Namen tovrstne trgovske organizacije bi moral biti v zastopanju interesov njenih lastnikov, ki bi si tako ve~ji dele` poga~e odrezali prek dividend te dru`be, ~e si ga `e kot proizvajalci ne morejo. To bi jim omogo-~ilo potrebne investicije, stik s tujimi konkurenti in posredno dolgoro~ni obstanek ter razvoj. Trgovsko podjetje, ki naj bi bilo ustanovljeno predvsem s kapitalom slovenskih pohištvenikov, bi se moralo na svetovnih trgih pojavljati z lastnimi blagovnimi znamkami, kakovostnimi izdelki in prepoznavnimi oblikovalskimi prijemi. Na podlagi poglobljenih analiz trgov bi se moralo uveljaviti na dolo~enih segmentih ter se ustrezno pozicionirati v zavestih potrošnikov. Ni potrebno poudarjati, da bi morala tovrstna organizacija zaposlovati vrhunske strokovnjake s podro~ja marketinga, raziskav in razvoja, poslovode-nja, organizacije ipd. To podjetje bi LES wood 51 (1999) 9 Strokovne vesti 285 nato postopoma prevzelo vlogo organizatorja proizvodne mre`e ter specializacijo posameznih proizvajalcev. Proizvodna podjetja bi se lahko spe-cializacirala po na~elu “networkinga” v smeri posameznih tehnoloških faz ali v smeri ozkih izdel~nih asortimentov. S specializacijo bi dosegali ni`je stroške in višjo kakovost ter s tem ve~jo kon-kuren~nost. Eden od problemov, ki onemogo~ajo nastanek takšne organizacije, je nez-mo`nost slovenskih lesarjev za kakršno koli strateško sodelovanje. Problem dogovarjanja bi morali rešiti s skupnim spoznanjem perspektivnosti tovrstnega povezovanja. Najti bi morali klju~ za poštene dogovore in razmerja, ki bi se kasneje uveljavljala v praksi. Glavna te`a odgovornosti za tovrstno organiziranje je na ple~ih nekaj pomembnih ljudi v gospodarstvu, Gospodarski zbornici in nekaterih ministrstvih. Le - ti bi morali dati pobudo, ki bi jo nato moral prevzeti sposoben posameznik (skupina), ki bi imel znanje, voljo, energijo in sredstva (dr-`avna ali GZS), da pripelje idejo do konkretnega projekta in naprej. ~ez leta bi mu/jim bilo morda hvale`nih veliko ljudi. dr. Jasna HROVATIN, dipl. ing. arh. Marjan PAPE@, dipl. ing. LES wood 51 (1999) 9 Strokovne vesti 286 Gradnja vzor~nih monta`nih hiš na zemljiš~u Gradbenega centra Slovenije, Dimi~eva 9 v Ljubljani Lumar Hiše d.o.o. Marles Hiše d.o.o. Jelovica Lesna industrija d.d. Hitra, u~inkovita gradnja lahkih stavb, pravilni na~ini ogrevanja in u~inkovita raba energije, mo`ne oblike financiranja in kreditiranja, zavarovanje objektov, izboljšanje bivalnih razmer... To so klju~na vprašanja, ki razvnemajo tako pogovore v strokovnih krogih kot med potencialnimi investitorji. Da bi nanje vsaj deloma odgovorili, smo se v Gradbenem inštitutu ZRMK d.d. odlo- ~ili za izvedbo projekta postavitve vzor~nih monta`nih hiš na zemljiš~u Gradbenega centra Slovenije. S projektom se pribli`ujemo podobnim evropskim gradbenim centrom, kjer lahko obiskovalci na enem mestu vidijo in primerjajo razli~ne na~ine gradnje lahkih monta`nih objektov in tudi njihove tr`ne cene. Prva faza gradnje je 18.marca 1999 s podpisom pogodbe zdru`ila tri najve~je proizvajalce mon-ta`nih hiš v Sloveniji: Marles Hiše Maribor d.o.o., Jelovico Lesno industrijo d.d. in Lumar Hiše d.o.o. Trenutno slovenski trg prevzema manj kot 10 % skupne slovenske proizvodnje lesenih monta`nih hiš, vendar prodaja le - teh ponovno do`ivlja razcvet. Zato investitorji na slovenske proizvajalce, projektante, izvajalce in tudi na nas, v Gradbenem centru Slovenije naslavljajo vse ve~ vprašanj, ki se jim porajajo ob odlo~itvi za bivanje v monta`ni stanovanjski hiši. Ve~ o tem lahko preberete v posebni številki revije Les - Gotove hiše v Sloveniji, ki je izšla ob posvetu, ki smo ga v GCS organizirali 31. marca 1999 skupaj z Zvezo lesarjev Slovenije. Zasnova projekta Naselje vzor~nih monta`nih hiš smo zasnovali v obliki urejenega vmesnega zelenega pasu oz. prehodnega prostora med igriš~em in razstavno-svetovalnim objektom GCS. Ker je pristop k obravnavanju tega dela prostora celovit, smo poleg proizvajalcev monta`nih hiš vklju~ili tudi arhitekte, gradbenike, urbaniste, arhitekte urejanja krajine in vrtnarje, ki bodo sku- paj z razstavljalci poskrbeli za postavitev hiš, uredili vzor~ne vrtove in opremili manjše igriš~e za najmlajše... Ob hišah bodo na zunanjem razstavnem prostoru predstavljeni izdelki s podro~ja urejanja krajine in ureditve okrasnih, bivalnih in vodnih vrtov, tlaki, igrala in razli~na uli~na oprema. Celoten kompleks je skrbno na~rtovan in usklajen s projektom parkovne ureditve sosednjih zelenih površin. Namen projekta postavitve vzor~nih hiš Z gradnjo naselja vzor~nih monta`nih hiš, ki je edino takšno pri nas, `elimo slovenski javnosti poleg tradicionalnih na~inov gradnje predstaviti še enega izmed mo`nih na~inov reševanja stanovanjskih in posredno tudi urbani-sti~nih zadreg. Projekt je namenjen predvsem informiranju in izobra`eva-nju obiskovalcev GCS, bodo~im graditeljem in tistim strokovnjakom, ki sodelujejo pri zasnovi, projektiranju, izvajanju ter promoviranju gradnje lahkih monta`nih objektov. V eni imed hiš bo Gradbeni inštitut ZRMK d.d. izvajal raziskovalni projekt o energetski u~in-kovitosti in toplotnem ugodju v lahkih stavbah. V razstavnih enodru`inskih hišah bodo v ~asu, ko je za obiskovalce odprt tudi Gradbeni center Slovenije (vsak dan, razen nedelje, od 10. 18. ure, ob sobotah od 10. - l4. ure), potekale svetovalne, razstavne, predstavitvene in izobra`evalne dejavnosti, namenjene širši in strokovni javnosti: dru`inam, šolam, investitorjem, projektantom... V letu 2000 na~rtuje-mo gradnjo druge faze projekta, zato vabimo vse tiste slovenske proizvajalce monta`nih hiš, ki bi se `eleli pridru-`iti našim najve~jim. To so: * LUMAR Hiše d.o.o, Šmatev` 26, 3303 Gomilsko Telefon: 063/703-290 Faks: 063/703-29-40 Bojan Hren, direktor Marko Ver~nik, kontaktna oseba * MARLES Hiše d.o.o., Limbuška c. 2 2000 Maribor Telefon: 062/101-211 Faks: 062/104-683 LES wood 51 (1999) 9 Strokovne vesti 287 @eljko Vene, direktor Jo`e Šeško, kontaktna oseba * JELOVICA Lesna industrija d.d, Kidri~eva c. 58, 4220 Škofja Loka Telefon: 064/458-030 Faks: 064/458-03-49 Iztok Ribnikar, direktor Anton Triler, kontaktna oseba V mesecu juniju in juliju smo komunalno uredili zemljiš~a in postavili temeljno ploš~o hiše Marles, v avgustu bomo zgradili še temeljne ploš~e Jelovice in Lumarja ter postavljali prve monta`ne objekte. V septembru kon-~ujemo notranjo in zunanjo ureditev posameznih hiš. Otvoritev naselja bo 27. oktobra 1999. Povabilo k ogledu postavitve vzor~nih hiš Hiša Jelovice 23. avgusta 1999 Vabimo vse bodo~e graditelje, novinarje in strokovnjake, ki sodelujejo pri zasnovi, projektiranju, izvajanju in promoviranju gradnje lahkih monta`-nih objektov. Najava ogleda posta- vitve posameznih vzor~nih hiš na zem-ljiš~u Gradbenega centra Slovenije, Dimi~eva 9, Ljubljana: MARLES Hiše d.o.o. 05.08.1999, po 10. uri JELOVICA Lesna industrija d.d 16.08.1999 LUMAR hiše d.o.o 31.08.1999. mag. Silvija KOVI^, dipl. in`. Gradbeni center Slovenije Jelovica za~ela postavljati vzor~no hišo Hitra, u~inkovita gradnja lahkih stavb, u~inkovita raba energije in izboljšanje bivalnih razmer - vse to je botrovalo odlo~itvi škofjeloške Jelovice, da sodeluje pri projektu postavitve prvega naselja vzor~nih monta`nih hiš v Sloveniji. Pogodba z Gradbenim centrom Slovenije o postavitvi naselja je bila podpisana 18. marca letos, 16. avgusta pa je Jelovica pri~ela z monta`o svoje prve vzor~ne hiše v Sloveniji. Na lokaciji, poleg Gradbenega centra Slovenije, na Dimi~evi 9 v Ljubljani, postavljajo stanovanjsko hišo, površine 180 m², ki bo popolnoma opremljena in pripravljena za otvoritev do konca oktobra letos. V Sloveniji prodajo slovenski proizvajalci manj kot 10 % proizvodnje lesenih monta`nih hiš, vendar se ta de-le` iz leta v leto ve~a. Jelovica je s 40 % dele`em v Sloveniji vodilna med proizvajalci monta`nih hiš. S postavitvijo vzor~ne hiše pa se bo slovenskim kupcem še bolj pribli`ala. JELOVICA Lesna industrija d.d. Nove predstavitve Italmacc d.o.o., lesnoobdelovalni stroji in oprema iz Ljubljane je imel 26. 8. 1999 na Srednji lesarski šoli v Ljubljani v okviru študijske skupine, ki jo sestavljajo profesorji slovenskih lesarskih šol, predstavitev CNC obdelovalnih strojev s poudarkom na sodobnem ra~unal-niškem programiranju le-teh. CSI d.o.o., podjetje za ra~unalništvo je istega dne predstavilo ra~unalniški paket za projektiranje in na~rtovanje dokumentacije v lesarstvu, ki deluje kot nadgradnja programskega paketa AutoCAD. Programski paket je posebej prirejen za pohištvo. Novost bodo predstavili tudi na Ljubljanskem pohištvenem sejmu 24. 9. 1999 na posvetu o ra~unalništvu v lesarstvu. C.M. Jelovi~ina hiša je bila 25. avgusta 1999 `e pokrita Popravek V prejšnji številki revije Les 7-8/99 je v predstavitvi novih ~lanov upravnega odbora in vodstva GZS-Zdru`enja lesarstva pomotoma izpadel Asto DVORNIK, dipl. in`., direktor LIP Radomlje, kot ~lan upravnega odbora. Uredništvo se za napako opravi~uje. PRODAMO 1. kondenzacijsko sušilnico 5-6 m³; 2. klasi~no procesorsko kontejnersko sušilnico, kapacitete 18 m³ - nerabljeno, zaradi bolezni prodamo. Cena po dogovoru. Rezka @ELEZNIK Riharjevec 10 1275 Šmartno pri Litiji Tel. 061/887-635 LES wood 51 (1999) 9 Sejmi in razstave 288 Unikatno mizarstvo - iskanje stikov v~eraj in danes rasje je preprosto, simbolno in nevsiljivo, pa vendar lepo dopolnjujo~e in primerno ~asu. Navpi~na hrbtna letev stola s svojo enostavnostjo spominja na mizarsko dediš~ino, je pa tudi vrhunski oblikovalski dose`ek, ki ga dopolnjuje neznaten, toda mikaven ok- V secesijskih paviljonih v graš~in-skem kompleksu, graš~ine Dol, v ob~ini Dol pri Ljubljani, bodo v petek, 24. septembra 1999, ob 18. uri, odprli razstavo DEJANA-UROŠA ŠUJDOVI^A. Ko drevo iztrgamo naravnemu okolju, je lepo in prav, da poskrbimo za njegovo ~im bolj smotrno uporabo; saj vedno bolj spoznavamo, da se z bogastvom ni igrati. Les je zdrav material, okolju prijazen. Nedolgo tega so izdelovali pohištvo iz masivnega lesa, potem pa se je uveljavil sodoben industrijski postopek. Mizarjev je bilo vedno manj, ~eprav je bila mizarska obrt v naših krajih zelo razvita. Zadnji ~as pa so tako mojstri kot kupci spet segli po originalnem lesu. In ~emu se še ne tridesetletni oblikovalec Dejan Uroš Šujdovi~ ukvarja z unikatnim mizarstvom na na~in naših dedov tako, da pri svojem delu uporablja izklju~no samo masivni les? Gotovo zato, ker to rad dela, ker ceni les, ker globoko spoštuje vse tisto narejeno v mizarskih delavnicah v preteklosti in ki je pustilo sledi v kuhinjah, spalnicah in drugih prostorih, kjer smo bivali in se sestajali. Gotovo tudi zato, ker ceni uporabnike svojih izdelkov, saj jim vedno da lepo in dragoceno. Njegovo pohištvo in drugi izdelki iz lesa so narejeni, kot so bili neko~: brez uporabe kovinskih vezi ... samo lesne zveze, mozniki in zagozde. Ustvarjal~evo pohištvo poleg funkcionalnosti in trpe`-nosti odlikuje tudi umetniška vrednost. Na~in obdelave lesa izhaja iz dediš-~ine pode`elskega in kme~kega pohištva, ki daje mizarskim in drugim razstavljenim izdelkom veliko uporabno in estetsko vrednost. Prav z izjemnim ob~utkom pa je poudarjena in uporabljena površina lesa, tako v barvnih odtenkih kot tudi v igrivi in inovativni ploskovnosti. Oblikoval~eva `ivljenjska vizija in oseben odnos se ka`e v svojstvenih oblikovalskih posegih, ki ka`ejo avtorjev rahlo~uten in izpiljen odnos do estetske vrednosti uporabnih predmetov. V veliki ljubezni do izbranega materiala, sanjavi mirnosti in igrivi obliki so stoli, mize, omare, postelja in drugi izdelki prijazni našemu vsakdanjemu bivanju, bolj se zavemo `ivljenja. Ok- Takšno pohištvo daje prostoru do-ma~nost in ga bivanjsko obogati, razlije v okolju toplino in ponudi smisel; uporabniku pa nudi vrhunsko ugodje in uporabnost ter stik s kakovostnim naravnim materialom. Uporaba razli~nega lesa in njegovih barv, ki so kljub svoji navidezni skromnosti še kako ekspresivne, dajejo izdelkom likovno govorico, ki je še posebej o~arljiva in pri-vla~na. Ni pa samo pohištvo tisto, ki ka`e na inovativnost in ustvarjalnost Dejana - Uroša Šujdovi~a: tudi stolice, kov~ki, šatuljice, celo ogrlice iz lesa najdejo mesto v njegovi lesni pripovedi. Tu ni ideje mize, temve~ je samo miza, ena, ta, ki sedemo zanjo, in ki vsak njen del~ek, vsaka njena ~rta, vsa njena površina, tedaj ko je z nami, pripoveduje zgodbe iz preteklosti in za`ivi današnji trenutek. Domišljija in mojstrstvo ustvarjalca pri obdelavi lesa sta brezmejni, hkrati pa je vseskozi vidno poznavanje in spoštovanje tradicije: iskanje stikov v~eraj in danes. Razstava mizarskih izdelkov Dejana -Uroša Šujdovi~a je v klasicisti~nih pa-vilijonih graš~ine Dol, kjer so v za~et-ku prejšnjega stoletja shranjevali poleg drugih umetniških dragocenosti tudi pohištvo, da bi ga rešili propada. Tokrat bomo iskali povezavo med de-diš~ino in sodobnim v takšnem ambi-entu. Miro ŠUBELJ Razstava bo odprta od 24. septembra do 3. oktobra 1999 od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure v soboto in nedeljo od 16. do 19. ure. ras. LES wood 51 (1999) 9 Borzne vesti 289 ePic LES Ponudba in prodaja lesnih plo{~ IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM NOVO - VEZANE PLOŠ^E PVC ENOSTRANSKO BELE (INDONEZIJA) 2440 x 1220 x 2,4 mm 300 m2 299 SIT/m2 Ploš~a se uporablja za hrbtiš~a omar kot kvalitetnejše nadomestilo za lesomal, lesonit 2440 x 1220 x 15 mm 200 m2 1.300 SIT/m2 Ploš~a se uporablja za predelne stene, pohištvo (kuhinske nape itd.), enostransko je bela, druga stran je lauan furnir. Primerna je kot konstrukcijska ploš~a in zaradi svoje trdnosti in cene nadomeš~a beli iveral. PANEL PLOŠ^E VIROLA 3-slojna 1220 x 2440 x 20 mm 1,186 m3 BUKEV 3-slojna 1220 x 2440 x 18 mm 2,00 m3 FURNIRANE PANEL PLOŠ^E Furnir bukev, kvaliteta A/C 2600 x 1850 x 19 mm 55,82 m2 Furnir jesen, kvaliteta A/C 2600 x 1850 x 19 mm 28,58 m2 Furnir jelša, kvaliteta A/C, ZELO UGODNO 2600 x 1850 x 19 mm 76,82 m2 MASIVNE TRISLOJNE PLOŠ^E smreka, kvaliteta A 3980 x 1220 x 25 mm smreka, kvaliteta B 3480 x 1220 x 25 mm 106 m2 106 m2 smreka, 1500, 2000, 2500 x 28 mm 0,5m3 2500 x 1250 x 12 mm 109,375 m2 VEZANE PLOŠ^E MASIVNE ENOSLOJNE PLOŠ^E bukev, kval 2200 x 1220 x 4 mm bukev, kval 2000 x 1250 x 3 mm bukev, kval 2000 x 1250 x 4 mm bukev, kval 2000 x 1250 x 6 mm bukev, kval 2000 x 1250 x 8 mm bukev, kval bukev, kval bukev, kval iteta AB iteta BB iteta BB 1 m3 0,5 m3 1 m3 iteta BB - ZELO UGODNA CENA 1 m3 iteta BB- ZELO UGODNA CENA iteta BB 2000 x 1250 x 10 mm iteta BB 2,0 m3 1,5 m3 1 m3 iteta BB/C- ZELO UGODNA CENA 2200 x 1220 x 6, 8, 10 mm 5 m3 Kontaktna oseba: 2000 x 1250 x 12 mm 80.000 SIT/m3 76.000 SIT/m3 2.882 SIT/m2 3.046 SIT/m2 2.858 SIT/m2 2.945 SIT/m2 2.900 SIT/m2 125.000 SIT/m3 880,00 SIT/m2 199.000 SIT/m3 169.770 SIT/m3 135.000 SIT/m3 111.735 SIT/m3 115.000 SIT/m3 135.500 SIT/m3 149.000 SIT/m3 90.000 SIT/m3 IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM bukev, odporna proti vodi, kvaliteta CC 2220 x 1220 x 25 mm 2,0 m3 105.000 SIT/m3 smreka, odporna proti vodi, kvaliteta CC- ZELO UGODNA CENA IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM 2440 x 1220 x 12 mm 2440 x 1220 x 21 mm TAUARI 2440 x 1220 x 12 mm OKOUME 2500 x 1700 x 6 mm 2500 x 1700 x 10 mm 2500 x 1700 x 12 mm OKOUME - odporna proti vodi 2500 x 1700 x 8 mm 2500 x 1700 x 12 mm 2 m3 86.000 SIT/m3 0,9 m3 86.000 SIT/m3 1,8 m3 135.000 SIT/m3 1,0 m3 157.000 SIT/m3 1,5 m3 157.000 SIT/m3 1,0 m3 157.000 SIT/m3 2,5 m3 170.000 SIT/m3 2,5 m3 170.000 SIT/m3 NOVO OKOUME/TOPOL, kvaliteta BBB - ZELO UGODNA CENA v sept 2440 x 1220 x 9, 12, 15, 18, 21 mm 130.000 SIT/m3 TOPOL, kval 3500 x 1830 x 20 mm TOPOL, kval TOPOL, kval eta AB eta BB - ZELO UGODNA CENA 2520 x 1840 x 18 mm TOPOL, kvalit 2520 x 1840 x 10 mm 0,5 m3 129.990 SIT/m3 eta AB/C, 8,0 m3 125.000 SIT/m3 4,0 m3 145.000 SIT/m3 0,5 m3 191.922 SIT/m3 2520 x 1840 x 4 mm TOPOL, kval 2520 x 1720 x 18 mm 1,0 m3 130.000 SIT/m3 Furnirana TEAK, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 5 mm 4 m3 264.000 SIT/m3 Furnirana OREH, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 3,6 mm 2,8 m3 232.000 SIT/m3 Furnirana HRAST, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 5 mm 1,13 m3 305.000 SIT/m3 Furnirana JESEN, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 3,6 mm BREZA, kvaliteta BBB 1525 x 1525 x 4 mm 1525 x 1525 x 6 mm BREZA, kvaliteta BB/BB 1525 x 1525 x 10 mm 1525 x 1525 x 12 mm 1525 x 1525 x 15 mm 1525 x 1525 x 18 mm Vezana ploš~a s protidrsno folijo, odporna proti vodi, uporabnost za pode kamionov, prikolic itd., - ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 18 mm 5 m3 130.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 9 mm 5 m3 135.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 15 mm 7 m3 130.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 21 mm 15 m3 125.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 24 mm 0,5 m3 130.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 27 mm 7 m3 125.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 30 mm 7 m3 125.000 SIT/m3 0,5 m3 305.000 SIT/m3 3,63 m3 136.000 SIT/m3 3,5 m3 135.000 SIT/m3 7 m3 130.000 SIT/m3 10 m3 129.000 SIT/m3 3 m3 125.000 SIT/m3 123.000 SIT/m3 Vezana ploš~a z gladko folijo za gradbeništvo, odporna proti vodi, kvaliteta A - ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 24 mm 8 m3 125.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 21 mm 90 m3 125.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 18 mm 19 m3 125.189 SIT/m3 2500 x 1250 x 15 mm 25 m3 130.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 12 mm 12 m3 130.465 SIT/m3 2500 x 1250 x 9 mm 25 m3 135.000 SIT/m3 Vezana ploš~a, impregnirana za gradbeništvo, odporna proti vodi, kvaliteta BB- ZELO UGODNA CENA 1220 x 2440 x 18 mm 2 m3 105.000 SIT/m3 Vezana ploš~a, keruing (Burma), odporna proti vodi - ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 8 mm 8 m3 105.471 SIT/m3 2500 x 1250 x 12 mm 20 m3 104.215 SIT/m3 2500 x 1250 x 15 mm 0,2 m3 104.215 SIT/m3 Vezana ploš~a keruing je rde~e-vijoli~ne barve, površina enotna, po mehanskih lastnostih pa je podobna bukvi, tako da se lahko uporablja za konstrukcijsko uporabo v tapetništvu, za kontej-nerske pode, vagonske pode namesto masivnega lesa itd. Vezana ploš~a meranti (rde~i, rumeni) 2440 x 1220 x 3 mm 2440 x 1220 x 3,6 mm 2440 x 1220 x 5,2 mm 2440 x 1220 x 12 mm 2440 x 1220 x 15 mm POSEBNA PONUDBA: 6 m3 130.900 SIT/m3 10 m3 127.650 SIT/m3 1 m3 119.465 SIT/m3 4 m3 112.990 SIT/m3 22 m3 112.990 SIT/m3 surova vratna krila - lesonit širina 85, 95 cm 70 kos 2.300 SIT/m3 epic d.o.o., Postojna, pripravlja s 1. 1. 2000 izdajo poslovne kartice epic vezA. ^lani kluba bodo imeli posebne ugodnosti - beri popuste pri nakupu v maloprodajnih trgovinah epic: epicenter les Se`ana in fer-šped - epicenter les Nova Gorica ter v trgovinah pri poslovnih partnerjih Epica, s katerimi bo epic sklenil pogodbe, posebne popuste pri veleprodaji - nakupu vezanih ploš~ epic, uvrš~eni bodo v informacijsko on line bazo ponudbe vezanih ploš~ itd.. RevijaLES - KUPONZAPOPUST EPIC d.o.o. daje naro~nikom revijeLES 3% popust za ves prodajni program POPUST - EPIC - POPUST - EPIC EPIC d.o.o., Tr`a{ka 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Edo PROGAR, tel. 067/25-101, fax.: 067/24-140 LES wood 51 (1999) 9 Diplomske naloge 290 Diplomske naloge diplomantov Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v letu 1999 PINTAR, Jo`ef Konstrukcijske posebnosti notranje opreme plovil Constructional particularities of the indoor fittings of the vessel Mentorica: dr. Jasna Hrovatin Recenzent: prof. dr. Vekoslav Mihevc Visokošolska diplomska naloga Ljubljana 1999. IX, 66 f. : ilustr. ; 30 cm. Sign.: DN 653 UDK 684.4 ; 629.125 COBISS-ID 431753 Klju~ne besede: plovila, barke, pohištvo, konstrukcijske rešitve Izvle~ek: Notranja oprema plovil je izpostavljena popolnoma dru-ga~nim pogojem kot obi~ajno pohištvo v stanovanjih in hišah. Za njegovo izdelavo so potrebni Ijudje s posebnim znanjem in izkušnjami. Poleg oblike, dimenzij in konstrukcije se razlikuje tudi v izdelavi in monta`i. Zaradi gibanja plovila mora biti tako pohištvo in njeni sestavni deli kot tudi druga oprema pritrjena. Zaradi prepre~itve poškodb posadke so vogali zaobljeni, pohištvo pa ima oprijemala. Oblika, dimenzije in razporeditev je pomembna za varno gibanje, za ergonomi-jo in izkoriš~enost prostorov. Pohištvo plovilu pove~a trdnost. Vpliva tudi na maso in te`iš~e plovila, ki sta pomembna za dobre plovne lastnosti. Ostre klimatske razmere zahtevajo les odporne drevesne vrste, dobro površinsko zaš~ito in konstrukcijo, ki omogo~a zra~enje. Pohištvo je prilagojeno raznim inštalacijam, omogo~iti mora tudi njena popravila in zamenjavo. Vsako plovilo je izdelano za dolo~en namen in temu primema je tudi notranja oprema. SODJA, Miran Ekonomska utemeljitev brušenja ali skobljanja opa`nih ploš~ Economic arguments for sanding or planing of shutter boards Mentor prof. dr. Vekoslav Mihevc Recenzent dr. Franc Bizjak Višješolska diplomska naloga Ljubljana 1999. X, 49 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. ; 30 cm. Sign.: VN 333 UDK: 630*829.13:658.5 COBISS-ID 433289 Klju~ne besede: površinska zaš~ita, opa`ne ploš~e Izvle~ek: Predstavili smo sedanji na~in priprave ploš~ - brušenje za nanos zaš~itnega sloja ter primerjali brušeno površino ploš~ s skobljano, da bi videli, ~e so kakšne bistvene razlike v sijaju (funkcija gladkosti) nanešenega zaš~itnega sloja in koli~ini nanosa. Opravili smo tudi ekonomsko analizo prihrankov pri tehnologiji brušenja oziroma skobljanja opa`nih ploš~. ABRAM, Janez Izkoristek hlodovine pri proizvodnji lesa in elementov Log yield in the wood and element production Mentor dr. Franc Merzelj Recenzent prof. dr. Vekoslav Mihevc Visokošolska diplomska naloga Ljubljana 1999. IX, 65 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. ; 30 cm. Sign.: DN 659 UDK: 630*832.15 COBISS-ID 467337 Klju~ne besede: hlodovina, `agan les, elementi, izkoristek, rde~e srce Izvle~ek: V proizvodnji predstavlja les najve~ji materialni strošek. Zato smo analizirali dejansko porabo lesa in jo primerjali z normativi podjetja. lzvedli smo natan~ne meritve hlodovine, `aganega lesa in dec-imiranih elementov. Na osnovi meritev smo izra~unali koli~inski izkoristek lesa v `agalnici in decimirnici. Na koli~inski izkoristek v `agalnici vpliva premer, dol`ina in kvaliteta hlodovine, ki vklju~uje tudi vsebnost rde~ega srca. Koli~inski izkoristek v decimirnici zavisi od povpre~ne širine desk, dol`ine decimiranih elementov in drugih dejavnikov. ^EPIN, Janez Spremljanje glivnega razkroja lesa z merjenjem porabe kisika, tvorbe CO2 ter spremembe temperature Monitoring of fungal decomposition of wood with measuring the consumption of oxygen, production of CO2 and change of temperature Mentor prof. dr. Franci Pohleven Recenzent dr. Marko Petri~ Visokošolska diplomska naloga Ljubljana 1999. X, 70 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. ; 30 cm. Sign.: DN 654 UDK: 630*844.2 COBISS-ID 463753 Klju~ne besede: glive, razkroj lesa, respiracija, kisik, ogljikov dioksid, temperatura, vla`nost Izvle~ek: V raziskavi smo `eleli z meritvami uvesti in preizkusiti metodo za spremljanje razkroja lesa. Na za~etku je prisotnost gliv v lesu te`ko ugotoviti, zato smo pri represivni zaš~iti lesnih izdelkov pogosto pred dilemo ali naj predmete represivno zaš~itimo ali ne, kajti predmeti, vsaj na pogled, ne ka`ejo znakov oku`be. Z merjenjem porabe O2, tvorbe CO2 ter sprememb temperature in vla`nosti, pa bi njihovo prisotnost lahko pravo~asno zaznali. Za poskus smo uporabili glivo bele trohnobe Trametes ver-sicolori n rjave trohnobe Antrodia vaillantii. Vzorci so bili shranjeni v rastni komori. Meritve smo izvajali 7 tednov, ponavadi 4-krat na teden. Ugotovili smo naslednje: gliva T. versicolorj e zaradi kompleksnejšega sistema razgradnje po~asneje preraš~ala izpostavljen vzorec kot A. vaillantii, ki ima enostavnejši sistem razgradnje in les hitreje razkraja. Temperatura v lesnem vzorcu se spreminja podobno kot poraba O2 in je sorazmerna koli~ini nastalega CO2. Vlaga v vzorcu se je med razkrojem spreminjala sorazmerno s porabo O2 in tvorbo CO2. Vendar, ko je vla`nost dosegla 100 % porasta vlage zaradi na~ina merjenja nismo mogli ve~ slediti. T. versicolorj e v 27 dnevu dosegla najve~jo porabo O2 (2,91 mg/1/15 min), koli~ina nastalega CO2 pa je znašala 0,473 mg/1/15 min. A. vaillantiij e dosegla najve~jo porabo O2 (3,586 mg/1/15 min) 22 dne, koli~ina nastalega CO2 pa je znašala 0,091 mg/1/15 min. Metoda za spremljanje glivne aktivnosti se je izkazala za uspešno, rezultati meritev pa ka`ejo, da se vrednosti parametrov spreminjajo v odvisnosti drug od drugega. Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc. LES wood 51 (1999) 9 Anotacije Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakutete 22 (1999) {t. 7 ANATOMIJA, TEHNOLOGIJA IN SU[ENJE LESA dr. @eljko Gori{ek, dr. Katarina ^ufar, Aleš Stra`e, dipl. in`. H. M. GU, A. ZINK-SHARP: Measurement of moisture gradients during kiln-drying Dolo~anje vla`nostnega gradienta pri sušenju lesa Forest Products Journal (1999) 49 (4): 77 - 86 (en. 7 ref.) A.S. Reduciranje ~asa sušenja in porabe energije sta potencial posrednih ekonomskih koristi lesne industrije, vendar pa pove~ujeta tudi tveganje nastanka sušilnih napak ter zni`evanje kakovosti kon~nih izdelkov. Klju~ krajšanja ~asov in izboljšanja kakovosti sušenja je v poznavanju lesa ter razumevanju gibanja vlage v njem med sušilnim postopkom. V delu sta razviti in predstavljeni dve metodi merjenja lesne vla`nosti (“flaking” = “metoda kosmi~ev”, “razor blade slicing” = “metoda britve”) ter primerjani z znanima pre`agovalno ter Forstnerjevometodo vrtanja. Za preverjanje lastnosti posameznih metod so sušili les rde~ega hrasta (Quercus rubraL.) dimenzij 40 × 50 × 500 mm pri konstantnih sušilnih pogojih (T = 40 °C, j = 83) do kon~ne ravnovesne vla`nosti (ur = 16 %, t = 8 dni). S spremljanjem vla`nostnega gradienta v procesu sušenja so ugotovili, da pre`agovalna metoda podcenjuje dejansko vla`nost lesa, vrednosti Forstnerjevemetode pa so vselej nad dejansko lesno vla`nostjo. Ker so se vrednosti obeh nanovo razvitih metod gibale vselej med vrednostmi zgoraj predhodno znanih metod, sta slednji bli`je aktualnim razmeram v materialu. “Metoda britve” je hitra, enostavna in tako primerna za prakti~no uporabo v lesarstvu, s padanjem lesne vla`nosti pa postaja odvzemanje vzorcev te`avnejše. “Metoda kos-mi~ev”nudi podrobnejše informacije o lesni vla`nosti ter s tem morebitni distribuciji napetosti in deformacij, je pa ~asovno potratna in zahteva ve~ in natan~nejšo opremo. C. TREMBLAY, A. CLOUTIER, B. GRADJEAN: Experimental determination of the ratio of vapor diffusion to the total water movement in wood during drying Prebrali smo za vas Eksperimentalno dolo~evanje dele`a parne difuzije pri gibanju lesne vlage med sušenjem Wood and Fiber Science (1999) 31 (3): 235 - 248 (en. 20 ref.) A.S. Faza padajo~e sušilne hitrosti je energijsko in ~asovno najbolj obremenjujo~i del sušilnega postopka ter tudi interval mogo~ega generiranja sušilnih napetosti in napak. Vlaga v lesu se v tem intervalu giblje izklju~no difuzijsko skozi celi~ne stene ter s parno difuzijo prek izpraznjenih celi~nih lumnov. Spremljanje prenosa toplote, kot neposrednega vzroka koncentracijskega oz. vla`nostnega gradienta, se danes opravlja na osnovi dveh znanih pristopov: Luikov pristop z vla`nostnim gradientom, ter Whitakerjev ve~-kompo-nentni pristop. Raziskovalci so na osnovi prvega pristopa z metodo kon~nih elementovizdelali dvodimenzionalni model sušenja lesa. V model so vklju~ili eksperimentalne ugotovitve pri sušenju ameriškega bora (Pinus resinosa Ait.) v treh razli~nih re`imih sušenja (Ts = 18 °C, Tv = 12,5 °C, Ts = 56 °C, Tv = 46,5 °C, Ts = 85 °C, Tv = 77,5 °C) do enotne ravnovesne kon~ne vla`nosti ur = 9 %. Rezultati originalno izpeljane metode eksperimentalnega dolo~evanja dele`a parne difuzije pri transportu vlage v lesu (e) iz ena~b prenosa toplote ka`ejo naraš~anje e od 0,15 do 0,5 pri padcu vla`nosti lesa iz sve`ega stanja do u = 15 % . Dele` parne difuzije v vla`nostnem obmo~ju (uod 35 % do 120 %) ostaja konstanten ter znaša prib. 0,33. Temperaturne odvisnosti dele`a parne difuzije v raziskavi niso uspeli dokazati. KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE dr. Jasna Hrovatin, dipl. ing. arh. ANON.: Zeitgemäße Formensprache (Bundeswettbewerb “Die Gute Form 1999”) Sodobna govorica oblik (Zvezno tekmovanje “Dobra oblika 1999”) BM extra (1999) BM extra karriere 24 - 31 (de., 0 ref.) Na tekmovanju “Die Gute Form” se vsako leto predstavijo mladi mizarji z najboljšimi izdelki minulega leta. Sedem~lanska `irija je ocenjevala: originalnost, ustrezno izbiro materiala, smotrno obliko, ob~utek za konstrukcijo, kreativnost konstrukcijskih rešitev in kakovostno izvedbo. Prvo nagrado je dobil Gerold Schwarberg iz Bremna za svoj iluzionisti~ni pohištveni objekt s poudarjeno estetsko komponento. Drugo nagrado je dobil Jür- 291 gen Kamppeter za paravan z regalom, izdelan iz javora v kombinaciji s tekstilom. Tretjo nagrado pa je prejel Lutz Paul za pisalni pult racionalne in čiste oblike. (Članek na isto tematiko je tudi v reviji dds 7/ 99 str. 26-27.) FINK,H. Spiel - Möbel! Pohištvo kot igralo dds (1999) 82 (6) 28-29, (de., 0 ref.) Dobre igrače, vkomponirane v pohištvo, so redke. S tem problemom se je spoprijel Gerd Kaden. Značilnost sestavnih elementov iz vezane plošče, površinsko zaščitene z oljem, je poševnost stranic pod kotom 15 stopinj. Dvodimenzionalni elementi se lahko zlagajo v tridimenzionalne kompozicije najrazličnejših oblik, ki lahko rabijo kot pohištveni elementi, podesti in igralne hišice. Originalnost sistema je tudi v tem, da se dajo ravne pokončne površine pohištva uporabiti kot igralne površine za številne igre: zlaganje kock, lesene puzzle, spuščanje lesenih krogel, ovijanje vrvi... ANON Arbeitsplatz - Gestaltung Oblikovanje delovnega prostora za delo z ra~unalnikom BM (1999) 50+ 92 (7) 103-106 (de., 0 ref.) V članku so predstavljene pravilne pozicije monitorja in tipkovnice, priporočena oddaljenosti in kot zaslona glede na uporabnika. Komentirane so oblike in potrebne dimenzije miz za delovno mesto z računalnikom. Potrebe po nastavljivem podnožju miz po višini in prednosti po višini nastavljivih stenskih konzolnih nosilcev za monitor. Omenjeni so nemški in evropski standardi za obravnavano področje. PATOLOGIJA IN ZAŠČITA LESA prof. dr. Franci Pohleven, doc. dr. Marko Petrič MARTINEZ-INIGO, M.J.; IMMERZEEL, P.; GUTIERREZ, A.; CARLOS DEL RIO, J.; SIERRA-ALVAREZ, R. Biodegradability of extractives in sap-wood and heartwood from scots pine by sapstain and white rot fungi. Biorazgradljivost ekstraktivnih snovi v beljavi in jedrovini borovega lesa z modrivkami in glivami bele trohnobe. Holzforschung (1999) 53 (3) 247-252 (en., 29 ref.) Pri proizvodnji celuloze in papirja se med procesom delignifikacije izločajo ekstraktivne snovi, ki se skupaj z LES wood 51 (1999) 9 Prebrali smo za vas 292 razli~nimi vlakni, anorganskimi solmi in dodatki usedajo v obliki tako imenovane “smole”. Le-ta povzro~a te`ave pri delovanju strojev ter zmanjšuje trdnost in svetlost lesne kaše. Nastajanje “smole” je mo`no prepre~iti tudi z razli~nimi biotehnološkimi postopki, kar je še posebej pomembno z vidika varovanja okolja. Avtorji raziskave opisujejo razgradnjo lipofilnih ekstraktivnih snovi v bel-javi in jedrovini lesa bora (Pinus sylvestris) z lesnimi glivami. Preizkusili so mo`nosti uporabe gliv bele trohnobe Bjerkandera sp. in Funalia trogiiter gliv, povzro~iteljic obarvanja lesa, Ophiostoma ainoaei n Ceratocystis allan-tospora. Vse omenjene glive so razgrajevale trigliceride, maš~obne kisline z dolgimi verigami, steril estre in voske. Le glivi bele trohnobe sta lahko razkrojili tudi ste-role in smolne kisline. Vendar pa je bila gliva F. trogii zelo ob~utljiva na ekstraktivne snovi v jedrovini. Bjerkan-dera sp.p a je izkazala visoko tolerantnost na toksi~ne ekstraktivne snovi in ka`e, da je zaradi svoje u~inkovi- tosti pri razgradnji ekstraktivov v beljavi in jedrovini potencialno uporabna pri biotehnoloških postopkih prepre~evanja nastanka “smole” med proizvodnjo lesne kaše in papirja. Omenjena gliva pa slabo razkraja celulozo, kar njeno uporabnost za biotehnološke postopke v celulozni industriji le še pove~uje. SEAN, T.; BRUNETTE, G.; COTE, F. Protection of oriented strandboard with borate. Zaš~ita OSB ploš~e z boratom. Forest Products Journal (1999) 49 (6) 47-51 (en., 9 ref.) Tako kot drugi lesni materiali, so tudi OSB ploš~e izpostavljene napadom lesnih insektov in oku`bam z lesnimi glivami. Klasi~na zaš~itna sredstva za les, CCA, pentaklorofenol in kreozotna olja, so zaradi zahtev po varovanju okolja za zaš~ito OSB ploš~ nesprejemljiva. Tehnološko dokaj enostavno je mo`no ploš~e med procesom proizvodnje zaš~ititi s prahom okolju prijaznega cinkovega borata. Vendar pa se zaradi kemijskih reakcij med boratom in fenolformaldehidnimi smolami poslabšajo mehanske lastnosti impregniranih OSB ploš~. Avtorji ~lanka so ugotovili, da trdnost ploš~, ki vsebujejo cinkov borat, lahko izboljšajo z dodajanjem polietilen glikola. Cinkov borat se iz takih ploš~ sicer deloma izpira, vendar pa z dovolj visokimi koncentracijami borata lahko prepre~imo razkroj lesa z glivami razkrojevalkami lesa. Prav tako so bile impregnirane lesne ploš~e odporne proti napadom termitov. Dodajanje cinkovega borata torej razširja uporabnost OSB ploš~ v pogojih, kjer jih do sedaj, zaradi nevarnosti glivnega razkroja in napadov lesnih insektov, niso vgrajevali. Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc. LESTEH ‘99 Kranj, 10. – 13. november ‘99 mednarodni sejem sodobne tehnologije na podro~ju obdelave lesa in proizvodnje pohištva, namenjen obrti oziroma malemu gospodarstvu INFORMACIJE – INFORMACIJE – INFORMACIJE PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ d.d. Stara cesta 25, 4000 KRANJ telefon: 064/221-634 telefax: 064/222-696 E-mail: gorenjski.sejem@ siol.net SODELUJTE NA PRVOVRSTNEM SEJEMSKEM SRE^ANJU PONUDBE SODOBNE TEHNOLOGIJE NA PODRO^JU OBDELAVE LESA IN POVPRAŠEVANJA S STRANI MALEGA GOSPODARSTVA OD 10. DO 13. NOVEMBRA NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU