Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, torek 19. JuHja 1938
Ste v. 161. Leto XII. (XiX.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in upravni Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-55 bbaja razen nedelje in praznikov*vsak dan ob 14. uri 1 Velja mesečno prejeman V upravi ali po pošti 10 din. dostavljen na dom 12 din 1 Oglasi po ceniku 1 Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« * Ljubljani ' Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
99
Hranilni
Poješ par neznatnih tablic in imaš dovolj za ves dan. Pomislite, kak preobrat v gospodinjstvu, celotnem gospodarskem procesu in socialnem življenju sploh! Neznatne zavžite količine koncentrirane hrane so bile še nedavno sanjavo ugibanje in domišljijsko prerokovanje srečnega bodočega življenja, danes je to resno znanstveno raziskovanje. Sicer smo baje še daleč od praktične rešitve, ker hrana res ni tako enostavna zadeva kakor n. pr. kemično čiščenje ali kake krmilne pogače. Človek potrebuje izvestno količino hrane v vzdrževalne in produktivne namene. S par tablicami pa bi se menda izstradal. A nele to. Hrana mora vsebovati v določenem proporcu škrob (sladkor), ogljikove vodane (hidrate), tolšče, beljakovino, rudninske snovi (kalij, apno, železo i. dr.!), kakor tudi dopolnilne snovi — vitamine, razen tega prijeten okus.
Najdražje so beljakovine ali proteini. Glad siromašnih je v prvi vrsti pomanjkanje beljakovine, socialni problem, v kolikor zadeva prehrano, je problem beljakovin.
S tem problemom se bavijo kemiki iz avtarktičnih gospodarskih področij z intenzivnim oboroževalnim gospodarstvom povsem neproduktivnega značaja. Tako so n. pr. mislili, kako bi pridobivali grozdni sladkor iz lesne žagovine in v njej gojili droži (kvasnice); s pomočjo zračnega dušika bi pridobivali kvasno beljakovino. To se ni obneslo. Najcenejše beljakovine so še vedno iz krompirja.
Na tem polju so najaktivnejši nemški kemiki, katerih uspešni izsledki naj bi rešili problem prehrane, ki provzroča državi velike preglavice. Baje jim je prošlo leto uspelo nadomestiti del dušika — ki sestavlja beljakovine in je zato izredno pomembna prvina —, potrebnega domačim živalim (v krmi), nadomestiti z neko novo enostavno spojitvijo organske kemije — z ogljikovim amidom ali sečnino. To je bila prva organska spojitev, izvedena na umeten način že pred stoletji po kemiku VVohlerju. Tej sintezi je sledilo mnogo drugih. Danes dobivajo sečnino iz zračnega dušika m stane ^to beljakovine anše hrane. Z neštevilnimi poskusi so biokemiki dognali, da more nadomestiti sečnina pri vseh preiskanih živalskih vrstah okrog V5 dušika. Tako se bo spremenila snov. katere stot stane okrog 450 din, iz gnojila v hranivo. Do tukaj gre za krmo živali; vprašanje je, Če se bodo s sečjo hranili tudi ljudje. Nedvomno so se vršili Že mnogi tozadevni poskusi, o katerih pa javnost ne ve.
Zadeva je. kot rečeno, zlasti za avtarkije zelo važna, zato hitijo, da bi dosegla uspeh, ki bi rešil problem prehrane živali in ljudi, kar tvori ogromno pasivno postavko v devizr.i bilanci. Ogromni zneski, ki se zlivajo iz države, obtežujejo državne finance.
Eno je laboratorij, drugo praktična izvajanja. Mogoče je naš dvom preuranjen, a je že tako. da so velikim napovedim sledila le neznatna dejanja. Tukaj gre za tajne prirodne tvornice z neotipljivimi ali le deloma otipljivimi zakoni ali za tajna celotnosti proti veličini Človeškega duha. ►ravijo, da dosežemo bogove prej z zmer nim ko pa nestrpnim korakom.
Zna se pripetiti, da se bodo že vidnim težkim posledicam »napredne« avtarkije 7' krvne motnje škrobut. izpadanje zob itd. — pridružile še hujše in skrajno opas-hc rasni biologiji. Prehrana je res čudna i'j zamotana življenjska zadeva in težko si je misliti, da bi človek mogel zamenjati !}• pr. jajce (beljakovina) za neprijetno dišečo seč (scalnico).
V Palestini zopet krvavi spopadi
JERUZALEM, 19. julija. Navzlic poostrenim ukrepom angleških mandatnih oblastev v svrho pomirjenja zemlje se ni posrečilo doseči pomirjenja med arabskim ter židovskim življem. V noči na torek je bilo več spopadov, ki so zahtevali nove mrtve in ranjene. Več sto oboroženih Arabcev je navalilo na židovsko naselbino Usuf pri Nablusu. Med Arabci na eni strani ter angleško policijo na drugi strani se je razvila pravcata bitka, ki je trajala
tri ure. Na bojišču je obležalo več mrtvih in na stotine ranjenih. Končno so se Arabci umaknili. Nadaljuje se uničevanje komunikacij, železniška proga Nablus— Jeruzalem je bila v dolžini 300 m popolnoma uničena. Tudi glavna cesta, ki veže Nablus z Jeruzalemom, je bila na več mestih razdejana do neuporabnosti. Arabci so uničili tudi dva mosta ter več telefonskih napeljav in elektrovodov, tako da je Jeruzalem popolnoma izoliran.
UoMiHSM	kmijiea
Bukarešta, 19. julija.
Ob 17.49 je na gradu Pelešu na Sinaji preminila rumunska kraljica mati Marija, ki je doživela 63 let. Bolehala je na jetrih in ledvicah. Pokojna romunska kraljica Marija je bila med najvidnejšimi vladaricami povojne Evrope. Po rodu je bila Angležinja, bila je vsestransko izobražena. Ko ni bila niti 19 let stara, se je poročila s takratnim romunskim prestolonaslednikom Ferdinandom, ki mu je stala ob strani s svojo inteligenco in bistruomnostjo. t Romunski kralj Ferdinand in kraljica Ma-
rija sta imela petero otrok. Sinova sta sedanji kralj Karol in princ Nikolaj. Najstarejša hčerka Elizabeta je bila poročena z grškim kraljem Jurijem, najmlajša Ileana pa je soproga avstrijskega nadvojvode Antona. Druga njena hči z materinim imenom je naša ljubljena kraljica Marija.
Pokojna romunska kraljica Marija se ie udejstvovala tudi na književnem polju. — Romunski narod ji bo trajno hvaležen za vse dobro, kar je napravila zanj v težkih dneh svetovne vojne.
Parfz v blesku in sijaju spre emnih slovesnosti
PARIZ, 19. julija. Nepregledne množice so šle včeraj preko Elizejskih poljan in velikih bulevardov, ki so okrašeni za spre jem angleškega kraljevskega para. Ob 5.30 popoldne bo angleška kraljevska dvojica obiskala prezidenta Lebruna v Elizejski palači. Dve uri pozneje bo veliki državni diner. V apartemanih Elizejske palačo bosta sprejemala goste angleški kraljevski par in prezident Lebrun. Miza za glasbo bo vpostavijena v obliki podkve. Na diner je povabljenih 270 oseb, med drugimi ministrski predsednik Dala-dier z vsemi ministri, skupščinski predsednik Herriot, maršal Petain ter druge vidne osebe angleškega ter francoskega političnega življenja. Ves aranžma je v znamenju rož, cvetja in grbov yorške kra ijevske hiše. V celoti je šlo preko 50.000 cvetlic za okrasitev dvorane. Točno o pol noči se bo kraljevski par vračal po bajno razsvetljenih pariških ulicah v svoje apart mane na Quai d’ Orsayu.
PARIZ, 19. julija. V pariških krogih zelo komentirajo ostro izjavo in grožnjo, ki jo je izustil glavni tajnik marksistične strokovne zveze Jouhaux v Avignonu, in sicer na naslov Daladierove vlade. Jouhaux očita Daladieru, da sabotira smernice politike ljudske fronte tako na torišču notranje in zunanjo politike, kakor tudi socialne in gospodarske politike. Splošen položaj sili delavstvo k temu, da preide že v oktobru ali novembru k novi ofenzivi, da sl zasigura pravice, ki gredo delavskemu razredu. Ta grožnja se komentira tem bolj, ker je bila izrečena na predvečer obiska angleškega kralja. V gotovih krogih se opaža bojazen radi notranjega miru v Franciji, kjer splošno pričakujejo, da hoče skrajna levica pahniti strokovne organizacije v borbo, ki naj ji prinese oblast v državi. Predsednik vlado Daiadicr je prejel iz vrst desničarskih poslancev pisma, v katerih ga prosijo, naj zasigura mir v državi.
Marišasske »sviee
Smrtna kosa. Umrl je mizarski mojster Jurij Kristovič. Bil jc blag mož, dobričina, poštenjak. Jutri v sredo ob 16.45 ga pospremimo na njegovi posledji poti ,■ mrtvašnice na frančiškansko pokopališče na Pobrežju. Svetal mu spomin, žalujočim naše toplo sočutje!
Iz banovinske službe. Napredovali so: Banovinski kmetijski uradnik Ivo Bregant pri sreskem načelstvu v Ptuju v VII. položajno skupino. V VIII. položajno skupino je napredovala Olga Cizelj, banovinska arhivska uradnica pri banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. V IX. pol. skupino Konrad Čeh, žigosač pri oddelku kontrole mer na sreskem načelstvi v Mariboru levi breg.
Razvoj Maribora. Maribor je edino naše mesto, ki se po osvobojenjti še ni povečalo na račun inkorporacije okolice. Povečanje števila prebivalstva v teh 20 letih je povzročil Ie naravni prirastek in pritok novih naseljencev. To povečanje znaša okoli 10.000 duš, kar v primeri s povečanjem drugih večjih mest naše kraljevine gotovo ni veliko, a upoštevati moramo, da se je tembolj razvila neposredne okolica, ki dejansko že davno ni nič več drugega kakor mariborsko predmestje. Ta okolica je narasla prav tako za okoli
10.000	prebivalcev in skupaj z njo šteje sedaj Maribor nad 55.000 duš. Mnogo večje kakor številčne, so pa spremembe, ki so nastale v povojnem Mariboru na ! področju gospodarske in socialne strukture. Prejšnji značaj mesta se je docela j umaknil novemu razvoju, ki je dobil najvidnejši poudarek v industralizaciji. Toda ! tudi industrija se je docela preorientirala, I Dočim je pred osvobojenjem prednja«' l usnjarska, lesna, mlinska, pivovarniška (in sorodna industrija, prednjači sedaj j tekstilna, kovinska in kemična. Prejšnje j vodilne industrije so večinoma shirale ali !pa celo popolnoma izginile. Kako močno j je ta razvoj vplival na preobrazbo in raz-, voj mesta, bodo pokazale najlepše letošnjo razstave VII. Afariborskega tedna od ;6. do 15. avgusta.
Podprimo nabiralno akci/o za oradnio doma matičnega Sokola
Hovi britanski bombniki „Spit fire“
LONDON, 19. julija. Iz verodostojnih virov se doznavajo podrobnosti o doslej največjem naročilu vojaških letal v Veliki Britaniji. Nova letala, ki jih je britanski letalski minister Kingsly Wood naročil v novih tvornicah lorda Nufielda, bodo svojevrstno zgrajena pod označbo »Spit fire«
(bljuva ogenj). Pri teh letalih se bodo upo rabili znani motorji tvrdke VVickers. Zunaj bodo letala konstruirana iz dur aluminija. Pilotovo mesto se nahaja na repu letala. Pretežni del najnovejše vrste letal katerih bo 1000, bo Imel motorje Rolls Royce od 1000 konjskih sil. Tl novi bri-
V Ki evu je pogorela na večja tv-rnica
MOSKVA, 19. julija. V Klewu je zgo-jvse objekte, tako da je Šestnadstropna rela včeraj popoldne največja čevljarska, stavba popolnoma zgorela. Zgorele so tvornlca sovjetske Rusije. Navzlic hitri tudi ogromne količine usnja In že izgo-
intcrvenciji 12 gasilskih čet ter vojaštva.......
1 ni bilo mogoče pogasiti ognja, ki je zajel
tanski bombniki bodo lahko razvili brzino 550 km na uro ter se smatrajo kot naj-hltrcjša letala na svetu. Britanski tisk objavlja izčrpne komentarje glede tega naročila in povdarja, da so nove tvornice ne daleč Birminghama tako zgrajene, da lahko izdelujejo najrazličnejša letala za vojaške, trgovske, znanstvene In druge svrhe, zlasti se naglašajo velike zasluge lorda Nufielda za britansko letalstvo, ter se povdarja, da je vlada prepustila lordu Nufieldu proste roke pri izgradnji leta! za britansko vojsko.
Zanimivo bi bilo slišati mnenje francoskih, angleških, ruskih in drugih kemikov-biologov, katerim se prav nič ne mudi za nemškimi kolegi.
tovljenlh predmetov. Tudi stroji so bili po ognju popolnoma uničeni.
Grob pri grobu. V Košakih 25 je umri v starosti 95 let bivši župan Valentin Schaffer. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje.
M stki
'PSBiieznuuam
Normano sSatvo v Narodni odbrani
Na glavni skupščini Narodne odbrane dne 16. julija je bil izvoljen osrednji odbor. Obiastva so rezultat volitev vzela na znanje in je zopet izvoljeni osrednji odbor prevzel vodstvo. Komisariat je bi! i ukinjen, obenem pa je bilo obnovljeno j normalno stanje v Narodni odbrani.
bodo voUve
Celjska »Nova doba« poroča v Št. 29; V tej zadevi smo slišali v zadnjem Času izjavo predsednika vlade dr. Stojadinovi-ča v Južni Srbiji ter izjavo notranjega ministra dr. Korošča pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Kot tretji pa je prišel v »Slovenskem gospodarju«, ki izjavo dr. Korošča še bolj nazorno tolmači in pra-I vi, da bodo skupščinske volitve tedaj, ko J bo žito pod streho in ko bo krompir skopan ter bodo že ceste proste, da bodo lahko osebni in tovorni avtomobili vozili svobodne voiilce na svobodne volitve. 'Tudi misli, da bodo bodoče volitve jasno
Razočaranje
PARAGVAJ, v jul. 1938. Po sporazu- , mu med Bolivijo in Paragvajem so bili nekateri tvorničarji orožja zelo razočarani. Prepričani so namreč sedaj, da ni niti v Boliviji, niti v Paragvaju ljudi, ki bi se borili iz idealov.
uMkuske ideake
Kvota za izvoz lesa v Nemčijo. V smislu poročila Narodne banke znaša jugoslovanska kvota za izvoz lesa v Nemčijo v mesecih julij, avgust in september t. 1.
4,163.000	mark. Ta kvota velja samo za izvoz v 'staro Nemčijo, ne pa za bivšo Avstrijo.
Producenti za zvišanje, trgovci za znižanje cen nove pšenice. V resoluciji, ki je bila sprejeta na konferenci poljedel. združenja in zadružne zveze, se zaihteva, da se naj cene vsem poljedelskim proizvodom zvišajo, v prvi vrsti pšenici. Trgovci z žitom pa so proti vsakemu zvišanju dosedanje odkupne cene za pšenico, ter zahtevajo celo, da se odkupna cena za novo pšenico zniža.
Izvoz jabolk v Nemčijo se bo pričel 1. avgusta. V Nemčiji imamo zasiguran kon tigent 1700 vagonov. V smislu informacij iz Berlina bodo dala nemška oblastva uvozna dovoljenja za naše sadje po sledečih maksimalnih cenah: Namizna jabolka, prvovrstne kakovosti do 31. avgusta t. 1. 25 mark franko nemško avstrijska meja, odnosno 22 mark franco nemško jugoslovenska meja, ista jabolka v sept. 22, odnosno 19 mark. Po podatkih Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine bo letos naša letina jabolk v Sloveniji in v Srbiji v splošnem dobra.
Stare vloge bo izplačala Prva hrvat-ska štedionica v smislu sklepa svojega ravnateljstva. Omenjena banka je z včerajšnjim dnem pričela izplačevati vse stare vloge, ki so na dan 23. aprila 1932, ko je šla pod zaščito, znašale 10.000 din ali manj. V kolikor te stare vloge ne bodo dvignjene, bodo skupno z obrestmi pre-nešene na nove vloge.
Stanje vinogradov v dravski banovini.
Banovinski vinarski in sadjarski zavod v Mariboru poroča: Vinska trta se razvija zelo povoljno. Trsje je dobro odcvetelo in je zarodek zdrav. Vinogradi so v splošnem že četrtič poškropljeni v obrambo proti peronospori, ki v praktičnem smislu letos še ni povzročila kake večje škode V gotovih vinogradih se je prav v zadnjem času bolezen sicer pojavila in pri zadeva vinogradnikom skrbi, toda radi naprednega razvoja grozdja ni pričkovati posledic v večjem razmahu. Oidij se je pojavil v manjšem obsegu, a so ga vinogradniki s pravočasnim žvepljanjem zatrli, tako da je jagodje čisto, snažno in zdravo. Opažati je tu in tam poškodbe po grozdnem sukaču, toda v splošnem ni povzročil škodljivec na grozdju pomembne škode. V splošnem je pričakovati dobre in kakovostne letine, če ne bo zadela vinogradov v posameznih vinogradnik okoliših v pasjih dnevih kaka vremenska nezgoda.
Ne pozabi naročnine!
ftesem dmstv® J&dvm" &edd mše aŠKtejue pudivalee
V okviru proslav 20 letnice našega narodnega ujedinjenja in osvobojenja je bila v nedeljo v Gornji Radgoni poklonitvena manifestacija na grobovih radgonskih žrtev.
Inicijativo za to prireditev je dalo društvo »Jadran«, ki je s svojim moškim pev skim zborom pohitelo med obmejno ljudstvo, da s svojo pesmijo dvigne celotno prireditev na dostojno višino. Po maši, je zbor zapel v staroslovenščini primerno žalno skladbo »So svajatimi u pokoj«. Ob grobu na radgonskem pokopališču se je nato zbrala velika množica, da prisostvuje poklonitveni manifestaciji. Zbor je zapel »Vigred se povrne« ter »Soči«. Nato je predsednik »Jadrana« g. Kralj spregovoril v spomin padlim junakom ter položil lovorjev venec na grob; odet z narodno zastavo. Spregovoril je nato tajnik odbora za postavitev spom. g. P e r 11, učitelj v pokoju, ter se v imenu radgonskih društev zahvalil društvu »Jadran« za sodelovanje. Navzoči so bili zastopniki vseh radgonskih društev starosto radgonskega Sokola g. Mavričem in g. Pert-lom kot zastopnikom JS na čelu.
Popoldne je bil napovedan ljudski koncert »Jadrana«, ki je bil na vrtu restavracije »Pri lovcu« pod radgonskim gradom. Mogočna naša narodna in umetna pesem je navdušila polno zaseden vrt. Navdušenje se je stopnjevalo od pesmi do pesmi, večkrat je moral zbor ponavljati. Med solisti so želi obilo pohvale m priznanja g. M. Žižmonds svojim prijetnim tenorjem ter g. P i š č a n c kot baritonist. Zbor je vodil zaslužni in požrtvovalni pevovodja g. U. Vrabec. Petje »Jadranašev« je odmevalo preko Mure v sosednjo Nemčijo in so šetalci ob bregu prisluhnili naši lepi pesmi, ki je mogočno donela iz grl vrlih pevcev, ki se ne strašijo žrtev iij truda, kadar jih kliče nji-
hova dolžnost.
Med koncertom se je v imenu vseh zahvalil za krasni u|itek starosta radgonskega Sokola g. M a v r i č ter izrazil željo vsega navzočega občinstva, da naj »Jadran« še pride v obmejno Radgono ter s svojo mogočno in ubrano pesmijo razveseli obmejno ljudstvo. V svojem govoru je čestital zboru in pevovodji gosp. Vrabcu ter izjavil, da v Radgoni še ni donela tako lepo podana pesem.
Za lepa izvajanja g. Mavriča se je zahvalil predsednik »Jadrana« ter v svojem govoru.pritrdil, da.bo zbor še poletel na mejo ter v Radgono, ker se društvo zaveda, da lahko narodna pesem pripomore mnogo k. narodni zavesti. Zalivali!’se je tudi g. Pertlu za/ prijaznost, ki jo je izkazoval ves čas zboru, nadalje g. B r e n u, ki je pevcem razkazal ves grad in njegovo zgodovinsko preteklost, ter vsem poslušalcem, ki so sodelovali pri svečanosti na pokopališču in koncertu. Po njegovem govoru je množica zapela vseslovansko himno »Hej Slovani«.
V imenu občine in JS je spregovoril nato g. podžupan L a n č i č ter se istota-ko zahvalil v imenu vseli za užitek in prekrasno manifestacijo, ki bo vsem ostala v trajnem spominu. Povabil je »Ja dran« k svečanemu odkritju spomenika žrtvam, ki ga bo postavila občina in vsa radgonska narodna društva.
Proti večeru so pevci med neprestanim ploskanjem in pozdravljanjem krenili proti Apačem in Št. liju, da še pravočasno dospejo na Pesnico, kjer so na sokolskem nastopu zapeli več pesmi.
Društvo »Jadran« je ponovno izpričalo svojo požrtvovalnost in narodno zavest, ki jo čutijo vsi zborovi pevci. Želimo, da bi nas ta zbor še večkrat obiskal v Radgoni.
Malenšek je razložil pomen ustanovitve Zveze: Gojitev in čuvanje' tovarištva — Maistrovega duha, pomoč revnim članom. Tov. L ti k n a r je omenil naš sedanji položaj ob severni meji, potrebo skupnosti in pazljivosti ter vedne pripravljenosti, da ohranimo isto prevratno navdušenje kakor pred 20 leti ne samo med nami, ampak zlasti med našo mladino. Tajnik L i p u š je razložil poslovanje Zveze in vabil k pristopu. Po govoru predsednika tov. Vičarja je bil izvoljen odbor, ki jamči, da bo delovanje odseka v št. Jurju odgovarjalo miselnosti na naši meji. Naj še omenimo izjave tov. K a c a, ki je orisal .položaj našega kmeta in obrtnika in predloge za odpo-moč slabega položaja.
.Maistrovcem v št. Jurju kličemo; Bodite čuvarji naše meje in svobode kakor pred 20 leti!
p .kazale, da je sedanja JNS pri življenju samo še po milosti volilnega zakona, po katerem še po milosti volilnega zakona, po katerem so se 1. 1935. izvršile skupščinske volitve. Vsem nam je še gotovo
Naš mali Beograd slavi 20 let* nico osvobojenja
Sokolsko društvo v Rušah je dalo inicijativo za skupno proslavo 20Ietnice obstoja naše države, ki bo dne 24. julija 1938. Občina in vseh 14 ruških društev, brez ozira na politično in svetovno-na-zorno pripadnost, bo skupno proslavilo spomin na rajstvo naše države ter se s hvaležnostjo spominjalo vseh herojev, ki so padli in dali svoje življenje za zmago in vstajenje Jugoslavije.
Na predvečer dne 23. julija 1938 bo ob 20. uri baklada. Ob 21. uri bo na Kalvariji velik ognjement pod tehničnim vodstvom g. Japlja, tvrdke Stupica i- Ljub ljane. Ognjemet v tem velikem stilu, ki bo nedvomno poseben dogodek za ' so širšo okolico, je omogočila tvornica za dušik. Na trgu bo med tem koncert Puškega pevskega društva.
V nedeljo zjutraj bo budnica godbe Prost. gas. čete Ruše, ob pol 10. uri sv. maša na trgu, ob 11. uri zbor za povor ko, ki bo korakala od kolodvora skozi vas na letno gledališče Sokola Ruše, kjer bodo v knežji kamen vzidana »Povelja«. Po tej slovesnosti se vrši koncert Pevskega društva »Jadran« iz Maribora, ter obeh ruških pevskih zborov. Popoldne ob 15. uri igra ruško sokolsko gledališče koroško narodno igro v štirih dejanjih »Mi-klova Zala«, ki jo je po romanu popot-
nik dr. ,A. Dolar, Malenšek, L u k-n a r, L i p u š, Cimerman, Petrovič, K a c, Komel in drugi tovariši. V Resnikovi gostilni se je zbralo 41 Mai-strovcev-domačinov, katere je prisrčno pozdravil predsednik pripravljalnega odbora g. Vičar, zlasti še številne Maistrov-ce iz Maribora. Predsednik Zveze Maistrovih borcev g. dr. Dolar je v svojem poljudnem govoru opisal zgodovinski raz voj in položaj v našem obmejnem ozemlju, ponemčevanje Slovencev do prevrata, velevažen pomen naših dobrovoljcev v Rusiji in zlasti na solunski fronti ter Maistrove borce, ki so v kritičnih dneh prostovoljno brez kake obljube in pričakovanja nagrad zasedli in rešili lep kos naše severne slovenske zemlje in jo pod veščim vodstvom generala Maistra
šolsko leto 1938/39 državne nižje gozdarske šole v Mariboru prične dne 1. oktobra 1938. Sprejemali se bodo gojenci v enoletni tečaj. Pouk v tem tečaju bo trajal 10 mesecev in sicer od 1. oktobra 1938. pa do 31. julija 1939. Za sprejem v ta tečaj se zahteva z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Vsak prosilec, ki nima višje izobrazbe, kakor ljudskošol-ško, bo moral s sprejemnim izpitom dokazati, da ima zadostno znanje v osnovnih šolskih vedah. V enoleten tečaj se bodo sprejemali predvsem tisti kandidati, ki imajo že nekaj gozdarske prakse, nadalje tudi sinovi malih, srednjih in velikih gozdnih posestnikov, ki ostanejo doma kot gospodarji, in slednjič ostali, ki imajo veselje do gozdarske stroke. Kandidati, stari pod 16 in nad 24 let, se bodo sprejemali le izjemoma. Šola je združena z internatom. Oskrbnina za internat znaša mesečno din 500.—. Pridnim in siromašnim prosilcem se bodo dovolila po možnosti do polovice prosta mesta, toda še-le v II. polletju šolskega leta. Prošnje je vložiti najkasneje do 31. avgusta 1938. pri upravi šole, ki daje vsa potrebna pojasnila. Pravilno kolkovaniin, lastnoročno pisanim prošnjam je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo odnosno odpustnico, nravstveno spričevalo, zdravniško spričevalo, da je prosilec telesno in duševno popolnoma zdrav za bodočo naporno gozdarsko službo, izjavo starišev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati vse stroške šolanja. — Ravnateljstvo državne nižje gozdarske šole Maribor.
Vtis s sprehoda v zapadnem delu Maribora. Prejeli smo s prošnjo za objavo: če prideš po dr. Ant. Medvedovi ulici do njenega stika s Turnerjevo ulico, te^ neprijetno zbode v oči tam na oglu ležeča, že več let nezazidana parcela, kjer je bilo do letos nedovoljeno odlagališče smeti in razne sipine. Ker je rob parcele ob obeh straneh že precej visoko nasipan in je v nekaj slučajih že posegla policija vmes, se letos več ne upajo priložostni delavci izpraznjevati tam razne nesnage. Na tej parceli je že lansko leto zrastla visoka trava, ki je ni nihče pokosil, prav tako sc
ohranili Jugoslaviji. Podpredsednik Joža j letos bohoti na njej visoka, sedaj že pre-
S praškega vsesokolskega zleta
v spominu, kako je klerikalno časopisje
1.	1935, napadalo tedanji volilni red in ga]nonia na novo dramatiziral za uprizoritev proglašalo za sramoto pred svetom. Pa bo verjetno še pred trgatvijo obširno
obrazložil vse vrline in prednosti obstoječega volilnega reda, ki bo v 1. 1938. pozno v jeseni omogočil, da bo dobro slovensko ljudstvo po starem volilnem redu moglo na svobodnih volitvah izvoliti “esnične predstavnike naroda, čas pač hiti in napredek v našem notranjem življenju je od I. 1935. tako vsestranski, da bomo tudi to prenesli in JNS še vedno ne bo pokopana, ker jugoslovenska misel v naši državi in tudi med Slovenci ne bo propadlo, saj je prestala že težje viharje, četudi je bila od klerikalcev že pred petomajskimi volitvami 1. 1935. tako svečano v grob polagana.«
na prostem tajnik ruškega Sokola gospod Franjo S o r n i k. Režijo vodi Rušan, operni pevec g. Vekoslav J a n k o. V novi dramatizaciji bo »Miklova Zala«, narodna igra, polna junaštva in rodoljubja, samozavesti in ponosa ter nepremagljive ljubezni do naše slovenske zemlje in ju-goslovenske vzajemnosti.
Nova postojanka Maistrovih borcev
Odbor Zveze Maistrovih borcev je bil v nedeljo popoldan povabljen v obmejni Št. Jurij ob Pesnici, kjer se je na pobudo trgovca V ič a r j a ustanovil njen peti odsek. Povabilu so se odzvali predsed-
Naš naraščaj pri nastopu
Ma ubila mater šestih otrok m 16 letno deklito
Tudi na Dravskem polju je v nedeljo dopoldne divjalo neurje in je v Prepolah pri Račah udarila strela v stanovanjsko poslopje posestnika Zunkoviča. Bilo je to okoli 8.30 ko so vsi domači odšli k maši in je bila doma le 16 letna hčerka Barbara Žunkovičeva, ki se je pravkar odpravljala, da bi šla k maši. Ko se je v sobi oblačila, pa je strela udarila v hišo in je strela šinila skozi dimnik v strop, odtod pa naravnost v nesrečno Barbaro Zunkovičevo, ki je pri priči obležala mrtva na tleli. Ko so prišli starši domov, so našli svojo nesrečno hčerko vso ožgano negibno sredi sobe. Poklicali so takoj zdravnika, toda vsa prizadevanja so bila zaman, ker je bila Barbara Žunkovičeva že mrtva.
V nedelo so se zbrali nad Murskim poliem in Slovenskimi goricami črni obla-
ki, ki niso obetali nič ka dobrega. Klujb temu, da je tu grozna suša, so se ljudje s strahom ozirali proti nebu, kaj bo, kajti ljudje vedo o uničujočem elementu, ki je upostošil lepe vinograde pri Bizeljskem.
Okrog 11. ure je pričelo grmeti in deževati. Pri Mali Nedelji je 45 letna posestnica Terezija Karba v hlevu molzla. Spomnila se je, da je v sobi odprto okno in ga hitela zapirat. V sobi je bil tudi njen mož, ki je med tem že zaprl okno. Okrog 11.30 .ie nenadoma močno zabliskalo in zagrmelo. Strela je udarila v drevo blizu hiše ter preskočila na dimnik in v hišo. V hiši je udarila v gospodinjo, ki je zavpila in se na mestu zgrudila mrtva. Mož je oglušil, dočim je ostal sin nepoškodovan. Revica zapušča soproga ter 6 otrok. Z nesrečno družino sočustvuje vsa okolica. Tudi mi izrekamo nesrečnima družinama iskreno sožalje.
Kako je Franc Stanek vlpmi! v Bizjakovo urarno in trafiko R. Znidaričeve
Razprava pred malim kazenskim senatom
Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bil danes dopoldne epilog drznega vloma z dne 4. februarja 1937 v Gosposki ulici v Mariboru, ko je bila iz prodajalne Zofije Bizjakove ukradena zlatnina, srebrnina in ure v skupni vrednosti okrog 50.000 dinarjev. Drznemu vlomu v Gosposki ulici je sledil dne 11. marca 1937 vlom v trafiko R. žnidaričeve na Aleksandrovi cesti, kjer je bilo ukradenih 1500 dinarjev gotovine ter znamk in kolekov v vrednosti nad 8000 dinarjev. Oba omenjena vloma sta bila izvršena med opoldanskim odmorom, in sicer med 12.30 in 14. uro. Policija je takoj osumila obeh dejanj 32-letnega mehanika Franca Staneka, ki je bil že parkrat kaznovan radi vlomnih tatvin pri sodiščih v Gradcu, Dunaju in Tr-• stu in je dne 4. januarja 1937 prestal 2 in polletno zaporno kazen v Gradcu, nakar so ga dne 5. januarja 1937 odgon-skim potom odpravili v domovinsko občino Sv. Krištof pri Laškem. Tu pa ni ostal, temveč se je takoj naslednji dan podal v Maribor, kjer se je seznanil z Glaserjevo rodbino v Studencih. Ne da bi poskušal najti trajne zaposlitve, je Sta-nek sledil svoji zločinski nagnjenosti in snoval načrte za vlome v prodajalnice, kjer sc je posebno nadejal plena v gotovini in v predmetih, ki bi jih bilo lahko vnovčiti. Tako je Stanek v družbi s Kolarjem Avgustom napravil načrt vloma v trgovino zlatnine Zofije Bizjakove v Gosposki ulici in si pribavil primerno vlomilno orodje. Svoj zločinski posel jc izvršil okoli 13. ure ter odnesel 20 moških žepnih ur, 50 žpnskih ^ovratnih verižic, 14 verižic za moške ure, 30 ženskih zapestnih ur, 10 broš, 14 zapestnic, 10 uhanov in 18 moških zapestnih ur. Vse iz zlata, srebra in kroma v vrednosti okoli 50 tisoč dinarjev. Po vlomu je odšel Stanek v neko gostilno v Strmi ulici, kjer ga je čakal Avgust Kolar. Oba sta se podala s plenom h G. v Studencih, kjer sta natančneje pregledala plen. Drugi dan sta se oba zločinca podala v Prekmurje, kjer sta pro dajala posamezne predmete. Da bi imela sredstva za potovanje, jima je G. poso-
zrela trava, za katero sc nihče,ne zmeni, dasi bi dala dobro živinsko steljo. Vmes že poganja mlado drevje, in če bo se parcela tako zanemarjena pustila, bo na njej nastala mala »džungla«, v kateri bodo se končno zaredile sred mesta še —* kače. Ker je redvomno v mteresu inesta, da sc gleda na estetični značaj vilenice tu zunaj, in ker okoličani te parcele menda niso pripravljeni, da bi odgajali in pobijali kače, ako se zarode v tej travini, zato se naproša merodajno oblastvo, da poskrbi za red. Trava — senska in otavinska — bi dala več kopic sena, ki bi ga krave slastno požrle.' Prebivalci dr. Tunerjeve ulice tudi prosijo, naj mestno poglavarstvo oskrbi ulično tablo in hišne tablice
dila 500 dinarjev. V Prekmurju jima kupčija ni šla po sreči tako, kot sta si nadejala in sta si ostanek plena nato razdelila. Stanek je nekatere predmete podaril J. G., ostali svoj del predmetov pa jc skril pri Francu Glaserju v Studencih, kamor se je medtem preselil. Franc Stanek je s svojimi ukradenimi predmeti sku šal pobegniti preko meje v Avstrijo, kar pa mu očividno ni uspelo. Tako je ostal v Studencih in je v opoldanskih urah prišel v Maribor ter se zlasti zanimal za trafiko R. žnidaričeve na Aleksandrovi cesti 19. Ko je opazil, da jc trafika v opol danskem odmoru nezasedena in ko si je predhodno ogledal ključavnico vrat, si je napravil primerni vitrih. Dne 11. marca 1937 je odprl s ponarejenim ključem vrata Žnidaričeve trafike ter, ne oziraje se na nevarnost, da ga preseneti kak kupec, vlomil v prodajalno mizo ter odnesel 1500 din gotovine ter razne znamke in koleke v vrednosti nad 8000 din. Koleke in znamke je Stanek odnesel h G. v Studence, da bi jih odnesel v svrho razpečavanja v Ljutomer. Vsa omenjena dejstva so varnostna oblastva ugotovila, toda za pobeglim Stanekom ni bilo ne duha ne sluha, šele v noči na 4. maja 1937 so studenški orožniki presenetili Staneka v Recherbergerjevi gostilni v Studencih ter ga aretirali. Preiskava proti Staneku se je zavlekla preko leto dni in jc naposled državni tožilec v Mariboru zbral toliko obtežilnega materiala proti Stanekovim pomagačem, da je v zvezi z omenjeno zadevo obtožil še pet oseb, ki so skupno s Stanekom danes dopoldne sedele na zatožni klopi pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča.
Razen glavnega zločinca, 321etnega mehanika Franca Staneka, je še obtožen 431etni mesar in posestnik Franz Glaser, 331etni Franc G., njegova 321etna žena Jožefa, 391etni trgovski potnik Rudolf Š. in 301etna natakarica Marija K. Franc Glaser je obtožen, da je prikrival stvari, o katerih je vedel, da so bile pridobljene s kaznivimi dejanji, prav tako sta radi istega dejanja obtožena zakonca Franc in Jožefa G. Rudolf šum pa jc ob.tožen da je kupil od Avgusta Kolarja zlatnino, o kateri je vedel, da je bila ukradena, razen tega pa je še obtožen, da je v noči na 22. aprila 1937 na železniški postaji v špilju v Avstriji pahnil z vozečega vlaka finančnega podpreglednika Bondaren-ka Luka, in sicer v trenutku, ko mu je hotel odvzeti utihotapljeno blago. Marija K. pa je obtožena, da je prikrivala predmete, o katerih je vedela, da izvirajo iz tatvin.
Pri razpravi je obtoženi Franc. Stanek pod težo dokazov obe dejanji priznal ter dejal, da jc bil duhovni pomagač Avgust Kolar, ki ga pa doslej niso šc mogli izslediti. Ostali obtoženci so pri obravnavi zanikali vsako krivdo ter se zagovarjali s tem češ, da niso vedeli, da so bili predmeti ukradeni.
Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Trav
Slovenila praznuie 20-letnico Jugoslavije v Mariboru
na jubilejni razstavi od 6. do 15. avgusta na velikem narodnem taboru 14. avgusta
Za narodni tabor je dovoljena četrtinska vožnja na podlagi povabila, katerega bo odbor v Mariboru poslal vsem občinskim pripravljalnim odborom in pisarnam Putnika, takoj ko prejme prijave udeležencev. Zato se v Sloveniji čimorej prijavite pri občinskih pripravljalnih odborih, izven Slovenije pa v pisarnah Putnika ali direktno Odboru za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru, da Vam pošlje vabilo pravočasno. Posamezniki, društva m organizacije ter občinski pripravljalni
odbori zberite prijave še ta teden.
Bratje in sestre!
Pridite v Maribor /
Odbor za proslavo 20*letnice Jugoslavije v Mariboru
Sokoli — prijatelji!
Korak, ki smo ga napravili z nakupom Unionske dvorane in zraven spadajočih prostorov, odobrava ne samo vse mesto, temveč tudi bližnja in daljna okolica. Prepričani smo, da smo s to potezo napravili za naš nacionalni Maribor veliko delo, kajti v prenovljeni dvorani bode zagotovljena stalnost za vse narodne in kulturne prireditve.
Odbor pa je s tem korakom prevzel na sebe veliko in težavno nalogo. Z dvorano kot tako namreč nismo popolni. Potrebne so nam v prvi vrsti zdrave, telesnovzgoj-nim nalogam Sokolstva odgovarjajoče telovadnice za našo mladino.
Prepričani smo, da bomo vsi skupno z j vztrajnim delom, zbiranjem sredstev in osebno požrtvovalnostjo tudi to nalogo | izvršili.
I Zato odbor ponovno apelira na vse So-jkole in prijatelje, da podpro z izdatnimi i prispevki gradbeni odsek društva v nje-I govem naporu za izvedbo celotnega grad benega načrta, z?, preureditev pridobljene dvorane in zemljišča v ponosen Sokolski dom na najlepši točki Maribora.
Podpore se bodo zabeležile v posebno knjigo, ki bo služila v spomin in dokaz požrtvovalnosti za Sokolsko in nacionalno stvar vsem Sokolom in prijateljem v sedanjosti in bodočnosti.
Tekoč. rač. Posojilnica v Mariboru, Narodni dom.
V skupnosti je moč! S tem geslom darujte za naš Sokolski dom.
Gradbeni odsek Sokola matice.
s številkami, da ne bo vednega nepotreb "ega povpraševanja. Na ta način bodo uer, prisodnik:i sta bila s. o. s. Habermut ljudje, ki zahajajo v velikem številu baš jn Vejner, obtožbo je zastopal državni to-Po tej ulici na Mariborski otok, dobivali žilec dr. Dev. Razprava ob času poročila namesto slr.bih dobre vtise.«	še traja.
Tri smrtne nesreče
so se pripetile včeraj v Mariboru, oziroma okolici. Pri Mariborskski koči se je ponesrečila z električnim tokom, ko je šla v nezavarovano garažo in odvila žarnico, 15 letna dijakinja II. razreda meščanske šole Marija Sajovic, postajenačelnitoova hčerka. Med prevozom v Maribor je revica izdihnila. Vsi znanci iz Konjic težko sočustvujejo z njeno usodo. Pri Treh ribnikih je utonil 44 letni Anton Merc iz Sp. Dobrave, ki je bil uslužben v Ehrlichovi tekstilni tvornici. Ko se je v nedeljo ponoči vračal z Lovskega doma. kjer so imeli tekstilni delavci veselico, mu je na mokri cesti spodrsnilo in je strmoglavil v ribnik, kjer je utonil. — V Betnavskem ribniku pa je utonil 10 letni Polde Mlinarič, ko se je kopal s svojo sestro. Kose je sestrica pogreznila pod gladino, jo je brat hotel rešiti. Podnarednik Blaž Merc od studenške orožniške patrole, ki je pravkar šla mimo, je takoj pričel reševati, ven dar je bil nesrečni Poldek, ko so ga potegnili iz ribnika, že mrtev. Sestrico se je posrečilo rešiti.
NAŠIM NAROČNIKOM.
Te dni smo razposlali cenjenim naročnikom opomine za dolžno naročnino. — Vljudno prosimo, da nam po priloženih položnicah nakažejo dolgujoče zneske. Onim, ki bi tega ne vpoštevali, sporočamo, da bomo nadaljnjo dostavo lista ukinili.	Uprava	»VEČERNIKA«.
Za izlet v Celovec v nedeljo, dne 24. julija, ki ga prireja Putnik Maribor z luksuznim avtokarom, je na razpolago še nekaj sedežev. Vožnja in vizum le Din 120.—. Prijavite se takoj!
Obiščite Mariazell od 6. do 7. avgusta s Putnikovim avtokarom. Vožnja in vizum le Din 200. Takojšnje prijave pri Putniko Maribor-Celje-Ptuj.
Jadranska straža obvešča starše, da se vrača I. kolonija deklic iz počitniške kolonije v Bakru v sredo 20. julija ob 22.30.
II.	kolonija (14 dnevna) potuje v četrtek 21. julija ob 18. uri.
V zvezi s tihotapsko afero, o kateri smo pred dnevi obširno poročali, je mariborska policija včeraj izsledila 37 letnega Stanka H. ter ga izročila tukajšnjim orožnikom, ki so takoj popoldne pričeli z zališevanjem Stanka H. Pri zaslišanju je Stanko H. tajil vsako krivdo.
Čigavo? Na Ptujski cesti so našli 10 ključev s ključavnico, na kateri je bila označba »Sila«. Tezenski orožniki iščejo sedaj osebo, ki je ključe izgubila.
Samomor 14 letnega fanta. V Ribnici na Pohoru so našli v domačem hlevu obe šenega in mrtvega 14 letnega Franca Potočnika. V samomorilnem namenu se je bil obesil na oknu hleva. Vzroki samomora niso znani.
Slovenske gorice in vznožje Pohorja rode najboljša vina v Sloveniji in sploh v vsej Jugoslaviji. Ta vina so bila znana pred vojno daleč po Evropi in celo Ameriki, kamor so se v znatni meri izvažala. Da je pa ostala njihova kvaliteta kljub vsem krizam še vedno na višku, se bomo lahko prepričali na vinski pokušnji v okviru letošnjega VII. Mariborskega tedna od 6. do 15. avgusta. Na njej se bodo lahko tudi tuji obiskovalci in interesenti seznanili z našimi kvalitetnimi vini z Jeruzalemskih in Slovenskih goric, Peker, Frama, Haloz itd.
SttfidbuG, uiAauiž
Proslava 20*letnke Jugoslavije v Mariboru
ČETRTINSKA VOŽNJA.
Dovoljena je četrtinska vožnja vsem udeležencem proslave 20-letnice Jugoslavijo v Mariboru jubilejne razstave in narodnega tabora. Četrtinska vožnja velja od 12. do vključno 16. avgusta t.1. Vsi oni, ki se hočejo poslužiti četrtinske vožnje na vlaku, naj se prijavijo pri krajevnih občinskih odborih ali pri svojih organizacijah, ki zbirajo prijave udeležencev. Zato prosimo naj se posamezniki na prijavljajo glavnemu odboru v Mariboru. Vse občine v dravski banovini prejmejo točna navodila za četrtinsko vožnjo.
Odbor za proslavo 20 letnice Jugoslavije v Mariboru.
(pri mestnem poglavarstvu).
Zavedajte se ogromne važnosti nabiralne akcije za gradnjo doma obmejnega matičnega Sokola\
Evropski polfinale v tekmah za Davisov pokal med Jugoslavijo in Belgijo bo v dneh 21. do 23. julija v Bruslju. Naša teniška reprezentanca, ki jo tvorijo naši mušketirji Punčec, Pallada, Kukuljevič in Mitič, so že v Bruslju.
Državno plavalno prvenstvo za posameznike bo v soboto 23. in v nedeljo 24. t. m. v Ljubljani.
SK Ljubljana ie gostovala v nedeljo v Kranju proti SK Kranju. Tekma se je kon čala z visoko zmago Ljubljančanov v razmerju 8:2 »4:2).
Subotlški nogometaši v Mariboru. V nedeljo 24. t. m. gostuje v Mariboru odlična enajstorica subotiškega Zaka, ki bc» odigrala proti SK Železničarju prijateljsko nogometno tekmo.
O prilikah v našem nogometnem športu dokazuje slučaj, ki so ga imeli v nedeljo 17. t. m. v Varaždinu ob priliki kvalifikacijske tekme med varaždinsko Slavijo in zagrebško Concordio. Pred navedeno tekmo so funkcionarji Concordije obljubili najboljšemu igralcu Slavijo Gušiču 5000 dinarjev, ako ne bo tekme smatral za »resno« (strokovno so to pravi »laži-rati«). Gušič je sprejel tudi akontacijo, in sicer 2000 din. Gušič pa je po tekmi sprejetih 2000 din predal funkcionarjem svojega kluba, ki so velikodušno omenjeni denar vrnili Concordiji...
Pet minut postanka in aveni|i
pris.uškovcnja na
Noben filister ne more trditi, da se ni s trudom pametnih mož lice starega Maribora temeljito spremenilo. — Po prenovitveni »overturi« iz polpretekle dobe, ko so zaječali starodavni kostanji svojo labodjo pesem, se delo za modernizacijo mesta prav smotrno, četudi zelo počasi, nadaljuje in to mimo vseh napisanih in nezabeleženih kritik in — ozirov . . .
Da pa čuješ pristno in nepotvorjeno mnenje »ulice« (bratje na jugu pravijo »čaršijev:), moraš z odprtimi očmi in ne-zamaSenimi ušesi v dotično ulico, da- slišiš in vidiš, kar je omembe vredno za one, ki vsega ne vidijo in — ničesar ne slišijo . . .
Predno sem se podal na ta »Špijonski« pose! — (oprostite, novičarstvo je prav strokovno-zvita Špijonaža) — sem pomislil: Nemci izdajajo neki »Beobachter«, Angleži »Observer«, Vatikan »Osservato-re Romano« in zakaj ne bi tudi jaz smel opazovati?
In sem šel opazovat, oprezovat in prisluškovat, močno inspiriran po pristno slovenskem »firbcu* . . .
»Avenija«... Ob njej se krasno razvijajo topoli, nekdaj deležni — koj ob rojstvu — žolčne kritike!
Z vrhovi silijo v nebo in listje trepeta, kakor srčeca marsikatere, tod se »nervoz-no» sprehajajoče device, damice ali — mladenke . . .
Aprilsko-julijsko vreme, ki prav v ničemur ne spremeni velikomestne črte tega našega korza — ima svoj vpliv ne samo ne mene — neznatnega opazovalca, am pak tudi na moje »objekte«.
»Ti, dragec, postajaš dolgovezen«, je očitala oksidirana »blondinka« svojemu mondensko zlikanemu spremljevalcu v dobi prvega puha — a jaz (pesimist, črnogledec, navajen očitnih in nevidnih brc, kakor prislovični »pes v cerkvi«) — sem obrnil — puščico na sebe . . . Medtem sta odšla proti parku, kjer bosta mogoče izgladila nesporazum in nesoglasje mladih src . ..
Mimo prišetata prav veteransko možakarja, ki se razgovarjata o belih lisah v časopisju . . . Prvi se ojunači in pove na prislušno razdaljo do mene:
»Več, Francelj, ta problem je velik križ, ker je hujši od vseh najbolj kompliciranih •— križank . . .«
Tako sem zvedel, da je enemu teh kri-tikastrov ime Francelj in da se drugi bulvardski tiger ukvarja namesto s politiko, s — križankami . . .
Odracala sta dalje, a koj za nilma je precej živahen možakar trdi!: »KdOr je dober, je oslu podoben . ..«
Zroč za odhajajočimi st razbijam glavo nad temi pitijskimi razgovori, ko naenkrat prijadra mimo mene labudsko-maje-stetično matrona višjega letnika v spremstvu ml..: e dame, ki je po svojem »rangu* očividno hčerka ali nečakinja sta6ite gospe.
Napel sem membrane radijskega sprejemnika v ušesih in ujel en sam enosapen
stavek:
»Ampak, on je babjek . . . welBt, ein Schtlrzeniacjer — con parola. Cherche !a femme! Htltte dich, Anita, dokler ne bo prepozno, srček . ..!«
Zapomnlvšl sl ta edinstveni mariborski »volapiik«, sem začutil za mimoldočlma damama kombinacijo raznih dišav, ki bi me, bogme, skoro uspavala, da ni, kakor
črn maček preko poti švignil mimo »mlajši« mladenič, ki se je mojemu objektu spoštljivo odkril in živahno vzkliknil: »Bog živi, milostljiva!x Brezmotorno je odjadral dalje in dami sta se — obrnili za odhajajočim. Kaj sta govorili, ne vem, ker je takrat nastala večja gneča okrog mojega opazovališča.
Pozoren sem postal na družbo treh gospodov, od katerih je prvi razlagal tehtno in počasi, kakor je bil korak trojice:
»Pa bo zares interesanten proces in škandal, če . . Tedajci prihrumi mimo indiskretno ropotajoča 'škatlja, ki sliši na ime mestni avtobus in je sestavni del inventarja tujski promet pospešujočih mestnih podjetij . . . Zato sem prikrajšan za velezanimivo vest o napovedanem interesantnem procesu in družabnem škandalu. Najraje bi se pognal za temi informatorji, pa me ustavi stari predpotopni znanec — (gnjavator in morivc smo mu v šoli rekli) — in me pozdravi:
»Kaj prodajaš zijala?«
»To je edina trgovina, ki je neobdavčena«, sem bodro odvrnil gospodu davčnemu kontrolorju v pokoju, ki pa živi izven meja naše obmejne metropole.
Pa se je hip zatem oglasila tudi rejena dama, občudujoč ob večerni zarji z vidnim veseljem pobeljeno starino mariborskega gradu in pristavila:
»Wirklich famos! Wic neu! Die Leute verstehen ... I sag ja: Ali ga pihnejo kampeljci! Alles, was recht isti«
Medtem se je zmračilo. Velemestni kandelabri so na aveniji zažareli in za beležke ni bilo primerne luči.
Vendar sem na mikrofonske membrane svojih ostarelih ušes ujel vzdolž promenadne avenije razgovore o sledečih stvareh: o prognozi uspeha bodočega mariborskega tedna; o novi aferi, ki je bojda na vidiku; o Maistrovih borcih, katere čaka veliko presenečenje ob 20-letnici Jugoslavije; o zelo uspešni propagandi za tujski promet; o nenadnem splahnje-nju in zastoju navdušenja Hitlerjevih častilcev; o projektu velemestne mariborske tržnice; o slovitem otoku in dežju; o bodoči bogati vinski letini itd. itd. itd.
Ako nisem videl vsega in čul do potankosti vseh pomenkov na naši sloviti aveniji, je morda kriva »vis maior«, ki se (oncentrira v — želodcu, a svojo podružnico ima v žepu.	Dravin.
revnejši sloji v skromnih hišicah in barakah. Otroci teh siromakov bi morali sedaj takorekoč mino šole v oddaljeno šolo v Razvanju. Starši prosimo pristojno oblast, da se ta sklep krajevnega šolskega odbora na Teznem iz socialnih prilik j v p. ' naše šoloobvezne mladine prekliče in da bodo v prih. šol. letu naši otroci vseh razredov zopet sprejeti v tezensko šolo, občino Hoče pa prisili, da prispeva odgovarjajočo vsoto za vzdrževanje tezenske šole.
Naši Sokoli gredo na Peco. Naši Sokoli napravijo dvodnevni izlet na Peco. Do Mežice se vozijo z avtobusom br. Muršiča. Izlet organizira br. Uhle, domačin iz Mežice, ki še sprejema prijave. — Zdravo!
Sprememba posesti. Staroznana gostilna »Pri veselem šabedru« posestnice Hilde Mihelič na Ptujski cesti, je prešla v last dosedanjega najemnika g. Joška in Angele šabeder za 140.000 din. Gospod Joško šabeder je bil dolgoletni podžupan bivše samostojne občine Tezno in je predsednik Združenja obrtnikov za okolico Maribor na Teznem.
Otvoritev  ega športnega kopališča v
Slovenjrjradcu. Priljubljeno letovišče in zdravilišče Siovenjgradec ob vznožju Pohorja je zopet postalo bogatejše za važno pridobitev. Marljivim lokalnim faktorjem je z velikim trudom in materialnimi žrtvami uspelo izgraditi lepo športno kopališče, kar bodo številni obiskovalci Slo-venjgradca najtopleje pozdravili. Svečana otvoritev in blagoslovitev tega kopališča bo v nedeljo, dne 24. julija ob 11.30 uri. Ob tej priliki nastopi v Slovenjgrad-cu tudi moštvo plavalcev SK Ilirije iz I Ljubljane. Popoldne je na kopališčneni | prostoru velika ljudska veselica. Sveča-| nosti se udeleži tudi ban Dravske banovine, ki bo ob tej priložnosti tudi otvo-ril novo zgrajeni most čez Mislinjo. Sigurno bodo tudi Mariborčani v velikem številu tokrat pohiteli v Siovenjgradec, kjer bodo najbolje sprejeti in postreženi.
jivluHecske Hovice
škropite ceste. Iz vrst naših naročnikov nam pišejo: Ljutomer se šteje že več let med naša mesta. Neprijetno pa mora biti tujcem in prebivalstvu, ko se dvigajo dnevno oblaki prahu od pokopališča do mesta. Občina naj bi si omislila tak škropilnik, ki bi škropil po vsej cesti, ne samo po sredini, škropljenje naj bi se vršilo dvakrat dnevno, ker je pač neznosno to požiranje prahu.
Širite .'Veternik”
PI5 Rfi ^ P® ^
Darovitost.
Ravnatelj gledališča je iskal novih igralcev in jih klical k sebi. Neki mladenič mu je posebno ognjevito deklamiral »Hamleta« in je ob koncu vprašal ves navdušen:
>;No, gospod ravnatelj, kako vam je tole všeč?«
»N: slabo,« je odvrnim ravnatelj brezbrižno. »Stvar je le ta, ali hočete biti agent za gumijaste igrače ali pa za otroške trobente?«
To ni dokaz.
Prvi potnik (v kupeju za nekadilce): »Čujtc, gospod tu se ne sme kaditi.«
Drugi: »Kaj se pa razburjate, saj ne kadim!«
Prvi: »Kako to, saj imate pivo v ustih!«
Drugi: »Imam tudi noge v čevljih, pa ne hodim.«
ffatno
Otrod ir Sp. Dobrave morajo v Solo v Razvanje. Ob koncu Šolskega leta so bili obveščeni starti učencev 4. in 5. šolskega eta, da so s prihodnjim šolskim letom učenci omenjenih dveh razredov radi pomanjkanja prostora Izključeni iz tezenske Sole in morajo obiskovati šolo v Razvanju. Sklep krajevnega Šolskega odbora je starSe prizadetih Šoloobveznih otrok razburil in dan za dnem sprašujejo, kaj naj storijo, da bj bili njih otroci zopet sprejeti v tezensko Solo. Pot Iz Sp. Dobrave je dolga za nekatere nad 5 km, vodi skozi gozd. Otroci nimajo ne obuvala in ne potrebne obleke za tako pot. še lansko zimo je hodil marsikateri bos in golo glav tudi v najhujšem mrazu in v snegu v šolo, ker je pač tezenska šola blizu. Ravno v Sp. Dobravi stanujejo naši naj-
ŽELEZNO POHIŠTVO železna posteljo ostroški vozički solidno in poceni pri »Obnovac. F. Novak, Jurčičeva 6.	4467
Posest
HIŠA
z velikim vrtom na prodaj, tudi na obroke. Vprašati pekarna Began, Gornic Radvanje.	4474
Prodam
PRODAM DVE ODEJI
podiglavnike. moško kolo, blago. FlaiShaker, Pobrežje, Cankarjeva 7.________4476
SIRITE »VEČERNIK«!
»BREHM«
2 novi knjigi živalstva za din 180.— naprodaj. Naslov v upravi.	4470
Stanovanle
SOBO IN KUHINJO
sončno Tržaška 5. Kolenc. 4477
Sprejmem
DVE GOSPODIČNI
na stanovanje ev. hrano poceni. Naslov v upravi. 4475
Službo išče
tumiiniiMMi mn mi m
POZOR! PERICA
vzame perilo na dom. Pe-rem čisto in poceni. Marija Skerblnc, Strossmajerjeva ul. 3.	4478
Službo do£M
MIZARSKEGA POMOČNIKA spreim;m takoj. Ivan Lah. Pragersko.	4471
7jkhya|2l Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom Cflllffl'”. prebridke izgube naše iskreno ljubljene soproge, mame, tašče in stare mame, gospe
Antonije Strani«
izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo, kakor tudi vsem on:m, ki so nam .zrazili sožalje pismeno.
Globoko žalujoči ostali.
Vaem sorodnikom, znancem n prijateljem naznanjamo pretužno vest,	da	je	preminil	nai iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče itd., gospod
Juri) KrlstoviC
mi car
po kratki in mučni bolezni 18. julija ob 15.50 previden s tolažili sv. var«.
Pogreb preblagega pokoju k* bo v sredo 20. jul ja ob 16.45 iz mrtvašnice	na
frančiškansko poko >alilce na Pobrež u.
Sv. mala zadulnica se bo bra'a v četrtek 21. julija ob 7. uri v magdalenski cerkvi.
Maribor, dne 19. julija 1938.
Žalnjo&a soproga Jerica, Štefanija, Mira, Ebe, hčerke, Alojs, sin, Ivan in Milan, zeta ter vnukinje in ostalo sorodstvo.
£enfca
V levici se mu je kadila puška, z desnico pa je kazal na ogrožen, nevaren kraj.
»Spina!« je vzkliknil Vavrena in skočil k nekdanjemu sošolcu.
»Vojta! Pozdravljen! Toda semkaj za mano, sem, sem!« Navalili so tja, kamor je kazal navdušeni, bojeviti menih, ki Je znova nabijal puško. Vavrena se je postavil poleg njega. Puške so zagrmele, granate žvižgale in treskale, bojni krik se je razlegal, tu pa tam se je oglasilo stokanje in smrtno hropenje. Marsikatero mlado življenje je ugasnilo. Za dolge pogovore in izpraševanja ni bilo Časa. Vavrena je zaslišal samo špinin glas:
»Ali je Fribort tudi tukaj?«
»Je.«
V tem je treščila nedaleč granata, njeni drobci so se razleteli in ko je blisk pre stal, je ležalo nekaj mladeničev na tlaku v krvi.
Vavrena je ušel nevarnosti in se ozrl po Spini, ki je ležal poleg. Pokleknil je k njemu in ga privzdignil. Bil je smrtno bled, na prsih se mu je pobarvala kuta s krvjo,
S pomočjo nekega Studenca je odnesel težko ranjenega na varno mesto.
Ko je mladi menih dobil zdravniško
pomoč in se je predramil iz nezavesti, je trudno spregovoril Vavrenl:
»Pojdi v boj, pojdi. Ako prideš v Li-tomišelj, pordravi — veš —. »— Nato je umolknil. Vavrena ni ubogal dobese-
dno, temveč je še nekaj časa ostal.
Tako je vsaj v zadnjem trenutku stal pri umirajoči »zapuščeni siroti« znanec, prijatelj, ki je za nesrečnikom resnično od srca žaloval. Bilo je žalostno zadnje svidenje.
Ko je smrtno hropenje utihnilo in je Vavrena zatisnil prijatelju oči, je odhitel
zopet na barikade.
To je bilo 15. junija. Dan pozneje je bila sklenjena častna kapitulacija; ali ko so nato iz mlinov na Starem mestu ustrelili na vojake, je ponovil WindischgrKtz bombardiranje, pri katerem so mlini z vodarno vred zgoreli.
Dne 17. Junija se je Praga udala. Vojaštvo je vdrlo v mesto in v trumah zapiralo meščane.
Udaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za tnseratni del odgovarja SLAVKO REJa"
oredstavnlk ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.
Preden se je Praga udala in preden je prišlo do tega žalostnega konca, se je vrnila litomišeljska pomoč.
Gospodična Elis je previdno vpraševala po svojih študentih, ako jih niso morda kje videli; toda nihče ji ni mogel dati zaželjenega poročila. Filozofov ni bilo z njimi — gotovo sta šla na barikade in tam padla, ali so ju zaprli in postavili pred sodišče. Bolj kakor Elis sta žalovali Marinka in Lenka.
Lenka je še bolj pobledela, neprestano zamišljena in žalostna. Nikpgar ni imela, komur bi lnhko potožila svojo žalost. H gospod!*:’! Elis ni smela, ker se, odkar je zbolel, ni ganil iz Kiše.
   (Dalje.)
Tiska Mariborska tiskarna d. <L,