števrlka 5, april 2 002
interni informativni časo^rs^
SLOVENSKE ŽELEZARNE •,'t' METfiL-RAVIME d,,,
METAL
interni informativni časopis
Izdajatelj in založnik:
SŽ-Metal Ravne d.o.o.
Koroška cesta 14 2390 Ravne na Koroškem
Uredniški odbor:
Andreja Čibron-Kodrin, Andrej Gradišnik, Dušica Radjenovič-Sušnik, Borut Urnaut, Gabrijela Urnaut, Andreja Krajnc
Jezikovni pregled:
Andreja Čibron-Kodrin
Oblikovna rešitev:
Uroš Grabner
Produkcija:
crashgroup
agencija za trženje in vizualne komunikacije
Tisk:
ZIP center d.o.o.
Naklada:
1400 izvodov
Fotografija na naslovnici:
Tomo Jeseničnik Fotografije:
avtorji prispevkov arhiv družbe SŽ-Metal Ravne d.o.o. Tomo Jeseničnik Andreja Čibron-Kodrin
VAŠE PREDLOGE, POBUDE IN VPRAŠANJA POŠLJITE NA NASLOV:
SŽ-Metal Ravne d.o.o.
ga. Andreja Krajnc Koroška cesta 14 2390 Ravne na Koroškem
Interna telefonska številka: 5460
ČASOPIS DOBIJO VSI ZAPOSLENI V PODJETJU METAL RAVNE BREZPLAČNO.
številka 5, april 2002
METAL
interni informativni časopis
Uvodnik Stran 3	Doseženi rezultati v letu 2001 in poudarki iz Gospodarskega načrta za leto 2002 Stran 4
Prenova Špedicije Stran 8	
Pridobili smo certifikat za sistem vodenja kakovosti po zahtevah SIST ISO 9001:2000 Stran 13	Anketa med zaposlenimi Stran 11
	Novi široko ploščati izdelki iz orodnih jekel v sodelovanju z Acronijem Jesenice Stran 14
Študij ob delu Stran 15	
Anketa med udeleženci izrednega izobraževanja Stran 16	Kadri Stran 20
Smučišče v mestu Stran 22	Aktualni jeklarski kotiček Stran 21
	
OBJAVLJENA V 4. ŠTEVILKI INTERNEGA INFORMATIVNEGA ČASOPISA METAL
REŠITEV VODORAVNO:
ARU, ATO, MARINER, ATENTAT, PRAZNIKE, VLEKA, KODEIN, ALASTAIR, SETEV, ČASL, ANALIZA, REKA, BE, ENA, NETEK, AKIBA, PEČORA, TO, NEON, AN, OPAŽ, ESKONT, NALIV, TONKIN, DRIČA, IMO, TA, RM, NAOS, VTIS, AA, ELK, OISA
Žreb je določil, da nagrade prejmejo:
1. nagrado 10.000 SIT - Srečko Hovnik, SŽ - Metal Ravne
(Jeklarna in valjarna gredic)
2. nagrado 5.000 SIT - Ivana Hudopisk, ZIP center
3. nagrado 2.500 SIT - Ivan Slanič, SŽ - Metal Ravne (Valjarna profilov)
UVODNIK
V prvih mesecih leta 2002 smo se tudi v Metalu znašli v spremenjenih zunanjih pogojih poslovanja, ki so se napovedovali že skozi vse lansko leto. Nekateri konjunkturni trendi, vzpodbujeni z dogajanji v Ameriki, so nujno vodili v zaostritev tržnih razmer. Z uvedbo carin za uvoz jekla v ZDA ter omejenih kvot za uvoz jekla, ki jih je posledično uvedla Evropska unija, ter z omejevanjem izvoza vojaškega programa v nekatere države Bližnjega vzhoda pa je postalo jasno, da zgodba o popolni globalizaciji izgublja na pomenu. Države z velikimi domačimi trgi se zapirajo in vprašanje, ki se postavlja, je, katere države in na kakšen način bodo sledile omenjenim ukrepom.
Za nikogar v metalurški branži to ni dobro, še posebej ne za proizvajalce, ki prihajamo iz držav z zelo malim domačim trgom in še nismo enakopravni člani posameznih unij držav.
Analize, ki smo jih opravili v podjetju, kažejo, da bo približno 20 % od celotne količine naših proizvodov, ki jih izvozimo v ZDA, podvrženo carini in nekako 5 do 10 % od količine, ki jo izvozimo v EU, podvrženo sistemu kvot. V obeh primerih je izvzet Metalov jedrni proizvodni program. Se enkrat se kaže kot pravilna naša usmeritev v jekla z visoko dodano vrednostjo, ki jih proizvajajo le proizvajalci z visokim "know howom" in ne sodijo v okvir masovne proizvodnje. Vseeno pa bodo omenjeni ukrepi ob že tako zaostreni tržni situaciji (še posebno na valjarskem programu) negativno vplivali na naše poslovne rezultate. Povsem jasno je, da bomo pozitivno poslovanje lahko tudi v prihodnje zadržali le z aktiviranjem dodatnih notranjih prihrankov, s prerazporejanjem naših resursov v okviru podjetja in z bolj aktivnim nastopom na trgu. Že res, da bo tudi naše resorno ministrstvo v okviru posvetovanj v EU poizkusilo doseči izvzetje slovenskih jeklarjev iz zaščitnih ukrepov ali vsaj določitev lastnih kvot, vendar bo tudi v primeru uspeha do tedaj treba poslovati.
V Metalu sc zato nastalim razmeram prilagajamo, kar je pogojeno tudi s fleksibilnostjo vseh nas.
Namestnik glavnega direktorja ANDREJ GRADIŠNIK
univ. dipl. inž, metal, in mater., soec. za menedž.
Doseženi rezultati v letu 2001 in poudarki iz Gospodarskega načrta za leto 2002
Besedilo: ANDREJ GRADIŠNIK, univ. dipl. inž. metal, in mater., spec. za menedž.
Leto 2001 je bilo v znamenju pričakovane recesije in stopnjevanja negotovosti na trgu, ki se nadaljuje tudi v začetku leta 2002. Zaradi tega smo lahko v Metalu z doseženimi poslovnimi rezultati v letu 2001 zadovoljni. Zmerno optimistični pa ostajamo tudi pri načrtovanju ciljev za leto 2002. Načrtovane količine proizvodnje in prodaje so zelo podobne doseženim v minulem letu s pričakovanim obratnim trendom. V letu 2001 smo bolj intenzivno proizvajali v 1. polletju, za leto 2002 pa pričakujemo krepitev povpraševanja v drugem polletju. Trenutno stanje na trgu kaže tudi, da bo naša proizvodnja intenzivna v kovačnici, medtem ko bomo na valjarskem programu postavljene cilje le težko dosegli. Vendar pa ob potrebni fleksibilnosti znotraj in med obrati ter službami kumulativni rezultati ne bi smeli biti ogroženi.
V nadaljevanju so podani nekateri pomembnejši poudarki, povzeti iz Poslovnega poročila za leto 2001 in Gospodarskega načrta za leto 2002.
4 Doseženi rezultati v letu 2001 in poudarki iz Gospodarskega načrta za leto 2002
		
		
JEKLARNA	128.626	127.470
VAUARNA	35.028	35.120
KOVAČNICA	20.715	21.840
PROIZVODNJA SVETLIH PROFILOV	5.060	5.320
SKUPAJ	189.429	189.750
storitve	5.526	4.650
SKUPAJ S STORITVAMI	194.955	194.400
PROIZVODNJA ODLITEGA JEKLA PLAN 2001 = 7.142 ton/mesec
10.000
9.000
7.449
8.000
7.000
6.669
6.000
5.000
4.000
3.000
2.000
IV.
v.
X.
XI.
XII. Povp.
VI.
VII. VIII.
IX.
Meseci
Dejansko 2000	■	Plan	2001	A	Dejansko	2001
		
		
JEKLARNA	5.772	4.899
VAUARNA	29.067	28.941
KOVAČNICA	17.419	18.840
PROIZVODNJA SVETLIH PROFILOV	5.046	5.320
SKUPAJ	57.254	58.000
storitve	2.319	2.250
SKUPAJ S STORITVAMI	59.573	60.250
V letu 2001 je znašala skupna proizvodnja s storitvami osnovnih dejavnosti 194.955 ton, kar je omogočilo blagovno proizvodnjo (gotovi proizvodi za prodajo) v višini 59.573 ton. Proizvedenega je bilo 83.787 ton tekočega jekla.
Proizvodni program, planiran za leto 2002, je zahtevnejši od programa, izdelanega v letu 2001, kar bo zahtevalo veliko angažiranost zaposlenih za doseganje zastavljenih ciljev.
PRODAJA
		
Vrednost prodaje - v mio EUR	74,8	76,3
Prodaja izdelkov - v tonah	56.931	58.000
Povprečna prodajna cena - v EUR/t	1.256	1.276
Leto 2001 je bilo za jeklarsko industrijo neugodno. Gospodarska rast je bila nižja od napovedane, v drugi polovici leta 2001 se je poraba jekla zmanjšala.
Kljub velikemu pritisku na cene je ostala dosežena povprečna prodajna cena na nivoju oz. je bila celo nekoliko višja, kot je bila predvidena v planu za leto 2001.
Delež orodnih in specialnih jekel v prodaji je znašal v letu 2001 71,7 %, planiran delež za leto 2002 pa je 75,4 %.
Tržni analitiki napovedujejo oživljanje gospodarstva šele v drugi polovici leta 2002.
INVESTICIJE
		
Vrednost investicij - v mio EUR	4,864	4,035
V letu 2001 smo zaključili več investicij, ki nam bodo omogočile kakovostnejšo proizvodnjo, razširitev proizvodnega programa, znižanje potroškov in ekološko bolj prijazno proizvodnjo.
V letu 2002 nameravamo zaključiti investicije v hladilno žarilno jamo št. 2 v valjarni gredic, v komorno žarilno peč št. 2 ter v Allino peč v valjarni profilov, prav tako pa bomo zaključili projekte "Čiščenje kokil", "Ureditev livnejame" ter "Posodobitev valjarne profilov" (prva faza).
Izvedli bomo še vrsto manjših investicij, ki bodo v podporo zastavljenim strateškim usmeritvam.
	
	
Število zaposlenih | 1.045	1.015
Aktivnosti na področju kadrov in organizacije so in bodo usmerjene v povečanje učinkovitosti posameznika ter organizacije kot celote, kar bo omogočilo postopno zmanjševanje števila zaposlenih ob istočasnem povečevanju rezultatov v smislu obsega, kakovosti in vrednosti izdelkov.
DEJANSKO 2001	PLAN	2002
Prihranki - v mio EUR	|	1,35	|	1,74
Vstopamo v peto leto projektnega načina dela, ki je sistematizirano in vključeno v sistem kakovosti ISO 9001. Ta način dela je postal stalnica v poslovanju podjetja ter omogoča sistematično izkoriščanje notranjih rezerv in s tem ustvarjanje prihrankov, ki pomembno prispevajo k dobrim poslovnim rezultatom.
Naša sistemska organiziranost in lotevanje problemov sta bila potrjena v marcu 2001, ko smo pridobili certifikat ravnanja z okoljem ISO 14001, in decembra 2001, ko smo uspešno opravili zunanjo presojo sistema kakovosti v skladu s prenovljenim standardom ISO 9001:2000.
REZULTATI POSLOVANJA
		
- iz poslovanja	917,4	924,2
- revaloriziran izid	-252,4	-283,0
- iz financiranja	-335,7	-442,2
- izredni	-175,4	-108,0
SKUPAJ	153,9	91,0
Rezultat v poslovnem delu je bil v letu 2001 pozitiven v višini 917,4 mio SIT, čisti dobiček pa je znašal 153,9 mio SIT. Na osnovi ciljev, zastavljenih po posameznih poslovnih funkcijah, in če se bomo uspeli izogniti ali primerno prilagoditi morebitnim večjim vplivom iz okolja, bo rezultat v poslovnem delu v letu 2002 pozitiven v višini 924,2 mio SIT, čisti dobiček pa bo znašal 91 mio SIT.
Dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2001 znašala 23.460 EUR, planirana dodana vrednost za leto 2002 pa je 24.790 EUR.
STRATEŠKE AKTIVNOSTI
V letu 2002 pa se bo odvijalo tudi precej aktivnosti, ki bodo imele dolgoročen vpliv na uspešnost poslovanja podjetja. Vezano na proces privatizacije Slovenskih železarn se bo Metal organiziral tako, da bo lahko uspešno posloval tudi pod novo lastniško strukturo. Vse za Metal pomembnejše prodajne poti, ki so bile organizirane v okviru koncerna Slovenske železarne (ZDA, Avstrija, Madžarska), bomo prevzeli sami oz. jih organizirali glede na lastne potrebe.
Ker pričakujemo, da bo privatizacija omogočila tudi izboljšanje likvidnosti programov na lokaciji Ravne, bomo delovali tudi v smeri intenzivnega poslovnega sodelovanja med njimi.
PRENOVA ŠPEDICIJE
Kako prihraniti prostor in čas?
Besedilo in fotografije: mag. ANDREJA ČIBRON-KODRIN, Fužinar Ravne, d.o.o.
Ko največkrat govorimo o jeklu in jeklenih izdelkih, pogosto poudarjamo zgolj proizvodni vidik, pozabljamo pa, da se proces od naročila do izdelka ne konča v obratu, ampak je blago treba še dostaviti kupcu.
To pa je naloga Špedicije, ki se deli na odpremno skladišče in službo odpremnega skladišča v Valjarni. Je del oddelka Materialno gospodarjenje, v katerem so še Skladišče olj in maziv, Skladišče materiala za vzdrževanje, Skladišče Jeklarne ter Skladišče Valjarne. V Špediciji se število zaposlenih, ki delajo v dveh izmenah - močnejši dopoldanski in šibkejši popoldanski -, giblje okrog 30.
Vodja Materialnega gospodarjenja Alenka Ajd, univ. dipl. kem., je podrobno predstavila delo v Špediciji, razloge, ki so vodili v njeno prenovo, ter učinke le-te.
"Spremembe so postale stalnica našega življenja in dela. Ali so se spremenile tudi zahteve glede skladiščenja in če, kako jih občutite v Špediciji?"
"Spremenjen proizvodni program, usmeritev v proizvodnjo visoko kakovostnih jekel, zahtevni kupci iz industrijsko najbolj razvitih držav - ti dejavniki so vplivali, da se je bistveno spremenil tudi način odpreme naših izdelkov. Špedicija, kot smo navajeni imenovati skladišče gotovih izdelkov, se je na tiho in brez predhodnih napovedi in priprav spremenila iz nekoč pretočnega skladišča v skladišče, kjer je ves čas na zalogi okoli 2.000 ton izdelkov, ki jih komisioniramo in odpremljamo.
V časih Železarne Ravne je znašala odprema okoli 15.000 ton na mesec. Izdelke smo odpremljali iz Špedicije (na postaji) in iz Valjarne. Glavnino teže so predstavljale gredice, več kot polovico blaga smo nalagali na odprte vagone. Izdelki so "potovali" skozi odpremno skladišče, takoj smo jih odposlali h kupcem. Lakiranja in embaliranja ni bilo.
Sedaj odprema poteka drugače. Gotovi izdelki iz vseh obratov se zbirajo v Špediciji. Iz Valjarne in Jeklovleka
prihajajo stehtani in ustrezno embalirani izdelki, iz Kovačnice pa "goli", ker tam ni prostorskih in tehničnih možnosti za te postopke. Izdelke iz Kovačnice tako tehtamo, embaliramo in lakiramo v Špediciji. Po tem zložimo material v kupe, kijih ločimo glede na kupce. Prodaja dnevno spremlja, kaj in koliko je prispelo v Špedicijo in o tem obvešča posamezne kupce. Le-ti pa se glede na svoje želje in potrebe odločajo, kaj naj naložimo v neko prevozno enoto in kdaj naj to odpremimo iz tovarne.
Postopek prodaje je torej tak: kupec naroči blago, se dogovori za termine, v tistem času tudi vzame blago. Vendar pa ga ne moremo nalagati na prevozna sredstva po svoji logiki, ampak strogo po želji kupca. To pomeni, daje na primer določen dan na zalogi 300 ton materiala za nekega kupca, to so kovani, valjani in vlečeni izdelki različnih dimenzij in kvalitet. Od tega se kupec odloči, da bo vzel 20 ton točno določenega materiala. Ker leži material kjer koli v pripravljenih kupih, moramo prestaviti 300 ton materiala, da lahko naložimo 20 ton izbranih izdelkov. Pred leti je bilo le nekaj kupcev, ki so poslovali na tak način, zdaj tako delajo vsi. V zadnjem času nekateri prevozniki želijo tudi, da po določenem vrstnem redu naložimo material na kamione, ker ga dostavljajo na različna mesta.
Način transporta seje spremenil. Odprtih vagonov ni več, material nalagamo na kamione in v kontejnerje ali na zaprte vagone. Za vse oblike transporta smo dolžni zagotoviti, da se tovor med prevozom ne premika, zato zalagamo les.
Kupci zahtevajo čelno označevanje izdelkov, to so različne barvne oznake, nekateri želijo, da so cele palice ali profili pobarvani, za prekomorski transport zahtevajo naoljenje in povijanje materiala. Skratka, po tem ko so osnovni proizvodni postopki zaključeni, se vedno bolj poudarja izgled izdelka, treba je opraviti dela, ki jih pred leti nismo poznali. V Valjarni in Jeklovleku postorijo to v obratu, kovane izdelke v tem smislu finalizira Špedicija.
Podjetje ima status pooblaščenega izvoznika, to pomeni, da našega blaga carina ne kontrolira, sami jamčimo, da je naloženo blago povsem v skladu z vsemi izvoznimi dokumenti. Za pravilno naloženo blago jamčijo delovodje in vodje odpremnega skladišča. Napaka pomeni tudi carinski prekršek, ki potegne za sabo sankcije."
"Kaj je bil glavni vzrok za odločitev, da v podjetju celoviteje pristopite k prenovi Špedicije? Kako ste poiskali izvajalca študije?"
"Kar sem povedala prej, je prispevalo k temu, da sta nastali v hali odpremnega skladišča huda prostorska in časovna stiska. Značilnost tega skladišča je, da ne more vplivati na dotok materiala iz obratov in ne na
odpremo. Tako se tudi delo v skladišču ne da planirati niti za en dan naprej. Pojavljajo se tudi popolnoma nepredvidene konice. Na primer: zadnji teden v mesecu, ko pričakujemo cel teden pospešeno dopremo in odpremo izdelkov, se zgodi, da na določen dan skoraj ni tega gibanja, zato pa ga je drugi dan toliko več.
Odgovorni za to skladišče smo razmišljali, kaj bi vendar znotraj njega lahko izboljšali, da bi pridobili na prostoru in času. Pojavljale so se različne ideje, vse je bilo povezano z relativno velikimi sredstvi, bali smo se, da, če se stvari premalo premišljeno lotimo, lahko zabredemo v velike stroške, na koncu pa ugotovimo, da nismo dosegli pričakovanih rezultatov.
Z Antonom Petkom, vodjo Špedicije, sva se pred leti začela udeleževati vsakoletnega seminarja "Podjetniška logistika" v Mariboru. Idejni vodja in gonilna sila tega seminarja je dr. Danilo Požar, zaslužni profesor Univerze v Mariboru, predstojnik Inštituta za transport in logistiko EPF v Mariboru. Na teh seminarjih sva postala pozorna na prispevke omenjenega profesorja in gospoda Romana Jarca, dipl. inž. strojništva, ki sta zmeraj predstavila tudi konkreten primer ureditve skladišča, ki so ga pomagali posodobiti v zadnjem obdobju. Navezala sva stike z njima in ugotovila, da imata ogromno praktičnih izkušenj z opremljanjem in s posodabljanjem raznih skladišč. V preteklosti so kot inštitut načrtovali skladišča Jeklotehne, ki je hranila tudi metalurške proizvode. S podatki, ki sva jih pridobila, sva hitro navdušila direktorico Komerciale mag. Dušico Radjenovič Sušnik, kije podprla idejo, da bi zaupali študijo posodobitve naše Špedicije omenjenemu inštitutu. Dr. Požar in inženir Jarc sta predstavila našemu poslovodstvu idejni projekt in padla je odločitev, da gremo v prenavljanje Špedicije na podlagi izdelane študije."
"Ali lahko na kratko predstavite predloge rešitev iz študije Racionalizacija logističnega poslovanja v skladišču (ekspedit) in pojasnite, za katere ste se odločili ter zakaj?"
"Študija, ki smo seje s skupnimi močmi lotili oktobra 1999 ter je bila končana 19. 6. 2000, je stala 933.456 SIT, zajema pa predlog različnih smiselnih tehničnih sprememb in ekonomski izračun posameznih rešitev. Te so: stojala za šibkasto blago, zasutje enega od kanalov, sprememba transportnega režima, prevozni regali in magneti za žerjave.
Vse te rešitve so smiselne s tehničnega vidika, ekonomska študija pa je pokazala, da največ pridobimo s stojali za blago in z zasutjem kanala. Pri tem pridobimo predvsem na prostoru. Transportni režim so obdelali v celoti, izkazalo pa se je, da bistveno spremembo predstavljajo le vrata na avtomatično odpiranje. Prevozni regali so zelo dragi in se vložek v njih ne izplača. Magneti za žerjave niso uporabni za vsa naša bremena, investicija je draga za relativno majhen prihranek na času.
Na podlagi študije smo se odločili, da opremimo halo z ustreznimi stojali, zasujemo kanal in postavimo nova vrata. S tem pridobimo predvsem prostor in le z vrati malo na času. Rešitve, ki bi bistveno olajšala delo in omogočila, da ga opravimo v krajšem času in torej z manj delavci, nismo našli. Zato zdaj, ko so stojala že skoraj v celoti postavljena, delavci ne čutijo posebnega olajšanja, še vedno morajo prelagati velike količine materiala, da lahko naložijo nekaj ton le-tega.
Stojala za šest in štiri metre dolgo blago stojijo v dveh vrstah ob severni steni hale. Vmes smo morali ohraniti prostor za bazen z oljem, prostor za povijanje materiala in prostor za lakiranje. Izdelana so že skoraj vsa stojala, pravkar je v izdelavi sklop stojal za kovane izdelke. Vrednost te investicije znaša skupaj 27.857.758 SIT.
Vrata na vzhodni strani stavbe smo že zamenjali, na zahodni strani pa jih bomo, tako predvidevamo, namestili še to pomlad. Vrednost te investicije je okoli 5 milijonov SIT."
"Z novimi stojali za izdelke ste razrešili več problemov hkrati."
"Že v študiji, ki je bila v svoji osnovi strogo tehnično-ekonomska, se je pokazalo, da imajo stojala drugo, zelo veliko prednost. Bistveno namreč vplivajo na varnost dela. Večni strah vseh delavcev in vodstva Špedicije namreč je, da bi se material, ki je naložen na kupe, vmes so le lesene podlage, pri prelaganju ne podrl in zasul delavcev, ki stojijo na kupih ali ob kupih na tleh. Zgodilo se je že, da je določen vez padel s kupa ali da se je kup podrl, a na srečo nikoli na ljudi, ki so uspeli še pravočasno odskočiti. Seveda se na tako "srečo" ni dobro predolgo zanašati. Stojala so grajena tako, da močni vertikalni nosilci omogočajo nalaganje po dveh vezov vzporedno in potem ločeno z leseno podlago do višine približno 2 m. Vmes je hodnik, kjer se gibljejo delavci in je od zgoraj zavarovan z mrežo. Material se tako po nesreči ne more premakniti."
ANKETA MED ZAPOSLENIMI
"Največja pridobitev je varnost"
Nekaj delavcev v Špediciji sem zaprosila za mnenje o prenovi, varnostnega inženirja iz pooblaščenega podjetja za področje varnosti in zdravja pri delu pa za oceno, kako spremembe vplivajo na varnost pri delu.
Marko Rapuc, prevzemnik:
"Varnost pri delu je zaradi stojal boljša, čeprav smo nekoliko izgubili na prostoru. Zdaj je večja tudi preglednost odloženega materiala. Laže gaje tudi sortirati in zarisovati. Poleg tega se vezi zdaj ne premikajo.
Zadnji dve leti se razmere v hali izboljšujejo. Dobili smo stroj za povezovanje materiala. Tudi ogrevanje v kanalu je zdaj urejeno. Delaje enkrat več, drugič manj. Če ni odpreme, pripravljamo material, da nas čas kasneje ne lovi."
Branko Podržan, delovodja:
"Delovodja sem od leta 1989, v železarni pa sem zaposlen že od leta 1971. Najprej sem bil na postaji, leta 1974 sem prišel v to halo, tri leta pozneje sem postal prevzemnik za Jeklolivarno. Zadnja štiri leta sem delovodja v dopoldanski izmeni. Pripravljam material za odpremo in ga zarisujem.
V obratu se vse po malem izboljšuje. Stojala so dobra zaradi varnosti pri delu. Dobili smo tudi stroj za bandažiranje materiala, kije nadomestil ročno delo. Delo je zdaj lažje. Težava pa je s streho v novejšem delu hale, saj ni izolirana. Pozimi nas zebe, na njej se nabira tudi kondenzat.
Ljudi pa je vse manj. Ko sem začel tu delati, je bilo na eni izmeni 14 zaposlenih. Leta 1974 so tudi povečali halo, delali smo na tri izmene. Včasih smo delali tudi brez žerjava. Pred leti, na primer zadnji mesec pred osamosvojitveno vojno za Slovenijo, smo odpremili 17.000 ton izdelkov. Sicer pa je največ odpreme v torkih in petkih. Kadar je je manj, pa pripravljamo material."
Mirko Višner, privezovalec: "V
Špediciji delam že okrog 20 let. Delo se precej spreminja. Zdaj so uredili peči za ogrevanje in stojala. To je zelo v redu, predvsem zaradi varnosti. Prej smo delali s strahom, bolj je bilo nevarno in bolj smo morali paziti. Zdaj pa se bolj brez skrbi gibljemo po hodnikih.
Zadnje čase se je v obratu precej spremenilo, stojala so res enkratna. Omenil pa bi palete. Nekatere imajo ploščo in te so v redu. Druge, z odprtinami, pa so nevarne. Sploh če je material spolzek, in takšni so predvsem kovaški izdelkL ki so struženi, ti noga lahko zdrsne v odprtino in si jo lahko zlomiš. Če bi bile vse palete pokrite s ploščo, bi lahko bolj brez skrbi stopili nanjo."
Anketa med zaposlenimi 11
Anton Petek, vodja Špedicije: "Prenova se pozna pri materialu, saj se manj kvari, lepše je zložen in lažje ga je prelagati. Varnost pri delu, ki je za nas najpomembnejša, seje izboljšala za sto odstotkov. Prej so bili v skladišču ogromni kupi materiala, zaposleni so hodili po njih in lahko bi koga stisnilo, če bi se izdelki premaknili. Tega meje bilo vedno najbolj strah, saj bi se to lahko zgodilo, ker je bilo res nevarno.
Predvidevamo, da bodo vsa stojala nameščena še letos. Naslednji mesec bomo začeli postavljati tista, ki so namenjena za kovane izdelke, pozneje še zaostale.
Zaposleni v skladišču uporabljajo osebno zaščitno opremo: čelade, zaščitno obleko, rokavice in čevlje z jekleno kapico. Glede na zahtevnost dela menim, da bi se moralo naše število povečati. Količina odpremljenega materiala je resda manjša kot pred leti, a ga moramo še lakirati, mazati, naoljiti, povijati in podobno, česar prej ni bilo treba v taki meri. Zlasti to velja za izvoz v ZDA, kamor prodamo okrog 20 odstotkov izdelkov. Veliko imamo zaposlenih tudi invalidov, ki so pogosto v bolniški. Poleg tega skrbimo pri nas tudi za carinske posle. Zadnjih deset dni v mesecu je delo zaradi večje odpreme intenzivnejše. Takrat se poveča tudi, na primer, vagonska odprema valjev iz STO, ki jo kot storitev opravljamo pri nas. Opažam, da seje v zadnjih letih povečal prevoz s kamioni, s katerimi odpremimo okrog 80 odstotkov izdelkov.
Velika pridobitev bodo tudi vrata, saj so bila stara že dotrajana, počasna in so se kar naprej kvarila, še posebej pozimi."
Stanko Lipovnik, var. inž., BVD-Ravne, d.o.o.: "Regali zagotavljajo, ob bolj kakovostnem sortiranju, tudi varno odlaganje materiala in njegovo ponovno zapenjanje na žerjav. Delavci se gibljejo v posebnem prostoru. Pri tem načinu skladiščenja in dela ni več nevarnosti za premik, zdrs oziroma zasutje materiala. Zaposlenim ni treba več plezati po kupih materiala kot prej, ko so bili izdelki naloženi drug na drugega. Nevarnost padcev in stiskov smo za delovna mesta v Špediciji zapisali tudi v izjavo o varnosti z oceno tveganja, kar je bila osnova za ukrepe za ureditev skladiščenja materiala.
Pri analizi poškodb v preteklosti smo ugotovili, daje do njih prihajalo prav pri vzpenjanju na kupe materiala in pri zapenjanju le-tega. Z uvedbo regalov je tovrstno delo odpadlo. V zadnjih mesecih v tem skladišču ni bilo poškodb!
Na osnovi ocene tveganja smo določili tudi ukrepe za varno vožnjo tovornih vozil v obratu in za njihovo parkiranje. Z njimi bomo preprečili tudi prepih in škodljive vplive izpušnih plinov na zaposlene. Na primer, sem sodi organizacijski ukrep, da mora šofer v obratu izključiti motor vozila, če le-to stoji.
Na podlagi ocene tveganja smo v Špediciji pripravili še teoretično in praktično usposabljanje zaposlenih, tudi s področja varnosti pri delu, ki smo ga izpeljali v lanskem decembru. Sicer pa morajo delavci uporabljati predpisano osebno varovalno opremo.
V skladišču je treba urediti še barvanje obdelovancev. Predvideno je, da bi barve, izdelane na t. i. nitro osnovi, zamenjali z barvami na vodni osnovi."
12 Anketa med zaposlenimi
Pridobili smo certifikat za sistem vodenja kakovosti po zahtevah SIST ISO
V našem podjetju smo izgradili, uvedli ter med prvimi v Sloveniji 6. julija
1992 tudi certificirali sistem zagotavljanja kakovosti še po standardu ISO 9001:1987.
Kar dvakrat smo uspešno podaljšali veljavnost certifikata, v decembru 2001 pa nas je čakala ponovna obnova. Zato se je vodstvo podjetja v začetku lanskega leta odločilo, da ob tej obnovi uredimo sistem kakovosti tako, da bo skladen z novim standardom SIST ISO 9001:2000. 12. in 13. decembra je v podjetju potekala podrobna presoja sistema vodenja kakovosti. Presojevalca BVQI sta ugotovila, da razen dveh neskladnosti sistem izpolnjuje zahteve novega standarda. V januarju smo ti dve neskladnosti odpravili in o tem poročali BVQI. Tako nam je certifikacijska hiša BVQI lahko izdala certifikat, s katerim Metal dokazuje, da njegov sistem vodenja kakovosti ustreza zahtevam standarda ISO 9001:2000. Kontrolo sistema opravljajo presojevalci vsakih šest mesecev, veljavnost certifikata pa je tri leta.
Odgovorna za sistem kakovosti BLANKA KAKER, univ. dipl. kem.
V Prodaji si težko predstavljamo trženje naših izdelkov brez certifikata ISO 9001. Veliko delaje bilo vloženega, da smo ta certifikat pridobili, in mogoče premalokrat poudarimo, kakšno vrednost predstavlja za naše podjetje.
Tudi večina naših kupcev ima certifikat ISO 9001/9002 ali pa svoj sistem kakovosti in po njihovih pravilih lahko poslujejo le s certificiranimi dobavitelji. Sodelovanje z drugimi je zelo omejeno, prav tako pa necertificirani dobavitelji dosegajo slabše prodajne pogoje, npr. nižje cene.
Certifikat nam kratkoročno tudi predstavlja prednost pred poplavo novih proizvajalcev predvsem z Vzhoda (Rusija, Ukrajina ...), ki se želijo iz proizvajalcev masovnih nižjevrednih jekel preleviti v proizvajalce orodnih jekel in z nepoznavanjem trga rušijo obstoječo tržno situacijo.
Dolgoročno je samo certifikat seveda premalo, v Metalu bomo prisiljeni uvajati še druge konkurenčne prednosti. Certifikat predstavlja le vstopnico v tržno areno, kjer v borbi za obstoj in pridobitev ali le ohranitev potrebnega tržnega deleža veljajo med konkurenti neusmiljena pravila igre, ki jo usmerjajo cene, termini dobav, kakovost izdelkov, kooperativnost, skratka ponujeni servis v celoti.
Direktor prodaje STANKO TRIGLAV, univ. dipl. inž. metal, in mater.
Standard ISO 9001 je v svetu najbolj razširjen standard, saj ga lahko za vzpostavitev sistema kakovosti uporablja katerokoli podjetje ne glede na to, kakšen izdelek proizvaja. Z namenom zaščititi kupca je bil prvič izdan leta 1987. Že takrat je bilo dogovorjeno, naj bi se standard revidiral vsakih 5 let. Revizija iz leta 1994 (z zamudo) ni prinesla bistvenih sprememb. Novi standard, ki je izšel decembra 2000, pa prinaša kar nekaj novosti. Te novosti so posledica upoštevanja pripomb uporabnikov standarda in seveda kupcev oz. po novem odjemalcev. Do decembra 2003 morajo tako vsa certificirana podjetja prilagoditi svoj sistem kakovosti zahtevam standarda ISO 9001:2000.
9001:2000
V,'n>VVK,žf,
'w »JVvp.
""»•Im,*,,;"	'"''‘'•M	'
""'"-Hrv,
Pridobili smo certifikat za sistem vodenja kakovosti po zahtevah SIST ISO 9001:2000 13
Novi široko ploščati izdelki iz orodnih jekel v sodelovanju z Acronijem Jesenice
Besedilo: ALOJZ BUHVALD, univ. dipl. inž. metal, in mater.
Za svetovno tržišče orodnih jekel so v zadnjem času postale vse bolj zanimive orodne plošče. Skladiščni centri po svetu, ki oskrbujejo orodjarje, so se opremili z napravami za vzdolžni in prečni razrez. Tako lahko iz orodnih jekel večjih dimenzij izrezujejo poljubne oblike in dimenzije, ki jih potrebujejo orodjarji in drugi porabniki orodnih jekel. S tem si povečajo fleksibilnost, optimirajo zaloge ter bolje izkoristijo material, saj jim ni treba naročati točno določenih dimenzij in oblik profilov. Za podjetje Metal, kot proizvajalca orodnih jekel, je nujno, daje prisotno tudi na tem segmentu tržišča. Zato smo začeli z razvojem novih izdelkov - 'široko ploščatih izdelkov iz orodnih jekel'. Z novimi izdelki smo razširili naš obstoječi proizvodni program tudi na večje dimenzije.
Izdelava, predelava in toplotna obdelava teh jekel je izjemno zahtevna. Izdelki morajo biti brez notranjih napak, zahtevani sta dobra homogenost in čistoča jekel, mikrostruktura mora biti fina, karbidi morajo biti v mikrostrukturi enakomerno porazdeljeni. Zaradi tega je za te izdelke zelo primerna tehnološka pot kovanja vložka na kovaški stiskalnici in valjanja izdelkov na napravah za valjanje široke pločevine. V Metalu Ravne smo s postavitvijo nove stiskalnice dobili možnost izdelave širših odkovkov, ki lahko predstavljajo končni izdelek (predvsem debeline nad 100 mm) ali pa so vložek za valjanje manjših dimenzij (pod 100 mm). Ker Metal Ravne nima razpoložljivih naprav za valjanje takšnih plošč, smo se odločili, da ta izdelek izdelujemo skupaj z Acronijem Jesenice, ki ima ustrezno opremo in izkušnje za valjanje širokih plošč. Prvi poskus je bil uspešen, tako da smo na tržišče že ponudili prve izdelke. Iz podatkov o izdelavi smo ugotovili, da bo možno izdelovati te izdelke. V nadaljnjem razvoju je treba optimirati izdelavo tako z vidika kakovosti in tudi stroškov izdelave. Tudi v Acroniju Jesenice je velik interes za sodelovanje na tem področju. S temi izdelki zapolnjujejo svoje proizvodne zmogljivosti izdelave debele pločevine. Dogovori o kakovostnih zahtevah, kapacitetah in komercialnih pogojih izdelave so v zaključni fazi, tako da bomo v kratkem podpisali dogovor o medsebojnem sodelovanju, ki bo osnova za dolgoročno partnersko sodelovanje.
Glavni asortiment predstavljajo najbolj razširjene orodne kvalitete, in sicer: 0CR12VM (W.Nr. 1.2379), 0CR12 (W.Nr. 1.2080), 0H236, 0A2 (W.Nr. 1.2363), UT0PM01 (W.Nr. 1.2343), UT0PM02 (W.Nr. 1.2344), MERILO (VV.Nr. 1.2842) in 0W4 (W.Nr. 1.2510), UT0PNEX (1.2311), UTOPN (1.2312). Dimenzijsko ponujamo izdelke standardnih širin 1030 mm in različnih debelin. Debeline od 12 do 100 mm ponujamo v valjani izvedbi, medtem ko večje debeline (nad 100 mm) ponujamo v kovani izvedbi. S tem smo v Metalu dopolnili proizvodni program in tako izdelujemo od najmanjših ploščatih in okroglih izdelkov do velikih - tako ploščatih kot tudi okroglih izdelkov. Tako smo si utrdili svoj položaj in povečali možnost obstoja na zelo zahtevnem svetovnem tržišču.
14 Novi široko ploščati izdelki iz orodnih jekel v sodelovanju z Acronijem Jesenice
ŠTUDIJ OB DELU
Učinkovito vlaganje v znanje zaposlenih
Besedilo in fotografije: mag. ANDREJA ČIBRON-KODRIN, Fužinar Ravne, d.o.o.
V času nenehnih sprememb znanje vse hitreje zastareva. V šoli pridobljeno znanje ne zadošča več za celotno delovno kariero, zato se morajo zaposleni izobraževati tudi ob delu. Oblike in metode pridobivanja novega znanja in spretnosti so seveda zelo različne, ena od njih, najdaljša in najbolj temeljita, je pridobivanje višje stopnje izobrazbe.
Kako študij ob delu poteka v Metalu Ravne, sem povprašala strokovno delavko Alenko Kotnik iz oddelka Kadri, ki je odgovorna za področje izobraževanja v podjetju.
"Kakšna je usmeritev podjetja glede študija ob delu?"
"V Metalu se zavedamo, da lahko visoke zahteve naših kupcev na tržišču in učinkovito poslovanje, ki bo prinašalo dobiček, zagotavljamo z neprestanim vlaganjem v tehnološko opremo in v ustvarjalno znanje kadrov. Zaposleni predstavljajo intelektualni kapital podjetja, in ta je naša glavna konkurenčna prednost na tržišču.
Študij ob delu je ena izmed naložb podjetja v znanje zaposlenih. Z usmerjanjem zaposlenih v pridobivanje formalne (šolske) izobrazbe v podjetju izboljšujemo izobrazbeno strukturo zaposlenih.
Zadnjih nekaj let v Metalu skoraj ni novih zaposlitev, zato potrebe po kadrih večkrat rešujemo z notranjimi prerazporeditvami. V primerih neprimerne izobrazbe pomagamo zainteresiranim zaposlenim, da se odločijo za študij ob delu. Ker je naša glavna dejavnost proizvodnja jekla, usmerjamo zaposlene in finančno podpiramo šolanje na tehničnih šolskih programih s področja metalurgije, delno strojništva in elektrotehnike.
V obratih in oddelkih na osnovi napovedi upokojitev načrtujejo naslednike na teh delovnih mestih in v primeru neustrezne izobrazbe sicer primernega zaposlenega vzpodbudijo, da si s študijem ob delu pridobi zahtevano izobrazbo."
"Kakšen je odziv na vsakoletne razpise ugodnosti za študij ob delu? Ali se plani izobraževanja in interesi zaposlenih 'pokrivajo'?"
"Vsako leto na osnovi sprejetega plana izobraževanja, v katerem so med drugimi zajete tudi potrebe po
študiju ob delu s strani obratov in služb, v Novicah objavimo razpis ugodnosti za študij ob delu, namenjen vsem za študij zainteresiranim zaposlenim. V razpisu ugodnosti so objavljene potrebe in usmeritve podjetja ter ugodnosti za študente ob delu. Lansko leto smo -in tudi letos bomo - v Metalu razpisali in podelili ugodnosti le za tehnično usmerjene šolske programe, v katerih pridobimo nujno potrebne poklice za našo osnovno dejavnost. Splošno usmerjenih kadrov je v podjetju kot tudi na trgu dovolj.
Na razpis se odzovejo zaposleni, ki so se po temeljitem premisleku in pripravi sebe ter svoje družine odločili za nadaljnje šolanje ali študij. Čas študija ob delu zahteva od zaposlenega veliko odrekanja in naporov - kljub vsem ugodnostim v podjetju.
Običajno se prijave na razpis številčno bistveno ne razhajajo z objavljenimi potrebami. V primeru različnih interesov podjetja in zaposlenega glede smeri študija poskušamo z dodatnimi razgovori doseči skupni interes. Če dogovora ne dosežemo, podjetje takega študija ne financira."
"Koliko in na katerih področjih se trenutno šolajo zaposleni v Metalu? Koliko jih je v zadnjih letih študij že končalo?"
"Trenutno se na različnih stopnjah in smereh ob delu šola 57 zaposlenih, kar predstavlja 5,4 odstotka zaposlenih. Na srednješolskih in poklicnih programih metalurške ali strojniških smeri se ob delu šola 16 delavcev. Za pridobitev diplome na višješolskih, visokošolskih strokovnih ali univerzitetnih programih ob delu študira 26 zaposlenih. 15 delavcev Metala pa ima s podjetjem sklenjeno pogodbo za podiplomski specialistični ali znanstveni študij za pridobitev naziva magister ali doktor znanosti.
Vsako leto uspešno zaključi študij nekaj delavcev - na primer devet v letu 2001. Po vsakoletnem razpisu sklenemo določeno število novih pogodb za izobraževanju ob delu - šest v letu 2001. Že nekaj let se število delavcev s pogodbami za študij ob delu v Metalu vrti med 50 in 60."
"Ste v strokovni službi zadovoljni s pridnostjo izrednih študentov? Kakšne ugodnosti jim podjetje nudi in ali so te zadostne? Kakšne so sankcije, če zaposleni šolanja ne končajo?"
"V oddelku Kadri, kjer skrbimo za vse vrste izobraževanja zaposlenih in preko štipendiranja, pripravništev ter obveznih praks tudi za bodoče kadre, se veselimo vsakega uspešno zaključenega letnika in študija v celoti kot svojega. V času študija spremljamo uspešnost poteka študija. Po pogodbah plačujemo vpisnine, šolnine in druge stroške v zvezi s šolanjem, ki v zadnjem času s pomembnostjo izobraževanja skokovito naraščajo. Če šolanje ne poteka na Ravnah, podpisnikom pogodb za udeležbo na aktivnostih v zvezi s šolanjem vračamo potne stroške. Za posameznega podpisnika pogodbe letno izplačamo, za vrednostno primerjavo, tudi do dve plači in več stroškov. Razen tega lahko v času študija delavci koristijo pogodbeno dogovorjen dopust.
Ker pa je kljub vsem ugodnostim in odrekanjem ob napornem, tudi izmenskem delu težko študirati, več delavcev šolanja ne zaključi v pogodbeno dogovorjenem roku. Če po vseh dodatnih dogovorih z delavcem šolanje ni uspešno ali v primerih, če delavec pred končanjem študija prekine delovno razmerje, mora podjetju vrniti vse nastale stroške v zvezi s šolanjem."
"Kako so nagrajeni tisti, ki študij zaključijo? So nameščeni na zahtevnejše in bolje plačano delovno mesto, napredujejo na vodstveni hierarhiji ali morebiti šele izpolnijo izobrazbeni pogoj za delo, ki ga že opravljajo?"
"Večina pozna občutek zadovoljstva, ko sami ali kdo naših bližnjih doseže nekoč postavljen težko dosegljiv cilj na kateremkoli področju. Doseči višjo stopnjo izobrazbe danes, pomeni predvsem posameznikovo večjo konkurenčno prednost danes in jutri, ko se v nestabilnih pogojih lahko kot iskalec zaposlitve znajde na trgu delovne sile.
Posebnih nagrad ali dodatnih ugodnosti ob zaključku študija ob delu v podjetju ne obljubljamo. Vsaka zaposlitev na delovno mesto v Metalu zahteva določeno stopnjo strokovne izobrazbe vnaprej. Formalna izobrazba je že dolga leta eden od potrebnih pogojev za zaposlitev. V veliki večini nameščeni na delovna mesta izpolnjujejo zahtevano izobrazbo.
Pričakovanja zaposlenih ob zaključku študija ob delu za napredovanje v podjetju uresničujemo v skladu z možnostmi. Ker je število delovnih mest v organizaciji omejeno, se pri nekaterih poklicnih smereh (npr. ekonomist) pojavljajo primeri, ko zaposlenemu ob zaključku šolanja ne moremo zagotoviti izobrazbi ustreznega dela.
Kot že rečeno, Metal podpira zainteresirane za študij ob delu, ker je to naš način motiviranja in investiranje v znanje zaposlenih."
ANKETA MED UDELEŽENCI IZREDNEGA IZOBRAŽEVANJA
Kakšni so motivi, da se posameznik odloči za nadaljnje šolanje ob delu, s kakšnimi težavami se srečuje, kaj mu jih omili, kakšna so njegova pričakovanja na delovnem mestu po uspešno zaključeni šoli in podobna vprašanja sem postavila naslednjim sogovornikom in sogovornicama.
mag. Gabrijela Čevnik, univ. dipl. inž. metal in mater., Kakovost: "Moj motiv za nadaljevanje študija izhaja iz potrebe po raziskovanju nekaj novega in po pridobitvi dodatnega znanja, ki lahko pomaga meni in mojemu delu. Pri uresničevanju svojih ciljev glede nadaljevanja študija sem imela vedno podporo svojega podjetja. Podjetje mi je pripomoglo k nazivu mlada raziskovalka, kar pomeni, da mi tako magistrski študij kot tudi doktorski študij metalurgije na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani v celoti financira Ministrstvo za šolstvo in šport. Študij seveda predstavlja na eni strani veliko obremenitev zame in za mojo družino, po drugi strani pa to rešujem z veliko stopnjo organiziranosti svojega prostega časa. Moja pričakovanja so povezana z mojim mišljenjem, da se vlaganja v delo in znanje vedno izplačajo. Saj s širjenjem obzorja dosegaš takšne širine osebnostnega razvoja, ki so v trenutnem času najbolj cenjene."
Mislim, da šola vedno koristi. Za moje delovno mesto se sicer zahteva triletna šola, a nikoli se ne ve, kaj se lahko zgodi.
O morebitnem nadaljnjem šolanju lahko rečem, da bi bilo težko, mogoče bi se zanj odločil, če ne bi delal na izmene. Problem je tudi oddaljenost."
Damjan Kalčič, Jeklarna in valjarna gredic: "V šolskem letu 1999/2000 sem se vključil v srednjo poklicno šolo na Ravnah. Želel sem se sicer vpisati v ekonomsko šolo, a so mi v podjetju ponudili ugodnosti, da se izšolam za ključavničarja. Narediti moram še dva izpita in zaključni izpit. Ko bom končal šolanje, bom imel možnost zamenjave delovnega mesta -zdaj delam kot žerjavovodja -, zato pričakujem tudi boljšo plačo. Čeprav bo težko, bom nadaljeval tudi šolanje na 5. stopnji. To bo trajalo še nadaljnji dve leti.
Za šolanje moraš imeti predvsem čas. Veliko je samostojnega učenja. Ker smo v letniku le trije vpisani, za nas ni rednih predavanj, včasih pa imamo predavanja skupaj z drugimi letniki. Za izpit se dogovorim s profesorjem, veliko delam sam. Šola to omogoča. Ker delam na štiri izmene, mi podjetje omogoči, da grem na predavanja, če sem v popoldanski izmeni. Mislim, da več ugodnosti za študij, kot jih nudi Metal, niti ni mogoče imeti.
Vsakomur, ki le ima nekaj časa, bi priporočil, naj se vključi v šolanje. Res je, da se je treba marsičemu odreči, a če veš, zakaj, to gre. Tisti, ki imajo družine, pogosto 'scagajo', seveda trpi tudi počitek ... Zase lahko rečem, da če ne bi študiral, bi delal kaj drugega. Vse je odvisno od človeka. Kdor nima volje, dela to šolo tudi pet let.”
Darko Petan, dipl. inž. el., Tehnični razvoj: "Ko sem avgusta leta 1988 zaključeval višjo šolo na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, smer elektronika-avtomatika, sem se želel čimprej zaposliti. Kot mlad inženir elektrotehnike sem se zaposlil v takratnem ETS-u. Želja po nadaljevanju študija je vseskozi tlela, dokončno pa seje uresničila s prenovo univerzitetnega študija, ko smo 'višješolci' dobili možnost, da končamo visokošolski študij.
Študij je bil organiziran v Mariboru, večinoma ob petkih zvečer in sobotah dopoldne, tako da sem našel še dovolj časa za dom in družino. Kadar pa smo imeli laboratorijske vaje pri nekaterih predmetih dopoldne, sem imel za ta čas plačano odsotnost, dobil pa sem tudi povrnjene potne stroške in plačan dopust za opravljene izpite in diplomo. V rednem roku sem opravil vse obveznosti in junija 2001 uspešno zagovarjal diplomsko nalogo s svojega delovnega področja.
Iztok Valentar, Valjarna profilov: "V srednjo strokovno šolo sem se vključil leta 1999, zdaj delam zadnji letnik. Prej sem imel triletno poklicno šolo. Za nadaljnje šolanje za metalurškega tehnika sem se odločil sam, napisal sem prošnjo, ki so mi jo tudi odobrili. Pozneje so se za šolanje odločili še nekateri moji sodelavci.
Predavanja potekajo na Ravnah trikrat tedensko ob popoldnevih, od 16. do 19. ure. To je naporno, še posebej če imam takrat nočno izmeno. Vsekakor je laže redno šolajočim. Družina me pri šolanju podpira. Tudi moji nadrejeni vedo, da se šolam in spremljajo moje uspehe. Z učnim gradivom ni težav, saj je dovolj literature v specialni knjižnici v tovarni in v Koroški osrednji knjižnici. Ugodnosti za izobraževanje zadoščajo, le prevoznih stroškov ne dobim povrnjenih.
Metal je takrat, kot vsako leto, razpisal štipendije in ugodnosti za študij ob delu. Za mojo stroko in smer ugodnosti sicer ni bilo razpisane, a sem vseeno oddal prošnjo. Odobrili so mi jo, vendar so mi izrecno povedali, da dokončanje študija ne bo vodilo v boljšo plačo ali delovno mesto. Vseeno sem oktobra 1998 pričel s študijem ob delu na Univerzi v Mariboru, na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko,	na	smeri	elektronika, saj sem študij pojmoval bolj kot
naložbo za prihodnost,	kot da	bi od tega imel takojšnje finančne koristi.
Kot so mi že na začetku povedali, moja diploma res ni prinesla boljše plače ali delovnega mesta, vendar so mi sedaj bolj odprte poti, ki jih bom ubral v nadaljevanju kariere. V moji stroki, kjer se znanost tako hitro razvija, je bilo zelo zanimivo in tudi koristno znova sesti v študentske klopi. Morda bom nekoč študij še nadgradil."
Mislim, da si bom po magisteriju vzel nekaj časa zase.
Lepo bi seveda bilo, če bi se po opravljenem podiplomskem študiju marsikaj spremenilo, vendar ne pričakujem preveč. Mislim pa, da bo kadrovska politika pripeljala do tega, da bodo v podjetju tudi na nivoju oddelkovodij uvedli individualne pogodbe in tako merili učinkovitost po rezultatih dela.”
nerodno, če izpita ne bi naredil, še posebej, če profesorje poznaš že od prej, iz stikov vtovarni.
Moje mnenje je, da se človek z izobrazbo dokazuje. Čaka me še diploma. Če bi mi ponudili možnost univerzitetnega študija, bi se zanj gotovo odločil. Kar pa se tiče napredovanja po študiju, sem verjetno že 'na plafonu'."
Alain Lipuš, univ. dipl. inž. metal, in mater., Valjarna profilov: "Moj glavni motiv za podiplomski študij je pomanjkanje interdisciplinarnih znanj, ki mi jih univerzitetni študij ni dal, jih pa potrebujem pri delu. Od lanskega decembra sem vodja adjustaže v Valjarni profilov. Že pred šestimi leti, ko sem se zaposlil v železarni, pa mi je bilo vodenje izziv. Študij na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju -smer proizvodni management -sem začel oktobra 1998. Izpite sem že naredil, letos pa bom dokončal tudi magistrsko nalogo.
Ko sem bil še obratni inženir, mi je bilo glede študija laže; zaradi svojih zadolžitev sem se bolj srečeval s strokovno literaturo, imel sem tudi čas za prebiranje le-te. Ko sem zamenjal področje dela, najprej za prodajo in zdaj za vodenje, časa za to ni bilo več. Delovne obveznosti se zavlečejo tudi v popoldan. Imam manj časa zase in za študij. Zato bi bilo mogoče dobrodošlo, če bi imeli izredni študentje več dopusta.
Milan Paradiž, inž. metal., Priprava proizvodnje: "Ob delu sem pet let študiral že pred časom, ko sem bil vpisan na prvi stopnji metalurgije. Motivi za študij so bili takrat drugačni kot zdaj. Želel sem nadoknaditi izgubljena šolska leta in pridobiti izobrazbo. Za sedanji študij na Naravoslovnotehniški fakulteti pa sem se odločil zaradi potrebe po znanju, je pa to tudi neke vrste dokazovanje, da je človek sposoben doseči še kaj. Ideja o nadaljnjem študiju na visoki strokovni šoli je vzklila med kolegi in res se nas je pet, pozneje trije, skupaj učilo, saj skupina 'vleče'.
Težava pri študiju, ki je trajal eno leto, je bila oddaljenost oziroma vožnja. Predavanja, ki so podlaga za uspešen študij, so potekala v Ljubljani. Treba seje bilo znajti. S kolegi smo našli poceni prenočišče. Ugodnosti iz podjetja so bile zadostne. Odnos profesorjev do starejših študentov je korekten, jemljejo nas bolj resno; res pa je, da ti je
Robert Ferlež, dipl. inž. met., Kakovost: "Razvoj podjetja temelji med drugim tudi na razvoju kadrov, ki naj bi se s svojim znanjem in motivacijo nenehno prilagajali stalnim in hitrim spremembam stroke. Zaposleni naj bi svoje znanje stalno dopolnjevali in tako skrbeli za svoj osebni razvoj ter s tem tudi za rast podjetja.
Tudi sam sem pri svojem delu spoznal, da bi moral svoja znanja in praktične izkušnje še dopolniti oziroma izpopolniti, zato me je pritegnil razpis študijskega programa "Metalurške tehnologije" v organizaciji Univerze v Ljubljani. Ta visokošolski strokovni program je razpisala Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za materiale in metalurgijo. Ker mi je podjetje Metal Ravne, kjer sem zaposlen v službi Kakovost, v laboratorijski kalilnici, nudilo ugodnosti za izobraževanje, sem se vpisal na ta študij.
Predavanja so potekala v prostorih fakultete v Ljubljani ob koncu tedna, to je ob petkih popoldne in ob sobotah. Predavanjem in vajam iz posameznega predmeta je sledil pismeni in ustni izpit. Po opravljenih izpitih iz posameznih predmetov sem študij zaključil z zagovorom diplomske naloge.
Študij ob delu zahteva mnogo odrekanja, saj je treba uskladiti delovne obveznosti in praktično ves prosti čas posvetiti študiju. S tem dodatnim izobraževanjem sem osvežil oziroma dopolnil svoja praktična znanja, ki mi koristijo pri vsakodnevnem delu. Zahvaljujem se podjetju, ki mi je študij omogočilo, in vsem, ki so mi pri študiju pomagali in me vzpodbujali."
podjetju posluh in razumevanje za tovrstno izobraževanje. Brez podpore podjetja bi bilo zelo težko.
Program prvega letnika je bolj splošen, vključuje vpogled v ekologijo, seznanjanje z okoljsko dokumentacijo in podobno. Predmeti v drugem letniku pa so bolj povezani z metalurgijo in njenimi stranskimi produkti. Tema moje magistrske naloge je že določena. To bo: Ponovna uporabnost VAD žlindre v peči UHP.
Predavanja so, na žalost, prilagojena predvsem študentom iz Ljubljane in okolice, saj potekajo med tednom v popoldanskem in večernem času.
Upam, da bom po končanem študiju pridobljeno znanje s pridom uporabila pri svojem delu. Sicer pa so zaradi perečega stanja varstva okolja potrebe po diplomantih Interdisciplinarnega podiplomskega študija varstva okolja izjemno velike."
Marinka Stanisavic, univ. dipl. inž. metal, in mater., Jeklarna in valjarna gredic: "Moje področje dela je predvsem ekologija in problemi, povezani z varstvom okolja. Delo zahteva veliko dodatnega učenja, zato sem se tudi odločila, da nadgradim svoje znanje.
V študijskem letu 2001/02 sem se vpisala v prvi letnik Interdisciplinarnega podiplomskega študija varstva okolja ( I P Š V O ) na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Študij, ki traja dve leti, mi je omogočil Metal. Veseli me, da imajo v
KADRI
Besedilo: oddelek KADRI
Zaposlovanje
			
			
JEKLARNA IN VALJARNA GREDIC	234	/	/
VAUARNA PROFILOV	195	/	20
KOVAČNICA	134	/	1
PROIZVODNJA SVETLIH PROFILOV	52	/	4
SKUPNE SLUŽBE	430	/	9
SKUPAJ	1045	0	34
			
			
JEKLARNA IN VALJARNA GREDIC	229	/	1
VAUARNA PROFILOV	203	10	/
KOVAČNICA	139	1	1
PROIZVODNJA SVETLIH PROFILOV	55	3	/
SKUPNE SLUŽBE	429	/	2
SKUPAJ	1055	14	4
			
			
JEKLARNA IN VALJARNA GREDIC	226	/	2
VALJARNA PROFILOV	195	/	4
KOVAČNICA	144	/	/
PROIZVODNJA SVETLIH PROFILOV	54	/	/
SKUPNE SLUŽBE	431	1	/
SKUPAJ	1050	1	6
Jubilanti
V decembru 2001, januarju in februarju 2002 so bili naši jubilanti:
• za 10 let 2 sodelavca, in sicer: Darja Kac iz Kontrolinga in Milan Gradišnik iz Prodaje;
• za 20 let 6 sodelavcev: Tomislav Vučič iz Jeklarne in valjarne gredic, Franc Obretan iz Kakovosti, Slavko Podlinšek, Franc Čebulj in Alenka Ajd iz Materialnega gospodarjenja ter Dragica Svenšek iz Financ;
• za 30 let 7 sodelavcev: Anton Bošnik, Alojz Praznic in Damijan Verneker iz Jeklarne in valjarne gredic, Stanislav Rus iz Valjarne profilov, Andrej Kos iz Proizvodnje svetlih profilov, Pavel Valtl iz Vzdrževanja ter Vera Koležnik iz Materialnega gospodarjenja.
			
			
JEKLARNA IN VALJARNA GREDIC	5,21	6,00	6,39
VALJARNA PROFILOV	8,98	9,22	8,15
KOVAČNICA	5,62	5,67	8,77
PROIZVODNJA SVETLIH PROFILOV	2,47	3,50	5,08
SKUPNE SLUŽBE	2,38	2,99	3,96
SKUPAJ	5,32	5,77	6,44
20 Kadri
AKTUALNI JEKLARSKI KOTIČEK
Besedilo: oddelek MARKETING
OMEJITVE UVOZA JEKLA NA AMERIŠKI TRG IN POVRAČILNI UKREPI EVROPSKE SKUPNOSTI
Ameriški predsednik George Bush je 20. marca letos uvedel višje carine na uvoz jekla in s tem skuša ameriška vlada zaščititi domače proizvajalce jekla. Carine se gibljejo med 8 do 30 odstotki za posamezne vrste jekla in jeklene izdelke, veljale pa naj bi tri leta. Iz ukrepa zaščite ameriške jeklarske industrije so izvzete Kanada, Mehika, Jordanija in Izrael ter države v razvoju, ki so članice Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in njihov uvoz posamezne vrste jekla ali izdelka ne znaša več kot 3 odstotke skupnega uvoza tega izdelka na ameriški trg.
Seznam je zelo dolg, saj so posamezne vrste jekla in izdelki točno opredeljeni po carinskih tarifah in višinah carin za posamezno carinsko tarifo. Carine, ki bodo prizadele celo vrsto držav - Kitajsko, Južno Korejo, Avstralijo, Brazilijo, Japonsko, Evropsko skupnost in tudi Slovenijo. Med carinami so 30-odstotne carine za jeklene plošče, jeklena žica iz nerjavnega jekla je dobila 8 odstotno carino, 15 odstotne carine veljajo za nerjavne jeklene palice in tudi jeklene palice, ki se uporabljajo v gradbeništvu.
Višje zaščitne carine vključujejo tudi Slovenijo. Zaščitne carine pa niso uvedene za orodno jeklo, ki predstavlja večji delež našega uvoza na ameriški trg in zato naše podjetje ne bo bistveno prizadeto.
Vodilne svetovne proizvajalke jekla - Kitajska, Južna Koreja, Brazilija, Japonska, Avstralija in Evropska skupnost so vložile pritožbe na Svetovno trgovinsko organizacijo, saj naj bi šlo za kršitev svetovnih trgovinskih pravil, na katera prisegajo članice.
Evropska skupnost se je poskušala glede uvedbe zaščitnih carin že pogajati z Američani, vendar so bili pogovori neuspešni. Uvedli bodo povračilne ukrepe proti uvozu iz Združenih držav in drugih držav, da bi domače jeklarje zaščitili pred uvozom. Evropska skupnost poskuša preprečiti, da bi velike proizvajalke jekla jeklo, namenjeno na ameriški trg, preusmerile v Evropo, kar bi ogrozilo obstoj evropske jeklarske industrije. V zadnjih dvanajstih mesecih je bil uvoz na evropski trg precej večji, in sicer je bil leta 1999 23 milijonov ton, v letu 2001 pa je poskočil na 29 milijonov ton. Najopaznejše povečanje uvoza je bilo v zadnjem četrtletju, kar pomeni, da so nekateri proizvajalci preventivno začeli iskati rešitev v Evropi. Kvote in zaščitne carine naj bi bile uvedene za 11 milijonov ton jekla oziroma 40 odstotkov jekla, ki ga uvozi Evropska skupnost. Carine se bodo gibale od
14,9 do 26 odstotkov. Carine in kvote bo Evropska skupnost uvedla na vse proizvode, za katere so jih uvedle Združene države Amerike in katerih uvoz se povečuje zadnja tri leta. Carine in kvote stopijo v veljavo 3. aprila letos in bodo veljale 200 dni. Po preteku teh 200 dni pa se bo Evropska skupnost odločala za dolgoročnejše ukrepe. Izpolnjevanje kvot pa so omejili po načelu, kdo bo hitrejši. Kratkoročno uvedba kvot naj ne bi povzročala težav, vendar to postane problem, ko so kvote izčrpane.
Problem je v tem, da tudi za kandidatke za sprejem v Evropsko skupnost ni predviden poseben režim.
Evropska skupnost pa tudi predvideva uvedbo zaščitnih carin za uvoz tekstila in sadja iz Združenih držav Amerike.
Vir: EU - News
PREDSTAVITEV PODJETJA
V skladu s strategijo podjetja o povečanju deleža prodaje orodnih jekel na slovenskem trgu že nekaj časa potekajo aktivnosti promocije podjetja in naših proizvodov skozi strokovna predavanja in sodelovanje z raznimi inštitucijami, ki delujejo na področju orodjarstva v Sloveniji. V okviru tega smo v letošnjem letu poglobili sodelovanje s TECOS-om - Razvojnim centrom orodjarstva Slovenije.
V januarju smo izvedli prvo predavanje z naslovom "Sistematizacija jekel in nove oznake jekel”. Na seminarju, ki je potekal na sedežu TECOS-a v Celju, sta predavala dr. Ferdo Grešovnik in mag. Gabrijela Čevnik. Predavanje je bilo sestavljeno iz dveh delov.
V prvem delu smo najprej predstavili vplive legirnih elementov na glavne značilnosti jekel, v drugem delu pa smo prikazali osnovne smernice pri označevanju jekel po posameznih standardih (EN, DIN, ASTM in JUS standard). Potrebo po takšni obliki sodelovanja s strokovno javnostjo in aktualnost teme je potrdila tudi številna udeležba slovenskih orodjarjev.
mag. Gabrijela Čevnik
Aktualni jeklarski kotiček 21
o	v	•	v	v
Smučišče
Besedilo: TOMO ŠATER, inž. metal, in mater.
Letošnja zima s snegom ni bila preveč radodarna. Na Ravnah imamo smučišče Poseka, Id se razprostira nad mestom in je letos bilo "bela oaza" v dolini.	1
Z zasneževanjem smo pričeli takoj, ko so nam dovoljevale temperature. Topovi so nasnežili okrog 40.000 nT kompleksnega snega in celotno smučišče je bilo pokrito z 80 cm debelo snežno odejo. Prvi smučarski dan je bil 15. december	L^mšnji smučarski sezoni
je naše smučišče o h i sk^čr^rtsdfcfj 15.000 4 .smučarjev. Pripravili smo 25 tekmovanj. Gostiji smo tudi tekme FIS.
Da je bjlo nJPSfrtfcisett* tfse urejeno in d*a st?$fc#>č prijetno počutili, so za vas poskrbeli številni
% *
Hvala vsem, hkrati pa se zahvaljujem vscfti sponzorjem, ki ste pomagali, da smo lahko letošnjo zimo uredili smučišče. Sponzor je bilo
v
tudi podjetje SZ - Metal Ravne d.o.o. Brez njega nam to ne bi uspelo.
"Če pogosto in veliko deliš z drugimi ... če se zaveš, da je vsaj en človek zaradi tebe laže živel -to pomeni, dati je uspelo."
[Ralph VValdo Emerson, 1803-1882]
Življenje je zaporedje trenutkov. Resnično živiš, če doživiš vsakega posebej. V Metalu sem doživela kar nekaj lepih trenutkov, predvsem pa nabrala veliko neprecenljivih delovnih izkušenj.
Ob odhodu na drugo delovno mesto želim vsem svojim sodelavkam in sodelavcem izraziti iskreno zahvalo za sodelovanje in pomoč pri ustvarjanju pogojev za doseganje pozitivnih poslovnih rezultatov, uveljavljanju samopodobe Metala ter njegove boljše prepoznavnosti tako v slovenskem prostoru kot v svetu.
mag. DUŠICA RADJENOVIČ SUŠNIK