TINE RAZPOTNIK udarnejši in najmodrejši. Nate vsak en srebrni tael; z njim doka- MODRA OPOROKA ^te SV°J° modrost. Ob sončnem za- hddlu se vrnite domov, da mi pove- (KITAJSKA PRIPOVEDKA) ste, kako ste ga obrnili. To je vse, kar sem vam hotel reči, in zdaj pojdite.« Zamižal je in molil. Bogati trgovec Fučang je stano- In tako so šli Fučangovi sinovi val v lepi hisi ob reki Ytung-Wai. Vsak svojo pot. Imel je tri sinove: Kianga, Kveika v. . ' .v. , .... in Honanga Kiang, najstarejsi med njimi, je _ ' v bil lep, toda domišljav mladenič. Bil je zelo star m je cutil, da ne Oblečen je bil v rumen svilen ki- bo vec dolgo zivel Zato je hotel iz- mono in je nosil najdaljšo kito iz- brati enega izmed svojih smov, ki med vseh miadeničev mesta ob bi mu izrocil svoje lmetje, ne da h\ Ytung-Waiju. Njemu je ugajala s tem oskodoval drugih dveh smov. očetova misel samo zatO) ker je Dan in noč je premišljal značaj smel zapraviti denar, kakor je ho- in lastnosti svojih sinov, slednjič tel. Bil je prepričan, da bo kot naj- pa se mu je radiila misel, ki se mu starejši sin slednjič vendarle diobil je zdela dobra in pravična. očetovo dediščino. Srečal je revno Poklical je svoje tri sine, jim po- ženo z dvema gladujočima otro- vedal, za kaj gre, ter končal z be- koma. sedami: »Sinovi moji, rad bi se pre- »Lačni smo in ubogi, pomagaj pričal, kdo izmed vas je najpre- nam«, so prosili Kianga. 2S0 — Neumnost bi bila, ne modrost, Nato je dobre volje hitel domov,* če bi jim dal poslednji denar — je ker se je sonce že nagibalo k za-brž pomislil ter zavrnil ženo in tonu. otroka: »Oče, ali nisem modro ravnal?« »Še sam nisem jedel in nimam, je pravil Kiang očetu. »Za denar kar bi vam dal.« sem dobro jedel in pil, z jadrnico In šel je ter za srebrnik dobro je- sem se vozil po reki Ytung-Wai in del in pil ter se vozil z jadrnico na tako sem dal ljudem zaslužiti.« reki Ytung-Wai. »Dobro,« je dejal oče. Kveiko, najmlajši sin, je bil gra- »JaZ( oge, sem najmodreje obrnil bežljiv in skop. Tudi on je srečal denar«, je pravil očetu Kveiko. »Ni- revno ženo in njena otroka. komur nisem nič dal, nisem jedel, »Lačni smo in ubogi, pomagaj nisem pil in nisem se vozil z jadr- nam«, so prosili Kveika. nico po reki Ytung-Wai, temveč — Če bom dajal, ne bom sam srebrnik sem dobro spravil.« imel; to je modro — je razsodil »Prav!« je rekel oče Fučang. Kveiko zase ter zapodil ženo z ))In kako je moj gin Hon otrokoma: »Nicesar mmam m nic ra^jj denar?<<: Honang, srednji Fučangov sin, ni od^v°ril( H.onJn.g- „ bil ne lep, ne grd. Bil je dobrega »Dobro!« je dejal Honangov oce. srca in zmerom vedre, zadovoljne »No, sinovi moji, edini Honang misli. Ko je zapustil očetov dom, je med vami ravnal preudarno in se je izprehajal po mestu in pre- modro. Misleč na srečo vas vseh, mišljal, kako bi svoj denar najbo- sem sklenil, da bo Honang uprav- lje uporabil. Čim bolj je premišlje- ljal mojo hišo in vidva bosta delala val, tem manj so mu prihajale do- v tej hiši, zakaj Honang bo bolje bre misli. Slednjič je tudi on srečal skrbel za vaju, kakor bi skrbela vi- ženo in otroka. dva sama zase. Ce bo moje imetje »Lačni smo in ubogi, pomagaj v dobrih Honangovih rokah, bo do- nam, so prosili Honanga. In kakor bro vam vsem, dočim bi bilo dobro da je rešen mučnega premišljeva- samo upravitelju hiše, če bi jo kdo nja, je dal Honang z veseljem ženi izmed vaju upravljal.« srebrnik, rekoč: In tako je dobil očetovo imetje »Vidim tvojo bedo. Vzemi, kar ti Honang in vsi so ga ljubili zaradi morem dati.« njegove ljubezni do ljudi.