Edini slovenski dnevnik v D Cu ^f^^ ^ ^ ^ only- Slovenic dailjr- ^P Zjedinjenih državah. ■ -v I . ZJa J /-A fci jf H ff /Ji in the United States. f Izhaja vsak dan izvzemši V-JI " ^ JLj&L. JL JL jL jR- " ^ X JL Issued every- day- except | nedelj in praznikov. Sundays and Holidays. J ^ Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. ^ JL>J TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act ol Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO 250 — ŠTEV 250. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 24, 1908. — SOBOTA, 24. VINO TOKA, 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVX Gozdni požarji še neprestano divjajo. V NEVARNOSTI SO SEDAJ NAJLEPŠI KOSI GOZDOV V ADIRONDACKIH, N. Y. Med dragimi žrtvami, ki jih zahtevajo požarji, so tudi krasne gorske postrvi. BREZ UPA NA DEŽ. -o- Albany. X. Y.. 23. oktobra, Gozdnemu oddelku je prišlo sporočilo, da prožijo sedaj gozdni požarji najlepšim kosom gozdov v državi New York. CJoreti jo že pričelo na posestvih znanih milijonarjev. John Morgana, Vandprbilt in Woodraffa. Okolica v bližini Racquette Lake je popolnoma v osmju. Gori v?e povprek. Grozni požarji divjajo tudi nedaleč od Beaver Rivfr Station, v Herkimer, countyu. Tudi iz okolice I^ake Plesant, iz StratfWda in Saliburva poročajo. da je vse v ognju. Ker vode v bližini sploh ni. dela 400 mož noč in dan. d.k prepreči nadaljny divjanje požar-ja. I/kopali >o 2-1 1■•■- — dili je-zove. da 7npro ognju nadaljtio [mt. Wa-diingtonski vremenski urad naznanja, da pride dež najbrž šole drniri tc lca. Pa pospeJijo prihod dežja. razni tovarnarji stavili «ozd-nemu komisarju predlog, da pretresajo zrak z razstrelbami bomb. Komisar je obljubil svojo pripnmoč. in da bode tu li država trpela polovieo stroškov. Velika papirnate tovarne, ki in njo v Adirondaekih obiio trozdov, so najele profesorja Mversa iz Frankforta. N. Y. ki je obljubil, da IkmIo - pomočjo dinamitnih balonov naredil dež. V Xew Hampshire so gozdv.i požarji nekoliko prejenjali. Malone. X. Y„ 23. oktobra. Ribiči so odkrili žalostno dejstvo, da polecr drupre -kode. ki jo povzročajo gozdni požarji, poginjajo tudi krasne postrve v irorskih potokih. V potoke je bilo nanošeno toliko pepela in drevesnih odpadkov, da na milje daleč ni več opaziti nobene ribe. Xa obrežju East Branelia so dobili tisoče mrtvih po-strvij, kteje je izpluskala voda. -o- ZA POT V AFRIKO. Predsednik Roosevelt dobil je dose-daj 43 povabil iz Afrike. Washington. 23. okt. Rev. Chas. Hulburt. vodja afriškega misijona v angleški iztočni Afriki, je obiskal predsednika Roosevelta in se z njim pogovarjal o nameravanem lovu po Afriki. Rev. Hulburt je predsednika povabil, da bode na njegovih misijonskih postajah vedno prijazno sprejet, če ga bode osoda zanesla tudi v njegove kraje. Predsednik je obljubil, da obišče misijonarja, če mu bode le mogoče. Dosedaj je Roosevelt iz Afrike dobil že 43 povabil in vsem je obljubil, da obišče vsakega, kterega bode le mogel. Denarje v staro domovino n $ 10.36........... KO km, u 20.50................100 kros u 41*00 ................800 kzoa n 102.60 ........ 500 km sa 204.50........ 1000 kron n 1101*60 ........ 5000 km PoHariam Je vfeeta pel tafc notak. Doma se nak>x»ne vsota popolnoma (■plačajo bres vinarja oiMtfca. Fata denarne poiUjatve tapla&oje e. kr. pdteni kranlfari ara« v 11. ta 12. taak. , Denarje um pirtlt Je aaJpzflU-a J« I25.M T gitaitat T jifcrri hmmm aH leclatrirMMa jkmm, ve^e TMAMK IABWI OD, SS Oactbait WL. Mew Terk «•4 81 OMr to. T. E. OtoM^MriL OMk Duden roman starega kaznjenca v Auburnu. PRED DESETIMI LETI SE GA JE PROGLASILO MRTVIM V SVRHO PREVARE ZA ZAVAROVALNI-N O. Da se zakrije prevara so ga lopovi odvedli in težko ranili. NJEGOVA IZPOVED. Auburn, X. Y., 23. oktobra Vsled povelja zve zineta sodnika Dyerja iz St. Loui>a, Mo., je imela včeraj v državnih zaporih v Auburnu, X. Y. posebna komisija svoio i?ejo in *ieer v svrho zaslišanja jetnika imenom George A. Kinimelja, ki je bil že pred desetimi leti proglašen mrtvim. Kim-mel, ki sedi že pet let pod imenom A. ,T. White, ker je ponarejal denarne nakaznice, je priznal svoje pravo ime ih je povedal, kako je bila svoje-i-;i-:io newyorska zavarovalna ■! prevarena s tem, da >e je njeira ura- | doma proglasilo mrtvim. Poleir te^a ! -o se z njegovo dozdevno smrtjo prikrile tudi druge velike tatvine. V letu 3S9S je bil Kimmel blagajnik Farmers State Banke v Arkansas City. Y februarju imenovanega h :a se je dal pri New York Life Insurance Co.. zavarovati za ¥5000 in potem naknadno še za mvlnljnib 20 tisil knjigovodja pri Pacific Express Co., in ki je tam poneveril večjo svoto. Poneverjenih je bilo tedaj 100 tisoč dolarjev. Od te svote je potem plačal $10.000 in je potem nasto-nil kot glavna priea proti ostalim sokrivcem, med kterimi. je bil tudi njegov stric. Ivimmel je o v?em vedel in bi lahko izpnv"1"1 t.—.*: ---^ir^n stricu Johnsonu. Nekega večera so ga pa člani goljufov povabili in ga pri tem z neko pijačo omamili. Potem co nezavestnega prepeljali v St. Louis, kjer so ca imeli zaprtegra v malej sobici. Par tednov kasneje je pa dobil slučajno v roke komad časopisa, na kterem je bila tiskana novica, da je on nepriznano kam zsrinol. Zajedno ?e je v časopisu tudi javilo, da je on zakrivil vse one goljufije, koje je zakrivil Johnson in negovi pajdaši. Nato je skušal bežati, toda njegovi čuvaji so Era pri tem iznenadili, ko je bil že na ulici in so ga pobili na tla nezavestnega. Pasantje so ga našli in odposlali v bolnico, kjer je ležal sedem mesecev. Ko so atinj svoj prihod P edsedniea te fanatične in blazne družbe, ki je v največji zvezi s popolno prohibicijo, bo predlagala, da se bolj agitira po vseh Zjed. državah za prohibicijo. V to svrho bi morala družba najeti posebne godibe po večjih mestih, ki bi korakala ob bakljinem svitu po ulicah, spremljevane od tisoče otrok; otroci bi peli teznperenooe pesni in tako upljivali na prebivalstvo. Blazne zastopnice =o celo šle tako daleč v svoji fakirski fanatiki, da hočejo eelo nadzorovati šole. če učiteljice in učitelji otrokom dovolj pripovedujejo o nevarnosti vsaktere alkoholne pijače Quousque tandem.... Kam vede pro-hibicija, so dovolj izkusile one države, kjer je prohibicija uvedeoia. Država mora nalagati nove davke, ker davki na špirituozne pijače popolnoma odpadejo. V Geongiji so morali zapreti več šol, ker vlada vsled pre-malih davkov n« more več podpirati in plačevati učitelje. In fakirske zastopnice ženskega spola prohibicije hočejo govoriti še nekaj o *'osebni svobodi". Slavnosti na Japonskem. Sprevod z bakljami. OKOLI 60.000 OSEB SE JE UDELEŽILO SPREVODA Z BAKLJAMI V TOKIO. Japonska iz Zjed. države so postale prijateljice za večnost. CESARSKI NAGOVOR. -o- Tokio, 23. oktobra. Yziprejemne slavnosti v počast naših mornarjev in častnikov od atlantskega brodovja so včeraj dosegle svoj vrhunec. Dan za dnevom so se vršile veselice, plesi. banketi, gledališke predstave, vrtne zabave, da so se mornarji in častniki komaj udeležili vseh slavnosti j. Krono vse krasote, ki jo uživajo mornarji kot gostje na Japonskem pa je bila postavljena včeraj, ko se je priredil veličastni sprevod z bakljami po trla vnem mestu Japonske. Krasnega sprevoda se je gotovo udeležilo nad 60.000 osob. Včeraj je župan mesta Tokio priredil v počast ameriškim admiralom m častnikom brodovja velik gala za-jutrek. kteremu so bili povabljeni tudi vsi uglednejši japonski državniki; ! hu d drugimi tudi baron Kaneko, ki I je predsednik japonskega društva i "Prijateljev Amerike". I Župan je napil na zdravje predsed-; nika Zjed. držav, naš poslanik v To-j ki.: pa na zdravje japonskega eesarja. ; Xato je pa župan preči tal cesarjev govor: po končanem govoru je izro-! čil spisano polo admiralu Sperryu; i papir, kjer je bil spi-a:i cesarjev go-| vor, se blišči v vseh mogočih barvah I ter je nad vse krasno delo. Cesar je | povdarjal v svojem, govoru, da je ja-| ponsko ljudstvo nad vse hvaležno ! Amerikancem, ker so jih počastili s 1 svojim ponosnim brodovjem v njih ' domaČi luki Yokohami. Xa dalje je | povdarjal prijateljske razmere, ki so vedno vladale med obema državama. Med drugim piše japonski cesar v svojem nagovoru: Veliki predsednik Zjed. držav je označil njih brodovje kot moč, ki se rabi edino v to svrho. da pomore zatiranim in pomaga slabim. Tudi jaiponsko brodovje se je bojevalo, da otme deželo podjarnilje-nja in mogoče popolnega uničenja. Tn to je ena stvar, v kteri Japonska tako je lnači Zjed. državam. Sicer m:-j -hm." tako nadaljuje japonski cesar j v svojem govoru, "da sem se lotil ne-1 varnega problema, vendar svoje dolžnosti ne hi prav izpolnil, če ne povem vseera. Vojska med Zjed. državami ni Japonsko bi bila velik zločin iia.pra.ni preteklosti, sedanjosti i:i bodočnosti obeh dežel. Tihi ocean, ki nas loči, nas objednem združuje. Tihi ocean morata čuvati oba naroda. Našo shodišče je na Tihem oeeanu. Mi smo vaši prijatelji za vse veke." Temu nagovoru je sledilo burno odobravanje, kakor tudi zahvali admirala Siperrya, ki je izjavil, da je bilo prijateljstvo med obema državama res vedno resnično in popolno. V tej nadeji se vrača 15.000 ameriških mornarjev v domovino. In vsak teh 15.000 je kos mesa in krvi Amerike, ki je pravična napram vsem narodom. V Yokohamo, kjer se mudi naše brodovje oklopnic, je prišlo danes 300 japonskih deklic in zapelo na oklopnici Connecticut ameriško narodno himno "Hail Columbia". Japonske deklice so bile vse okrašene z ameriškimi zastavicami. Mornarjem preostajata še dva dni zabav in veselic, nakar odpluje brodovje naprej -po označeni poti. Razstrelba nitroglicerina. Pittsburg. Pa., 23. okt. V Gringo se je razstrelilo skladišče, kjer je bilo spravljenih 50 posod nitroglicerina. Dve ženski ste bili nevarno ranjeni in vsa okna v bližini so počila vsled silnega ropota. Druge nezgode ni bilo. Obsojeni zamorec. •Springfield, 111., 24. oktobra. Črnec Joe James, osemnajstletni morilec Ballarda, je bil danes obsojen na smrt na vešalih, ko je pripoznal svoj zločin. Ballard je bil umorjen po velikih julijskih nemirih v Sprijigfiel-du, ko je bilo pet belih in dva zamorca ubitih. Razven tega so v noči nemirov beli zažgali 40 zamorskih his. i Položaj oa Balkanu j je še vedno resen.1 TURČIJA JE PRETRGALA VSE DIPLOMATIČNE ZVEZE Z AVSTRIJSKO VLADO. Turška vlada odločno zahteva, da se vse sporne točke poravnajo pri skupnem kongresu vlastij. BOLGARSKI ZASTOPNIK IZ CARIGRADA. -o- Dunaj. 24. oktobra. Kakor se sem poroča, je turška porta včeraj odklonila vsako nadaljuo pogajanje z avstrijsko vlado glede aneksije Bosne in Hercegovine; Turčija neče o na-daljnih razgovorih z Avstrijo ničesar več slišati, pač pa zahteva z vso silo, da se skliče konferenca evropskih ve-levla-stij, ki naj pri posebnem kon- I presit obravnavajo o vseh spornih , točkah na Balkanu. Xeki uradnik zunanjega minister--tva se je včeraj popoldne izjavil, da je pripisovat i odločni nastop turške vlade napram Avstriji angle.-ki vladi. ki Ščiti turške interese napram Avstriji, ki bi sicer sama rada intri-urirala na Balkanu. Avstrija sicer še vedno upa. da bodo uspeli njeni dogovori glede anek-ije Bosne in Hercegovine, še predno se skliče konferenca vseh evropskih vlastij. Vendar Turčija o tem neče več slišati in je svoje mnenje napram zatiralki Balkana — Avstriji — tudi javno povedala; seveda Turčija čuti na svoji -trani pomoč Anglije, ki podpira vse njene zahteve. Seveda eifutsko dunajsko uradno ;n neuradno časopisje je izlilo ves e tuje države radi nje zapletale v vojno. Sofia, 24. oktobra. Bolgarska vlada je včeraj odpoklicala iz Carigrada svojeera posebnega pooblaščenca, ki ^e je dogovarjal s turško vlado glede nove bolgarske kraljevine. To je dalo povod mnenju, da so bili vsi dogovori do-sedaj brez uspeha. Vendar ssatrju-; je bolgarsko zunanje ministrstvo, , da pogovori s turško vlado še niso prekinjeni; bolgarska vlada je svojega pooblaščenca pozvala domov le zategadelj, da ji poda obširno poročilo o sedanjih vspehi-h in da prejme nova pooblastila in dovoljenja glede pogovorov. Bolgarska vlada tudi upa, da se bode s Turčijo mirno pobotala. V gotovih krogih se že zatrjuje, da je bolgarska vlada pripravljena plačati Turčiji gotovo odškodniino za železnico v iztočni Rumeliji; svota, o kteri menijo, da jo bode I>< plačala, je $12.000.000. •Carigrad. 24. oktobra. Bolgarski zastopniki, ki so se mudili v tem mestu, da se posvetujejo s turško vlado glede proglašenja neodvis^ garske kraljevine, so danes nenadoma odpotovali v Sofijo, da poročajo svoji vladi o sedanjili uspehih in dobe od vlade nadaljne informacije. Xada-ljni dogovori so bili pretrgani, ker se Bolgarska in Turčija ne morete zje-diniti vsled železnice v iztočni Rumeliji. Vendar kljub temu sporu prevladuje v diplomatičnih krogih mnenje, da je sporazum še mogoč, in da se dogovori zopet kmalu pričnejo. Glede uprave imenovane železnice so se že toliko sporazumeli, da se o njej sedaj posvetuje skupna turška in bolgarska komisija. Porta je še vedno mneinja, da v slučaju, če se skliče evropski kongres. da mora priti na tapet tudi vprašanje glede roparskega čina avstrijske vlade, ki je samolastno anek-tirala Bosno in Hercegovino ter tako za vedno zasužnjila prebivalce. Turčija dosledno trdi. da brez obravnave o a nek ti ran ju Bosne in Here aro vine ne pripozna konference. Turčijo podpira pri njenih težnjah angleška vlada. Petrograd, 24. oktobra. Predsednik črnogorskega državnega sveta je prišel danes sem, da se posvetuje z ruskim zunanjim ministerstvom glede položaja na Balkanu in da označi stališče črnogorske vlade napram zmešnjavam, ki sedaj vladajo na Balkanu.' Črnogorski zastopnik vlade je bil kaj prijazno sprejet, kar je nekaka mala demonstracija proti Av-strii. Predsednika črnogorskega državnega sveta sprejme tudi ruski car v avdijeneo; v Petrogradu se bode mudil najmanj deset dnij; v kratkem pričakujejo tudi Pašiča. vodja srbske stranke v državnem zboru. -o- "Sveti Anton" Comstock bolar. Famozni predsednik društva za od-stranjenje nemoralnosti v New Yor-ku, pod imenom "sveti Anton" Comstock, znani newyorski moralni komisar. je v svojem stanovanju v Summit, X. J., tako nevarno zbolel, da so morali poklicati več zdravnikov, ki naj določijo, če je potrebna operacija ali ne. Comstock je bolehal že več mesecev, vendar se ni dal pregnati od svojega posla ter je še pred šestimi tedni stikal po Xe\v Vorku za "nemoralnimi*' razglednicami. "Sveti Anton" Comstock je za časa svojega uradovanja dal zapreti 3220 osob, od kterili se je 23U0 obsodilo in uničil je 2000 ton "nemoralne" literature. — Pred "svetim Antonom" Comstockom reši nas, o I ' Gospod l Sirski barantač ustreljen. Clinton. Mass., 23. okt. Kakor po-ročano, je bil umorjen v Clinton Junction, nedaleč od železnice Boston (S: Maine, neki sirski barantač Alide Geroge Azeen. V zvezi z»nje-govitn umorom so oblasti zaprle Mrs. j Margaret Clementovo in Arthur Kin-I ga. Mrs. Clement trdi. da jo je Si-j rec hotel prisiliti, da bi kupila od I njega blago. Zato je hitela v hišo i po revolver svojega moža, kterega je podelila svojomu sosedu Kingu. ki j'.- pribitel z več sosedi na pomoč. Barantač je sicer pobegnil, vendar na begu ga je zadela krogija iz Kin-govega revolverja. Sumljivo je. ker so pri barantaču našli samo tri dolarje, uasi je bilo občno znano, da je vedno nosil obilico denarja s se-boj. i Thaw apelira. Philadelphia. Pa., 23. okt. Harry I K. Thaw, morilec inženirja Stanford Whiteja, je pri zvezinem okrožnem sodišču vložil svoj priziv, ker je sodnik Young odločil, da ne sme potovati v Pittsburg, da tam nastopi v interesu svojega premoženja, nad ko-jim je razglašen bankerot. Zvezino sodišče, na kterega je Thaw apeliral, se je takoj seslo k posebnemu zasedanju, od kterega je odvisno, če Thaw sme v Pennsvlvanijo, kjer mu newyorski pokrajinski pravnik -Jerome ničesar ne more. Izdelovanje dežja. "Ut i ca. X. Y.. 23. okt. Profesor Charles J. Myers iz predmestja Frankforta izjavlja, da bode napravil toliko dežja, da bode požar v gozdih gorovja Adirondacks možno pogasiti". V to svrho bode poslal v zrak velik plinov balon, kterega bo potem s pomočjo elektrike razstrelil, nakar bode seveda takoj pričelo deževati. Ako to ne pomaga, škodovalo tudi ne bode. Tricentna vožnja je fuč. Cleveland, Ohio, 23. okt. Včeraj se je glasovalo, ali naj se prebivalstvo po Clevelandu še nadalje vozi po tri cente, ktero ceno je uvedla fa-mozna Municipal Traction Co. pod poveljstvom tamojšnjega mavorja Johnsona, ki je sam najbolj interesi-ran pri imenovanem podjetju. Prebivalstvo je glasovalo z 38,451 glasovi proti 36,549 proti tricentni vožnji. Sprva se je mislilo, da so zmagali volilci za tricentno vožnjo, toda kma-lo se je skazalo, da se je pri štetju vlomila napaka. Ljubosumen mož. Battle Creek. Mich., 23. okt. John Summit je bil grozno ljubosumen. Svoji ženi je prepovedal se podati iz hiše, ko ni bilo njega doma. Ko je pa prišel včeraj domov in svojo ženo opazil na vrtu, ko je govorila z nekim možkim, je hitel v hišo po svojo puško in dvakrat ustrelil na možkega, kterega je nevarno zadel. Žena se je onesvestila. Mož je nato tako divjal, da so ga morali zapreti; v zaporu se je šele streznil. Sodnik ga je stavil pod $1000 varščine. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI IH NAJCENEJŠI DNEVNIKI Bazne novosti iz inozemstva. POKOP MARŠALA NODZU SE JE VRŠIL ZELO SVEČANO V JAPONSKEM GLAVNEM MESTU. Ponesrečena avstrijska vojna ladija je zopet v normalnem stanju. TAJFUN NA FILIPINIH. -o- Tokio. Japonska, 24. okt. Tukaj se je vršil pogreb slavnega japonskega generala Xodzuja, ki je umrl pretečeno soboto. Pogreb se je vršil zelo veličastno po starodavnih japonskih običajih. Xa paradnem vežba-lišČu Aoyarna se je vršila vojaška služba božja. Krsta je počivala na topu, ki jo bil pokrit z japonsko narodno zastavo. Štirje bataljoni vojaštva so stražili kot častna straža okoli krste. Xa čelu paradujocega vojaštva so korakali admiral Togo, markiz Ito in dvanajst admiralov iu generalov. Pogrebni sprevod je bit dolg skoro dve milji. Za krsto je pa korakal admiral "Sperrv, poveljnik ameriškega brodovja, ki stf mudi v Yokohami. Za krsto vodili tudi tri najdražje pokojnikove konje. Zastopani so bili tudi vsi diplomatični zastopniki vseh držav, ter je postala tako pogrebna svečanost nekaka mednarodna zadeva. Trst. "24. <>kr. Najnovejša avstrijska ''vojna" ladija Xa dvoj voda Fran Ferdinand" se je včeraj ponesrečila pri Izoli. Vojna ladija je še popolnoma nova in še ni čisto opremljena. K. ladiji so poslali več drugih vojnih ladij, da oproste novo oklop-nico nevarnega položaja, kar se je po daljšem trudu tudi posrečilo. Manila, 24. okt. Žrtve tajfuna, kf je pričel divjati po obrežju 13. t. m., so mnogo večje kot se je prvotno poročalo. Xjili število še vedno narašča. ker prihajajo vsak dan nova poročila iz različnih krajev. V Tube-gari je 500 osob zgubilo življenje. V istem mestu so tudi porušene vse hiše. Škoda, ki je provzročena pri tobačnih nasadili, presega svoto pet milijonov pesetov. V provinciji Abra je utonilo 2G£ osob. YCayagan dolini je utonilo na stotine ljudij. konj in krav. Kon-stablerji zažigajo mrtva trupla, da se ne razširi bolezen. Vlada je poslala onim, ki so rešili golo življenje, riž, da se preživljajo. V treh mestih provincije Abre je vzbruhnila kolera. Petrograd, 24. okt. Uradni časopis je prinesel v svojem zadnjem iz-danju statistiko onih. ki so bili leta 1007 umorjeni, oziroma na smrt obsojeni po vojaškem sodišču. Vseh skupaj je G27, med temi 84 vojakov, ostali so pa civilisti. Pomisliti moramo. da v Rusiji vre dan za dnevom ter so politični umori na dnevnem redu. In poleg tega nadkriljuje ruska država glede števila prebivalstva druge države, izimši Kitajsko. London, 24. okt. Prijatelji očeta ruske revolucije Xikolaja Čajkovske-ga so brzojavili ruski vladi, da so-dobili potrebno svoto 50,000 rubljevr ktero je vlada zahtevala kot jamče-vino, da izpusti slavnega pisatelja na prosto, potem, ko je preživel že enajst mesecev v preiskovalnem zaporu. Pisateljevi prijatelji upajo, da podeli ruska vlada "Čajkovskemu nemudoma svobodo. Cena vožnja. Parnik Avstro-Americana črte na dva vijaka MARTHA WASHINGTON odpluje dne 4. novembra. Parnik vozi 14 dni v Trst. Vožnji listek velja iz Xew Yorka: do Trsta ali Reke..........$28.00r do Ljubljane .............. $28.60. do Zagreba ................ $29.20. Vožnji listki so dobiti pri: FRANK SAKSEE, CO., 82 Ck>rtlandt St., New York, N. Y. in 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio- "GLAS NARODA" (Slovesne Daily.) „ #n«d and published by the flkOVENIC PUBLISHING COMPANY (• corporation.) FRANK 8AKBER, President. VICTOR VALJ A VEC, Secretary. LOD18 BENE!)IK, Tiaasurer. Flmoe of Bneineee of the corporation and aftlMiM of >fccrte officers: 82 CortIan.lt igort* Borough of Manhattan, New York fe fato Telia list zn. Ameriko in Cknado. ........$3.00 M ipot lets.........l.M ^ fcto sa meeto New York ... 4.00 u .pol leta sa masto New York . 2.00 „ -Evropo -rme lato.....4.50 » it i» I«1*.....F „ „ „ četrt leta .... l.<5 V Ewropo pošiljamo pkppno tri ntevilke. A« NARODA" izhaja v,ak dan iz-▼>emei nedalj in nraznikor. «GLA8 NARODA" (''Voice ef tbe People") ..wcred every except Pondaya and Holidays. Snfc^cription yearly $3-00. tAdveriisem«nt on'^greeicent. i^gpUi bres ^oipjaa in oHobnoati fie at:- lin«, oaj .se tl&^nvoli pošiljati po •ioqry Ordefc Pri •pra«eoibi kraiu naročnikov da se nam tudi pi-tsjfi»n]e namani, da hitreje naj- d.rmp nastovnik*. Doyfeom in pošiljatvam naredite oaaluv: "C1UAS iNAKODA" 82 Cort lan t :-lt.reet, _ N'ew Yoi k. City. Telefon: 4».-sT Cortland: Koncem tedna. Sedaj >ele vemo. čemu je Anthony j Couistoc-k tako moralen. Njegovi zdravniki namref; naznanjajo, da ima — kamen. V takem stanju se- j veda človeku ne preostane ni5 druze- ! ga, nego zavidljivo strbeti za to, da [ »o tuili ljudje, ki nimajo —• karana, j ■moralni... * * • Ker imamo pri nas še vedno mno-j -go analiabetov, so morali letos za vo-j Litve najeti 1500 več klerkov. kakor i bi jih bilo in:iotem, ko pride domov iz Afrike, nrettoik lista "Outlook". To 1 je bil itak vedno: "on the out- ' look"... » • * 1 1 10,000 japonskih otrok, ki so peli pred ameriškimi gosti himno "Hail Columbia": Japonci nas glede di- ] p loma t ič ne umetnosti daleč nadkri- ( Ijsjejo!... , * ♦ * j : Pri s reč kan j u za zemljišča i>a re- , i zervrvciji R.isebu«! v North Dakoti je ; -prvo srečko dobila neka gospodična, j i dasiravno je bilo. na mestu 150,000' i prosilcev. Celo slučaji in osoda so1 pri nas naklonjeni ženskam... * ♦ * T , Razstava konj f Za to se dandanes I nihče več ne zanima — k večjem le i izdelovalci klobas... * * » Šestnajstletni dijak je padel na polju "časti"": umrl je vsleil prevelikega napora pri igri — football... * • • Chicaški "Proletarec" vidoma pojema. In ker ga Slovenci v svojej zavednosti nečejo podpirati, odobrava sedaj nemško brutalnost napram Slovencem v Ljubljani, in sicer tako, da mu ridema ugaja, da je tekla slovenska kri. S tem je pri imenovanem lističu rešena slovenska stvar in: "That settles it!'-'... * * * Najhuša Številka je sedem, toda še bujše so številke od sedemdeset do osemdeset: kitajska cesarica je stara 74 in avstrijski cesar 78: iz tega sledi, da dobri in blagi ljudje vedno preje mnro... • * m (Nek samomorilec v Trentonu, H. J., je ostavil pismo: "Samomoru je kriva moja žena."' Baš, kakor Adam počet kom sveta... * * » Ako pa sveto pismo piše resnico, i potem je Adam tedaj dejal resnieo: i "Eva je temu vzrok." In vsled tega j moramo možu v Trentonu tudi ver- ijeti... J » * * ! Čudno je, da dosedaj še nihče ni mislil na to, da se mir na Balkanu i ustanovi s pomočjo našega mirovnega aposfolja Andrew Carnegieja kot ; prve in Teddy Rooserelta kot druge instance.. . * * * Se )i kedo med našimi čitatelji • spominja velikanske razburjenost i/ !>» je zavladala po Ameriki po linča-n ju zamorcev v Springfieldu, 111.? Mogoče na to nihče več ne misli., kaj: i minolo je že osem tednov. Vodja bele druhali je bil v tem tednu pri sodišču popolnoma oproščen. Stvar je namreč malenkostna: v deželi imamo tri črne državljane manj, in jednega "junaka"' več... * * * Nikakor pa ni želeti, da bi se ravno tako zgodilo z dogodki v Ljubljani: pričeti bojkot se ne sme kon-j tati... * * » Sedem milijonov kron je morala Kranjska hranijnica že izplačati slo-' i venskim vlagateljem. To je izvrsten odgovor naših rojakov na nemško divjaštvo. Uverjeni smo pa tudi, da ' se bodo zavedni Slovenci še v večjem I številu javili pri imenovani hranil- , niči. .. * * * Dnevne protislovnosti: Policijski ' sodnik Higginbotliam je ta teden f nekemu mlademu zakonskemu pare- ] : ku. ki se je moral pred njim zago-; J var,jati, podaril deset dolarjev. — i t Plačo policijskega sodnika Iliggin- j j bothama so ta teden zarubili, ker ni ' ! poplačal računa za vožnjo v avto- i | mobilu... -— • I Pred letom 1848 na Laškem. ! Piše I. C—č. III. V Milanu je nasprotje med oivil- i nim prebivalstvom in oficirji priki-; pelo do vrhunca leta 1847. Nihče si i ne more predstavljati, kako ljut je ; bil ta tihi boj Italijanov zoper oficirje. Policija je seveda z največjo strogostjo ščitila oficirje in ljudje so f se vsled tega z največjo previdnostjo j »izogibali vsakega dejanja, ki bi jih I ./}>•—';ivilo maščevanju ali preganja-! i;ju policije. Zato pa so s toMko večjo vnemo dražili in preganjali oficirje ; na druge načine. ' Tako na primer so z veliko vestnostjo zasledovali, kteri oficirji ima- 1 jo dolgove. Kdor ni bil zadolžen, temu so Še denar ponujali, .'samo da so ira dobili v svoje pesti. Zadolženi oficir seveda ni rmel več miru. Up- j niki so mu bili neprestano za petami, tožili so ga in ga rabili, mu delali vse mogoče stroške in sitnosti ter marsikteremu zlomili vrat. Zelo priljubljeno sredstvo je bilo beganje oficirjev in njih rodbin. Oficirske žene so imele hude ure. Vsak čas je ali mož dobil obvestilo, da ima njegova žena kako nedovoljeno lju-bavno razanerje, ali je žensr dobila pismo, da ji je mož nezvest. Zgodilo se je dostikrat, da so Italijani nalašč napeljali kak sumljiv ali dvomljiv sestanek kakega oficirja s kako žensko ali kake oficirske dame s kakim možkim. Tako je aekoČ neki major dobil pismo, da ima njegova žena za Seala - gledališčem ljubavne sestanke. Žena je običajno hodila po tisti poti. Določeni dan ob običajni I uri jo je tam ocrovori'1 eleganten i mlad mož. prosil jo je nekih pojasnil; glede njenega moža, češ. da je z njim dobro znan. Oospa je z njim govorila — ko je mož planil iz veže, je tujec pobegnil, na begu pa metal gospe poljube. Major ni verjel, da je bila vse le spletka in je ženo spodil. Šele čez leta se je zopet z njo združil. Podobnih slučajev se je zgodilo vse ]H)lno in imeli so včasih prav žalostne posledice. Zelo jTriljubljenoi sredstvo za ba-jianje oficirjev in njih rodovin so bije tudi petarde. Kjer je kak oficir stanoval, je gotovo od časa do časa eksplodirala kaka petarda, ki sicer ni napravila nič škode, a je vzbudila velik strah. Če je bilo v hiši kaj več strank, se je moral oficir navadno izseliti. Naravno je pač, da je tako ravnanje oficirje in vojake do skrajnosti razljutilo in da so se maščevali, kadar so mogli in kolikor so mogli. Pri vsaki rabuki so streljali, pri vsakem najmanjšem vzroku so rabili rablje. Vojaška oblast jih je ščitila in s tem vlivala novega olja v ogenj. Kar je tn našteto, to so bile sieer stkane in silna preganjanja oficirjev' in vojaštva, a zgodile so se še druge reči. Zgodili so se celo zavratni in očitni uboji ter zastrupljenja, seveda le izjemoma. Revolucijonarji kot taki se niso posluževali takih sred-; ste v, vsaj ne v Lombardiji, pač v Neapolju in v Rimu. Ti umori so bili. kolikor je mogoče presoditi, vsaj v Milanu hudodelstva posamienikov. | Sicer pa je resnica, da je politični umor igral v Italiji vedno veliko ulogo. Zelo pogostoma so Italijani šikanirali vojaštvo z izmišljenimi vsta-' jami in atentati. Policija je takrat' • pošto zelo natančno kontrolirala in ; pisma odpirala, če so bila količkaj sumljiva. To so revolucijonarji izkoriščali. Zdaj je izvedela policija. . da je nameravan atentat na tesra ali onega oficirja, zdaj da se tam ali tod pripravlja punt. Vojaštvo je vsled ' : lsilno trpelo. 1 * Bereitsclraft j<* "bila skoro vsak teden, seveda vedno ponoči. Ce je kakemu posameznemu oficirju pretil atentat, ga je .šla patrulja ponoči iskat tia dom in ga jeV prepeljala z rodbino v vojašnico. Ivo-i likn razburjenja in žalosti je to pro-! : vzrocilo. si je lahko misliti. Pri napovedanih punt ill so imeli vojaki po-' sobno težko službo, ker ponoči so j morali včasih po dve in tri ure daleč marši rat i in potem po ves teden ' i ostati v kaki vasi, kjer niti za denar niso mogli dobiti poštene hrane. Seveda je bilo izmašljeno, da je hil na- • m era van punt. Ljudi v vasi pa je prihod vojakov razdražil in jih do- ; stikrat pognal v takg nevoljo, da so si res začeli puntati in da je tekla : kri. 1 Okrog Milana so revolucijonarei ? imeli posebno dobro priliko za tako početje. V Švici, ktere meja je le j štiri dobre ure od Milana, je bilo j v tesinskem kantonu zavetišče vseh | mogočih revolucionarjev. V Luga-[ na. se je reklo, gleda pri vsakem j oknu kak veleizdajalee. Iz Švice so - revolucijonarji seveda jako lahko na-I gajali avstrijski armadi, kolikor so j hoteli. Gorje pa človeku, ki je pa-| del v takih slučajih vojakom v roke. ; Le izjemoma je prišel sodni ji v ro-f ke; navadno so ga vojaki kar na me-i stu ustrelili. | Še veliko hujše, kakor v Milanu in \ v Benetkah, je avstrijska armada I postopala tedaj, ko je šla papežu na pomož in je zasedla en del papeževe države. Kranjski polk je z drugimi vred zavzel Ankono. Sprejeli so jih t. velikim sovraštvom, a vojaštvo je to krvavo vračalo. Vsak dan je bil kdo ustreljen; včasih kar po deset ljudi jeden dan. Reklo se je, da so to razbojniki, in oficirji ter vojaki so izpolnjevali svojo dolžnost, ne ; da bi vprašali, so li obsojenci res razbojniki in ne morda le revoluci- ( jonarji. 1 z tega se vidi, da je eivilno prebi-valstvo grozno trpelo od vojaštva, nasprotno pa je vojaštvo še več moralo trpeti od civilnega prebivalstva. Pravičnost pa zahteva, da se pove, da krivda ne zadene ne enih ne dru- ' gib. Vojaštvo je služilo v Italiji državni ideji, ki je bila v dijametral-nem nasprotju z italijansko narod- 1 nostno idejo. Italijani so hoteli imeti ' svojo zjedinjeno, od Avstrije neod- ' visno Italijo. Avstrija pa je hotela 1 ohraniti svojo posest na Italijan- 1 skem in aabraniti zjedinjenje Italije. Med nositelji teh dveh idej je moralo 1 seveda priti do sovraštva, in če je 1 bilo to sovraštvo včasih strašno, se ; ■ 1 pač tudi ni Čuditi. Moj sivolasi znanec se je bil v dolgoletnem službovanju v Milanu in 1 v Benetkah naučil italijanskega je- y zika do dobra in se je zanimal za J italijansko literaturo v kolikor se nanaša na tako imenovani rissorgimesi- * to. Pokazal mi je mnogo teh knjig in mi njih navedel vsakovrstne slu- ^ čaje o postopanju avstrijske armade v Italiji. Ti so slučaji so taki, da človeku kar lasje ježe. Na mojo opomnjo. da je to gotovo izmišljeno } in zlagano, pa je moj sivolasi znanec zmajal z glavo. i "Nikakor ne", je dejal, "izinišlje- i no to ni. samo pretirano in okičeno. . kakor se pri vseh narodih dela v ta- ! kih slučajih. Dejstva so v bistvu : resnična. Italijanom so se ta ' dejstva uiisnila v dušo in danes, čez 60 let. jih imajo tako živo v spominu, kakor bi se bila zgodila včeraj. Ne morejo jih pozabiti, in še danes je na primer v Milaan spomin na av- \ strijske armado tako živ, da so ravno Lombardi največji nasprotniki trozveze vobče in specijalno zveze z Avstrijo. Izgubili smo Milan leta 1859.. torej pred 49. leti, a Lombard vztrepeta Še danes, če sliši besedo* ' "tedesco" (kar pomejai Avstrijca) ali "esercito austriaco" in morda bode minulo še enkrat toliko časa, predno Bode izginil spomin na ar-' strijske armade gospod o van je v Lombardiji. Zemljiški davek. V Avstriji pride . na glavo vsaloo leto zemljiškega dav- . ka po 2.07 K. na Ogrskem po 3.48 na Nemškem po 0.84 K, v Angliji po 0.46 K, na Francoskem 2.58 K in v Italiji 2.86 K. DOPISI. Cleveland, Ohio. Dragi mi Glas Naroda:— Cital sem preteeeni teden, da so ' v New Yorku tatvine na dnevnem redu. Tudi tukaj ne zaostajamo v tem. ker polieija se bolj drži v glavnih ulicah, v stranskih ga težko do- | biš, menda so tako boječi, ali kaj.? i Vzrok je najbrže g. župan, ker on | se bolj zanima za ulične železnice kakor za varnost ljudstva. Kar se tiče dela, eni delajo čez f čas, drugi nič. Kljub slabim časom} je na plačilni dan naš narod koraj- j žen, bi rekel zdivjan; kteri dela, si ^ privošči to .veselje, da plotove trga. i ljudi budi i/, spanja. Zakaj si fega . ne privošči kje pri jezeru, kjer ni ljudi na stanovanju I Vzrok je vse 7 Anglež. Jaz bivam tukaj že 10 let, pa mi ni Anglež še trohice škode napravil. Jaz ne oporekam, če človek < nekoliko pije in če zapoje, saj to je j i za kratek čas. če pa prične trgati de-' : ske od plota, v/.drami družine, da ne j" more dalje spali. No kaj^ima an od tega? Ljudstvo ga zmerja in preklinja. Vidite, rojaki, jaz kot "štapar"; jrrem za delom okrog, pridem do rojakov. ker se pritožujejo, zakaj ima- • jo Cehi. Poljaki in drugi narodi ' mestna dela; odgovor je lahek-: dru-: gi aiarodi imajo napredne m'oy.e in ti | dehijejo za svoj narod, a mi nimamo . nikogar. pri tem si še sami ugled ; jemljemo pri družili narodih. Upam, i da se vzdrami marsikteri rojak in j živi pravo pot. Pozdrav rojakom in rojakinjam ši- j rom Amerike, tebi Clas Naroda že-j lim obilo naročnikov in predplačni- j . kov. Ivan Gornik, j Waukegan, m. J Cenjeni g. urednik:— Prosim, odmerite tudi meni nekoliko prostora« v našem cenjenem listu. V svojo dolžnost si štejem, da se zahvalim vsem onim, ki so me za časa mojega poslovanja kot delegata K. S. K. J. v Pittsburgu tako lepo sprejeli. Prisrčna hvala Blaževem Pavlu, kjer smo se najprvo ustavili, nadalje bratom Fran in J. Gašpare in vsem drugim fantom, ki so mi dali delo v jami. Delo sem dobil precej isti večer ob polnoči in kopal sem prav pridno trdi premog. Pa pravijo, da se delo ne dobi. Torej še enkrat lepa hvala vsem ^ rojakom za njih dobro postrežbo! j Vsem kličem: Živijo! » S pozdravom Fran Petkovšek. --T - ,-H r r f ' vir • .. s . k! . i k i ' • Aurora, Minn. Cenjeno uredništvo:— t Dovolite tudi meni nekoliko pro-; štora v Vašem cenjenem listu. Le malokdaj se sliši kak glas iz i i naše slovenske naselbine, kjer nas je t precej rojakov Slovencev. Z delom ; gre kljub slabim časom še precej do- j bro; seveda tako se ne morem pohvaliti kot lansko leto, ko sta delala oba rova noč in dan. Tudi pri nas je nekaj ljudi j brez dela, ki se tolažijo z upanjem na boljše čase. Vreme imamo lepo, samo v jutrih je precej rezko in mrzlo. Rojakom sirom Amerike naznanjam. da nas je zapustil za vedno rojak Fran Muštar v najlepši dobi svojega življenja, star šele 23 let. Umrl je za operacijo na zastrupljenju krvi. Pokojni Fran Muštar je doma iz fare Št. Vid na Dolenjskem, kjer zapušča žalujoče stariše, brate in sestre. Društvo v Aurori mu je priredilo lep pogreb. Naj mu bode lahka tuja žemljica! Lep pozdrav vsem naročnikom in bralcem "Glasa Naroda". Naročnik. t > Ely, Minn. Dragi g. urednik:— Pravo smolo imamo še vedno s to nesrečno krizo, kar nečejo in nečejo nastopiti prejšnji časi. Zboljšalo se je le toliko, da povem v primeri, kakor črno za nohtom. Toda delavstvo, zlasti pa delavsko časopisje tega navideznega zboljšanja vračajoči se. prosperiteti, ampak trdijo, da je to le alarm in reklama tvorničarjev napram bližajoči se volitvi. Naj bode to že resnično ali ne, glavno je in ostane, da dobi delavski sloj zaslužek. Zanimivo je poslušati na "Squaru" vsak dan agitatorje različnih političnih strank za bližaječe se volitve. Republikanci, denaokratje, neodvisni, socijalisti itd. *Ker je mnogo brezposelnega delavstva, je naravno, da je ogrdmna ve= čina izmed poslušalcev -delavstvo. — Naravno je vsled tega, da je tudi največ socijalističnih govornikov; ti kaj spretno napadajo protivne stranke in jim očitajo korupcijo, graft in vse mogoče napake. 1 Dragi mi rojaki po širni Ameriki! Naznanim vam peto glavno zborovanje S. H. Z. ha Calumetu, Micb. Zborovanje se je pričelo dne 5. oktobra zjntraj ob pol 9. uri. Pričel je naš predsednik Ivan Gašporovič z molitvijo. Navzočih nas je bilo 33 odbor- nikov in delegatov. Seja je bila zaključena v najlepšem miru in sporaz-umljenjem dne 7. oktobra ob 7. uri zvečer. Banket, ki se je vršil po sklepu zborovanja, je nad vse pričakovanje ugodno vplival na vse goste. Posebno pa se oskrbnikom tega banketa zahvaljujeta Josip Agnič in Josip Smuk iz Ely, Minn. Pozabiti ne smemo tudi našega mladega pevo-vodje iz Calumeta, Mich., ki se izvrstno umeje na svoj posel. Tudi njemu prisrčna hvala. Novim predsednikom S. H. Z. je bil izvoljen brat Hrvat Josip Chopp. S kratkim nagovorom navzočim delegatom je povdarjal, da je S. H. Z. v krat kem času tako lepo napredovala. da šteje danes že svojih 1400 I •članov in se še vedno lepše razevka. Povdarjal je slogo in skupno delovanje. ker brez sloge nimamo nobene moči. Njemu je sledilo še več dru- j •_rih govornikov, ki so navduševali^ navzoče delegate in odbornike k skupnemu delovanju; g. Anton Lesec je f]K)zivljal posebno one slovenske Američane. ki imajo že državljanski papir. da se krepko poslužujejo svojih ameriških pravic, da volijo vselej, kadar je treba, in povsod kažejo svoje amerieanstvo; marsikteri dobi dr-.žavljanski papir, pa se ne zmeni zanj, temveč ga pusti .inirno ležati med svojo prtljago. GovoriL je tudi urednik tukajšnjega hrvatskega lista, nakar se je zborovanje zaključilo s trikratnim ži-' vijo-klieem na S. II. Z. Pozdrav vsem čitateljem "Glasa Naroda". Josip Smuk, Josip Agnič. Wardner, Idaho. Dragi Glas Naroda:— 1 Sprejmi nekoliko vrstic iz visokih hribov, kjer imam jaz svoj šotor. Sporočim čitateljem našega cenjenega lista, da se človek čuti kaj zadovoljnem. ko izvršuje svoj posel S ur na dan v rudniku. Tudi plača ni ravno preslaba; prvi razred delavci zaslužimo po $3 na dan, v drugem razredu po .$3.50. Pri dnevnem delu nehamo ob 4. uri popoldne, pri nočnem pa ob tretji zjutraj, nakar si privoščimo počitek do 10. ali 11. ure, in posebno oni, ki so samskega stanu, nimajo nobenih posebnih skrbi j; poiščejo si kako zabavo v kartah, kockah, ali pa se spravijo nad Časopisje. kar je meni posebno veselje. Naročnik sem na šest slovenskih listov. pa mi še skoro med tednom zmanjka berila. V sobofo 3. oktobra, ko smo šli tz rudnika, smo videli na vsakem tretjem stebru prilepljen listek z vsebino, da se udeležimo republikanske seje . ki se vrši v "Wallace, Idaho. Prosta vožnja tja in nazaj. Dva rojaka sta prišla sem iz Chishohna, Minn., in če dobita zaslužek, ostaneta stalno pri nas. Vreme je deževno in oblačno, nekoliko pa že zimski mraz trka na duri. Pozdrav čitateljem "Glasa Naroda". Ivan Težak. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevni Slovensko katoliško podp. društvo ^^ svete Barbari V —..— I ■■ ■— za Zjedlnjene države Sevtrne Amerike. Sedež; Forest City, Pa. (nkorptxrlrano dn« 31. januarja I902 v driavl PcnnaylNrrm ^ ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P, 0. Box 374, Forest Cifcy, Km. j Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Weat Miami, Iiml , L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Oh*o, Blagajnik: MARTIN MUHlC, P. O. Box 537, Forest Ci*T, Fa. i < - ' - NADZORNIKI: MARTIN G KRČ MAN, predsednik nadzornega odbora, it. , KAROL ZALAR, I. nadzornik* P. O. Bok 547, Foreat City, Pa. FRAN MAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddoek 1 doek. Pa. FR^IJ ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Laz»rne, Pa POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Wair, Kau. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, WUlock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku; IVAN TELBAN, P. O. Box 9S| . Forest City, Pa. -o—o- Društveno glasilo je ^'GLA8 NAKODA". ' Pozor rojaki Slovenci y Forest City in okolici! 1 I Tem potoni se naznanja, da bode 14. oktobra 1908 L otvorjena novo ustanovljena ' Farmers & Miners National Bank I ' ;$ kapitalom od 50,000.00, j * Rojakom v Forest City in okolici priporočamo, da ae v # vseh obzirih poslužujete tega podjet. a, ker podjetje je res l i na dobri podlagi in tudi je veliko rojakov Slovencev delni ^ fiarjev t« banke. f i Denar se obrestuje po 3 po sto in obresti se raču- T najo ad dne, ko se denar uloži v banko._^> [ ' V odboru so sledeči gospodje: r Predsednik J.«H. JOHNSON ; I. pod p red. Martin Muhič; > | II. podpredsed. A. E. BLOXMAM, blagajnik K. R. ZAR. t • Nadzorniki so: a 4 J. B. BELL, KAROL OBOLINUS, MAX HELER, JOHN 1 } VILJEM SREDENŠEK, L. BROWN, E. J. GARDINER. T I McHENRY, HENDRY OLDRICH, JOHN MQRFY, GEO, I i MUSS, JIM KORDESH in GEORGE RANDAL. i * AVSTRO=AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) ->/is Najpripraraejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. Novi parnik na dva vijaka "Martha "Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. Gina vožnib listkov iz NEW YORKA n III. razred so do; TBSTA .........................i—*-----».$28.— LJUBLJANE......................—..............«28.60 RXBKJH........................................... ZAGREBA......................................r.„.*29.20 KARLOVO A............—-----«... —............—«29.25 IL RAZRED do TRSTA ali BKKJB—...............$50.00, $65.00 in $600)0 y k spodaj navedazd noyi parobrodl \ um dva vijak* imajo brezžični [ bnojav: ! ALIOB, LAURA, KABTHA WASHINGTON, ! ABQKNTIHA. L T mimnrilTi n]n In jnnljn nr Vmrtrti Parobrod i MARTHA WASHINGTON (na dva vijaka) odpluje 4. novembra. ARGENTINA odpluje na 18. nov. Ta parnik plnje direkten v Patra« na svojem potu proti i stoka. Phelps Bros. & Co., Gen. Agente, 2 Washington Street, NEW YORK f ■ 11 1 t Jugoslovanska ^^ Katol, Jefaota. ^nkorporiran& dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA- URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, »4hi Ewing Are., So. Chieafe, DL Podpredsednik: JAKOB ZABCTKOVEC. (Radi kolenu ba dopant « Evropi.) Glavni tajnik: JITtlJ L. BROŽIČ, P. O. Bo* 424, Ely, Mina. Pomožni tajnik: MAKS KERŽ1ŠNIK,-L. Box 381, Roek Springs, Wyo. Hlat-ajnik: IVAN GOVŽE. P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: A S EK.il. predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Hr*tf-iock. Ph. \L0JZIJ VIR ANT, II. nadzornik, Cor. 10th AfMoe * GUSa Street, loath Lorain, Ofcio ( IVAN PRIMOŽIČ, m. nadforcik, P. O. Box »41, Eveleik, Minn. POROTNI ODBOEi MliiAEL KLOBUČAR, .predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Cehirne^, ^Micli. IVAN &E&ŽIŠNTK, n. porotnik, P. O. Box 138, Bardia«, Pa. IVAN N- GOS AR, III. porotnik, 5312 Butler St., Pittaburg, Pa. | Vrhovni »dramik: Dr. MAJiTlN J. I VE C, 711 North laga; Država naj pred vsako trgovino postavi vojaško stražo z nabasano puško* Vsakega vojaka naj se na račun slovenskih hišnih posestnikov plača po 4 krone a 24-um o službo. Tako naj bi Slovenes morali plačati na dan okolu 1000 kron. Jako prijazen nasvet, samo eno napako ima, da Vi todi ta sredstva ne pričarala naša j nepotrebnih nemSkih napisov. Noviee iz Bele Krajine. Srona kap je zadala 6. okt. 741etnega Matevža Si ven. hlapr-a v gostilni pri Konde-tu. R avno jo sedel pri večerji, ko se J zprrudi in obleži mrtev. — Vinska trgatev je tako obila. kakor se nje ljudje sploh ne spomio.iajc.' Zaradi' primanjkujočih vinskih posod je ee-na sodov nenaravno poskočila. Ogenj. Dne 5. okt. popoldne ob 4. uri je začelo goreti v Kafmnjekir. župnija Goriče, pri Janezu Švesrelj po dc »m a če Anzelnu. Mož in žena sta ! bila doma, začula sta neko pokanje, nato i-e pokadi in v hipu je bilo vse' v osrnju. Klicala sta na pomoč, ker so pa morali nositi vodo iz nekoliko oddaljenega malega potočka, je Šlo gašenje počasi od rok. Šele ko so prišli na pomoč Letenjani in druari. so z ročno brizgalnico omejili oirenj toliko. da se nista nžgali tik stoječi hišici "Figarja" in "Alešovea." ki sta obe s slamo kriti. — "Anzelnm" je pogorel hlev, pod, šupa in zgornja hiša, kakor tudi vsa krma. PRIMORSKE NOVICE. Zabodel se je v Trstu 24Ietni trgovski potnik Rudolf Šašelj z ostrim nožem v levo stran prsi. Hitro po-k>ieani zdravnik je mlademu možu re^il življenje. Vzrok poskušenega samomora ni znan. Z nožem je dobil pet ran v pretepu v Grgarju na Goriškem 28Ietni Štefan Pavži5. Zdravi se v goriški bolnišnici. Velika fatvtna v železniškem vozu. Na postaji v Pontebr je bila dvema dunajskima damama ukradena toxica, v kateri je bilo vrednosti ea TOoOO K. Šli sta za par trenutkov iz vagona v postajno restavracijo Ln pustili prtljago v vozm. O fatu ni sledu. Ranjen v pretepu. — V Grjrarju je bil ranjen v pretepu 28ietni Štefan Pavšič, in sieer je flobil z nožem 5 ran. Zdravi se pri usmiljenih bratih v Gorici. Podržavljanje puljske policije. Prfjsko policijo podržavijo 1. decembra. Za policijo kupijo hišo Dorigo v Via Fati^ta. Občinski policijski stražniki so pozvana naj prosijo posamni-ki za sprejem v policijsko službo. Dne 10. okt. prideta v Pulj namestnik Hohenlohe in tržaški policijski ravnatelj dvorci svetnik dr. Manussi i ŠTAJERSKE NOVICE. F&žar na Donački gori pri Rogatcu. V noči od 1. do 2. oktobra je zgorelo Simoisu Plavčak gospodarsko poslopje in deloma fcudi stanovanje. Vsled male zavarovalnine jj posestnik občutno oškodovan. Potres. Iz Bočne pri Gornjemgradu se je dne 3. oktobra občutil okrog 7 upe zvečer precej močan potresni sunek- Smer od juga proti severu. Umrl je v Maribora hišni posestnik Jožef Kersch. Samomorilec, kterega so našli u-' streljene^a v mariborski okolici, je pekovski pomočnik Rudolf Halbwirt. HRVATSKE KOVICE. Hrvaške želje in zahteva. Zagreb, 8. oktobra. Vse hrvaško časopisje zahteva priklopitev Bosne in Hercegovine HrvaŠki. To stališče bodo tudi zagovarjali hrvaški člani v delegaciji. Časopisi pa tudi obenem naglaša-jo. da je potrebno, da se Hrvatje in | Srbi v Bosni sporazumejo v varstvo . narodnih interesov. Budimpešta. 8. oktobra. Delegat podmaršal pl. Tomičič je izjavil nekemu dopisniku, da Hrvatje niso pri volji, sprejeti mirno tako rešitev bosanskega vprašanja. Delegatu se zdi ( posebno čudno, da ban en dan pred proklamaeijo še ni imel nikake:ra ofi- 1 ! eijalnega obvestila. Ako je hrvaški ■ i ban tako slabo informiran, je to do-1 knz. da n.a odločilnem mestu stališče nrvaške prezirajo. Samoumor v Zagrebu. V Tuškar.en je olx^sil f?0 let stari Franc Škot. s^e živejra ».o ga prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer je umrl. Zapušča vdovo in trinajstero otrok. Družinska žaloigra. V Varli pri Biek-varu se je ustrelila soproga pravoslavnega paroha Jovana Sedramca, baje zavoljo tega. ker je njen oče neozdravljivo bolan. Mlada žena je zapustila dva majhna otroka. Zločin? V Zagrebu so našli pred njeirovim stanovanjem nezavestnega bivšega poročnika Ivana Črnka. Spr-! va se je mislilo, da ga je zadela kap. Raztelesenje je pa pokazalo, da je imel razbito lobanjo. Ker mu je-manjkala lira in denarnica, je skoro go- i j tovo, da ni utnrl vsled padca in last- j ne poškodbe, nego da je bil umorjen ! i in oropan. EALKANSKE NOVICE. i Srbohrvaščina uradni jezik v Bo- j sni. Budimpešta. 0, oktobra. Hrvaški , delegati >o se informirali pri mlnistr-, skem predsedniku dr. "NVekerlejn. kateri jezik se ima uvesti kot uradni i jezik v Bosni. Dr. Wekerle je ndgo-1 vnril: "SamooUsebi umljivo — srbohrvaški. Proti nemškemu jeziku sem jaz s-titn nastopil, mailžarščine pa itak ni mogoče uvesti." Nemiri v Bosni. Budimpešta, 9 okt. Jsz- Sarajeva brzojavljajo. da so izbruhnili nemiri v trebinjskem in pri-lepskem okrožju. Nekaj uradniških rodbin je pribežalo semkaj. V vladnih krogih so v velikih skrbeh radi usode ostalih Avstrijcev. Danes je bilo iz Sarajeva odposlanih več stot-nij vojaštva. Kam in v kateri smeri je vojaštvo odšlo, ni znano. Prispevski srbskih rodoljubov in zavodov v vojne svrhe. Belgrad, 9. oktobra. Srl^ski bogataš Galovie je daroval v vojne namene en milijon, belgradska občina je sklenila v isto svrho prispevati dva milijona, mono- j polna banka je dala na razpolago 20 milijonov; vse banke so sklenile vladi dati na razpolago vse svoje denarne za)oge. Dunajski Srbi poklicani v domovino. Dunaj 9. oktobra. Tukajšnji Srbi so dobili od svoje vlade poziv, naj so ne mudoma vrnejo v domovino. Med tistimi, ki so pozvani domov, se nahajajo 18 do 181etni mladeniči. Manifest črnogorskega knteza. Četi nje. 9. oktobra. Uradni list "Glas Craogorca" olyavlja v posebni izdaji manifest kneza Nikole na črnogorski narod vzpričo aneksije Bosne in Hercegovine. Manifest se glasi: Čr-nogorci-1 Vaši tužni dve sestri, Bosno in Hercegovino, ki eo jih pred tridesetimi leti za tr^notek obsijali žarki svobode, so danes docela iztrgali iz > srbskega obj«na, Avstro-Qgreka monarhija je zame nil a okupacijo teh dveh pok ray n s kctačno aneksijo. Brez njihove voljfe in soglasja 90 jih podredili tujemu jarmu. Meti vami in njimi, med črno goro ter Bosno in Hercegovino so sedaj ustvarjene meje mednarodne in politične razdvojenosti. Črnogorci! Najdragocenejšo" svojo kri i?te vi prelili za svobodo teh dežela, V Hercegovini je ostalo na tisoče grobov, v katerih so že v prah razpadle kosti vaših vitežkih bratov Črnogorcev. Po njih bo sedaj stopala tuja noga in tuja roka bo vezala roke bratov H&rcegovcev, prožajoče se k vam v veliki nadi. Pred tako zh> usodo trepečejo veša junaška srca, s kterimi gorko plaka tudi moje za j srcem srbstva — za Bosno in Her-eegovino. Znamenje črno-žolte zastave srbskem zemljišču ne bo meja, ki bi vas v duhu in mislih odvajala od vaših bratov. Nasprotno, to zna- qsgg--—^^m menje bo vidni znak krivice; to znamenje bo ustvarjalo še čvrstejše vezi in zalog trajnega zaupanja v zmago ppravice. Črnogorci! Ne obupavajte! Kakor stene vaše bodite čvrsti v svoji nadi. Prehodno je današnje neurejeno stanje svobodnih delov srbskega naroda. Po težkih dnevih zasinejo boljši. Srbsko solnce bo zasijalo lepše, da i bol je ogreje in osvetli vsakega brata ' Srba. Črnogorci! Berolinska pogodba je nam odvzela Zemljišče, ki ste ga si priborili s svojo krvjo. Na ono malo. kar je nam ostalo, so navalili težka bremena. S členom 29. berolinske pogodbe, ki se tiče*'morske obali nase domovine, je obremenjena uporaba na GROCERUSKO TRGOVINO, ker nameravam odpreti drugo trgovino, ki bode vedno preskrbljen* z obilnim in čvrstim blagom. V okolici stanujejo skoraj izključno sami Slovani. Vpra&ajts pri; J. Rak. 424 E. 75th St., Mew York City. Zdravju najprimernejša pijana je ♦^LEISV PIVO»^ j ktercr'je varjeno iz/najboljšega icap^rtiratsega čcšlcega hjoae'a. -5id; j naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v swo^o lastim kogist, kaker i I svoje družine, svojih prijateljev ia Jxugiii. l^elsy p!vo jc najbo^i priljubljeno terse dobi t yiwS gostilnah. Vse podrobnosti »vest« f H tbs. TftvaOksHa 6161 a* i. 'kteri Vam dragevolje vse pojasni, THE ISAAC LEISY ftKEVfWi C0M>m CLEVELAND, O. t ZA KRATEK ČAS. Rojake v Conemaugh, Pa., prosim, da spodaj sledeča imena vsak po svojem razumu uredi. Toni Rež, Rezov John, John Pri-teku, Vunpanotri John, John Pritis-nu, Tišov John, Čali Petozgubil, Zmanopa Mus. Treba pa naslov John Potipov.. j Prosim Vas, ne zamerite, to je res smešno, kec. Anton Urbas, Box 508, Conemaugh, Pa. (Opomba. Kriza je pri kraju, ker je denar za take sfevari na razpolago!) OPOMIN. J. B. PREBELIČ, krojač, pred 2. leti stanujoč v Kansas City, Kansas, sedaj stanujoč (kakor sem po njegovih prijateljih iznašel) v Californiji, opominjam Vas, da se v teka 14 dni na moj naslov naznanite. A k^ ae, sem prisiljen Vas v vseh slovenskih časnikih obelodaniti. Joku Kovačhich, 1630 W. 9tfc St, Kansas City, Kan. Kje je JURIJ SAMSA.f Pred kakimi 6 meseci je bival v Clevelan-du, O. Doma je od St. Petra na Notranjskem, njegova • žena pa ed Žužemberka. Kdor rojakov bi vedel za njegov naslov, ga prosim, da mi ga naznani, ali pa naj se on sam oglasi. Išče ga: Anthony Pu-[ eel, 4121 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. (22-34—10) _ --- Kje se nahaja moja prijateljica in I botra ANA MEDVED? Doma je iz Hervatije. Pred par leti je bivala v Brooklynu, N. Y. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, naj. mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se mi sama javi Agnes TruŠnovec, Brcfljghton, Pa. J---------- ■ . se^ Knjige »dražbe &», Meiierja" so došle v naše uredništvo in jih pričnemo naročnikom takoj razpošiljati. Vsak naročnik dobi a knjig. V zalogi pa iatarao par sto ixtisev teh knjig več in te prodajamo, dekler zaloga ne poide, po $1.36 s poetaiae ali ekspres-stroški vred. Rojaki iz Clevelanda, O., ia okoliee 'dobe iste tudi pri našej podružniei v Clevelandu, O., 6164 St. Clair Ave., N. E. Naročniki na te knjige, kteri so spremenili svoj naslov, ozireaaa ki se se preselili, naj sam Mzmaaijo svoj neti ia stari naslov, da kajige gotove dobe. * TJpravništvo "Glasa Narava' Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke=ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega In najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZA MORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zu-I nanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zas. j tarela (kronična), kakor: I bolezni na pljučah, prs-ih, želodcu, črevah, jetrah, | bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem I v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni I srca, ^ katar, prehlad, težl>o dihanje, bronhialni, prsni in pijučni I kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, I giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, I vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, I pohicijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tqk iz ušes gluhost, I izpadanje las, mazulje. srbeeino, lišaje, hraste in raae, vse bo- I na notraniib ženskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno S čiščenje, belitok, padanje maternici, neplodovitost i. t. d. i On edini na posebni moderni način hitro I in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene« Zdravljenje spolnih 'boleznij ostane tajno.— i ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi I ter \ am je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z I zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdrav-I niške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako S brez koristi trosite težko prisluženi clenar, temveč na-I tanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen nf znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa )isma nasl'avlajte točno na sledeči naslov: THE COLUNS N. Y, MEDICAL INSTITUTE I 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. KRITIČNI TRENUTEK. Ko zboli član družine, je potrebno hitro določiti, kaj naj se zgodi. Le v slučajih nerednih prebavljalnih crganov, ko človek nima slasti do jedi in je telo Oslabelo, ni kritičnega trenutka, ker vsi vemo, da JOSEPH TaXKEE*9 iTrinerjevo ameriško elixir grenko vino flXCl&TeREO je najbolj zanesljivo sredstvo, ki hitro in gotovo ozdravi. Trinerjevo vino blagodejno upliva na živee trebuha ki drobovja, ter poveča delavnost teh organov, da se uporabi vsak koristen del hrane ter spremeni v zdravo kri; zajedno odstranja iz telesa nepotrebne delce hrane. Kadarkoli je slast do jedij slaba se čutite trudne je vaše spanje nemirno je vaša obrazna barva bleda je prišel čas, da rabite mneJETO (MIŠKO ELIJIH GRENKO VIDO, ker uredi ves prebavljalni sistem. Trinerjevo vino uravna prebavijanje, dela kri čisto, obrazno barvo zdravo, močno telo in energično mišljenje. .Rabite ga pri vseh težavah prebavljanja. Po lekarnah. U. S. Varstvena številka 346 garantira za čistost. Joseph Triner, South Ashland Avenue, Chicago, III. Neprecenljiva je Trineijeva slivovica m borovička. .Vprašajte pri vaših znancih. i- - - -- . «. V padisahovej senci. Spisal Karol May; za "Glas Naroda" priredil L- P. TRETJA KINJIOA. IZ BAGDADA V STA M BUL. ■ ■ < • PRVO POGLAVJE. Med tatovi. Na . . -ir^-^e i': n pruščavine. obdane od Rade- ff.-s n« • zalila. "•-.". i- '.-•"••k Arabija, ki svoj najskraj- nejši r«d» nt/teza dal«-«'- v ... i..\ *• ]«e!i»-«"-«-jra viiianH-^a aralfc«k«»-in/ .:. t .'.a ■ «-:zr>•■ < : •• r« .l«»vitni: proti notranjosti dežele pa se zaeenja .i. ,•';.. ; ]■ pr^t; vzhodu «»klenjena z visokimi gorskimi vrhovi, kteria: prištevamo tudi puste samarske gore. To deželo, ktere kvadratna površina še dandanes ni dobra znana >tro-kovi jak«>n . s<> \ -larili ("asili hnen<*vali Arabia petriia. Arabia deserta in Arabia iVIix. ]*> >Iovensko: petrej^ka. zapuščena ali puščavska in srečna Arabija. Nekteri zgodovinarji mi mnenja, da znači izraz petrUa "skalnat" kar izvajajo i/, trrško-latinske besede "petra", kar pamenja skala. Vendar je in n.mnje napačno: Petra .-e je imenovalo starodavno mesto najbolj | severne provineije. A rabe i imenujejo svojo deželo dšesirat el Arab, arab- i sku «>t«»čje. (ločini nazivi je jo Turki in Arabci jleželo Arabistan. Nad to deželo se spenja vedno jasno ne'lx). na kterem ponoči zvezdice cisto in jasno svetijo navzdol; skozi gorske sotes-ke ali po neobljudeaih • »pmčavali. ki šr v< čjidel ni-o preiskane, pa potuje napol divji sin -te dežel'« . Atabec. j ta brzih konjih ali na netit rivdljivih kamelah. Njegovo oko je vsejwivsod, ker živi z vsem -vetom v prepiru in sovraštvu, le s člani svo-ja rodu :u-. Od ene meje do druire veje pili mirne, žalostne poezije. kmalu ise pa spremi v divji orkan, ki vse uničuje pred seboj. Kot rodbinski oče pravih Arabcev ali Joktanidov še vedno velja Jok-: tan. sin Hutov, ki je bil potomec Sem a v petem kolenu, in kteraga sinovi po -e na>elili v onem delu Arabije, ki se imenuje "Srečna Arabija." Mnogo rodov pa pripoveduje, da >o potomci Izmaela, sina Ilagare, kar je lahko brati tudi v svetem pi?taiu. Kakor pripoveduje pravljica je prijel Izmael s dvojim očetom Abrahamom v Mrko in tam postavil sveto * kabo. Resnica pa je. da so kabo postav! kott Sfude- če zem-zem in črni kamen, ki je baje padel iz neba. &o največje dragocenosti v Moki. Sem r,.n ;< • ra/."i>"-r.i arab-ki rodovi, da opravljajo svoje verske pobo-ži-osti. Meka bila AraWem in je še dan dane.- isto kot Grkom Delfi. in Je; -!/al. J.nl :-:: bi! > je ^ivdišče raz kropi jcnin. nomadom, ki >>i se sieer brez rje razki opili na a -o št iri vetrove. Ki : , I,':.-, M«'-. :>•::' v j»< -e-;i koivišitov. je bil slednji rod naj-• , m a-:. : » veda tuli najbolj prerao- /.«■ , u» - ]•«.*tliki :.;>«•» nikdar praznih rok prihajali v M«ko. Ni •. - * i • v, imenom Abd Alah služabnik lx>/ji) --o ... Ki,- - . »tekaj me-«H-e\ po njegovi smrti je porodi--i. p../: dali in.* Mohamed. Zelo res-. ; .'i-u-j.. :-!.e: Mohamed ->> ga imenovali šele -j..:.-,, • «. - :-vei-i.-kimi 1h-edami in oznanjevanjem nove vere • :■ n ■ nad svojimi a .':. lin Mohamed pišejo tudi Mu- M : vanj« do pn-roka. -e :;<■ drzne noben privr- r. o],i\. 'a -i (W.a : be-i.io p. ~to spremenijo v j d Melon,,I 11. , i-: i: I če-r.r dru z«'ga kot dve kameli, pet ovac in ( I- - n oral pomoči in varstva najprvo pri svojem >:„., j, ..,-,• M"! alib. in ko je slednji umrl. pri svojih strijcih > 7 . A . T. ;.-1, i. Ker pa oba moža Mohamedu nUta bila ravno « naklonjena, se je moral preživljati sam kot ovčji pastir. Pozneje je postal kameLski poganjač ter strele«, kjer se je izvrstno izuril v orožju. Ko je bil star petindvajset let, je prišel v službo k bogati trgovski udovi. Hadidši, kterej je služil s tako zvestobo in udanostjo, da ga je ♦zljubila in vzela za svojega soproga. Toda velikansko premoženje trgovske udove je zgubt-1 po kfKačnem potu. Do svojega štiridesetega leta je živel k«>t samostojen trgovec. Na svojih daljnih potovanjih se je seznanil z Judi. kristijanL bramanvi in častilci ognja: ve«lno se je trudil, da se kolikor n« £To«V lurlobi v njih ver«. Trpel je na «T>ilej>sijt in razdraženih živcih. ki n n povzn-čevali j->go-te halucinacije. Ker s* je ukvarjal neprestano z verskimi rrčmi. je naravno, da je slednje še bolj po^>e-evalo njegovo nervoznost. Konečno se je umaknil v samoto in sicer na goro Haro v bližini Meke. Tr. je iirel svoje prve vizije. tVta vernikov, ki se je zbrala ok«di r.jejra. jt- št^Ia na,%»rv.. '.c njegovo zeno Hadidšo. suzr.ja Zaida. «Ka Mekanca Otmana in Abu Bekrja. in nje-««,vcua mladt-ga str>"-nifca Aliia ki je dobil fa>mi priimek Aret AJaii. b«/ji lev. Ali .«- bil roj. r. IvTa 5->2. po KristoMi. in Mohamea je tako n;u dal s\« j«. h»"-«-r Fatsn.o za ženo. Ko je prerok v kr.vjru svoje družine prvič pri|M.vedova] o -Tojem verskeai naziranju in \-prašal: "Kdo izt!.«'d va» h« če biti n "j privržence?" so vsi molčali: -.amo Ali. ves navdušen in. Mohan etlmeni ^r<>\>.ru. je odločno zakIleal: ^.Taz hočem biti in tebe nikdar ne zapustiti!** T<-;ra mu Mohamed ni nikdar pozabil. , Ali je bil hraber, predrzen liorilee. in vdelcžil skoro vseli podjetij za razširjanje i?lama. Vendar, ko je umrl Mohamed brez pravomočne oporoke. so Alija prezrli in izvolili kalifom, to je Mohamedovem nasledniku, Abu Bekrja. Mohamedovega tasta. Temu je sledil leta druiri tast Mohamedov, imenovan Omar in Oma rju Mohamedov zet Otman. Slednjega ' je leta GoG. sin Abu Bekrja z nožem zabodel. Sum pa je padel na Alija, i in ko ga je njegova stranka izvolila kalifom, mu je več namestnikov v ; provincijah odpovedalo pokorščino. Štiri leta se je bojeval za kalifat, | dokler era ni leta GfiO. Abd er Raman umoril. Pokopan leži v Kufi, kjer so mu tudi spomenik postavili. Od tedaj traja raznvor v moliamedanizmu. ki je mohamiedance pregnal v dva tabora, v sunite in šiite. Spor je nastal edino iz osebnega nasprot-stva glede nasledstva v kalifatu. Privrženci sije so namreč trdili, da je imel edino Ali pravico slediti Mohamedu, ne pa Abu Reki*, Omar in Otn a n. Ali je zapustil dva ?ina Ilasana in Iloseina. Prvega so izvolili šiiti 'za kalifa, dočim so privrženci sune imenovali Muavija T. ustanovnika dinastije Omajadov, kalifom. Slednji je ustanovil svojo prestolnico v Da-■ma-ku, določil, da je kalifat deden, in še ko je živel, določil za naslednika svojega sina Pžesida. ki je pa postal tak grozo v i tež in tiran, da ga celo suniti, njecrovi privi-ženei. še dandanes kolnejo. Hasan se svojemu nasprotniku jruaviji ni mogel ustavljati in je umrl leta G70 v Medini vsled zastnijiljenja. Njegov brat Ilosein ni hotel priznati Dtžesida kot kalifa. Uo^ein je postni junak tragičnih dogodkov v zgodovini islama. Kalif Muavija je vladal s žeflezno roko. in njegovi guvernerji ?o ga podpirali z vsemi močmi. Zijad. guverner v Basri. je izdal povelje, da po -olnčnem zahodu se živa duša ne sme več prikazati po. mestnih ulicah, sicer bo vsak. kdor bi se povelju ustavi jal. plačal svojo predrznost s -mrtjo. Na večer i.-t^^a dne so ol-trlavili nad 200 oseb. ki so jih dobili na ulicah: druiri v» čer -e je število že zmanjšalo, in tretji dan ni bilo nikogar večna ulici. Naj*jroz«>vite;ši vseh Omajadov je bil Hadjadš. gruverner v Kufi, ki je za časa svoje vlade pomoril 120.000 ljudi. Še -lal-.ši k« t Muavija je bil njegov s?n Džesid. Ob njegovem ea-u je j bival 3T< -ein v Meki. kjer je iz Kirfe -prejemal poslanec, ki .-o mu prigovarjali, naj pride k nji-tr, ker «a hočejo proglasiti kalifom. Sledil je- njih pozivu — v -vi.jo pogubo. (Dalje prihodnjič.) ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI TN NAJCENEJŠI DNEVNIK. Oiipgpg ieeeiaie imatlp (Francoska parebrodna družba.) HBEKTNA RRTA OB HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JUBUAh Poštni pamiki so:] 'La Pro*ence7> na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskin mci 'La Savoie" „ „ ..................12,000 „ 25,000 ,, a 'La Lorraine" „ „ ..................12,000 „ 25,000 "La Touraine'' 5 „ „ ..................10,000 „ 12,000 ti ^ sLa Bretaens"............................... 8,000 „ 9,<»00 t < r^a Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. i arniki adplajejo od sedaj naprej redno ob četrtkih ob 10. ur opolndue iz priitani^ča št. 42 North River, ob Morton St.9 K. J »LA PROVENCE 29. okt. 1908 *LA LORRAINE 3. dec. 1908. *LA LORRAINE 5. nov. 1908 *LA TOURAINE 10. dec. 1908. »LA TOURAINE 12. nov. La Bretagne 17. dec. 1908. »LA SAVOIE 19. nov. L90fc *LA PROVENCE 24. dec. 190& »LA PROVENCE 26. nov. 1908 *LA LORRAINE 31. dec. 1908. POSEBNA PLOVITVA. Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje 7. nov. v Havre. Parnik CALIFORNTE odpluje dne 12. dec. v Bordeaux. Samo drugi in tretji razred od pomola 84 N. R., vtnoije zap. 44. alio* Cama dragega rasrcia i« Ham: 966.0« in vilja Mimika s rT>?zoe mnimovM'. i maje tT^ rij^ iftft* Kozminski, generam: igec us ir^ 71 Deaborn St., Chicago. HW. Važno. Važno. Važno. Važno, Ura za gospode (18 size) 20 let jamčena z dvojnim pokrovom q (field) z zlatom prevlečena | ^ < g z 15 kameni.....................CplO.UU ^ 1 z 17 kameni..... ...............$15.00 » 1 C Ravno take vrste nre za gospe ? • ^ bolj male (size C) z 15 kameni • ► kolesovjem Elgin ali Waltham - - - ^lO.UU Za blago jamčim. * ^ Priporočam se za naročbo, khjti zgornje eene i 0 so samo za nekaj časa. ^ [ § /VI. Pogorele, S T S 1114 Heyworth Building, Chicago, 111. g ^Naslov za knjige: • M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. Važno. Važno. Važno. Važno, a* • m* »A* ••• »A« • a• • mm ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••—• ■ — w " Nektera so dobre! Druga morda bolša SEVEROVA ZDRAVILA SO NAdBOLJSA! i Bolezen na obistih I t j«' jako nevarna, ako se spremeni v kronično, in je kot tsika jako težko • i odstranjena. Znamenja take bolezni so neredi jeter in obisti, zabuli-- < | lost obraza in otekle noge, bolečine v členkih, trganje v lirbtu ter < i barvna in boleča voda. Severovo I zdrayilo za obisti in jetra j je periektno zanesljivo za vse nerede obisti, jeter in odstrani vse i vodne nevarnosti. Ako čutite katerega teh neredov, potem začnite i takoj rabiti to zdravilo in okoristite se. Cena 75 centov in »1.25. j • V ( | Gosp. Emanuel Hrbek, K. No. 1, Box 48, Phillips, Wis. piše: j "Prav zadovoljen sem z Vašimi zdravili. Pofebno zdravilo za obisti in « i jetra mi je pomagalo pri bolečini odpuščanja vode. Porabil sem samo dve \ steklenici istega in od tistega časa več ne trpim".__! i Zdravniški nasvet pošljemo na zahtevo — zastonj I i Neprobavnosi » i je najnavadnejSa lx>lezen v tej deželi, ki :t! kaže noprebavnost. Povzročena je po napačnem rabljenju jedil, hitrem uživanju. preveč jedi, nerednem uživanju, nerednem pitju in prenapetost pji delu, »■* I Severov življenski balzam ^ i? odstrani najnevarnejše vrste neprebavno W sti. I>aje tudi dober okus. Cena 75c. PonBsrBčenjB se lahko primeri vsakomur. Vedno je treba imeti pri roki dobro mazilo zaodrge, pretege, kraste, da se prepreči bolečina, zmanjša vnetje. Bolečine se hitro odutra nijo in normalna kondicija se kmalu namesti, ako se že v začetku začne rabiti Severovo olje sv. Gotharda. Storilo bode vse, kar se od njega pričakuje — morda že veliko več. To je najboljše malilo. Cena 50 centov. W.F. Severa Cp.v Družinska PRATIICA za leto 1909 je «lol>iti po 12c. pri SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlaadt Street. New York City. VARUJTE SE PTIČKA! Pri meni je hil na stanovanju PRAN ŽAGAR, [ni domače Mačku, ■ioma iz Medna. fara Št. Vid nad I-jnl»ljano. I>ne 13. nkt. je neznano kam zirinol. Za slovo pa je fantom jH>bral iz zaprtih kovcekov 3 ure v vrednosti $(>0. nekaj gotovega denar-, ja in m«ni je ostal dolžan za stanovanje $40. Star je 24 let, bolj šibke postave, srednje velikosti, malo jeclja in spredaj ima zobe pokvarjene; i govori slovenski, nemški in precej, angleški. Prosil rojake, če bi se kje j nastanil, naj ga naznanijo sodniji in meni. Anthony Zaviršek, 3332 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pozor Rojaki i Novoiznajtieno garantirano mazilo ti plešaste in golob-ndce, od katere*;a v t tednih lepi Insi?, brk? in brada popol' noma zrastejo ! I platno, rudei-a obreza 75c., broiirnr.a 60c. i JEZrS IN MARIJA, vezano v slono-ko>t >1.-V>. fiao veza.:o v usn^e v platno 75^. 1 NKBEŠKIH VRAT. vezan,. v > - •:<*"1.50. 1 MALI IH'HOVNI ZAKLAD. ;a?nc. * zlaia obreza ".»Oe. 1 N KBKŠK.E ISKRICE, vezan- v plat-: [ u» iiilc. - OTROŠKA POROZNOST. 25c. ■ RAJSKI GLASOVI. 40c. J! SKK.BI Z.V DUŠO. -.lata obreza S0e.. ■ \ fino vezana $1.75. : i SRCE JEZUSOVO, vez. 60c. j i SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. ? I SV. URA, zlata obreza, fino vezano 1 $2.00. : VRTEC NEBEŠKI, platno 70c., slo-liokost i mi t. ."rl.uU. UČNI KNJIGE. ABECEDNIK SLOVENSKI, vezan j i 20c. A H NOV NEMŠKO — ANGLEŠKI. TOLMAČ. 50e. : ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA. ) ! | 40e. j ČETRTO BERILO, 40c. ; I Dimnik: BESEDNJAK SLOVEN-! 'j SKEGA IN ANGLEŠKEGA JE-| ZIKA i>0c. j EVANGELIJ, vezan 50c. j GRUNDRISS DER SLO VENI-: SCHEN SPRACHE. vezan $1.25. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORE veliki 40e. mali 30c. KATEKIZEM mali l">c. veliki 40«-. I NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, uevez. 75c. j PODUK SLOVENCEM ki se hočejo . 1 naseliti v Ameriki, 30e. 1 PlfVA NEMŠKA VADN1CA. 35e. ; ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI 1 SLOVAR 4!le. >! SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Jane/.ič-Bartel. fino vezan j $3.00. SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Jamv.i'-Bartel nova izdaja. t'i:!<> vezan $3.()o. j SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA. 40c. ■ SPRETNA KUHARICA, broširova-I no SOc. SP1SOVNIK L-7UBAVNIII IN ŽE-i NITO V-VN-TSK Id I PI SEM, 25e. VOŠČILNI LISTI. 20c. ZGODBE SV. PISMA I ZABAVNE IN RAZNE DR.UGE KNJIGE. ALADIN S ČAROBNO SVETILNI- CO lOe. ANDREJ HOFER 20e. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. D0c., nevez. 70c. BDLGRAJSlKI BISER, I5c. BENEŠKA VEDEŽEVALKA, 20c. BOŽIČNI DAROVI. 15c. BLTCEiv V STRAHU, 25c. •H UR SKA \"OJSKA, 30c. CERKVICA NA SKALI, 15c. CESAR FRAN JOSIP, 20c. CESARICA ELIZABETA, 15e. CIGANOVA OSVETA, 20e. CVETINA BOROGRAJSKA, 20c. , CVETKE, 20c. ČAS JE ZLATO. 20e. DAMA S KAMELJA^, $1.0^. DARINKA, MALA ČRNOGORKA, 20c. DETELJICA, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. ENO LETO MED DsDIJAlSTCI, 20e. ERAZEM PRED JAMSKI, 15c. ERI, 20c. EVST^VHIJA, loc. FABIOLA, 60e. GENERAL LAUDON, 25c. GEORGE STEPHENSON, oče železnic, 40c. GODCEVSKI KATEKIZEM, 20c. GOZDOVNHv, 2 zvezka skupaj 70c. GROF RADECKI, 20c. HIRLANDA, 20c. ^ IVAN RESNICOLJUB. 20c. IZANA!MT, mala Japonka, 20c. - IZDAJALCA DOMOVINE, 20c. « IZGUBLJENA SREČA, 20c. " IZIDOR, pobožni kmet, 20c. IZLET V CARIGRAD, 40c. t JAROMTL, 20c. ^ JURČIČEVI SPISI. 11 svezkov, u-j metno vezano, vsak zvezek $1.00. t KAKO JE IZGINIL GOZD, 20e. ? KLVKO POSTANEMO STARI, 40e. ' KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15c. KNEZ ČRNI JURIJ, 20c. KOSI ZT^VTE JAGODE. 50c. ^ KRALJICA DRAGA, 20c. I KRTOA OSVETA. loc. ^ MAKSENETLJAN I.. cesar mehikan-3 ski, 20c. 3 MALA PESMARICA, 30c. ' MALT VITEZ. 3 zvezki skupaj $2.25. MALI SVEZNALEC, 20c. _ MARIJA, HČI POLKOVA, 20c. MARJETICA, 50c. MATERINA ŽRTEV. 50e. NAVODILU KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN Z.JEDIN. DRŽAV, 5c. Rim NI SLOVENSKO — ANGLEŠKI slovar. 50c. STAKE IN NOVE ZA VERE, 50c. AVSTRIJSKA EKS P EDICIJA, 20e. BARoX RAVP.AR. BAR' 'N TRENK. 'IT K K V DREVO VPREŽEN VI-TKZ. Hu-. i'Ali IN TESAR. 20e. ČAROVNICA. 20c. D«OL\čl ZDKVNIK PO KNEIPU, r>0c. EI.IZABF.TA. 30c. H ED VIG A B A NDITOVA NEVESTA. 20c. HIDEGARDA, 20c. HITRI RAČUNAR, 40c. JAMA NAD DOBRUŠO, 20c. NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, loc. PESMARICA GLAZBENE MATICE. fino vez. $1.50. POD TURŠKIM JARMOM. 20c. POTOVANJE V LILI PUD. 20e. RIBIČEV SIN. 10c. SANJE V PODOBAH, male 15e. SV. GENOVEFA, 20c. SV. MOTIiURGA. 2?)e. ZBIRKA DO^MAČIH ZDRAVIL 50c^ ŽENINOVA SiaRR"NOST. 20e. MATI BOŽJA Z BLEDA, 10c. illR BOŽJI, $1.00. MTffiKO POŠT EN J AKO VIČ, 20c. M.LADI S.VjMOTAR. 15e. Ml.INARJEV JANEZ. 40c. M RT\T GOSTAČ. 20c. MUČENIKL A. Aškerc. elegantno ve :. $2.00. NA. IND!-JSIvIII OTOCIH. 25e. NAJDENČEIv. 20c. NA PRI.RLH. 20c. NARODNE PESMI. Žirovnik, 3 zvezki. v«'z. vsak po GOe. NARODNE PL* IPOVEDKE. 3 zvezki. vsak po 20c. NASELJENCI, 20,'. NASELNI KOVA HČI. 2HC. NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vsak NEDOLŽNOST PREGAJANA IN" PO VELI Č ANA, 20c. NIKOLAJ ZR1NJSKJ, 20e. OB TIHIH VEČERIH. 70e. OB ZORI. 70c, ODKRITJE AMERIKE, 40c. PAV LIHA. 20e. POSLEDNJI MOHTK A NEC, 20c. PR AVLI ICE (Majar.) 20e. PRED NEVIHTO, 20r. PRE< »DVORI, PRILIKE, REKI, 30c. PRI SEATIRNIH SLOVANIH, 30c. PRINC EVGEN, 20c. PRIPOVEDKE,, 3 zvezki po 20c. PRST BOŽJI, 15c. REPOŠTEV, 20c. RINALDO RINALDINI. 30e. ROBINSON, broširan, 60c. RODBINSKA SREČA. 40c. RODBINA POLANEŠIvIH. 3 zvezki $2.50. RUSKO-J A PONSKA VOJSKA. 5 zvezkov za 75c. SANJSKE KNJIGE, velike. 30c. S EN IIJ A, 15e. SITA, mala Hindostanka. 20c. SKOZI ŠIRNO INDIJO. 30c. SLOVENSKI ŠALJR*EC. 3 zvezka, po 20 c. SPIS JE, loc. SPOMINSKI LISTKI IZ AVSTIJ- SKE ZGODOVINE, 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20c. STANLEY V AFRIKT. 20c. STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PRATIKA, 60c. STO PRIP0\rEDK, 20e. STRELEC, 20c. STRIC TOMOVA KOČA. 60c. SVETA NOČ, 15c. ŠALI IVI JAKA, 2 zvezka, vsak po 20e. ŠALJIVI SLOVENEC, 75e. ŠTIRI POVESTI, 20c. TEGETHOF, slavni admiral, 20c. TIUNG LING, 20 c. TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov, $6.50. TRI POVESTI GROFA TOLSTOJA, 40cc. V DELU JE REŠITEV, 20c. VENČEK PRIPOVESTI, 20c. V GORSKEM ZAKOTJU, 20c. VOin^N. 80e. VRTOM I ROV PRiST.MN. 20c. V ZARJI MLADOSTI, 20e. WTNNETOC. rdeči gentleman, tri zvezki $1.00. ZLATA VAS. 25c. ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, GOc. ŽALOST IN VESELJE, 45e. ZEMLJEVIDI. ' ZEMLJEVID AVSTRO -OGRSKE, veliki 25c.. mali 10c. ZEMLJEVID EVROPE. 25c. ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali 10c. ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DR-. . ŽAV. mali lOe.