Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 4. maja 1930. Cena 1 Din. Izhaja vsako nedelo. CENA: na sküpni naslov 25, na posameznoga pa 30 Din. V drügih evropskih državaj 75 Din. V Ameriki, Avstraliji z Marijinom listom vred 4 dolare. Cena oglasov: cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. S prilogov: Marijin List s Kalend. Srca Jezušovoga Uprava: Črensovci. Pošt. ček. pol. št. 11.806. Leto XVII. št. 18. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Telefon št 28. Naši bratje v Franciji i Nemčiji. Slovenski dühovniki, ki vodijo düšno-pastirsko delo med našimi izseljenci v Franciji i Belgiji so izdali na javnost spomenico, v šteroj opominajo vsakoga, da v teh državaj ne vse tak lepo i dobro kak si vnogi mislilo. Njihove reči zadevajo tüdi našo krajino, iz štere ide na jezere delavcov, zato na tom mesti podamo iz spomenice par reči. Živlenje naših lüdi v tüjini je puno nevarnosti, zato „silno prosimo (tak pišejo) i opominamo slovenske rojake, naj brez istinske i velke potrebe ne zapüščajo domovine i se ne podajajo v negotovo i tmično tüjino. . . . Posebno mlade deklice, ki odhajajo zadnji čas posebno iz Prekmurja. . . idejo v skoro gotovo moralno i materijalno pogübo. „ . . . tiste, ki so prisiljeni iti od doma, prosimo, naj se selijo v kraje, ki že majo vekše slovenske naselbine i kde že obstojajo slovenska drüštva, posebno katoličanska, pri šterih vsikdar najdejo pomoč. . . . Posebno opominamo izseljence, naj se ne dajo zapelati od brezvestnih agentov.“ Dühovniki se v spomenici obračajo tüdi na oblasti, naj skrbijo za izseljence. Cerkveno oblast šče posebi prosijo, naj pošle v vse kraje, kde so slovenski delavci, domače dühovnike, ar brez njih so izseljenci kak zgüblene ovce. V kakšo nevarnost se podajajo naši bratje, kda idejo v tüjino, si popunoma niti nemremo predstaviti. Edno je gotovo, naime to, da vnogi idejo v svoje pogüblenje, ar zgübijo ali vero, ali nedužnost ali lübezen do domovine ali vse troje, ka je v nesrečo njim i nam. Naša dužnost je, da svoje domače v tüjini obvarjemo skvarjenja. Kak to dosegnemo? Vsi, ki mate v Franciji, Nemčiji ali Belgiji koga, jim večkrat pišite! V pismaj jih opominjajte, naj ostanejo v tüjini dobri, pošteni i naj ne pozabijo kakše duž- nosti majo naproti Bogi i svojoj domovini. Skrbite tüdi, da bodo meli vaši domači dobro čtenje. V te namen bodo dobro slüžile ravno Novine, kak tüdi Marijin list. Teh par dinarov se vam naj ne mili, posebno, če pomislite, da mogoče ravno teva lista pripomoreta k tomi, da se vaši domači rešijo v tüjini skvarjenja. Brate i sestre, ki ste odtrgani od nas pa prosimo: „Ostanite dobri! Pokažite lüdem, med šterimi živete, da smo mi Slovenci verni, pošteni, da lübimo Boga i svojo domovino. Podpirajte se med seov! Vtrjüjte posebno tiste, za štere se je bojati, da bi zašli na slabo pot i bi s tem delali sramoto sebi, vam i vsem Slovencom.“ Naši spominski znaki. V spomin desetletnice zdrüžitve naše Krajine z velkov narodnov državov smo dali delati kak je znano, posebne znake s podobov naše krajine, topolami, cerkvicov i ranjenim srcom na nebi. Okoli znaka je krasen napis: Po trpečoj lübezni k slobodi. Tej znaki nemajo samo spominske, nego tüdi velko zgodovinsko vrednost i kem starejši bodo gračüvali, tem vekša bo njüva valava. Ne dobivamo zobston iz najbole odaljeni krajov sveta pisma s prošnjami, naj njim pošlemo telko pa telko zláti ali bakreni spominski znakov. Lüdje pomali začnejo spoznavati njüvo vrednost. Te znak je spomin tistoga dneva, gda je vse lüdstvo naše krajine javno pokazalo svoje srčno veselje nad tem, da se je naša krajina, telko let teptana od tühincov, slobodno zdrüžila z brati našega jezika i naše krvi. Te znak je pa tüdi neprijetno strašilo vsem tistim, šteri so do zdaj s prstom kazali na nas, da ne lübimo svoje domovine, da smo nezaneslivi i podobno. Ar znakov že nega dosta, želemo pa, da te lepi spomin posebno za mladino vsakši skrbno shrani, smo sklenoli razdavati našoj mladini te znake po najnižišoj ceni, to je za dva dinara za znak. Po velkom deli naše krajine se vrši letos sveta férma. To Je zednim najlepša prilika, da pri toj slovesnosti nastopa vsa naša mladina, pa tüdi odraščeni z znaki. S tem najlepše pokažemo v javnosti svojo lübezen do domovine i do cerkve pa tüdi svojo slovensko zavest. Če bi nas što šteo označiti za narodno nezaneslive, pokažimo samo na te znak na svojih prsaj i ga pitajmo, če zna ka pomeni. Záto naj majo že zdaj vse fare na razpolago te naše lepe spominske znake, da bo tak meo vsakši priliko küpiti si ga, če ga ešče nema. Ka novega v Belgradi ? Velka sodna razprava. Preminoči teden se je začnola pred državnim sodiščom velka sodna razprava proti večim Hrvatom, med šterimi je tüdi bivši radičovski voditeo dr. Vl. Maček. Vsi so obtoženi, da so kak kotrige nekše revolucionarne organizacije zvršili več nevarnih dejanj proti miri v državi. Obtožence brani celi šereg fiškališov. Vse kaže da se bo razprava zavolo zapletenosti dugo vlekla. Spravišče obrtnikov. Zastopniki obrtništva iz vse države so meli velko spravišče, na šterom so govorili od predlogov k obrtnomi zakoni. Na spravišči so sestavili tüdi spomenico, štero so zročili ministerskomi predsedniki. Smrt generala. V pondelek je vmro vpokojeni general M. Živkovič. Leta 1908. je bio tüdi bojni minister kralevine Srbije. Svetovna politika. Dve velkivi aferi na Vogrskom. Peštansko okrožno sodišče je melo te dni razpravo proti novinari Sokolyji, šteroga je zatožo notrašnji minister, rekši, da je lažnivo pisao od nekše afere, v štero bi bio on zapleteni. Sodišče je novinara oslobodilo, ar se je dokazalo, da je afera istinska. — Še vekša afera je odkrita v vojaš- 2 NOVINE 4. maja 1930. kom ministerstvi. Zvedilo se je, da je podpolkovnik Takač z nekšimi drügimi uradniki vred napravo državi do 900 jezer pengőjov (9 miljon D.) škode. Vzhodne reparacije. Preminoči teden je bio v Parizi podpisani dogovor od vzhodni reparacij. Dogovor zadeva tüdi našo državo, ar tüdi ona dobi na račun reparacij vekšo šumo. Nove italjanske bojne ladje. V pondelek je bilo spüščeno na morje 5 novih italjanskih bojnih ladij. Pri toj priliki so listi pisali, da mora biti Italija pripravlena, ne pa tak kak 1914. leta, kda je vövdarila svetovna vojna. Kalendar. maj (31 dni) 19. teden. Senje: 5. Črensovci, Turnišče, Ormož, 6. Veržej, Martjanci. Vreme: Napovedüjejo: za začetek tedna lepo, okoli srede i četrtka dež, v nedelo lepo. Murska Sobota — Sobotni koncert bo za Soboto posebnost, zato prirediteli opravičeno smejo pričaküvati, da Sobočani napunijo dvorano Sokolskoga doma. Ljubljanski gostje morejo videti, da smo vsi velki prijatelje pevske umetnosti. Protituberkulozna liga. V nedelo se je ustanovilo v dvorani Sküpne obrtne zadruge drüštvo, šteroga namen je, da bo z vsemi močmi vodilo boj proti jetiki, ki je eden najhüših naših sovražnikov i je pobrala že vnogo mladih živlenj. Na predlog g. dr. S. Brandieuja se je zvolo drüštveni odbor. Zvoljeni so bili gg. sreski načelnik G. Lipovšek (za predsednika), sanitetni referent dr. Gregorc, vodja OUZD. Kunauer i trije drügi zastopniki. Odbor se potrüdi, da si pridobi liga kem več prijatelov, potem pa se poda na delo. Tombola. Za tombolo naših poštarov, ki je bila v nedelo, je vladalo velko zanimanje. Na Glavnom trgi se je zbralo vnogo lüdi. Glavni dobitek, 1500 Din. je zadeo g. trgovec Jonaš. Razmi se, da so vnogi šli žalostni domo, ar so ne nikaj zadeli. — Sküpna obrtna zadruga opomina vse, ki se ščejo udeležiti krojnoga tečaja za dame i krojače, da se kem prle prijavijo pri zadrüžnom načelniki. — Agrarni interesentje v Soboti i okroglini si naj zvolijo odposlance. Vsi odposlanci naj pridejo 17. maja v Faflikovo hišo pri špitali (v pisarno invalidskoga drüštva), da si tam zvolijo odbor. — Poroka. V sredo, dne 30. aprila sta bila v Graci zdaniva gdč. Štefika Vogler iz Radkesburga i g. Ludvik Šiftar, veletrgovec v M. Soboti. (Brez posebnoga obvestila.) Slovenska krajina Vsem, ki majo svoje v državi ali prek mej države na deli ali slüžbi! Večkrat pišejo vaši na upravo ali uredništvo naših listov i nas prosijo, naj njim liste pošilamo. Včasi kak dobimo njihovo pismo, jim pošlemo par številk. Naprej pa tečas ne pošilamo, dokeč ne dobimo naročnine. To pa zato, ka nemamo penez, ka bi mogli na porgo pošilati i mesto njih plačüvati poštnino, tiskarno ka se more proti plačüvati. Zato prosimo vse, ki majo svoje kdekoli na deli ali v slüžbi, doma ali v inozemstvi, naj nam pošlejo naročnino, ka mo mogli naše liste nemoteno jim pošilati, štere jako prosijo i potrebüjejo. Cena je tak nisika, ka ne dela nikše poteškoče. V vsaki orsag zvün Amerike je cena na mesec samo 6 Din. 50 par, z M. Listom i kalendarom pa 8 Din. 50 par. V državi je pa cena na mesec Novin 2 Din. 50 par, M. Lista cena na mesec pa 1 Din. i 25 par. Plačajte za vaše to malenkosti V Nemčiji vaš dva dni zaslüži, ka lehko plača celoletne Novine. Nikaj nači je ne v Franciji. Uprava Novin. — Zahvala. Vredništvo i uprava Novin se zahvalüjeta vsem za vüzemske pozdrave, ka sta jih sprejela. Hvala lepa! — Dühovniške spremembe. V zadnjoj številki smo objavili z Hotize slovo od g. ekspozita M. Zadravca. Sledkar je bilo odločeno, da duže ostane na Hotizi, ka je na velko veselje vsem Hotižančarom. — Prestavleni je iz Beltinec g. Horvat Štefan. Pride za kaplana v Šmartno pri Slovenjgradci. Za vse, ka je včino dobroga v Beltincih njemi „Bog plati“, na novom mesti pa naj tüdi sprevaja njegovo delo boži blagoslov. — Najdeni biciklin. Dostakrat se čüje, da je bio komi biciklin vkradnjeni, skoro nikdar pa ne čüti, da bi se kde kakši našeo brez verta. To se je zgodilo zdaj v Nemčavcih. G. Hahn z Moščanec je šo v Soboto. Pri nemčavskom cintori je zagledno biciklin. Gledao je okoli sebe, da bi najšeo tüdi verta, a nikdi ne zagledno žive düše. Zavolo toga je pripelao biciklin v Soboto i ga je prekdao orožnikom. — Radij. Med oglasi prinašamo zahvalo ednoga ozdravlenoga človeka, ki je duga leta vračo svoj protin, nadüho i drüge bolečine z vsefele zdravili, a se ne mogeo zvračiti, dokeč ne začno nücati radijskih obkladkov (kompres). Komprese se dobijo po 720 Din., po 1200 Din. i po 1800 Din. Razlika je v tom, da so edne slabše, drüge pa močnejše. Od radijskih kompres so se vnogi špitali i vnogi doktorje izjavili, da pomagajo tüdi v žmetnih slučajaj. Istina, drage so, a zdravje je več vredno kak najvekše bogastvo, zato što ma peneze, si jih naj privošči. Dobijo se v Maribori pri Hugo Withalm, Aleksandrova c. 6. — Črensovci. Drügo nedelo, 18. maja bomo meli nekaj posebnoga. Prostovolno gasilno drüštvo iz Žižkov priredi v „Našem domi“ velki srečolov i licitacijo. Na srečolovi bo nad 50 vekših i menših dobitkov, licitiralo se pa bo za lepoga gudeka i še za več drügih stvari. Srečke bodo po 1 Din. Na konci pa bo igra „Dva glühiva“, pri šteroj se vsakši iz srca lehko nasmeje. Naj nihče ne zamüdi lepe prilike, nego po večernicaj v velkom števili pridite v „Naš dom“! — Boj med ciganoma s sekirov. Blüzi Gornje Lendave je prišlo med dvema ciganoma do nenavadnoga boja. Pri ednom žlajfari je slüžila okoli 17 letna ciganica. Žlajfar je hodo z brüsom okoli, ona pa je doma vodila gospodinjstvo. Pomali se je navolila slüžbe i je odišla domo. Cigani (žlajfari) je odnesla eden brüsni kamen. To je njega tak razčemerilo, da si je obdržo njeno obleko, štere pri odhodi ne odnesla s seov. Sledkar je ciganica kamen nazaj odnesla, on pa njoj obleke ne šteo dati nazaj. Nato je šla ona k svojemi strici i ga prosila, naj njoj on spravi obleko nazaj. Te se je istinska podao k žlajfari. Kda je šo proti hiši, se je postavo žlajfar pred dveri. Pravo roko je držao na hrbti. Stric njemi je povedao, po kaj je prišeo. Ka se je nato med njima godilo, se ne ve popunoma. Žlajfar je naednok zdigno roko, štero je prle skrivao za hrbtom. Zasvetila se je sekira, v naslednjem hipi pa je drügi cigan ležao na tleh omamleni od močnoga vdarca, šteroga je dobo s sekirov po glavi. Kda je žlajfar vido, ka je napravo, se je prestrašo i zbežao. Ranjenca pa so odpelali v sobočki špitao. Ranjenec je oča petere dece i je ravno te teden šteo oditi na delo. — Če nega vere i straha božega. Dobrovničko faro sta presünila dva žalostniva dogodka. Preminoči petek se je na Kobilji strelo eden 18 letni dečko, ar izvoljenka, štero je jako rad meo ne marala za njega. Ravno te den pa se je v Radmožancih obeso eden starejši kmet. V smrt ga je gnala 4. maja 1930. NOVINE 3 novica, da je zgübo edno pravdo i je bio obsojeni na več let voze. — Od teh žalostnih dogodkov pišemo samo zavolo toga, da opomenemo vsakoga, kam pripela živlenje brez prave vere i straha božega. Zastopstvo Transoceanika, glavne italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici. 43 — Dokležovje. Z veseljom sporočamo, da so „Novine“ v našoj vesi od tedna do tedna bole prilüblene. Znova so se priglasili 3 novi naročniki. „Novine“ pa tüdi zaslüžijo, da jih vsakši z veseljom vzeme v roke, ar nam prinašajo dosta hasnovitoga i zabavnoga. — „INKA“ dišeča vinovica odstrani za gotovo i hitro vse bolečine reumatizma, zobobola, glavobola. Pri smicanji, prehladi, bolečinaj želodca pomaga „INKA“. Eden glažek z točnim navodilom košta 12 Din. Dobi se v apoteki pri SVETOJ TROJICI v DOLNJOJ LENDAVI. — Skoro smešno je poslüšati, kakšna neverjetna lepotna sredstva si vnogokrat nešterne prijatelice priporočajo! Ščete li čakati, da postanete stara i nagübana, presküšavajoč vse to na sebi? Kda Vam ne trbe drügo, kak napisati dopisnico staroj solidnoj tvrdki EUGEN V. FELLER, Stubica Donja Centrala 146., da se preskrbite z brezfalingastimi preparati, ki zaistino pomagajo! Posküsite pri prvoj priliki Fellerovo Elsa-Creme-pomado, Elsa-pomado za rast vlasi! Cena 40 Din za dva lončka gotovo ne previsoka! Poglejte se po 8 dnevih v ogledali — zadovolni bodete! HIRALNICA - SZEGÉNYHÁZ, MURSKA SOBOTA. ROJAKI! Na pomoč med sirmaškimi najsirmaškejšim! Pod tem geslom se je ustanovo odbor za zidanje hiralnice v M. Soboti, predvsem v olejšanje živlenjskih težkoč naših sirmakov, po možnosti pa tüdi drügih pripadnikov. Odbor si je vzeo za nalogo postaviti hiralnico najbole sirmaškim našim sozemlanom z dari i tüdi z najskromnejšimi prispevki vsakoga čütečega človeka, ki njemi je na srci pomagati najsiromaškejšemi našemi sloji. Naprošate se teda najvlüdneje, da blagovolite za to plemenito svrho prispevati po Vašoj možnosti, da s tem činom tüdi Vi olejšate živlenjske pogoje najbole revnih. V hiralnici se postavijo spominske plošče i blagovolite podpisanomi doposlati besedilo Vaše küplene spominske plošče. Naj se odzove vsakši našoj človekolübnoj prošnji! Za odbor: MEŠČANSKI DOM, Murska Sobota. Darüvali so sledeči: Dobrai Janez 1000 Din., Nadai Josip 1000 Din., Drüžina Cvetič 1000 Din., Evang. žensko drüštvo 500 Din., Dr. Vučak Štefan 500 Din., Dr. Pinter Nikolaj 500 Din., Hirschl Adolf in sinovi 500 Din., Drüžina Kardoš 500 Din., Kühar Štefan 300 Din., Hahn Izidor 300 Din., Trautmann Aleksander 300 Din., Heimer Šamuel 300 Din., Dr. Slavko Vesnik 300 Din., Braun Alois 300 Din., Faflik Alois 300 Din., Vukan Geza 300 Din., Horvat Josip 300 Din., Sedonja Štefan 300 Din., Dr. Brandieu Silvius 300 Din., Brumen Joško 300 Din., Kaman Ludvik 300 Din., Halmoš Ir. 200 Din., Samec Josip 200 Din, Šafran Rudolf 200 Din., Hirschl Ana 30 Din., Dr. Goljevšček Josip je ešče darüvao 500 Din. vsevküper 600 Din. ZA NEDELO. Po vüzmi drüga. Evang. sv. Jánoša vu 10. táli. Vu onom vremeni pravo je Jezuš farizeušom: jaz sam dober pastir. Dober pastir düšo svojo dá za ovcé svoje. Najemnik pa i ki je nej pastir, koga so nej ovcé lastivne, vidi vuká idočega i ostávi ovcé i beži: i vuk vnesé i rasplodi ovcé: najemnik pa beži; ár je najemnik i nema skrbi na ovcé. Jaz sam dober pastir i poznam ovcé moje; i poznajo mene moje. Liki pozna mené Oča i jaz poznam Očo; i düšo mojo položim za ovcé moje. I drüge ovcé mam, štere so ne z ete ovčárnice: i one je potrebno meni se pripelati; i reč mojo bodo poslüšale: i bode edna ovčárna i eden pastir. Razgled po domovini. Oča siromakov vmro. Preminoči petek je v Ljubljani zatisno oči k smrtnomi spanji bivši vučitel i šolski nadzornik Franc Lavtižar, predsednik Vincencijove drüžbe. Kak predsednik je vodo Vincencijovo drüžbo 12 let. V teh dugih letaj je bilo njegovo najlübše delo, da je pomagao siromakom tak v telovnom kak düševnom pogledi. Bio je pravi oča sirot. Celo njegovo živlenje je bila edna velka slüžba iz lübezni do Boga i do bližnjega, zato je gotovo tüdi njegovo plačilo v nebesaj velko. — Razpüščena drüštva. Ban dravske banovine je v Ljubljani razpüsto drüštvi „Jugoslovanska Matica“ i „Slovenska Straža“. Razpüščeni sta zato, ar so našli v drüštvenih sobaj komunistične spise. — Poparo se je i vmro. V Zagrebi so roditeli Točič püstili v hiši 15 mesečnoga dečkeca. Dete je šlo k peči. Zgrabilo je za lonec, ki je stao tam. V lonci je bio krop i dete se je tak poparilo, da je naskori potom vmrlo. Kočiš, béroš i gulaš s komenciov se taki sprejme na POLAIN-SKOM marofi (Krajna, Prekmurje.) VABILO na 1. redni občni zbor Kmetijske nebavne i prodajne zadruge v Rakičani r. z. ž o. z., ki se vrši dne 12. maja 1930 ob 7 vöri večer v prostoraj občinskoga urada. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva, 2. Poročilo nadzorstva, 3. Odobritev računskoga zaklüčka za l. 1929., 4. Sprememba pravil, 5. Volitev ednoga nadzornika, 6. Slučajnosti. — Če te občni zbor ob napovedanom časi ne bi bio sklepčen se vrši za pol vöre z istim dnevnim redom i na istom mesti ob vsakom števili navzočih kotrig drügi občni zbor. — Načelstvo. Pazite! KOSCI!!! Pazite! Če ščete, da bodete meli dobro koso i da bodete v vrsti koscov prvi, si küpite pravo švedsko ocelno koso znamke „ACIER DE SVEDE“ ar je to na sveti najbolša kosa. Za vsako koso dobrostojimo! Dobi se: V železnoj trgovini Tivadar Franca, Dolnja Lendava. Edino pri njem se odavle švedska ocelna kosa. 3 4. NOVINE 4. maja 1930. Ruski oficer dühovnik. V rimskom zavodi bo te dni posvečeni za dühovnika herceg Volkonski, prvejši oficer ruske armade, adjutant cara Mikloša II. i vojaški ataše pri prvejšem carskom poslaništvi v Rimi Herceg je v Rimi postano katoličanec, začno je študerati bogoslovje i zdaj postane katoličanski dühovnik. Misijonski püšpek — mantrnik. Kitajski misijonski püšpek Versiglie je v drüžbi večih katoličanov pohajao svoje vernike. Na poti v Linčau je drüžbo napadnolo 12 oboroženih razbojnikov. Zahtevali so od püšpeka peneze. Ar jih ne meo, so ga začnoli mantrati, potem so ga zgrabili, ga zavlekli v log i so ga tam strelili. Püšpekova smrt je pozročila med verniki velko žalost. Pokopani je bio z velkimi častmi. Sprevajalo ga je med drügim tüdi 30 dühovnikov iz 12 držav. Agrarne zadeve. V Parizi podpisana pogodba zavolo agrara med našov i Madjarskov državov. Več nega nikšega zadržka, ka se ne bi skleno agrarni zakon z nizkimi cenami za agrarne interesente, Madjarska podpisala, da prizna naš agrarni zakon. Mirovne pogodbe so priznale Madjarskoj pravico, ka se njenih podanikov zemla ne sme deliti v našoj državi, zato je mela pravico proti agrarnoj reformi protestirati i zahtevati odškodnino, če ne veleposestnik sam privolo v odajo svoje zemle. Tak je bila stalna nevarnost za odküp zemle, zato ka küpec ne bio varen, de li njegova zemla ali pa ne. To je bio tüdi eden veliki zrok, zakaj je agrarna zadruga sprejela v svoja pravila, ka se nišče ne pogaja za zemlo brez njenoga privolenja. Zdaj je te odpravlena velika nevarnost, ka bi interesenti küpleno, mogli nazaj dati. Pa odpravlena je tüdi edna drüga velika nevarnost. Dozdaj so gotovi agenti šrajfali gor cene agrarne zemle i prisiljavali narod, naj küpi. Zdaj ta nevarnost odpadne. Zakon je pred dverami i nieden agrarni interesent, — če ma telko pameti samo kak pišče, — se ne bode pogajao več za agrarno zemlo, nego de čakao agrarni zakon, šteri njemi zasigura nizke cene i lehkoto pri odplačili določene cene. S toga lehko vsaki spozna, kak pravičen, moder i lübavi pun je bio sklep naše agrarne zadruge: ka se počaka agrarni zakon. Sklepi občnoga zbora agrarne zadruge od 6. aprila. (Nadalüvanje.) 6. „Ar se v Prekmurji sekajo šume prek letnih etatov (kak je po zakoni za edno leto določeno), ne da bi se z ednim znova nasadile, zahtevamo, da se stavi sečnja, dokeč se posekano ne pošumi i dokeč ne pride do rednoga letnoga etata, šteri je že prekoračen za več let naprej!“ 7. „Izvajanje agrarne reformê naj se vrši potom organizacij agrarnih interesentov i nikdar prek posredovalcov.“ Razlaga. V razlago samo telko povemo, ka či vsaki stališ ma pravico, da pošila svoje žele i zahteve na višja mesta potom svojih organizacij, kde bi se te vpoštevale, zakaj ne bi meo toga prava steber države, poledelec, ki je zdrüžen v agrarnih zadrugaj!? — Ka se pa tiče šum, je pa vsakomi jasna zahteva na teliko, da je ne trbe razlagati! Pošta upravništva. Ropoša J. G. Lendava. V Nemčijo poslali vse od 1. aprila na dani naslov. Cena na mesec 8 Din. 50 par. Vam tüdi poslali prošeni dve številki Novin i M. Lista. Če ne bi dobili, nam javite v Črensovce. Vrečič Karlo, Ganterhof. Deset mark z zahvalnostjov sprejeli. Novine i M. List vam. pošilamo. Vse vaše pozdravlamo. Sukič Vendel, Solesmes. Dvajseti frankov sprejeli. Hvala. List i Novine odposlali. Vsem vse dobro želemo. Wiener Jula, Martinje. Peneze sprejeli i moževi vse poslali. Do konca leta vse v redi. Farič Jožefa domači, Tropovci. Lani je vaš plačao 30 Dim naročnine za celo leto. Ar je že 1. jula odišo v Francijo, dobite po čeki polovico naročnine, to je 15 Din. nazaj. Kühar Mihal, Buskow. Na letos mate naprej plačano od lanskoga 23 Din 25 par. To pride, v račun. Ne trbe vsaki mesec plačati, ednok pošlite vse. Gubič ma naprej od lanskoga 40 Din. Je z vami? Dajte nam njegov naslov! Štessl Jože, Sochaux. 44 Din. sprejeli. Vse vam pošilamo. Hvala. Turza Karol, Grosslüns. Din. 40 sprejeli. Hvala. Gospodarstvo Prasci potrebüjejo dobro hrano. Dokeč prasci cecajo, se jim navadno dobro godi. Kda pa so stari dva do tri mesece, se gospodinje navadno več ne brigajo za nje vnogo. Mislijo, da je zadosta za nje malo ščave i zelenja. To pa je napačno mišlenje, ar če prasci nimajo zadostne hrane, ostanejo slabi. Prasci se morejo v prvih mesecaj dobro razviti posebno v prednjem i zadnjem tali. Dostakrat se vidijo prasci, ki majo duge noge, stisnjena prsa, oster hrbet i špičasti zadnji tao tela. Takši prasci ne dobijo zadosta hrane i jih sledkar nikdar ne mogoče tak podkrmiti, kak tiste svinje, ki so vsikdar mele zadostno hrano. Gospodinje se čemerijo, „brav“ nema debele „beli“, na to pa ne pomislijo, da so si same krive. Lenovo i sunčančino seme. V trgovini kmetijske podrüžnice v M. Soboti se dobi seme pernarskoga lena po znižanoj ceni. Ravno tam se dobi brezplačno tüdi sunčančino seme. Što je odnese, se more samo obvezati, da ga po povi telko tüdi nazaj prnese. Boj kukorčnim črvom. Najvekši škodlivec kukorce je kukorčni črv, ki v obliki gosenice razjeda steblo, pa tüdi storže (vlati). V kukorčnom stebli gosenica tüdi prezimi. Na sprotlike se zabuba i po 15. maji izletí kak doraščeni metek, ki znese na nežnoj mladoj kukorčnoj bilki svoja jajčeca, iz šterih se znova razvija ta škodliva gosenica. Edina možnost borbe proti tomi škodlivci je vničenje vseh ostankov lanskoga kukoršča, do najkesnej 15. maja. Iz toga razloga odrejam na podlagi določb zakona od zatiranja rastlinskih škodlivcov, da more vsaki, ki do 15. maja ne ponücao zadnje ostanke kukoršča, ostanek taki zažgati. Što toga ne včini, se pokaštiga v smisli določil toga zakona. — Sreski načelnik: Lipovšek s. r. RAZGLAS. Živinsko i kramarsko senje se vrši v Veržeji dne 6. maja 1930. Küpci i prodajalci se vlüdno vabijo. OBČINSKI URAD VERŽEJ. Tišlarje javite se!! Hranilnica i posojilnica v Črensovcih bo dala pod delati v svoje prostore. Oprosijo se tišlarje, naj naznanijo načelstvi do 18. maja, počem bi prevzeli delo za kvadrat meter. Blanje shoblane i spehnjene poskrbi posojilnica. Načelstvo posojilnice v Črensovcih. 4. maja 1930 NOVINE 5 Za naše male. Alojz Škafar: Laket brada. Pridejo do ednoga grofa. Te se jim je tožo, kar njemi je laket brada odnesla tri hčeri. Majster Pišta njemi pravi: „Daj nam tri korčiče pšena, eden koteo, dugo vože pa eden mašin, ka mo vože gorvlekli. Vse so dobili i spakivali, potem pa so šli v log. Naednok vidijo laket brado, ka se je z edne lüknje vöprivlekla pa včasi nazaj skrila. Pri tistoj lüknji se oni stavijo i čakajo. Večer je že nastano, a laket brada se ne prikazala. Te je pravo Pišta : „Ti Janoš boš na straži i boš kašo kühao. Pišta i Joška sta si dolilegla Janči je pa stražo i kašo kühao. Proti polnoči pride laket brada iz lüknje i pravi: „Juj, da mi je mrzlo, juj da mi je mrzlo“? „Hodi vö pa se segrej!“ Resan, ona pride se segrevat. Kda se segreje, njemi pravi: „Hodi se metat.“ Začneta se metati. Laket brada prime Janoša pa ga vdari do pojasa v zemlo. Drügi večer je Joško stražo i kühao kašo. Proti polnoči pa pride laket brada. Kda se je segrela se je z Joškom metala. Vdarila ga je do kolin v zemlo i je vlijala vrelo kašo na njega. Tretji večer je Pišta stražo i kühao kašo. Kda se je bližalo polnoči znova pride laket brada. „Juj, da mi je mrzlo, juj da mi je mrzlo.“ On ne odgovoro. Ona skoči vö z lüknje i zgrabi Pišto. Mečeta se, tak dugo, ka bi Pišto skoro premagala. Nazadnje on zbere vse sile i njoj odtrgne brado. Tak jo je premagao. Zajtra so vküp zvezali vože. Joško i Janči sta spüstila Pišto v tisto lüknjo. Kda je prišeo dol, je našeo tam laket brado. Prosila ga je nazaj brado. „Ne, ti meni povej, kde je grofoska najstarejša hči!“ „Idi po toj poti, zravna ta prideš.“ On resan ide, pride ednok do velke, palače, ide notri pa najde samo grofico. Ona jemi pravi: — Ka delaš ti tü, vej te moj, mož buje, kda domo pride. On sedem kilometrov lüči palico. Či te zadene, te buje. Za mali čas resan prileti palica na dvorišče. On jo prime i jo na 14 kilometrov lüči nazaj. Kda pride on domo, pita: „Što je to mojo palico na 14 kilometrov nazaj lüčo.“ „Jaz sam tisti“. „No dobro, idemo k obedi, pa va se te metala.“ — Ne, prle va se metala, ka va te brez skrbi lehko jela, — pravi Pišta. Resan sta se začnola metati. Pišta ga je tak dolvdaro, ka njemi glava vkraj odletela. On njemi vövreže jezik. Potom pela grofico k lüknji i sta jo oviva gorpotegnola. (Dale.) VGANKE. Predzadnja številka. Dobili smo samo dve rešitvi: Marija Železen G. Lendava je rešila 5. vgank, Pajžlar Štefan Sodišinci pa je rešo vse. Tak teda on dobi nad 100 Din. vredno knigo „Ilustrirani Slovenec.“ Zadnja številka. Rešitev: 1. Bilo je 36 vojakov. 2. Literi sta „p“ i „t“, reč je pa „potop“ 3. Od pužove. 4. Brüs, kda se brüsi železo. 5. 1. rak, 2. Mura, 3. Celje, 4. Rusija, 5. Pavla, 6. vino, 7. Azija, 8. Viktor, 9. november, 10. zrakoplov. Imena rešilcov objavimo v prišestnoj številki. * Nove vganke: 1. Skrit pregovor: -a, ,-a, -a, -b, -d, -g, -l, -m, -m, -o, -o, -o, -š, -t, -ü. (Poslao Gider J. Vančaves.) 2. Ovčara sta pasla ovce. Bogati pravi sirmaškomi: „Daj mi edno, ka bom meo ter ednok telko kak ti.“ Sirmaški pa pravi bogatomi: „Daj raj ti meni edno, da bova mela te oba vglih“. — Kelko ovc je meo vsakši? (Poslala Raj Micika, Gomilice.) 3. 4, 6, 8, 10, 12, napiši tak v te kvadrat, da bo šuma na vsakoj strani i vsakom kükli 40! (Poslao Vogrin Št. Rakičan.) 4. Kelko belic moreš na tešče pojesti? (Posl. A. Fujs, Prosečka ves.) 5. Na njivi sta delala mladi moški i mlada ženska. Mimo je šo nekši tihinec i jiva je pitao: „Kak dugo sta oženjeniva?“ „Kak bi bila oženjeniva, či je pa moja mati porodila njegovo materi.“ — Kakši rod sta si bila? Za nagrado razpišüjemo knigo: Kako smo se zedinili. Za gospodinje. Boj mišim i podganam. Pri nešternih hišaj je telko teh neprijetnih gostov, da se jih ne mogoče rešiti. Za zatiranje se proporoča sledeči pripomoček: Gobo, štera se nüca za brisanje table ali za mujvanje, trbe razrezati na falačke. Te falačke navežemo na nit i jih namočimo v kakšoj masti ali v olji, potem pa jih položimo na tista mesta, kde hodijo miši i podgane. One jih pojejo, gobe pa se zavolo mokrote v želodci raztegnejo i živali zadüsijo. Kak se odpravijo mravle? Na mestaj, kde so shranjene kakše sladke stvari (med, cuker itd.) dostakrat najdemo mravle. Za takše shrambe so mravle neprijetni gostje. Vnogi pravijo, da jih je najležej odpraviti s krajdov. Okoli tistoga prostora, šteroga pohajajo mravle, se naj napravi s krajdov debeli krog. Za par dni mravle preminejo. KMEČKA HRANILNICA i POSOJILNICA v GORNJOJ LENDAVI r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge i je obrestüje po 8 % Za vloge je dobroga stanja že več, kak 20,000.000 Din. Posojila, dovolüje na poroke i knižbo (tabulacljo). Rentni davek od obresti plača posojilnica sama. Kmetje, obrtniki, delavci i trgovci vložite svoje peneze v to kmečko gaso, ki podpira v stiski naše lüdstvo. 5 6 NOVINE 4. maja 1930. GLAVNOMI VODSTVI ČSL. RADIUMCHEMA Maribor, Aleksandrova 6/IV . Spoštovani g. Hugo Withalm! Naznanjam Vam z veseljom, da sem se od tistoga časa, kda sem začno nücati Radium-Kompreso „Radiumchema“ štev. VI., štero sem naročo potom Vašega zastopnika januara t. l. pri Vas do dnes popunoma ozdravo mojega teškoga dugoletnoga protina išijasa i revmatizma. Zdravim še z Vašov kompresov mojo nedüho (ASTMA) i že čütim znatno pobolšanje. Ne mi je žao za kompreso izdanih 1800 Din., če ravno sem se te žmetno odločo za naküp tak dragoga zdravilnoga sredstva, ar sem že itak prle izdao vnogo penez za razna drüga zdravila, ki mi pa neso prav nikaj pomagala i tak sem tüdi te pri naküpi mislo, da mi to pač tüdi ne bo nikaj pomagalo. Dnes sem direktno začüden nad tem čüdovitim zdravilnim sredstvom, ki mi je prineslo znova moje prvejše zdravje. Jako sem Vam zahvalen kak tüdi Vašemi zastopniki, ki mi je priporočao Joachimovo Radijovo kompreso i me pripravo tak daleč, da sem jo tüdi küpo Priporočam zato to izborno zdravilno sredstvo vsem betežnikom, ki trpijo na vnogih betegaj, naj jim ne bo žao za peneze, štere dajo za to kompreso, ar zdravje je več vredno kak še telko penez. Maribor, 9. aprila 1980. S spoštovanjom Alojz Neuwirth, sodar Maribor Pavel Thurnerjeva 9. Pohištvo za obednico, spalnico, sprejemnico, kühnjo, olnate slike, porcelanasta posoda i perzijske preproge se odajo pri vdovici Dr. Geiger Arthurovoj v Murskoj Soboti. RITUPER ALOJZ mehanikar i trgovec z biciklini v MURSKOJ SOBOTI ma skladišče najbolših biciklinov i delov za bicikline. 12 Naše ceste. Okrajni cestni odbor dolnje-lendavski razpisuje za pondelek, dne 12. maja t.l. JAVNO VÜSTMENO DRAŽBO gramoza (kamna) za vse banovinske i dovozne ceste k železniškim postajam v okraji Dolnja Lendava. Oddajala se bo dobava i vožnja 1120 m3 trdoga gramoza (tolčenca) i 2100 m3 prodca. Natančni pogoji za to dražbo so na razpolago vsakomi med uradnimi vörami v pisarni Cestnoga odbora v Dol. Lendavi, Glavna ulica št. 48. i na den dražbe same ravnotam. Kak je znano, so ceste v okraji Dolnja Lendava (prejšnji komitat Zala) vnogo slabše kak pa ceste v okraji Murska Sobota (prvle komitat Vaš) iz enostavnoga razloga, ar je meo komitat Vaš svoječasno več smisla za dobre i lepe ceste kak pa komitat Zala. Da se pa ceste v dolnjelendavskom okraji bar v nekaj letaj temelito izbolšajo, je Okrajni cestni odbor že za letos določo vekšo vnožino gramoza za ceste, za štere skrbi, kak pa je bilo to dozdaj, ar je dokazano, da se z dobrim gramozom v zadostnoj vnožini more na cestaj dosegnoti s smotrenim delom i dobrov oskrbov marsikak lep uspeh. Imetniki gramoznih jam, kak tüdi podjetniki za vožnjo i dobavo gramoza, majo priliko do povolnoga zaslüžka, zednim pa tüdi dati priložnost do izbolšanja banovinskih cest. Dražba gramoza se začne točno ob 9. vöri dopoldne i ne bodo meli zamüdniki toga časa več dostopa k licitaciji, zato priporočamo točno udeležbo. Okrogli les (hlode) HRASTOV najmenši premer 40 cm. najmenša dužina 3 m. OREHOV najmenši premer 35 cm. najmenša dužina 3 m. JESENOV najmenši premer 30 cm. najmenša dužina 3 m. vsako vnožino i tüdi posamezne hlode (stebla) stalno küpüje i plačüje najbolše cene AL. NEUDAUER, lesna eksportna drüžba z. o. z. V GORNJOJ RADGONI. Vsaki kmet, šteri ma kakšo drevo na odajo, naj piše dopisnico na gornji naslov. Iščemo Poštene naküpovalce v vseh krajih. 1 Izjava. Podpisani izjavlam, da ne bom plačüvao dugov, štere napravi moj test Matija Ružič i opominam vsakoga, naj njim na dug nikaj ne da. CIGÜTH JOSIP, Petanci 46. On i Ona se Vam predstavlata kak mladi par. Razmita se v vsem, tak tüdi v pitanji negovanja lepote i zdravja. Če želete pravilno negovati Vaš obraz, Vaše roke, te dosegnete to najbole s Fellerova Elsa-žajfe zdravja i lepote, šterih delüvanje je v njihovih medicinalnih sestavinah. „Elsa“ žajfa iz lilijinoga mleka, posebno fina cvetlična žajfa, napravi nežno i mehko kožo. „Elsa“ žajfa iz lilijine kreme, zvünrednoga diša, bogatih svilnatih pen „Elsa“ žajfa iz zučaka, jako blago, tüdi za nego deteta. „Elsa“-glicerinova žajfa, najbokše za razpokane roke. „El8a“-boraksova žajfa, odlično proti sunčnim pegam, mozolom i drügim napakam. „Elsa“-Katranova žajfa, razküžüje, najhasnovitejše za pranje glave. „Elsa“-žajfa za briti, bogatih gostih pen z razküževalnim delüvanjem. Po pošti 5 kom. Elsa-žajfe na izbiro stane 52 Din franko, če se penez pošle naprej; po povzetji 62 Din. „Elsa“—Creme—pomada proti sunčnim pegam i nečistosti kože, davle gibkost i mladost. „Elsa“-pomada za rast vlasi, najbokša obramba proti prhljaji in izpadanji vlas. Po posti 2 lonca edne ali po 1 lonec vsake Elsa-pomade stane 40 Din franko, če se penez pošle naprej; po povzetji 50 Din „Elsa“-Shampoo, idealen prašek za pranje glave, 1 komad 3 Din 30. Den za dnevom negüjte telo z „Elsa“-preparati! To pomaga! Dobiva se povsédik! Kde ne, zvolite naročiti naravnost pri: EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Centrala 146. 4. maja 1930. NOVINE 7 ŠTEFAN LAZAR: KRALJICA ESTERA. Povest po zgodbi iz Sv. pisma. — Srce jo umori. Oh, koliko je trpela ta uboga žena! Niti zadnja želja se ji ne izpolni. Vedno me je prosila, da ako prej umrje, jo naj pokopljem v Izraelovi zemlji, poleg puščave Bethávem, v mestu Bethel... — Oh zakaj niso odšli iz te zemlje naši predniki, ko je kralj Kir odpustil izraelsko ljudstvo! — Tu smo ostali. — In sedaj je naš delež zatiranje . . . — Kaj moreš čakati od kralja, ki je celo lastno ženo pregnal! Uboga kraljica Vasti, kje neki je? Ona ni bila sovražnica judovstva. — Pravijo, da je bila zelo lepa žena. — Dušo je imela še lepšo. — Zakaj neki ni šla pred kralja, ko jo je klical. — Čebulo je jedla. — Odkod veš? — Akitof je rekel, ki je Sallumov sin. — Odkod on ve? — Strežnik za vodo je v Kserksovem dvoru. — Reva! Ni upala iti pred kralja . . . In Kserkses ve, zakaj ni šla pred njega? — Ve. In pravijo, da se je še bolj razjezil, ko je to izvedel, ker je kot kraljica jedla čebulo kakor kmet. — Strašen človek! — Blaznež! — Če bi jaz bila njegova žena, bi ga že pomirila. Tako dobrega človeka bi naredila iz njega ko kruh. — Ti pač! — se je smejal Mardohej. — Ne poznaš Kserksa! Prava zver je. — Še tigra ukrotijo. — Kserksa ni mogoče. — Glej Damazarjana, besnega! Kaj je naredila iz njega žena, Tafata? Sedaj je kakor ovca. Vsak mož ima slabo stran in pametna žena jo najde! — Odkod veš to? — Srečne žene pripovedujejo. Tako ravnajo, da na videz možje gospodujejo nad njimi, isto misli tudi mož, v resnici pa so one gospodovalke. S smehom jih vladajo . . . Mardohej se je začudil. — Kako moreš govoriti o tem, ko si dekle? O takih stvareh niti žene ne znajo in tudi ne upajo govoriti. — To je nesreča. Tudi ženo je Adonai ustvaril in ima pravico do življenja. A ne zna živeti, ker ne zna vladati. — In ti bi znala? — Bi. Mardohej se je zamislil. — Kaka škoda, da si judovsko dekle. Bila sta že med hribi. Solnce je krasno sijalo. Gozdovi so duhteli. Ptice so pele. Hadassa se je upogibala in iskala plave cvetlice. Mardohej pa je večkrat obstal in se je skozi zlato-sinjo paro oziral proti jugu, proti polju Dura, kjer je onstran Ahava Hivva Ave zemlja Izraela . . . — Na zemlji je enaindvajsettisoč različnih trav — je dejala Hadassa pobožno — in nad enaindvajsettisoč trav je Gospod postavil enaindvajsettisoč angelov. Izza Kusterja so prihajali po gorski stezi vojaki. Bilo jih je kakih sto. Gotovo so preganjali razboj- nike v okolici Bahahan. Mardohej in Hadassa sta stopila na stran, a zagledali so ju in so začeli kričati, tako da je Mardohej zgrabil nečakinjo za roko in jo hitro odpeljal, da ne bi slišala surove govorice. — Ti ljudje nimajo boga, tako so divji in neizobraženi. Tujca zasmehujejo, napadajo in zatiranega mučijo! Nista opazila, da je nekaj vojakov izstopilo iz vrste, se skrilo za drevesa ter se posvetovalo. — To so gotovo tisti hudiči, ki jih je Gospod, oni petek, v mraku ustvaril in katerim ni mogel dati telesa. Iskali so si ga in so se skrili v perzijske vojake . . . — se je ljubko smejala Hadassa. Potem je zaklicala od radosti. Travo je našla, tako travo, kakor je rekel Hešro. — Ozdravi! — Nič ne pomaga, umrla bo. — Mardohej! — Kaj je? — Ako umrjemo, kaj bo z dušo? — Duša ni naša. — Marveč čigava? — Adonai (Bog) jo je ustvaril in je njegova. Vzpenjala sta se po hribu navzgor, ker sta upala, da tam najdeta zdravilno travo. Vojaki so se nemo režali, potem so se potuhnili, zavili na stran in so jima sledili proti velikemu gozdu. — Kdo so oni? — se je preplašila deklica. — Vojaki. — Mardohej jih je že prej opazil, a ni povedal tega Hadassi, da bi se ne ustrašila. — Kaj hočejo? — Nekaj iščejo. — Bojim se. — Nimaš se česa bati! Hitela sta navzgor. — Kserksovi poveljniki držijo red . . . Iz grmičevja je stopil en vojak. — Jud, kaj delaš tukaj? — Zdravilno travo nabirava. — Komu? — Bolni ženi. Še en vojak se je prikazal. — To ni dovoljeno . . . Ta kraj je kraljev. — A zdravilna trava je božja. — Tudi ona je Kserksova! — je dejal globok glas. — In mi ne pustimo kar tako. Prišel je še tretji vojak. — Plačaj carino! — Kako ti je ime? — Mardohej sem, Jairov sin. — Plačaj carino! — A kaj? Vsi trije vojaki so gledali deklico. — Denarja nimam. — Kaj pa imaš? — Revščino. — Čigavo je to lepo dekle? — Res, lepa je! — je pomežiknil drugi vojak. Tretji je kar naprej gnal svoje: — Plačaj carino! — Ali ne slišiš? Kdo je ta lepa deklica? — Moja sestra. Drugi vojak je razposajeno iztegnil roko proti krasnemu Hadassinemu obrazu. — Ti, lepa! Dekle je obledelo. — Kaj hočete? — Carino! — so se smejali. (Dalje.) 8 NOVINE 4. maja 1930. (GENERALNA TALIJANSKA PLOVITBA - GENOVA) GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16. NAJKRAĆI I NAJBOLJI POT IZMEDJU EUROPE I AMERIKE - 43 - Naznanilo. Podpisana naznanjam vsem svojim cenjenim odjemalcom i prijatelom. da bom trgovino BRATA BRUMEN tüdi po smrti svojega moža vodila na istom mesti i v istom obsegi naprej. Vsi moji dozdašnji odjemalci bodo tüdi za naprej postreženi z dobrim blagom i niskimi cenami. Se priporoča GENOVEFA BRUMEN. HALO! HALO! Najbolše mašinsko remenje od vsake širine iz najbolših čeških fabrik. Vsaki falat je fabriško garanterani. — Kak tüdi vsakefele ledra i šujsterskih potrebčin se dobi edino po najnižjih cenaj v trgovini CÖR ANA trg. z ledrom i čevlarskimi potrebčinami MURSKA SOBOTA Aleksandrova 2. 18 Razglas. Velko živinsko i kramarsko senje se vrši v občini MARTJANCI dne 6. maja, 6. augusta i 23. oktobra. Vse küpce i odávače vabi občinski odbor. Cement Portland Šplit i Vapno zagorsko je zastopstvo i glavna zaloga pri V. BRATINA KRIŽEVCI pri Ljutomeri, ki zalaga tüdi z deskami, latami, tesanim lesom i raznimi cementnimi izdelki. 2 KMETJE, POZOR! Najbolše gnojilo za kukorco je Nitrofoskal. Dobi se v dobroznanoj trgovini MARTIN BRUMEN v BELTINCI. 1 Cena: 100 kil 185 Din. Vse ka iščete bodete najšli v novoj ilustriranoj domačoj knigi štero pošle že Čez 32 let znana svetovna razpošilalna tvrdka Suttner tudi Vam brezplačno i poštnine prosto, če jo zahtevate. Najprimernejših novih izumov, praktičnih predmetov za vporabo, gospodinjskih i oblačilnih potrebščin, glazbil, priprav za rezanje vlasi, škéri, perila, oblek, črevlov, igrač itd. ne küpite Nikde tak po ceni i tak dobro kak pri Suttneri, a poleg toga brez rizika, ar to ka ne vgaja, se zamenja, ali pa se vrne penez. Ogromen promet omogočüje tvrdki Suttner, da vso robo falej odava i da vklüb tomi pošila najbolšo kakovost. Zavolo toga zahtevajte taki zdaj z dopisnicov brezplačno veliko ilustrirano domačo knigo od tvrdke H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC