Živinoreja na državnih kmetijskih posestvih in obdelovalnih zadrugah v Vojvodini V Vojvodinl imamo 214 držav-»fti kmetijskih posestev in c*rog 420 kmečkih obdeiovataih za~ drug. Državna posestva iinajo povpreino okrog 1000 hektarov, KOZ JtonJ 12% goved 22% ovc 20% prašičev 24% C« živino vseh vrst preraču-obdelovalne zadruge pa okrog namo v veliko, ¦ težo okrog 500 hektarov zemlje. Skupnl 400 kilogramovt tedaj je v za-delež obeh zoaša v iivinoreji četku letašnjega leta it»vilo Vojvodine: velika živine zna&aio: Dr4. kmetijsfea poseatva Skupno Stevik) vellke žavine 66.660 69.260 Hefctarov orne zemlje na po- eamezno glavo 2,8 2,7 Za srednje tntenzlvna polje- državnih posestvfli in v kmeft- delska gosjpodarstva, kjer pre- kih obdelovalnih zadrugah š» vladuje llta, po navadi raču- vedoo dovoJj možnost! za ob- namo, da na vsako veliko živino frutao povečanje Stevilčnega sta- pride povprečno največ do dva nj« tivine. hektara orne zemlje. Torej je na Neugodna struktura v živinoreji Glavma slabost iivinoreje na celotoega žirioskega sklada. Ce-državrnh posestvih in v kmeč- prav glede osfcrbe b traktorji kih obdelovalnih zadrugah pa delovne zadruge aiso nič na alab-ni nezadastno Stevilčno stanje Sem kakor kmetijska posestva. živiine, temvei njena neugodna vendar imajo večje število za-»trulctura la nizka proizvodnja preg. Na kmetijskih posestvih na vsako glavo. Ce vso živino pride na vsako konjsko vprego prerafunamo ˇ veliko živino in 33 hektarov, v fcmečkih obde-t» vzamemo kot 100, tedaj bl lovalnih zadrugah pa 23 hekta-bfla udeležba posameznih vrst rov obdelovalnega zemljišča. žlvine v skupni iivinorejl na- Razume se, da morajo kmečka •lednja: obdelovalne zadruge glede na Drž. Kmei. zastarelost traktorskega parka kmet. poa. ©bd. zadr. in večjo razdrobljenost posestva imetl vei vipreg. Tako na kine-tijsklh posestvih kot v kmečkih obdelovalnih zadrugah pa se struktura žlvinoreje lahko iz-boljSa z zmanjšanjem vprežno živin« in s povečanjem žtevila Neugodna srtruktura živinoreje produfctivne živine. Z Izboljša-ae kaže tudi t znatnem odstot- n]em traktorskega parka ia x tcu vprežne iivine. Na državnih nadaljnjo mehanizacijo dela bo posestvih predstavlja vprežna mot izboljšati strukturo iivino-živina četrtino, r kmečkih ob- rej« t korist produktivne ži-4elovalnih zadrugah pa tretjino vine. STBUKTDRS 2IVIN0REJE AVT0N0MNE POKRAJINE VOJVODIHE K^Tns^A OBDELOVALNE POSESTVA ZADRUGB Na državnih posestvih je bolj razvita prašiče-reja, v zctdrugah pa ovčarstvo Državna fcmehijska posestva zadruge. Stanje pražičereje J» toajo bolj razvito praSičerejo na posestvih tn T zadrugah kakor pa kmečk« otodelovalne takšno: približno na istem nivoju. V le-tu 1954 so od vsakih 10 ovac do-bili povprečno po 8 jagnjet. Med letom pogine okrog 13% jag-njet In ovac. Donos volne od posamezne ostrižene ovoe je znažal leta 1954 2,6 do 2,7 kg, pxoizvodaja mleka pa okrog 36 litrov na leto. Na kmetijskih posestvih to ˇ zadrugah je lanl pogirui!o ofcrog 21% vseh prašičeT, kar j« pre-cej visako število. Kmečke obdelovalne zadruga imajo po Stevilu najboJj razvito ovčarstvo, čeprav so znatno na slabSem glede paSreikov. Tako prl prviih kakor pri drugih je oviarstvo ilabo produktivno in Nerazvito perufninarstvo Stevilo parutnMj« v ziaietfcu Kmetijska posestva KOZ letu 1955 12.000 10.000 Poganilo perutnlne v 1. 1954 17.000 6.000 Perutninarstvo Je zelo slabo Drfavna kmetijska posestva ra^zvito tako aa državnih po- , ,__ „ , sestvih kakcr t kmeLkifa obd«- to ^^ obdelovalne zadrugg lovalnih zadrugah. Vojvodine go imele v ia6efcku letošngega leta vei glav kakor pa perutnine. Tako ao M kmetijskih posestvih kaaH 23.000 goved, a 17.000 perutnln^ v kmečkdh obdelovalnih zadro-gah pa 25.000 goved a 10.K» perutnine. Kljub tako ni-zketn« števtlu pa perutnina v relfloM« števlla poginja zaradi boleanl. Tako >e med letom 1954 pogta/Ot oa fcmetijskih posestvib 10% perutnine, r kmečkifa obdel*. vahnlh zadrugah pa 60%. A. StaaoJevM ODNOS POGINULE PEBUTHI- NE V L 1954 (belo) NflSPRO TI STEVILD PEBUTNINE Nl ZflCETKO 1955 (čmo) , DRZAVNA KMETIJSKA POSESTVA OBDEIjOVJMJ ZAOBUG* Posvetovanja o pospeševanju kmetijstva KOH|I fflBL GOVEOA I------) OVCE fZ7& SV!U,E Nezadostna produktivnost v govedoreji Struktura govedoreje je na kov. Produktivnost govedorejo dižavnih kmetijskili posestvih Jo *i**a na državnih posestvih približno ista kakor v kme«bih kakor tudi v zadrugah, V U 1954 obdel da so posvetovanja take vrste lah-fco zelo korisina za nadaljnjl razvoj kmetijstva, ker lahko podajo popolnejSo sliko o sta-nju kmetijstva v okraju, opo-zore na najvažnejše probleme in, kar je poscbno važno, lahko služijo tudi m ovajanje kon-kretnih ukrepov za napredek te veje ˇ našem gospodarstvu. Brez vsega tega ln zlasti še brei poslednjega pa Fsako tak« po-sveiovanje ostane le na pa-pir-jn, ali Se točnejSe povedaao v zajMsniklh. Problematika, ¦ kater« se akvarjajo ta posvetovanja, je pestra in različna. Za ilustracijo na.va.janu> sarno nekaj najvaž-nejših problemoT, s kateriml se je ukva.rja.lo na primer krugev-sko posvetovanje. Na njem je bllo tako v referatu. kakor tu-di v razpravi najvei govora o organizaciji raznih služb ca po-speševanje kmetilstva In to: za pridelovanje kvalitetne^a seme-na, Ea zašfito rastlin, za selek-eijo in zaščito živine, ca delov-ne nslnge kmetovalcetn Itd. Prav tako mcd najvažnejša vpraSan.ia, obdelana na tem po-OTetovanjn, lahko Stejerao še nasledn.ia: obnova vinosradni-Stva, pridelovanje In siHranje živinske hrane, problematika kmetijskih Sol Itd. Vsekakor Jc zelo Tažno. ka-tero vprašanle zajame posveto-tanje, all se »rientira na nal-važnejga vpraSan.1a, kl st> seve-da specifična skoraj za vsak ofcraj, ali nc. Toda prav tako U vain« tudl, om kakšen na&in •e tretirajo ta vprašanja, all gre samo za pregied stanja kme-tijstva in za ncke splošne skle-pe o tem, kaj bl bilo potrebne ukreniti, ali pa gre za delovnl sestanek, kjer naj se iz analize stanja izluščijo najvažnejša vprašanja in takoj tudi store konkretni korakl za njihovo re-fevanje. upoštcvajoč pri tem položaj v gospodarskih organi-zacijah, kl naj te akrepe izvrše, In materialne možnosti okraja. Kaj koristi na primer splošna ngotovitev, da ]e trcba. organi-zirati semensko službo all služ-bo za zaičito rastlin, če pa po-gvetovanje ne ve za to, kakšne so materialne možnosti za or-ganizacijo te službe, kakšno je staoje v gospodarskib organiza-cijah, ki naj prevzamcjo ta po-sel aJi del tega posla, ter ka-tcra gospodarska orgaoizacija In od kdaj naj tzvrši. in če lah-ko izvrši svojo nalogo. Kaže, da ta posvetovanja o pospeševanju In napredkn v kmeUjstvu precej trpe na tej splošnosti: nakažejo kopico nkrepov, ki bi jih bilo potreb-no storiti (n pri tem tudi osta-ne, ker niso znane niti materi-alne možnosti niti kdo naj te ukrepe izvede, niti če so gospo-darske »rganizacije dovolj kpo-sobne za tako pod.jetje. Za brn-ševsko posvetovanje lahko re-čemo, da je dobro in vsestran-sko prikazalo stanje v kmetij-stvn, nakazalo nekatera najvaž-nejša vprašanja !n predvideio celo vrsto nkrepov za reševanje teh vprašanj In za napredek v fcmetijstvn. Osnovna pomanj-kljivost tega pAsvetovan.fa pa }e v tem, da ni dalo nekoliko globlje analize položaja in ma-terialnib možnosti kraclijskih zadrus In državnih posestcv ter nstanov, ki so glavni činitelji P*l sprovajaojn predvidenih ukrcpov. Prav tako tudi nl bO» konkrctnih sklepov za usposab-Ijanje zadrug za ta, tako va-žen tn korapiiciran posel, kakra-nega predstavlja pospcševanj« in napredek v kmetijstvu. Brea nsposabljanja radrug in dr-žavnih posestev, ki morajo pre-vzeti na sebe določene naloge, pa predvideni ukrepi, četudi s« ie tako dobri in koristni, nimaj« niti zagotovljene podlage nUt nobene garancije, da bodo r resnici tudi izredenj. Posvetovanja o pospeševanj« bi napredku v kmetijstvu »• lahko, če s« dobro pripravljena, solidna priprava za izdelavo na-črta> odoosno programa za po-speševanje kmetijstva v nasled-Djem ln prihodnjih Ietih. Temi ciljn pa bo labko knristtio sla-žilo tndl to kruževsko posveto-vanje brez ozira na vse te po-manjkljivosti, ki jib je ngoto-vilo todi sam« posvetovanje. Sprejet je bil namred sklep, naj sknpina kmetijskih strokovnja-kov na podlagi referata in raz-prave ter nadaljnje analize tna-terialnih činiteljev in stanja T kmetijskih organizacijah izdela konkreten prograrn ukrepov i* na-predek v kraetijstvn, in t* minimalni, ki se lahko in se In-di obvezno mora uresničiti, In maksimalni, ki ga bodo nresni-čili sara« toliko, kolikor bodo to dovolile materialne okolno-sti. Na ta način bodo rC7.nlta.tl tcga posvetovanja vsekakor ko-ristni za napredek v kmeti.jstvm Z dmgimi besedaml, kolt-kor bodo na takih posvetova-njih sprejeti konkretnl sklepl ter določcne konkretne naloge izvršilcem teb sklepov po višl-ni sredstev v skladih za pospe-ievanje kmcHjske prodsvodnjs ter v skladih kmetijskib orga-nizacij. toliko uspešnejža boda taka posvetovanjft. D.V.