Delavci vedo, kaj hočejo stran 6 NASLOV Leto XXXIV Št. 22 Murska Sobota, 10. junij 1982 CENA 10 DIN VESTNIK AKCIJA ZBIRANJA OBLAČIL IN PAPIRJA Uspela akcija solidarnosti Z Vestnikom na Koroško TRADICIJA SE NADALJUJE - Vestnikovvci se tudi letos nismo izneverili tradiciji. V soboto je Vestnikov vlak Popeljal kar tisoč Pomurcev na iz delovnih ko-Ogledali smo si delovni proces v nrejeti pone-lektivih, kjer smo bili nadvse P"!”"? yestnikove kod tudi pogoščeni; prijazni Ko'°?c ?če kjer so se izletnike popeljali na območje — pozo yo a še bili zadnji boji pred dokončno osvobod 1' jrnanjem ni vse, kar smo videli na Koroškem. q do- smo si ogledali Prežihovo bajto in P e'katerimi mačijo, njegov spomenik, se s Koroške in turističnimi postojankami, zgodovino krajev, skozi katere smo potovali. Vtisi z letošnjega Vestnikovega izleta so nadvse prijetni. Kako tudi ne, ko pa smo stkali nova prijateljstva, videli kraje, ki bi jih morda ne, ko ne bi bilo Vestnikovega vlaka. Organizacija izleta je bila brezhibna. Udeleženci Vestnikovega vlaka se zahvaljujemo gostoljubnim Korošcem za lep sprejem in za vse drugo, kar so storili, da bi nam bilo lepo. Res, lepo smo se imeli. Več o Vestnikovem vlaku na strani 10 in 11. Foto: Albert Abraham V tednu solidarnosti je bila v četrtek. 3. junija, v Sloveniji organizirana tradicionalna akcija Rdečega križa za zbiranje oblačil in papirja. Vanjo so se vključili tudi vsi pomurski občinski odbori Rdečega križa, ki so organizirali akcijo zbiranja oblačil in papirja v Murski Soboti, Gornji Radgoni. Ljutomeru in Lendavi. Sledji pa so akcijo razširili tudi na krajevne skupnosti. V akcijo se je vključilo veliko število delovnih ljudi in občanov, ki so ponovno dokazali solidarnost. Kljub nekaterim pomanjkljivostim. vsi namreč niso označevali, katero blago je uporabno in katero ne. kar je povzročilo težave, je bila akcija Rdečega križa doslej najbolje pripravljena. V soboški občini so zbrali 4.300 kg oblačil. 3.000 kg papirja, ki so ga individualno zbrali aktivisti, medtem ko akcija zbiranja papirja' v delovnih organizacijah še traja, ter 200 kg tekstilnih odpadkov. V ljutomerski občini znašajo darovani predmeti 500 kg oblačil, 100 kg tekstilnih odpadkov. 50 kg posteljine in 3.520 kg papirja. V lendavski občini so zbrali 2.000 kg oblačil in obutve, 500 kg tekstilnih odpadkov in 5.500 kg papirja. Nekoliko slabše je akcija uspela v. radgonski občini, kjer so zbrali okrog 600 kg oblačil in 100 kg papirja. Poleg aktivistov Rdečega križa, ki so zelo uspešno opravili svojo nalogo, pa so se v.akcijo vključili tudi poštarji, ki so v Murski Soboti raznosili vsa obvestila, in devet delovnih organizacij, ki je brezplačno dalo na razpolago kombije in šoferje, ki so zbirali po mestu darovana oblačila in papir. Prav tako je potrebno pohvaliti učence soboških osnovnih šol in dijake srednješolskega centra, ki so pomagali pri akciji zbiranja oblačil in papirja, ter delavce centra za socialno delo v Murski Soboti. Poleg tradicionalne akcije Rdečega križa zbiranja oblačil in papirja pa je bila 3., 4., 7. in 8. junija organizirana izredna in hitra akcija zbiranja papirja po delovnih organizacijah in ustanovah. Čeprav so jo podprli družbenopolitični dejavniki, se je v soboški občini v akcijo vključilo od 140 sindikalnih orga-nizcij le okrog 20, kar je vsekakor premalo. To še zlasti zato, ker je bila akcija izredna za potrebe papirne . industrije in za dograditev mladinskega letovišča na Debelem rtiču. V soboški občini so se vključile le naslednje delovne organizacije: Mura, Agroservis, Dijaški dom. Skupščina občine, Zavod za urbanizem, Pokrajinski Štab, Bolnišnica, Pomurje, Zdravstveni dom in KG Rakičan. Feri Maučec Občinski praznik v znamenju številnih prireditev B Šestindvajseti praznik občine Ljutomer je bil letos v h znemenju kulture. Cel mesec B maj so se vrstile najrazlič-B nejše kulturne prireditve, med najpomembnejšimi: 25- letnica OŠ Cvetko Golar, občinska folklorna revija • •., vrhunec pa je_ bil minuli konec tedna. Že v Petek je pihalni orkester KUD Ivan Kavčič na kon-»eertu slavil častitljivih 60 let. Skupščina občine Ljutomer je godbenikom ob tem jubile-ju podelila pismeno prizna-nje. Nekateri godbeniki pa B so za dolgoletno delo na " Področju kulture prejeli tudi Gallusove značke, ki jih g Podeljuje ZKO Slovenije. V petek sta bili odprti tudi dve razstavi: ob jubileju pihalnega orkestra in dela likovnih pedagogov občine Ljutomer. V soboto so se predstavili člani dramske sekcije KUD Ivan Kavčič ter zadnjič v Ljutomeru uprizorili delo A. Novačana: Herman Celjski. Najbolj slovesno pa je bilo v nedeljo. Že zjutraj so se zbrali delegati zborov skupščine občine, skupščine SIS ter predstavniki DPO občine Ljutomer na slavnostni seji. Kot gostje so se seje udeležili tudi: delegacija iz pobratenega mesta Titovo Užice, sosednjih občin Čakovec in Ormož, predstavniki medobčinskih DPO in drugi. Slav nostni govornik je bil Ozvald Tučič, predsednik OK ZKS Ljutomer. Po seji so se gostje napotili na Glavni trg, kjer je bila osrednja proslava občinskega praznika. Emil Kuhar, predsednik SO Ljutomer, je bil slavnostni govornik. Sledila je medobčinska revija pihalni orkestrov. Udeležili so se je orkestri iz Gornje Radgone, Murske Sobote, Bakovec, Ormoža in Ljutomera. Sklepna prireditev občinskega praznika pa je bila v znamenju konjskega športa. Na velikih konjskih dirkah na hipodromu v Ljutomeru so slavili domači športniki. Dušan Loparnik aktualno po svetu KRIZA — ZMAJ Neuvrščeni zvesti načelom Kriza na Poljskem, naj večja v novejši zgodovini države, se nadaljuje kljub prizadevanjem (predvsem vojaških) oblasti, da bi ustvarile razmere za njeno odpravo. Skoraj ne mine dan, da v sredstvih javnega obveščanja ne bi navedli številnih primerov, ki potrjujejo tako ugotovitev o resnosti krize kot o prizadevanjih za njeno odpravo. Poljska združena delavska partija, ki je kot vodilna družbena sila tudi sama v krizi, je po uvedbi vojnega stanja zavzela stališče, po katerem je treba probleme v državi odpravljati postopno, v skladu z njihovim značajem in sorodnostjo. Zato je aprilski 7. plenum centralnega komiteja v celoti posvetila gospodarskim problemom, pri čemer je izhajala iz predpostavke, da je izboljšanje gospodarskega položaja bistvenega pomena tudi za odpravo krize na ideološko-političnem in družbenem področju. Naslednji plenum, ki bo junija in na katerega se že pripravljajo, bo posvečen problemom mlade generacije. Medtem pa se v partijskih vrstah nadaljuje razprava o programskem dokumentu »Zakaj se borimo in k čemu stremimo«. Dokument bi morali, kot je bilo že prej rečeno, že sprejeti, vendar je v partijskih vrstah prišlo do polemik v zvezi z vsebino in cilji razprav, ki še vedno ne poje-, njujejo. Deklaracija »Za kaj se borimo in k čemu stremimo« bi morala biti vrsta programskega dokumenta, ki bi predočil vizijo graditve poljske socialistične družbe. Na Poljskem so objavili osnutek zakona o ljudskih odborih in tako imenovanem teritorialnem samoupravljanju in o njem se bo začela javna razprava. Bistvena značilnost zakona je, da lokalnim organom državne oblasti, ljudskim odborom, zagotavlja veliko večjo avtonomijo, kar zadeva socialni, kulturni in gospodarski razvoj. Sedanji vzor izraelskih sil v Libanon je mogoče primerjati samo z vdorom leta 1978, po svojih ciljih pa je sedanja operacija daljnosežnejša: uničiti palestinska oporišča na jugu Libanona. Na sliki: deklica, ena od številnih civilnih žrtev na cesti od Bejruta do Sidona, kjer so sejala smrt izraelska letala. Po šestdnevnem zasedanju ministrov neuvrščenih držav v Havani, kjer so se sestali predstavniki okoli sto držav in delegati dvajsetih držav kot opazovalci in gostje, je bil sprejet osnovni dokument konference o političnem in mednarodnem položaju in vlogi neuvrščenih držav pri preseganju sedanjega težavnega svetovnega položaja. Ministri neuvrščenih držav so sprejeli tudi poseben do- KAJ JE PALESTINA? Zemljepisni pojem Palestine je skoraj polovica ozemlja države Izrael, tretjino zavzema zahodni breg | Jordana in Gaza, to so »okupirana arabska ozemlja«, kot Ijih nazivajo resolucije OZN. Sem sodi tudi del obmejnega območja na Sinaju v skladu z načrtom o delitvi Palestine iz I leta 1947. Toda po nekaterih ekstremnih izraelskih tol- | mačenjih naj bi pojem Palestine zemljepisno zajemal vsa I ozemlja, ki so povezana s starodavno židovsko zgodovino. Izraelci si prizadevajo, da bi se Palestinci, čeprav so na tem ozemlju živeli tisočletja, odselili v Jordanijo, v I rSirijo ali kamorkoli. (Več o tem problemu prihodnji teden v »Žarišču dogodkov«), H Tudi bogati imajo probleme V Parizu se je po 23-urnern posvetovanju končal osmi vrh »bogate svetovne sedmerice^. Državni poglavarji oziroma šefi vlad najbolj industrializiranih dežel Zahoda so v dveh dneh rešetali »krizo sitih«, ki svetu dajejo 70 odstotkov celotne industrijske proizvodnje, dobro polovico vsega pridelka žitaric in preko deset tisoč dolarjev narodnega dohodka na prebivalca (spomnimo se ob tem, da nekatere nerazvite dežele ne dosegajo niti sto dolarjev na prebivalca). Kljub vsemu temu so novinarji srečanje v Parizu (pravzaprav v Versaillesu) označili kot »vrh krize«. Posvetovanje brez končne skupne deklaracije pomeni, daje v teh 23-tih urah ostalo marsikaj nedorečenega. K aže, da so Američani v nekaterih svoj ih pogledih do evropskih zaveznikov popustili, čeprav je Reagan pozival k bojkotu Sovjetske zveze. Francoski predsednik Mitterrand je gospodarsko razvite dežele pozval k bolj otipljivim akcijam v zvezi z manj razvitimi deželami sveta, zato so Franciji tudi zaupali predsedstvo bodoče mednarodne delovne skupine, ki naj bi izdelala predloge za konkretne akcije. kument o stališčih neuvrščenih držav glede razorožitve, ki bo osnova neuvrščenih na zasedanju generalne skupščine združenih narodov o razorožitvi. Izhajajoč iz težavnega mednarodnega položaja in ugotovitve, da so med neuvrščenimi državami razlike v stališčih in da prihaja celo do tragičnih medsebojnih konfliktov, je bila v Havani posebej poudarjena potreba, da gibanje neuvrščenih ohrani svojo enotnost. Gibanje neuvrščenih bo močno le toliko, kolikor bo enotno, so bile besede večine govornikov. Pogosto je bilo slišati tudi imena Tito, Nehru in Naser, saj so hoteli poudariti potrebo po ohranitvi osnovnih principov gibanja neuvrščenih. V svetu ne more priti do političnih sprememb, so poudarili govorniki, če se vzporedno ne bodo spremenili tudi ekonomski odnosi. V ekonomskem delu sklepnega dokumenta so zahteve po novi mednarodni gospodarski ureditvi prilagodili novim razmeram. Ministri neuvrščenih so zahtevali tudi nujno zaedanje varnostnega sveta, da razpravlja o Namibiji, in pozvali generalnega sekretarja Pereza Cuellara, da posreduje v konfliktu na Bližnjem Vzhodu. Agencija AFP iz Havane je sporočila, da so ministri neuvrščenih potrdili Bagdad za kraj, kjer se bodo sestali šefi držav ali vlad neuvrščenih držav. Misijo dobre volje bodo nadaljevali s posredniško vlogo pri iskanju mirne rešitve iransko — iraškega spora. NEW YORK -- Tu se je začelo drugo zasedanje generalne skupščine Združenih narodov o ra; zoroževanju. Sprejeli naj bi program o razoroževa-nju. BUDIMPEŠTA - Na Madžarskem so za 12 do 13 odst, podražili bencin, za 15 odst, gorilna olja, pivo pa za 19 odst. TEHERAN - Kot pogoj za prekinitev sovražnosti zahteva Iran od Iraka 150 milijard dolarjev kot po* vračilo vojne škode. BUENOS AIRES - Pa: pež Janez Pavel II. bo jutri in v soboto na obisku v Argentini. RIO DE JANEIRO - Britanska vlada je odobrila 300 milijonov dolarjev po; sojila brazilski mornarici za izpopolnitev oborožitve. N’DJAMENA - V Čadu so ponovno izbruhnili ne; miri državljanske vojne, W traja že osemnajst let Uporniške sile vodi bivši minister začasne vlade Hišen Habre. KAIRO - Na podlagi posebnega predpisa 0 enoletnem izrednem stanju, ki so ga sprejeli P° umoru predsednika Sadata oktobra lani, so v EgiP' tu aretirali 3000 ljudi, pr1' padnikov ekstremistične skupine Al Džihad (Sveta vojna). BUDIMPEŠTA - Jugoslovanski veleposlanik v Budimpešti je izročil srbohrvaški gimnaziji v tem mestu 1300 knjigi darilo SR Srbije. NEW DELHI — Indija je Bangladešu poslala 1p° tisoč ton pšenice, Indija predvideva letos rekordno žetev 38 milijonov ton pšenice. LIZBONA - Tu je neki neznanec ubil atašeja turškega veleposlaništva * Lizboni. Odgovornost za atentat so prevzeli pripad’ niki armenskega »poveljstva za pravice«. —V žarišču dogodkov"— Zadnje čase nekateri vplivni ameriški poslovni časopisi veliko pišejo o gospodarskih gibanjih v Jugoslaviji. Povodi za to so v naši zadolženosti do drugih držav, predvsem pa pri ameriških bankah. OPTIMIZEM Tako je »The Wall Street Journal« (WSJ) pred nedavnim zapisal: »State Departement upa, da bodo ameriške banke našle izhod in da Jugoslavije ne bodo obravnavale enako kot Poljsko.« »Business Week« pa je zapisal: »Reaganova administracija vzpodbuja ameriške banke k temu, da bi svoje vajeti nekoliko popustile, kadar gre za posojila Jugoslaviji.« WSJ je kmalu po tistem zapisal, da je »nekaj jugoslovanskih bank zakasnilo z odplačili kreditov, kar vzbuja strah, da bo še eden vzhodnoevropski posojilojemalec postal problem za mednarodne banke.« Neposredni povod za takšno pisanje v WSJ, glasilu ameriških poslovnih krogov, je bil sestanek bančnikov v State Departmentu, ki ga je sklical Lawrence Eagle berger, državni podsekretar za politična vprašanja v State Departmentu in nekdanji ameriški veleposlanik v Beogradu. Kot piše WSJ, je ta sestanek sledil številnim obiskom posamičnih bankirjev v Washingto-nu, kjer so hoteli izvedeti kakšna je vladna politika do vzhodne Evrope. »Osnovni namen Eaglebergerja je bil« — kot piše WSJ — »da bankirje prepriča o tem, da Jugoslavija ni v istem čolnu kot ostale vzhodnoevropske države in daje njeno gospodarstvo veliko bolj tržno usmerjeno. V tem pa je tudi večja verjetnost, da bo uspela bolj kot ostali.« Razmišljajoč o namenu omenjenega sestanka je »Business Week« objavil izjavo nekega visokega vladnega funkcionarja: »Ne nameravamo v imenu bankirjev sprejeti njihovih komercialnih zaključkov. Želimo pa poudariti pomen, ki ga ZDA pripisujejo pomoči Jugoslaviji, da napreduje in da ohrani svojo gospodarsko in politično neodvisnost.« »Business Week« je tudi zapisal, da imajo ameriške banke v Jugoslaviji izposo jenih 10,5 milijard dolarjev in da so ameriški vladni funkcionarji močno zaskrbljeni zaradi povečane trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ki seje od 40 odstotkov celotne jugoslovanske zunanjetrgovinske izmenjave povečala na 50 odstotkov, kot piše list. Potem WSJ navaja, da je »tretjina skupnih dolgov, ki jih ima Jugoslavija na Zahodu takšnih, da jim mora odplačati prihodnje leto.« Kaj smatrajo omenjeni ameriški listi kot osnovni vzrok za sedanje težave jugoslovanskega gospodarstva? »Največja problema sta dva«, piše WSJ, »slabo gospodarjenje regionalnih bank in decentralizacija bančnega sistema — edinstvenega v deželah komunističnega centralizma, kar proces transfera deviz iz bank, ki jih imajo pa jih ne rabijo, v banke, kijih nimajo pa jih rabijo, otežkoča ali celo onemogoča. »Business Week« citira besede Miodraga Popoviča, viceguvernerja Narodne banke Jugoslavije o tem, kako letos ne bo nobenih podaljševanj odplačilnih rokov. Tednik potem naprej takole špekulira: »V prejšnjih kriznih obdobjih je bil za krmilom Tito. Sedaj vodi deželo manj vama roka: predsedstvo v katerem predsednik vsako leto rotira ... Zato se pomembni sklepi in reševanje ekonomskih težav .. . tudi zaradi politične decentralizacije, počasneje izvajajo ... Zvezni organi so letos postavili kot cilj 500 milijonov dolarjev deficita v tekoči bilanci... Skupni tekoči deficit republik (seštet) pa znaša milijardo dolarjev. V preteklih letih bi en sam Titov telefonski pogovor ta problem razrešil. Tako Business Week«. Podoba ne bi bila popolna, če k temu ne bi dodali še širši rezon zadeve. Falklandska vojna je postavila na kocko 34 milijard argen tinskih dolgov. Pred nedavnim je Mednarodni monetarni sklad ukinil posojila celi vrsti držav, na čelu z Romunijo, Marokom, Zaire itd., ker ne izpolnjujejo ciljev svoje dogovorjene ekonomske politike. Nihče ne ve recepta, kako bo svoje dolgove odplačala Poljska. Najbolj zadolžena država po prebivalcu je Irska, vendar zahodni bankirji ne pomišljajo, da ji ne bi dali posojil. Težko je z Nikaragvo, ki s svojim izvozom pokrije le desetino uvoza. Umirjeni »Financialn Ti-mestcje te dni zapisal, da v zadnjih petdesetih letih ni bil proglašen bankrot nobene države in da so v zadnjih 25 letih v petdesetih primerih in dvajsetim državam podaljšali odplačilne roke. K vsemu temu je treba dodati, da zahodno bančništvo čuti posledice gospodarske recesije. Po neki analizi se leta 1981 bančni krediti niso več povečali: nove kredite so odobravali le iz sredstev odplačil m obresti starih kreditov. Toje bančništvo privedlo v nekakšno pat-pozicijo. Končana je dolgoletna dirka velikimi profiti, ki so jm prinašale velike obresti. De' žele v razvoju so dolžne 524 milijard dolarjev, vzhodnoevropske države 81 mm" jard. Pri nas smo izračunam da pride na glavo prebivalca tisoč dolarjev tujega dolga- Strah in optimizem prisotna na mednarodnem kreditnem tržišču: stra bankirjev in optimizem p°' litikov, in tudi obratno. Preračunljivi svetov^ bankirji se vse bolj oslanjaj na ekonomiko in ne n politiko. Kapital rabi tr šče, saj mu le to daje vre nost in ga oplaja. V to smer so obrnjed tudi vsa naša prizadevanj^ .po večjem vključevanju mednarodne gospodar5 odnose. STRAN 2 VESTNIK, 10. aktualno doma ogledalo tedna Izenačitev kmeta z delavcem INa seji komisije zveznih svetov za vprašanja gospo- I darske stabilizacije so pred dnevi obravnavali protiinfla- I ctjski program — prvi del dolgoročnega programa go- ® Ispodarske stabilizacije, po katerem naj bi se inflacija zmanjšala v letu 1985 na deset odstotkov. Stopnjo inflacije, kije konec lanskega leta dosegla 40 I odstotkov, je mogoče tako radikalno zmanjšati le z učin- kovitejšim gospodarjenjem in s krepitvijo ekonomskega temelja samoupravljanja. Do leta 1985 naj bi bilo nekakšno prehodno obdobje, Iv katerem bi znašala letna stopnja rasti družbenega pro-izvoda 2 do 3 odstotke. Zmanjševanje inflacije naj bi g dosegli tako, da bi zmanjševali splošno in skupno porabo g ter investicije. Potrebna bo tudi družbena kontrola cen. I Takšen program pomeni zaostrene pogoje gospodarjenja I le glede na naše dosedanje gledanje, v resnici pa pomeni I Popolnoma normalen odnos do vseh vprašanj ekonomike: “ I porabiti le toliko, kolikor se ustvari. Ko so v Beogradu razpravljali o teh vprašanjih so se I med drugim tudi spraševali, koliko stvarenje ta program, H Pa ne v smislu opredelitve, temveč rokov, postavljenih v I njem. Ali ni prehodno obdobje prekratko za to, da bi pri g upočasnjeni stopnji gospodarske rasti dosegli tak preobrat g v brzdanju inflacije? Rečeno je bilo, da se lahko ta rok I Podaljša za leto dni. ' n d - Protiinflacijski program mora bolj poudariti nujnost I .fuzbenih sprememb, ki bodo potekale hkrati v gospo- Iarstvu. Spremeniti se mora ravnanje v vsej družbi, tako a breme stabilizacije ne bo obviselo samo na ramenih I proizvajalcev. Protiinflacijski program, ki so ga obra- I navali na omenjeni komisiji tudi ugotavlja, da več ne ™ | °mo mogli več vzdržati vsega tistega, kar neposredno ne r°izvaja, v tolikšnem obsegu kot doslej. Posebna pozornost je na komisiji veljala delovnim I ganizacijam, ki že leta poslujejo z izgubami. Takšne Pmkse se bo treba otresti in tiste delovne organizacije, ki I bo dodatnih ukrepih ne bodo splavale iz izgub g IturT aj P°meni drugačno ravnanje v vsej družbi? Vsekakor dogt0’ da bomo bolj kot doslej spoštovali tisto, o čemer se g Istot ^^^nflacijski program, ki predvideva le desetod- krivd" lnPacb°’ najbrž s tem posredno priznava kolikšnaje I koliko Za ta^° V'S°T° inflacijo v domačih razmerah in g vneaa V ~~ S'Cer ne naJbolj rožnatem položaju — sveto- ° gospodarstva. Tako kot zvezni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki urejuje temeljne pravice iz tega zavarovanja, tudi republiški, ki bo v kratkem prišel v javno razpravo, ni globlje posegel v izpeljavo minulega dela. Kljub temu pa v konkretizaciji temeljnih pravic ' iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja republiški zakon podrobno razčlenjuje nekatera področja, tako da: lahko govorimo celo o pomembnih novostih. Predlog novega zakona v naši republiki najbolj revolucionarno vnaša spremembe na področju kmečkega in pa invalidskega zavarovanja. Po novem naj bi bili v enotno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni vsi kmetje, ki jim je to edini poklic. Kot smo nedavno tega slišali na izvršnem svetu skupščine Sloveni- je, naj bi nov zakon v celoti izenačil združenega kmeta (kmeta kooperanta) z delavcem v združenem delu, medtem ko naj bi za uživalca starostne kmečke pokojnine še naprej veljal dosedanji sistem — to je uživanje starostne kmečke pokojnine na približno sedanji ravni. Nedvomno je ta novost, ki jo predvideva predlog novega zakona, izrednega- pomena, saj pomeni pomemben korak k zagotavljanju celovite socialne varnosti. Ne gre namreč pozabiti, da nove širše na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov le-te silijo k širšemu povezovanju ter združevanju dela in sredstev z združenim delom ter na drugi strani izpostavljajo odgovornost združenega dela za ustvarjanje razmer za takšno sodelovanje, Mislimo kajpak na sam sistem financiranja (plačevanja prispevkov), kjer bodo morali kmetje poslej v solidarnosti z združenim delom tudi sami prevzeti večji del bremena kot doslej. To pa bodo lahko storili le tedaj, če bodo imeli zagotovljen dohodek (tako kot delavec v združenem delu). Glede invalidskega zavarovanja je zdaj že jasno, da ga bomo po novem izvajali predvsem tam, kjer invalidnost nastaja. To pa slej ko prej ni skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ampak združeno delo. Bistvena novost v varstvu delovnih invalidov bi bila v tem, da bi riziko v zvezi z zmanjšanjem delovne zmožnosti ter ukrepe za preprečevanje invalidnosti v prihodnje prevzeli tozdi. V okviru skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa bi invalidom ostala le pravica do invalidske pokojnine (v primeru, ko nekdo v celoti izgubi delovne zmožnosti), medtem ko bi si zagotavljali uveljavljanje ostalih pravic, pravice do zaposlitve in ustrezne prerazporeditve, pravice do prekvalifikacije ter s tem v zvezi pravice do nadomestila osebnega dohodka, neposredno v združenem delu. Poleg omenjenega uvaja predlog novega zakona v sistem zavarovanja še nekatere druge novosti, kot so na primer: možnost predčasnega upokojevanja, možnbst odločanja delavk, da odhajajo v pokoj s 40 namesto 35 leti, izenačitev zakonske in izven-zakpnske skupnosti glede pravice do družinske pokojnine, priznanje služenja vojaškega roka na 24 mesecev v pokojninsko osnovo itd. (po DE) SKOPJE — Generalni zastopnik Wartburga pri nas, skopski „lnterimpeks" bo letos uvozil 5000 osebnih vozil te vzhodnonemške avtomobilske industrije. Uvozili bodo tudi rezervne dele. LJUBLJANA - Število krvodajalcev v Sloveniji stalno narašča. Lani jih je bilo 108 tisoč, kar je približno enkrat toliko kot pred dvajsetimi leti. SKOPJE — Inter-impeks iz Skopja bo poslal na francoski trg za 700 tisoč dolarjev talnih in zidnih keramičnih ploščic. BEOGRAD — Ustanovili so združenje ledvičnih bolnikov. Podobno združenje bodo ustanovili tudi v Sloveniji. PTUJ — V Mezgovcih pri Ptuju je pred dnevi treščilo v neko hišo športno letalo. Sprednji del letala je na srečo priletel na okno, tako da sta udarec krili nekoliko ublažili. Oba pilota sta bila le laže ranjena. VOLITVE IN NOVO VODSTVO Z namenom, da bi ocenili družbenopolitične aktivnosti v pripravah in izvedbi letošnjih skupščinskih volitev, sta se na skupni seji sestala predsedstvo RK SZDL in republiški svet zveze sindikatov Slovenije. Po končani skupni seji seje sestala RK SZDL na ločenem sestanku, kjer so razrešili sedem članov predsedstva, hkrati pa opravili nadomestne volitve za predsednika in še enega podpredsednika RK SZDL, za devet članov predsedstva ter verificirali mandate treh članov predsedstva, ki se bodo vključili vanj po svojem položaju v posameznih republiških vodstvih družbenopolitičnih organizacij. Novi predsednik RK SZDL je Franc Šetinc, drugi podpredsednik pa Jože Knez (podpredsednica je Tilka Blaha). Novi predsednik Franc Šetinc je v zaključni besedi na kratko povzel najvažnejše naloge, ki čakajo republiško konferenco v novem mandatnem obdobju. Kako je s ceno pšenice? Iz Slavonije in Baranje poročajo, da kljub suši pšenica dobro uspeva. Zato menijo, da bi lahko letos, če bi bilo vreme pred žetvijo in ob želvi ugodno, na 150 tisoč hektarih poželi 677 tisoč ton pšenice, kar bi bilo za 37 odstotkov več kot lani. Bolj zaskrbljeni so v Vojvodini. Spet je pokazalo, da tista pšenica, ki sojo posejali v začetku oktobra lani, bolje uspeva, ker lažje prenaša sušo. Toda poziv kmetijskih strokovnjakov, naj bi v Vojvodini sejali pšenico že v jeseni, so tudi tokrat naleteli na gluha ušesa. Poleg tega so v Vojvodini s setvijo zamujali tudi spomladi, saj so večino polj zbrali šele v marcu, namesto .lani v jeseni. To zamudo bo treba tudi letos, plačati z manjšim pridelkom, pravijo strokovnjaki, lahko pa bi ta davek omilili, če bi zdaj pravočasno pripravili kmetijsko mehanizacijo za žetev, zagotovili dovolj goriva, denar za odkup pšenice ipd. Od letošnjega pridelka pše- nice v državi, ki ga ocenjujejo na okoli 5,3 milijona ton (seveda, če se suša ne bo nadaljevala), naj bi mlinsko-pekarska industrija odkupila 2,7 milijona ton, kar je za okoli pol milijona več, kot|SO ga odkupili lani. Toda mesec pred žetvijo je še veliko neznank, od katerih bo odvisen odkup pšenice. V zadnjih letih namreč odkup pšenice ni nikoli presegel 44 odstotkov letnega pridelka pšenice, saj so zaradi nizkih odkupnih cen kmetje s pšenico raje krmili živino ali pa pšenico mleli v zasebnih mlinih. Odkupne cene pšenice so zato prvi gordijski vozel, ki ga bo treba odvozlati pred začetkom žetve. Računi namreč kažejo, da odkupno ceno 9,50 dinarja za kilogram pšenice na primer v Srbiji v veliki meri požrejo previsoki pridelovalni stroški in da ta cena za srbske kmete ni več spodbudna. V Srbiji zato predla- Zemlja je največje naravno bogastvo Na zadnji seji zveznega komiteja za kmetijstvo so znanstveniki. povabljeni na razpravo o vzrokih stagnacije in ne-uresničevanja sprejetih planov kmetijske proizvodnje, soglašali v tem. da je zemlja naše največje naravno bogastvo, večje kot rudno bogatstvo, kajti ob veliki količini rud so rudne sestavine vendarle siromašne, obdelovalna zemlja pa je skoraj povsod prvorazredna in smo torej sami krivi, če nam ne daje toliko, kolikor more, kajti pridelek je odvisen od našega dela. To naše delo pa je takšno, da je proizvodnja nekajkrat manjša kot v razvitih deželah in da celo nekatera območja, kjer so pridelovali veliko hrane, zdaj že očitno nazadujejo. Zvezni komite za kmetijstvo je torej odprl vprašanje, kaj nam je storiti, da bi kmetijstvo stabilizacijsko delovalo na razvoj gospodarstva in družbe, namesto obratno, kakor je zdaj?! Tudi v kmetijstvu bodo namreč začeli razpravo o dolgoročnem programu stabilizacije gospodarstva, tako kot v ostalih dejavnostih, in s tem postavili težišče na dolgoročni razvoj od zdajšnjega kratkoročnega, ko še vedno nimamo niti družbenega dogovora za razvoj agroindustrijskega kompleksa, čeprav'je minilo skorajda že drugo leto tega srednjeročnega planskega obdobja. Teme, kijih je v zvezi s tem treba načeti, so namenili razpravi znanstvenega sveta, ki ga bodo formirali, potem pa tudi letnim novembrskim posvetovanjem o razvojnih vprašanjih kmetijske proizvodnje, da bi prišli do čim bolj ustrezne agrarne politike, v kateri bi kmetje končno dobili vlogo soustvarjalca in ne le objekta kmetijske politike. Taka razmišljanja kažejo, da se ne smemo.preveč navzeti političnega optimizma, daje kmetijstvo takšna zlata rezerva, da lahko vse drugo kar zanemarimo in nas pravzaprav ne bi smela vznemirjati naftna kriza, saj je lahko kmetijstvo naša nafta. Dejstvo, da je bila rast kmetijske proizvodnje v zadnjih tridesetih letih povprečno le za 2 odstotka letno, čeprav smo imeli desetletno obdobje (med 1955 in 1965), ko je bila stopnja rasti TUJCI SPRAŠUJEJO ZA DINARJE 10. JUNIJ 1982 banke so do marca za 100 naših dinarjev dajale 2,28 švicarskega franka, zdaj pa za isto vrednost dinarja dobimo 4,10 franka. Podoben je položaj v Londonu, kjer je dinar porasel za 15 odstotkov. Zdaj je treba za funt odšteli 84 dinarjev, še pred dvema mesecema pa so za funt zahtevali 97 dinarjev. Tudi frankfurtske banke odštejejo zdaj za ustrezno vrednost dinarjev več mark kot pred meseci — v tem zahodnonemškem gos- podarskem središču se je dinar povzpel za 10 odstotkov. Takšno gibanje dinarja na teh tujih »borzah« je očitno znamenje, da se povečuje povpraševanje po naši valuti, in sicer povpraševanje tujih turistov, ki se odpravljajo na oddih v Jugoslavijo. Toda tuji turisti bodo letos prvič tudi imeli možnost, da svoje čeke v Jugoslaviji takoj vnovčijo oziroma zamenjajo za dinarje, tako da jim dinarjev ne bo treba kupiti že v svoji državi. Jugoslovanske menjalnice bodo namreč letos z uvedbo tako imenovanih čekovnih tečajev na jugoslovanskem deviznem tržišču odkupovale čeke, ki še glasijo na tuje valute, in jih sočasno zamenjale za jugoslovanske dinarje. Novost bodo tudi menjalnice na magistralnih cestah, vendar jih bodo za zdaj imele samo Jugopetrolo-ve bencinske črpalke. tudi že 8,6-odstotna, nas opozarja na zanemarjenost kmetijstva, na mačehovski odnos, ki ga ne bomo zlahka popravili, kajti v kmetijstvu zdaj ne moremo računati na velike investicije, ki so potrebne za sodobnejšo kmetijsko proizvodnjo in je torej treba prihodnjih deset let pripravljati vse dejavnike kmetijstva na sprejemanje novih tehnologij, če bo gospodarstvo usposobljeno, da se odpre k izdatnemu investiranju v ta obetajoči razvoj. Zdaj smo pač tam, kjer smo: lani doseženi rezultati kmetijske proizvodnje so nižji od planiranih, letos pa tudi ne bodo večji, tudi če ne bo več suše. Lani in letos, v prvih dveh letih tega srednjeročnega planskega obdobja računajo s povečanjem kmetijske proizvodnje le za 2,5 odstotka, kar je za 2 odstotka manj kot je planirano in bi torej bilo najrealneje, da za 1 odstotek zmanjšamo načrte v kmetijski proizvodnji, pase tačas posvetimo boljši organizaciji za vnaprej. Namesto da še vedno čakamo na družbeni dogovor o uresničevanju politike razvoja agroindustrijskega kompleksa, ki je določen z družbenim planom Jugoslavije za obdobje do 1985: leta, bi lahko že doslej marsikaj več storili za uresničevanje priporočila skupščine SFRJ o samoupravnem združevanju kmetov in za njihovo hitrejše vključevanje v sistem samoupravnega združenega dela. Prav tako bi se že zdavnaj lahko lotili izboljševanja kmetijske proizvodnje na hribovskih območjih, če že vemo, da je tamkaj zapuščenih kakih 400.000 ha prej obdelovalne zemlje, kar daje skupaj z neobdelano zemljo na plodnejših območjih okrog 1.2 milijona hektarja, kar je zopet okrog 16 odstotkov vseh obdelovalnih površin oziroma osmina teh površin, med tem ko se je prebivalstvo povečalo za osmino. Znanstveniki kategorično trdijo, da je mogoče povečati kmetijsko proizvodnjo povsod, ne samo na velikih parcelah družbenega sektorja, torej tudi na majhnih zasebnih površinah, če so kmetovalci zares spodbujeni k večanju proizvodnje z združenimi silami, a brez nepotrebnega pokroviteljstva kombinatov in drugih velikih sistemov, ki so za sodelovanje s kmeti premalo zainteresirani in ga jemljejo pravzaprav le kot družbeno dolžnost* Z vključevanjem kmetov v graditev agrarne politike pa se seveda začne verižnp odpravljanje ovir pri sla- gnaciji kmetijske proizvodnje. Viktor Širec STRAN 3 od tedna MURSKA SOBOTA — Na prvi seji komiteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve, kije po daljšem premoru v novi sestavi obravnaval številna vprašanja s svojega področja, je bil v ospredju osnutek dokončne ureditve Moravskih toplic, kjer je v gradnji novi hotel, prav tako pa bo potrebno urediti tudi-kamp z okolico. Prav tako je bil v obravnavi tudi osnutek zazidalnega načrta za območje med Tišinsko, Kroško in Doblom, kjer bo poleg obstoječega kompleksa Agroservis in Slovenija ceste-Tehnika v novi industrijski coni v bodoče prostora tudi za drobno obrt in trgovino. Za stanovalce bližnjega Naselja XIV. divizije, ki ga od omenjanega industrijskega kompleksa loči le razbremenilni kanal, pa je bilo pomembno tudi odprto vprašanje izgradnje garaž, ki naj bi ga rešili v kar najkrajšem času. bb GORNJA RADGONA — Na skupni seji sta se sestali predsedstvi OK SZDL in občinskega sindikalnega sveta. Analizirali so marčne volitve in sprejeli sklepeza še boljše delovanje in uveljavljanje delegatskega sistema v občini. Gre predvsem za naloge, ki naj zagotovijo boljše izobraževanje nove delegatske garniture in s tem boljše delo delegacij. Kasneje sta se obe predsedstvi sestali še ločeno. vp LENDAVA — Na seji iniciativnega odbora za ustanovitev cestne skupnosti so ugotovili, da podpisovanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi gre prepočasi. Zakon o cestah nalaga vsaki občini, da ustanovi cestno skupnost na samoupravni in delegatski osnovi, zato so pripravili sporazum, ki naj bi ga podpisale vse OZD in krajevne skupnosti. Nova skupnost naj bi bila ustanovljena že v letošnjem letu, morala pa bo bolj poskrbeti za strokovno in redno vzdrževanje občinskih cest. GABERJE — Krajevna skupnost bo, če bo prišlo do obnove šole, finančno podprla ta projekt, saj vaščani želijo, da bi v vasi bila vsaj nižja stopnja osnovne šole. Sicer pa imajo v načrtih za to srednjeročno obdobje še ureditev telefonije, pločnikov ob glavni cesti in ureditev vaškega doma, ki so ga zgradili s skupnimi močmi vseh vaščanov. Vaške ceste so v glavnem asfaltirali. LENDAVA — Na seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Lendava so analizirali uresničevanje plana zaposlovanja ter osnutek družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva. Delovne organizacije morajo storiti več, da bodo uresničile program zaposlovanja, saj bo sicer prišlo do velikih težav in močnega povečanja števila nezaposlenih. Dogovor o pospeševanju drobnega gospo-darshva pa naj bi dejansko pospešil ta prizadevanja, saj bi se v tej panogi lahko zap(slilo precej mladih. LENDAVA Na seji izvršilnega odbora komunalne skupnosti občine Lendava so razpravljali o problematiki vračanja posojila za ceste, ki si jih občani plačali za urejevanje občinskih cest. Na seji so se pogovorili tudi o izgradnji avtobusne postaje v Lendavi, ki naj bi jo začeli graditi že v letošnjem letu. Gradnjo avtobusne postaje v krajevni skupnosti Lendava že dolgo pričakujejo, saj je bila načrtovana že v prejšnjem srednjeročnem obdobju. MURSKA SOBOTA — Ocenjujoč rezultate poslovanja združenega dela v murskosoboški občini, tudi vodstvi zveze komunistov in zveze sindikatov enotno podpirata stališča izvršnega sveta skupščine o nujnosti boljšega gospodarjenja v prihodnje, pri čemer je treba zaostriti odgovornost do spoštovanja dogovorov. V tem smislu je tudi imenovana posebna delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta, ki bo konkretno obravnavala posamezne primere odstopanja od začrtane politike gospodarske stabilizacije. M. J. MURSKA SOBOTA — Sodelovanje TOZD Vrtnarstvo podjetja Sobota in šol je že doslej obrodilo mnoge pomembne rezultate, zlasti pri varovanju človekovega naravnega okolja. V ta okvir sodi tudi sobotna delovna akcija učencev od petega do sedmega razreda osnovne šole Daneta Šumenjaka iz Murske Sobote, ki so pod strokovnim vodstvom delavcev TOZD Vrtnarstvo urejali cvetlične nasade ob cesti arhitekta Novaka in okolico gradu v parku. To je letos že druga takšna akcija učencev prve osemletke iz Murske Sobote, kar velja posebej pohvaliti. M. J. LENDAVA— Na seji predsedstva občinske konference SZDL Lendava so obravnavali potek uresničevanja zdravstvenega varstva v občini in Pomurju ter razpravljali o kriterijih za določanje manj razvitih krajevnih skupnosti v občini. Zdravstveno varstvo bo potrebno temeljiteje oceniti ter ponuditi večjo dostopnost tudi v specialističnih ambulantah. Dogovor o manj razvitosti krajevnih skupnosti pa je bil sprejet na pobudo občinske konference in izvršnega sveta; te skupnosti bodo deležne večje materialne pomoči za svoj razvoj. LENDAVA — Družbeno-ekonomski položaj v lendavski občini ni ravno dober, delovne organizacije premalo zaposlujejo, to pa ustvarja težave zlasti pri mladih, ki prvič iščejo zaposlitev. Več bo potrebno storiti za prestruktuiranje gospodarstva in hitreje razviti drobno obrt. Na sestanku s predsedniki krajevnih konferenc SZDL so se pogovarjali še o uresničevanju programov letošnje akcije NNNP ter o poteku javnih razprav o šolski mreži v občini. GORNJA RADGONA — Na zadnji seji IS SO so poleg zaposlovanja in poročila o poteku sanacije vinogradov obravnavali poročilu o komasacijah v Slaptincih in Lomanošah. To delo je komisija opravila nadvse uspešno. V razpravi pa je že — kot smo slišali na seji — tudi osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju občinske skupnosti za ceste, ki bi naj dobila zeleno luč že prihodnji mesec. vp do tedna OB DNEVU BORCA VABLJENI Z ZELENIM VLAKOM NA IZLET: Škofja Loka —Dražgoše—Kropa —Kranj Odhod: 3. julija ob 5. uri zjutraj iz Murske Sobote Prijave in informacije, za ta enkraten izlet, sprejemajo v poslovalnici TTG Murska Sobota, Titova 1, telefon: 21-189 in 21-296 Cena v predprodaji ugodnejša! GORNJA RADGONA GRENKA KAPLJICA Zimska pozeba 1980/81 je resno ogrozila socialno varnost 270 zaposlenim v družbenem sektorju vinogradništva, kot tudi velikemu številu zasebnih proizvajalcev, katerim je vinogradništvo glavni vir dohodka. Posledice so znane: izsekati in obnoviti je potrebno čez 187, sanirati pa 210 hektarjev vinogradov. Denar bi naj združili iz treh virov: republiškega sklada solidarnosti, enodnevnega zaslužka delavcev iz občine in sredstev rezerv občine. Za letos je načrt sanacije škode uresničen, saj je saniranih okrog 70 hektarov vinogradov od 187 najbolj uničenih, in to z republiškimi sredstvi. Ostalih 100 bi naj usposobili za vinsko trto v naslednjih treh, štirih letih. Tako so vsaj načrtovali. Verjetno pa načrtovano ne bo uresničeno. Zakaj? Cene obnove so skokovito narasle, zbranih pa tudi ni dosti več od polovice sredstev, ki bi jih naj prispevali delavci v občini z enodnevnim solidarnostnim delom. To akcijo je vodil občinski sindikalni svet. In, kakšen paradoks! Tudi ta ni, kot nekaj TOZD v občini, skoraj v vse SIS, še nekaj manjših organizacij s področja negospodarstva, kot tudi ostalih občinskih DPO, razen SZDL, nakazal teh solidarnostnih sredstev. Akcija torej ni bila speljana dosledno, verjetno vsi niso bili o njej na primeren način tudi obveščeni (razen tistih, ki so jo vodili, pa vendar niso ravnali solidarnostno) in jo bo potrebno nadaljevati. Kajti sicer bo daleč znana žlahtna kapljica kmalu pregrenka za vinogradnike v občini. Kaj pa storiti s površinami, ki jih tako kmalu ne bo mogoče obnoviti? Te bodo začasno uporabili za drugo kmetijsko proizvodnjo. V. Paveo S SEJE NALOŽBENE KOMISIJE Potrjenih več zahtevkov To pot — v torek — ta komisija pri medobčinski gospodarski zbornici ni imela lahkega opravka. Če na kratko povzamemo dnevni red: obravnavala je investicijo dograditev proizvodno-skladiščnih prostorov in nabavo strojne opreme za potrebe ZGEP Pomurski tisk, informacijo o investicijah s predračunsko vrednostjo pod 15 milijonov dinarjev, informacijo o pripravi programa prednostnih inve-sticij v Pomurju s predračunsko vrednostjo med 15 in 50 milijoni dinarjev, raziskovalno nalogo Prenos postopka za predelavo koruz-nice in slame v surova celulozna vlakna in krmilo za govedo v gospodarstvu, vnovič je obravnavala (in potrdila) investicijo v dogradi- tev hotela Lipa s termalnim kopališčem v Lendavi in — kar je prišlo še posebej na dnevni red — naložbena vlaganja v dograditev kapacitet za potrebe celodnevne šole v Radencih. Kot že ugotovljeno, je komisije tudi to pot potrdila predložene zahtevke, čeprav ob nekaterih — denimo omenjeni raziskovalni nalogi — ni manjkalo tudi kritičnih tonov. Vendar je to že poglavje zase, ki ga bomo temeljiteje obdelali v prihodnji številki našega tednika. Zato, da bi zadostili prvi informaciji, bo ugotovitev, kako zahtevno in odgovorno delo opravlja kdmisjja, kar prikladna. B. Ž. Pesa začela hirati Poročali smo že, da je letošnja pomladanska setev v Pomurju nadvse dobro uspela. Med drugim smo posejali doslej največ sladkorne pese. Leta je pozneje lepo vzklila in upravičeno smo si obetali visoke haktarske donose. Toliko bolj pa je zdaj presenetljiva vest, da je pesa pozneje začela hirati in mnogi kmetijci so ugotovili, da bo najboljše, če njive z onemoglo peso preorjejo. Tako so, na primer, na Kmetijskem gospodarstvu Rakičan že preorali 158 hektarjev njiv, zasajenih s peso in posejali nadomestno kulturo — koruzo. Enako so ravnali številni kmetje. Kje so vzroki, da je kakih 60 odstotkov posejane pese v Pomurju propadlo? Na to vprašanje v tem hipu še ne moremo dati uradnega odgovora, saj je posebna komisija šele v ponedeljek vzela vzorce zemlje in jih posredovala Kmetijskemu inštitutu v Ljubljani v laboratorijsko analizo. Inženir Siškovič z omenjene znanstvene ustanove je v posebni neuradni izjavi za naš list povedal da najbrž tiči vzrok v nepravilnem kolobarjenju. To z drugimi besedami pomeni, da so kmetijci v mnogih primerih peso posejali na njivah, kjer so imeli prej koruzo. Škropiva se še niso povsem razkrojila, za> kar je „krivo” tudi vreme, delovala so torej tudi na peso, zato je ta začela hirati. To je torej le trditev, ki ni laboratorijsko potrjena. V Pomurju in v Podravju smo si spomladi zelo prizadevali, da bi s peso posejali kar največ njiv. V naprezanjih smo zelo uspeli, žal pa je nadaljnji rezultat bolj klavrn. Škoda je velika. Š. SOBOČAN KAJ KAŽEJO TRIMESEČNI REZULTATI GIBANJA ZAPOSLOVANJA V OBČINI GORNJA RADGONA? 'i' Nič spodbudnega Z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine za obdobje 1981—1985 so za leto 1982 opredeljeni materialni okviri razvoja, ki bi jih naj doseglo združeno delo občine Gornja Radgona ob 1,9-od-stotni stopnji zaposlovanja, kar pomeni dodatno zaposlitev za 137 delavcev. TOZD pa so v svojih načrtovanjih šli še dlje, saj so planirali kar 3,8-odstotno rast, oziroma dvakrat večjo od resolucijske. Že pri tej nerealni številki, kar seje potrdilo že v prvem letošnjem četrtletju (TOZD so na novo zaposlili le 29 delavcev, oziroma le 11,5-odstotno uresničile plane), se vidi, da niso upoštevali kazalcev — rast družbenega proizvoda, dohodka in produktivnosti — od katerih je produktivno zaposlovanje tudi najbolj odvisno. Na občinski skupnosti za zaposlovanje, je trenutno 137 iskalcev dela. Ta številka sicer ni pereča, toda, povečala se bo verjetno že čez nekaj mesecev, ko mladina konča šolanje, še bolj pa v naslednjih letih. Se vedno je namreč v občini razkorak med zaposlovanjem in izobraževanjem, povezan še z neustreznim štipendiranjem profilov, ki jih gornjeradgonsko združeno delo ne potrebuje; ali vsaj ne toliko, kot jih bo na razpolago. Zato je še toliko bolj neopravičeno nadurno in pogodbeno delo, ki ga je v občini še vedno precej in ne le v proizvodnji. Na področju zaposlovanja v tej občini torej nič novega, še manj pa > spodbudnega, posebej za mlade. Ti se namreč vedno ne usmerjajo v poklice, ki jih to združeno delo, pa tudi širša družbeno politična skupnost potrebuje. In stanje ne bo nič boljše dotlej, dokler ne bodo pričeli odpravljati vzrokov za to. V. Paveo INA - NAFTA LENDAVA Razpisna komisija pri delavskem svetu TOZD Rafinerija RAZPISUJE v skladu s splošnimi samoupravnimi akti, Družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike v občini Lendava in sprejetim sklepom delavskega sveta TOZD prosta dela in delovne naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. OBRATOVODJE OBRATA TOPIL in 2. VODJE LABORATORIJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo višješolsko izobrazbo kemijske smeri — za kandidate pod točko 1 in visokošolsko izobrazbo kemijske smeri za kandidate pod točko 2, — da imajo najmanj 4 leta delovnih izkušenj, — da imajo dokazane organizacijske in vodilne sposobnosti, — da imajo ustrezne moralno-pblitične kvalitete in izpolnju- jejo pogoje po Družbenem dogovoru o temeljih kadrovske politike. Od kandidatov se pričakuje sposobnost organiziranja in vodenja ter aktivno zavzemanje za razvoj samoupravljanja. Kandidati bodo imenovani za dobo 4 let. Pismene ponudbe s potrebnimi dokazili sprejema kadrovska služba INA — Nafta Lendava, Rudarska c. 1 — z oznako ,,Za razpisno komisijo", 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku objave. Skupščina skupnosti pomurskih občin EMIL KUHAR — novi predsednik V Lendavi, kjer je bil doslej tudi sedež skupščine skupnosti pomurskih občin, so pred dnevi razpravljali o uresničevanju zdravstvenega va’rstva v Pomurju, izvolili pa so tudi novega predsednika skupščine. To funkcijo bo imel odslej Emil Kuhar, predsednik občinske skupščine. Ljutomer. Delegati. zlasti iz radgonske in lendavske občine, niso soglašali z nekaterimi trditvami v poročilu o uresničevanju zdravstvenega varstva, saj je po njihovem mnenju poročilo izdelano le z zornega kota pomurskega zdravstvenega doma. Učinkovito bo potrebno uveljaviti svobodno menjavo dela in tako zagotovi ti tudi večji gmotni položaj zdravstva. Spre; meniti bo potrebno tudi odnos do zdravja, zlasti v organizacijah združenega dela. Kot že rečeno, bo sedež skupščine skupnosti pomurskih občin v sedanjem mandatu v Ljutomeru, tako kot doslej pa bo razpravljala o najbolj pomembnih vprašanjih razvoja regije. Jani D ram nn mbhm m® me Visoko odlikovanje J I ALOJZU BENKU Predsednik skupščine občine Murska Sobota Martin J Horvat je na krajši slovesnosti izročil visoko odlikovanje — red dela z zlatim vencem — Alojzu Benku, s katerim ga g I je za dolgoletno družbenopolitično delo, zlasti pa za nje-1 I gov prispevek pri razvoju zadružništva, odlikovalo g predsedstvo SFRJ. Slovesne podelitve odlikovanja tova-rrišu Benku so se udeležili tudi predstavniki družbenopo-| litičnih organizacij murskosoboške občine. M. J GORNJA RADGONA — Na prvi skupni seji sta se sestala zbor rabnikov in zbor izvajalcev skupščine III. mandata občinske socialnega skrbstva Gornja Radgona. Po poročilu o delovanju skupse in njenih organov v preteklem mandatu so izvolili nove organe zburo g(j skupščine in delegata za skupne organe in prvo sejo občinske skupn socialnega varstva. Imenovali pa so tudi začasnega vodjo skupnin kovnih služb SIS družbenih dejavnosti in opravili nekatere tekoče zaoe V spomin Jožetu Kosarju občestva vtkal dragocena snovanja svojega uma in svoje človečnosti. V metropoli severovzhodne Slovenije Jože Košar uteleše-val osebnost vzgojitelja, organizatorja in politika kulturnega življenja, dalekovidnega založniškega usmerjevalca in izjemno tenkočutnega prevajalca. Te njegove vrline, predvsem pa njegovi dosežki na omenjenih dejavnostnih področjih, so znani po vsej Sloveniji. Njegova modra in prodorna misel, njegova čustvena naravnanost pa je neenkrat zrcalila tudi utrip življenja na rodni grudi — v pokrajini, ki jo dandanašnji povezuje reka Mura. Ne samo kot predsednik nekdanjega sklada Štefana Kovača (po združitvi soboškega in mariborskega okraja), tudi prej in pozneje je Jože Košar na kulturnem področju (bil je predsednik dejavnega sveta za kulturo) z odprtim srcem pomagal dejavnikom regije. Kot človek širokm obzorij je odklanjal provineto ni primitivizem, bil Pa J zagnanljubitelj žlahtnih Prv' kulturne dediščine in spodit jevalec naprednih tokov ku turnopolitičnih dejavnosti pri ' ških in prekmurskih ustvarjal' cev. Velikokrat je bil lu, prepričljiv- in uspešen lol^ avtentičnih prizadevanj za . trejši napredek pomurske reg je, katere razvoj je spremi] zvesto in poglobljeno. Veliki kulturni delavec, * se mu je življenjska pot 20 je v Stročji vasi pri Ljutomeru/, zdaj odšel brez Posn,„ic. koračnic in zvenečih hval Pridružil se je plejadi zas f nih sinov Prlekije, ki so sy J delo vgradili v zaklad"* slovenske kulture in nja lepšega jutrišnjega a Zato bi lahko z besedi, rimskega pesnika ^°.rac![r\»al mu je s svojimi verzi odk, širjave človeškega duha. J H, da si je s svojim d.g postavil »spomenik. VdJ od brona«. To delo in v -1 jj zaobsežena človečnost najeM-zavezuje k ohranjanju nJ STRAN 4 VESTNIK, 10. PRIHAJA CAS ZA AKCIJO Slavnostna seja v počastitev 26. občinskega praznika je bila prilika, da seje Ozvald Tučič, predsednik OK ZKS Ljutomer, v svojem govoru ozrl na pot, prehojeno od prejšnjega praznika pa do danes. Ugotovitev, da je le: tošnje praznovanje minilo brez otvoritve kakšnega pomembnejšega objekta ni nič ' novega. Kljub temu pa je vendar pričakovati, da bodo že letos v Ljutomeru praznovali z delovnimi zmagami. Gospodarske težave so resno ogrozile vse investicijske načrte in potrebno bo premisliti ° upravičenosti nekaterih naložb. Premisliti pa bo potrebno tudi o tem, kako graditi bolje in hitreje na področju, ki bo omogočilo boljše zaposlovanje, dvig produktivnosti ... Na področju utrjevanja delegatskega sistema so delegati občine Ljutomer naredili velik napredek, kar je bilo že večkrat dokazano (referendum, volitve ...), kljub pomanjkljivostim, ki so bile prisotne dve mandatni obdobji. In sedaj je čas, da delegati tretjega mandata te pomanjkljivosti odpravijo in naredijo kvaliteten korak v uveljavljanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov. Občina Ljutomer se že vrsto let odpira navzven in Na slavnostni seji zborov skupščine občine, skupščine SIS in DPO občine Ljutomer so podelili tudi letošnja družbena priznanja. Dobitniki so: Kolektiv OŠ Cvetko Golar za petindvajsetletno delo in uspehe na področju vzgoje in izobraževanja duševno lažje prizadetih otrok. DO Imgrad Ljutomer za uvajanje novih tehnoloških procesov in uspehov na področju gospodarstva, Franc Štrakl za osemletno delo v funkciji predsednika SO Ljutomer in uspehe, ki jih je občina Ljutomer dosegla na področju gospodarskega razvoja in razvoja odnosov z drugimi občinami. Letos so podelili tudi dve pismeni priznanji: Društvu invalidov Ljutomer za aktivno delo na področju uveljavljanja invalidnih oseb, Pihalni orkester KUD Ivan Kavčič Ljutomer za 60 let aktivnega dela na področju kulture. darskem, družbenopolitičnem in kulturnem sodelovanju. To so le nekateri poudarki iz govora na slavnostni seji, na kateri so podelili tudi letošnja občinska družbena priznanja. Podobne ugotovitve je v svojem govoru iznesel tudi Emil Kuhar, predsednik SO Ljutomer, kije na osrednji proslavi na Glavnem trgu v Ljutomeru predstavil zgodovino pihalnega orkestra KUD Ivan Kavčič, katerega 60-letnica je bila tudi eden od osrednjih dogodkov v praznovanju občinskega praznika. V svojem govoru je poudaril pomen tega ansambla za razvoj kulture v občini. Občinski praznikje bil posvečen tudi 90-letnici rojstva predsednika Josipa Broza Tita. mala anketa TUDITOKRAT NEPOZABNO V soboto, 5. junija, smo se ponovno popeljali na izlet z Vestnikovim vlakom. Z nami je tokrat potovalo tisoč Pomurcev na Koroško, mnogi pa, žal zaradi omejenega števila, niso mogli na vlak. V tolažbo tem naj zapišemo, da že razmišljamo o izletu prihodnje leto, saj se tradicija ne sme prekiniti, zato jih še čaka priložnost. Tudi letos je bilo na izletu prijetno, vtisi so nepozabni, to pa potrjujejo tudi izjave udeležencev, ki smo jih izbrali povsem po naključju. Prejšnji teden je izvršilni odbor LB Pomurske banke •r’ed drugim obravnaval uresničitev plana za prve 4 mesece ter v zvezi s tem tudi kreditno in likvidnostno probie-matiko OZD. Ugotovljeno je, da so ugodna gibanja po-rasta sredstev omogočila tudi porast kreditov pri banki, ki Pa so z dokumenti posojilno-denarne politike omejeni. «vršrtev letnega plana porasta sredstev banke za 51 od-“°tkov je tako'omogočila zadovoljiti veliko povprašava-•^predvsem po obratnih kreditih, ki bi naj omogočali P*bavo surovin in repromateriala in kreditirali prodajo wielkov. Tako bi se lahko v banki-povečali vsi krediti do '4-1982 samo za 6,5 odstotka, so se pa za 9,5 glede na Ja’p "C *n sicer, izvozni za 28, za kmetijstvo za 18, stah za 33 odstotkov, stanovanjski za 50, investicijski pa »a 2,4 odstotka. Izvršilni odbor ugotavlja, da obstajajo v OZD še notra-je rezerve, kar dokazuje tudi posebna analiza, ki jo prijavljajo v banki, ki bazira na izračunu potrebnih obratnih ba* u CV HOtmativih gospodarske zbornice in združenja n v' ie namreč, da imajo OZD vezane kredite v Prekomernih terjatvah, prekomernih zalogah, in to pred-sem v gotovih izdelkih, in podobno. Analiza naj bi poka-"“a enakopravnost v odobravanju kreditov in ker se mora s plasmani uskladiti z limitom posoji!no-de-aame politike, bo morala zniževati kredite, in sicer selek-t^no' "Kosnovi te analize ali upoštevanja sprejetih priori-Pa b Paskih dokumentih. Primanjkljaj obratnih sredstev morale OZD poleg sprostitev notranjih rezerv naro^Wati pri poslovnih partnerjih za tako imenovano tudi h«?0 p,o’zvodnjc ali v predplačilu, kot to prakticirajo v Itn™- ite!b naših OZD. Predvsem je to pereč problem prodam StVU' k*er Približno 80 odstotkov pridelane hrane tirani,, n.a dru9a območja. Prvi primer dogovora o kredi-Potrož^L”,Zvodn^e sladkorne pese je bil dosežen z velikimi ziran t- s,at,korja v Ljubljani in upamo, da bo tudi reali-75 milijon^ •** kot predplačilo zbrali za naše območje ^dročju kreditiranja občanov so prav tako bili osnovi n0kat6ri sklepi, ki omogočajo občanom, ki so na kredit' ?r°dai® deviz z vezavo dinarskih sredstev dobili iniaio ’ - .del kredita lahko odplačajo z depozitom, ki ga teni bankL Gre za precejšnjo ugodnost za občane. O ni|kar me najbolj veseli, pa je dobra organizacija vlaka in sprejem v krajih, v katere pripotujemo. 1000 ljudi ni enostavno prevažati iz kraja v kraj, na takšno potovanje se je treba dobro pripraviti. Vam je kot kaže tudi tokrat uspelo, saj smo s Koroškega prinesli kar najboljše vtise. Videli smo dokaj veliko, spoznali nove kraje. JANEZ KERČMAR, doma iz Kukeča, je bil z Vestnikovim vlakom že 6-krat. Lepo se mu zdi na vlaku, zato potuje z njim, če le more, če mu bolezen ne prepreči, zakaj v njegovih častitljivih letih se to rado zgodi. Kljub letom pa je Janez še dokaj čil in med vestnikovci se dobro počuti. Rad spoznava nove kraje, nove ljudi in običaje. Tokrat smo obiskali prelepo Koroško, videli smo tamkajšnjo industrijo, spoznali ljudi in nekatere kraje, ki so bili pomembni v naši novejši zgodovini. Janez zatrjuje, da bo tudi v prihodnjem letu potoval z nami, saj smo kot velika družina, ki se odpravlja v nove kraje, k novim prijateljem. IVAN JEREBIC, doma iz največje panonske vasi Odranci. Tudi on je že potoval z Vestnikovim vlakom in vselej mu je bilo všeč. Kljub 71 letom se vsako leto hrabro poda na pot, saj ve,da je Vestnikov vlak dobro organiziran, poskrbljeno je tudi za morebitno zdravniško pomoč, pa tudi žejni in lačni nikoli nismo ostali. Vestnikov vlak je obiskal že skoraj vse kraje v Sloveniji, videli smo veliko novega. Človek je pač vedno radoveden, kako živijo ljudje v drugih krajih, kaj delajo. Ideja o Vestnikovem vlaku je bila torej dobra, to pa vsako leto potrjuje tudi število udeležencev. OLGA KUZMA, iz Borejec, potuje z Vestnikovim vlakom, če le more, saj se na njem vedno dobro počuti, ob tem pa spozna ' še nove kraje. Lepo je bilo na morju in v vseh drugih krajih, ki jih je obiskal Vestnikov vlak. Tudi tokrat je bilo lepo, saj smo spoznali lepe koroške kraje. Bilo je sicer malo prevroče, toda tudi to spada v program, saj je vreme pač nemogoče načrtovati. Vestnikov vlak naj vozi še naprej, saj nas je še veliko takih, ki bi radi potovali, to pa je najboljši način, da spoznamo nove kraje, nove ljudi in običaje. KAROLINA FRANKO, doma iz Markiševec spada med tiste, ki so vestni Vestnikovi bralci in potniki vsakoletnega vlaka. Z Vestnikovim vlakom je bila že 6-krat in še bo šla, saj se na takih potovanjih kar dobro počuti. Ko pridemo domov, po navadi veliko pripovedujemo, kaj smo videli in kaj doživeli, to pa navdušuje nove kandidate za potnike Vestnikovega vlaka. Vlak je bil vedno dobro organiziran in čeprav letos ni bilo tradicionalnega srečelova, smo se imeli lepo. Skratka, z Vestnikovim vlakom radi potujemo. Jani Dominko STRAN 5 *____... BREZ VEČJEGA VPLIVA Delavci vedo Namen tokratne okrogle mize v uredništvu našega tednika je bil, da skušamo dognati, kako pri občinskih komitejih Zveze komunistov Slovenije v Pomurju delujejo aktivi komunistov delavcev-neposrednih proizvajalcev, ki morajo — po statutu — zagotoviti vpliv neposrednih proizvajalcev na oblikovanje in uresničevanje politike zveze komunistov. Prav posebej pa nas je zanimalo, kako se po organizacijah združenega dela zaposleni vključujejo v dolgoročni program gospodarske stabilizacije. Tako smo se pred 12. kongresom ZKS — ta bo od 26. do 29. junija v Beogradu — sešii za okroglo mizo Vestnika: Silvo Černjavič, živilski tehnik v tozdu Mesoizdelki Kmetijskega kombinata in sekretar aktiva iz Gornje Radgone, Slavko Golob, tehnolog v tozdu Bivalne enote Avtoradgone in sekretar osnovne organizacije ZK, Štefan Šeruga, strojni delovodja v Panoniji in sekretar aktiva iz Murske Sobote, Helmut Vidic, inženir varstva pri delu in prejšnji sekretar osnovne organizacije ZK v Panoniji, Jože Polak, elektrodelovodja v Elektru in sekretar aktiva iz Ljutomera in Marjan Sovič, strojni tehnik v Tehnostroju in sekretar osnovne organizacije ZK v tozdu Proizvodnja v Tehnostroju in sekretar osnovne organizacije ZK v tozdu Proizvodnja v Tehnostroju Ljutomer. Iz urednisštva tednika pa sta v pogovoru sodelovala odgovorni urednik Ludvik Kovač in Branko Žu-nec, ki ga je vodil in pripravil za objavo. Za iztočnico smo si izbrali položaj delavca na delovnem mestu s treh vidikov: samoupravnega, delegatskega in političnega. V Mesoizdelkih se počutijo prikrajšane, saj so vse cene mesa in mesnih izdelkov administrativno določene, posebej prodajne, SILVO ČERNJAVIČ: »Kolektiv v Mesoizdelkih ima poprečno starost 28 let. Delavni smo, trudimo se in zato se nikomur ne bomo pustili, da bi nas zavajal.« medtem ko se nabavne iz dneva v dan spreminjajo. Tako prihaja do precejšnjih nesorazmerij, kar najbolj zadene delavca. Ta, navzlic večji produktivnosti, na cenovno politiko nima večjega vpliva. V klavnici imajo vpeljane klavne linije, na Katerih so delavci normirani, norme pa se izračunavajo in prikazujejo mesečno. Izostankov z dela ni zaskrbljujoče veliko. Ce zmanjka surovin ali repromaterialov, delavcev ne pošljejo na tako imenovan prisilni dopust, marveč jih prerazporedijo na druga dela in naloge, nenazadnje tudi na teren. Pri tem ni nihče prikrajšan pri osebnem dohodku. Bistveno drugače je v Panoniji, kjer zna biti izpad v dobavi reprodukcijskih materialov izredno pereč problem. Prerazporeditev delavcev ni mogoča, ostajajo doma, dobijo 70-odstotno plačilo (ali OD} z obvezo, da morajo ure, ko zaradi pomanjkanja surovin ali materialov niso delali, kasneje Pri občinskem komiteju ZKS deluje aktiv komunistov delavcev — neposrednih proizvajalcev, in sicer z namenom, da bi zagotovili vpliv neposrednih proizvajalcev na oblikovanje in uresničevanje politike zveze komunistov. Člane aktiva izvolijo osnovne organizacije zveze komunistov iz temeljnih organizacij združenega dela iz gospodarstva. Mandat članov aktiva je dve leti in je usklajen z volitvami v osnovnih organizacijah zveze komunistov. Aktiv voli sekretarja in sekretariat aktiva. Sekretar aktiva se vključuje v delo občinskega komiteja zveze komunistov in njegovega predsedstva. Občinski komite in predsedstvo občinskega komiteja zveze komunistov morata v aktivu zagotoviti razpravo in oblikovanje predlogov in stališč o pomembnejših odločitvah občinskega komiteja, zlasti kadar odločitve vplivajo na družbenoekonomski položaj neposrednih proizvajalcev. Ce občinski komite ali njegovo predsedstvo ne sprejmeta predloga aktiva, morata o tem obvestiti aktiv in osnovne organizacije zveze komunistov ter razložiti, zakaj ga ne sprejmeta. (27. člen statuta ZKS). nadomestiti. Režijski delavci sicer dobijo 100-odstotno plačilo (ali OD), vendar pa morajo pzneje, ko materiali ridejo, več in bolje delati na piipravi dela za proizvodnjo. V Avtoradgoni si v primerih izpad pri surovinah in repromate-rialih pomagajo podobno kot v Mesoizdelkih. Delavce namreč, denimo iz tozda Bivalne enote, prerazporejajo in usmerjajo na podobna dela in naloge ali v proizvodnjo polizdelkov. Skupne službe so na podlagi dohodkovnih povezav odvisne od proizvodnje — kolikdr naredijo, toliko so plačane. Sploh pa v Avtoradgoni doslej večjih zastojev ali motenj v proizvodnem procesu ni bilo, če pa že, so se zaposleni često zavestno odločili, da bodo delali — spričo nastalih potreb — tudi ob sobotah in celo nedeljah. ŠTEFAN ŠERUGA: »Naša delegacija v Panoniji je bila med najaktivnejšimi, kar nekaterim na občini ni bilo povšeči. To so nam večkrat tudi očitali, vendar smo vztrajali.« OD DELA DO „MOŽGAN-SKEGA CENTRA” Sila pospešeno ubirajo razvojne korake v ljutomerskem Tehno-stroju. Tega so se lotili širokopotezno, saj so na nedavnem novosadskem sejmu že predstavili paleto svojih proizvodov. Načrtno so se lotili socialne problematike delavcev, zlasti pa korenito posegli v delitev sredstev za osebne dohodke in nagrajevanje po delu in rezultatih dela. Vsak mesec preverijo doseganje zastavljenih planskih ciljev in v tej zvezi posameznikovo oziroma kolektivno delovno uspešnost in probuk-tivnost. Vse se da izračunati, zatrjujejo, pri. čemer si pomagajo z ameriško metodo, imenovano Work faktor. Doslej so jo uvedli že v dveh oddelkih (razrezi materialov in linija 4-tonskih priko-tlic), ravno zdaj pa jo končujejo za oddelek mehanske obdelave. Pozneje jo kanijo prenesti še na linijo kolesnih sistemov. Sčasoma bodo poskušali spremeniti in predvsem posodobiti nekatere proizvodne programe, saj so spoznali, da ni perspektive v delu, marveč razvijanju lastnega znanja in umskega potenciala v kolektivu. V naših izdelkih je 77 odstotkov stroškov, od tega čez 65 odstotkov samo v repromaterialih, zelo malo pa je lastnega dela. Ker je. pri nas material zelo drag, bi lahko za tuji trg delali zastonj, pa bi še vedno pridelovali izgubo,” je ugotovitve podkrepil Marjan Sovič. Ta čas namensko kupujejo stroje in strojno opremo, pri čemer tesno sodelujejo s strojnima fakultetama iz Ljubljane in Maribora, da bi razvili sodoben program hidravličnih cilindrov, ki jim jih je dosedaj izdelovala Petoletka iz Trstcnika. Poleg tega snujejo razvojni oddelek za vso delovno organizacijo kot nekak ,,možganski center”, kjer se bodo našli konstruktorji, tehnologi, projektanti in drugi strokovno usposobljeni kadri. Poprej so bili namreč dobesedno razmetani po vseh mogočih oddelkih. ZDRUŽEVANJA IN RAZDRU-ŽEVANJA Priče smo bili zagretemu soočanju izkušenj glede združitvenih teženj v gospodarstvu pomurskih občin. Bolj ali manj znane so zadrege ljutomerskih lesarjev, soboških gradbincev in gor-mjeradgonskih kmetijcev (Vinogradniško gospodarstvo Kapela). O slednjih — reproveri- JOŽE POLAK: »Tiste organizacije združenega dela, ki dobro poslujejo, imajo tudi dobro razvito delo družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in delegacij.« ga in dohodkovni odnosi med vsemi štirimi tozdi v Kmetijskem kombinatu — smo dognali, kar javnost že pravzaprav pozna. Da v tozdu Mesoizdelki kot ,,finalistu” v reproverigi vztrajno in neizbežno ,,pridelujejo” izgubo, je Silvo Černjavič ponazoril z naslednjim podatkom: nabavna cena za kilogram mladopitanega goveda je 68 dinarjev, prodajna 120 dinarjev, razlika je 52 dinarjev, preračunana na 500 kilogramskega bika to nanese 26 tisoč dinarjev izgube. Vskočil je Helmut Vidic rekoč, da bi se morali pri združitvah znebiti nepotrebnih formalizmov. Domiselno je menil, da ,,ima Panonija na realizacijo v višini 110 milijard (starih seve — op. pis.) od IMP le en sladkorček v kavi”. Pa še, da se v teh časih najbolj splača razvijati drobne, a sodobne programe, ki jim je zagotovljena bodočnost. V soboškem gradbeništvu so veliko moči porabili za iskanje težav in slabosti v tako imenovanih zunanjih dejavnikih, manj pa za to, da bi jih poiskali pri sebi. To pa jih je tudi malone pokopalo, ni skoparil s kritičnimi presojami sekretar aktiva iz Murske Sobote Stefan Šeruga. Je pa v isti sapi dostavil, da jim tudi v tej gospodarski dejavnosti ni bilo prizanešeno z motnjami v preskrbi s surovinami in nekaterimi materiali. Hudo polemičnih tonov se je pomenek navzel ob bolniških izostankih z dela, o čemer je padlo precej krepkih. Nazadnje smo mestoma jako kočljiva Navzočih ni nič manj izzvalo vprašanje: če primerjate delegata DILEMA O KADRIH — KDO JE VAŽNEJŠI? ali pa pozabijo in tako ostane delegat brez stališča. Ponekod sicer že imajo organizirana tajništva samoupravnih organov, vendar je to le pol poti do cilja. SLAVKO GOLOB: »Za nočno delo oziroma delo na prost dan — recimo ob sobotah in nedeljah — se zaposlenim v Avtoradgoni obračuna ustrezna stimulacija. Nihče ni prikrajšan.« pomagajo in.— kar je problem številka ena — preveč je najrazličnejših forumov, inštitucij in podobnega. , To bi se dalo podkrepiti z več podatki. Vsega je pač enostavno preveč, da o učinkovitosti, koristnosti le-teh niti ne govorimo. Sicer pa je očitna vzročno-posledična zveza: kjer je osnovna organizacija ZK aktivna, je aktivna tudi delegacija, kjer pa komunisti niso dejavni je tudi delovanje delegatov in delegacij šibkejše. Je pa še nekaj res: kjer so močnejši, večji kolektivi, premorejo boljše kadre in so na recimo skupščinskih zasedanjih njihovi delegati glasnejši, medtem ko za manjše kolektive tega ne bi mogli trditi. Naj ugotovitve še nekoliko razširimo! Delavci še vedno premalo poznajo stvari in probleme, ki so na dnevnih redih zborov občinskih skupščin. Navzlic skladovnicam gradiv še nimajo možnosti, da bi se dokopali do bistva stvari, zato seveda običajno sprejmejo vse odločitve, ki so že vnaprej pripravljene. Malokdaj. se zgodi, da kakšna predložena rešitev ne bi bila tudi sprejeta. Dlegacije v tozdih se skorajda ne sestajajo, ne obravnavajo gradiv, da bi zavzeli določena lastna stališča, zato se delegat kajpada odloča za tisto, kar mu ponudijo na zboru združenega dela skupešine občine. Po drugi strani pa je res, da delavec gradiva ne zmore prebrati med delovnim časom, zato često prosi, da mu pri tem pomagajo strokovne službe. Tod pa marsikdaj za to nimajo časa Pod pojmom gospodarske stabilizacije ne smemo razumeti' sprememb, ki naj bi skaljene tokove gospodarstva povrnile v nekdanji »trdni« položaj, ne gre zgolj za popravljanje napak, ki so povzročile motnje, in za ponovno vzpostavljanje prejšnjih odnosov v družbeni reprodukciji, v položaju delavskega razreda in v odnosih v njem samem, v razporeditvi gospodarske in družbene moči in še neposredneje — v prejšnjih odnosih pri ustvarjanju in delitvi družbenega proiz voda. Gre za gospodarski in družbeni položaj, katerega vzroke bi morali osvetliti v njihovi celovitosti in soodvisnosti (ne gre samo za gospodarske vzroke), pripraviti odgovore, ustrezne takšnemu položaju, in jih uresničiti prek mehanizmov sistema in gospodarske ter socialne politike. Oboje pa bi morali doseči,na temelju kritične analize položaja in bistvenih procesov, ki potekajo v družbi in gospodarstvu pa tudi sil, ki na te procese odločilno vplivajo. (Iz Izhodišč dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije j. HELMUT VIDIC: »Od IMP ima Panonija zdaj na realizacijo 110 milijard starih dinarjev samo en sladkorček v kavi. Pri združitvah velja biti previden in preudaren.« za delavski svet tozda in delegata a zbor združenega dela skupščine občine — kateri je za delavca pomembnejši? V resnici gredo najboljši kadri v delavski svet tozda, nato delovne organizacije in kar ostane so delegati za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in zbor združenega dela. Ponekod so kadrovamje zastavili nekoliko drugače. Med delegati oziroma člani delavskega sveta je tudi delegat za zbor združenega dela. Pozna širšo problematiko v občini in lahko veliko bolj poznavalsko sooča interese, hotenja in sodeluje pri usklaje POBUDA ZA MEDOBČINSKI SVET ZKS ZA POMURJE V sklepnem delu pomenka za Vestnikovo okroglo mizo smo se dotaknili še sodelovanja me aktivi v regiji. Dognali smo, da tega doslej ni bilo, spričo številnih, sorodnih problemov in težav, pa bi ga veljalo vpeljati. Nekaj podobnega imajo namreč že v podravski regiji« točneje na območju mariborskih občin. Najprikladnejše mesto za tovrstno povezovanje in sodelovanje bi utegnil biti medobčinski svet ZKS za Pomurje. Tako bi lahko izmenjavali izkušnje, družno reševali probleme, posebej ko gre za tozde v različnih občinah (na primer Mura) in podobno. S skupnimi močmi bi več dosegli. vanju odločitev in oblikovanju stališč. V tem pogledu je bil sila oster Silvo Černjavič, ko je govoril o kadrovanju v aktive. Po njegovem mnenju bi morali tistega člana oziroma delegata v aktivu, ki se parkrat ni udeležil seje aktiva, partijsko kaznovati, nemata celo kar z izključitvijo iz zveze komunistov. Helmut Vidic mu je rahlo ugovarjal z ugotovitvijo, da so tudi'na forumih ljudje, ki ne delajo dobro in bi tedaj morali začeti tam ,,zgoraj”. Omenjeni dialog je sprožil razpravo o sestajanju in delovanju aktivov komunistov delavcev — neposrednih’ proizvajalcev v pomurskih občinah nasploh. V Ljutomeru se je aktiv v letu in pol sestal vsega petkrat. Cesto jih je pestila nesklepčnost in kaže, da niso imeli najbolj srečne roke pri izboru kadrov. Pa tudi v sami vsebini dela bi bilo mogoče marsikaj izboljšati, saj so člani najčešče zgolj obravnavali , gradiva za seje občinske konference ZK, brez da bi sami imeli kakšne konkretne predloge in pripombe. Je pa sicer sodelovanje z občinsko konferenco dokaj zadovoljivo utečeno. V Murski Soboti so se v obdobju 1978—1982 sestali kakih 15-krat. Na občinsko konferenco ZK so naslovili več koristnih predlogov, ki jih je ta tudi dala na dnevni red. Tako je recimo šlo za problematiko ekonomskih stanarin in stanovanjsko problematiko delavcev in še nekatera druga odprta vprašanja in probleme, ki so zadevala socialni položaj zaposlenih v združenem delu. V Gornji Radgoni se je aktiv ponavadi Sestal pred vsako sejo občinske konference ZK in pretresel vprašanja, ki jih je obravnavala. Letos se je sešel že dvakrat. MARJAN SOVIČ: »Perspektiva ni v delu, marveč v si ,nem raziskovalnem naporu in vlaganju v lastne kadre, razvijanju sodobnih programov in sodobni tehnološki obdelavi.« (Foto: A. Albert) STRAN 6 VESTNIK, 10. JUNIJ kulturna obzorja PREJELI SMO: Jubilejno srečanje se je izteklo . V aprilu je v lendavski občini potekalo področno XXV. srečanje Sfedaliških skupin Slovenije. Tega srečanja ne obujam zgolj zato, ker so ue v Vestniku o njem le kratke informacije, marveč iz dveh razlogov: ?ajPrej želim kot član republiškega odbora Združenja gledališkihskupin lovenije širšemu občinstvu v kratkih obrisih nanizati nekatera razmi-janja o predstavah in misli z okrogle mize, kije bila ob koncu srečanja, pa posebej opozoriti na dve predstavi s tega srečanja, ki sta vršceni na jubilejno zaključno srečanje, kije bilo prejšnji teden v Škofji °ki Dejstvo je namreč, da ena sama odrasla predstava zastopa seve-ovzhodno Slovenijo (mariborska Lažna Ivana), kar je pomembno, da P°leg lutkovnih predstav zastopajo Pomurje mladi iz Puconec s pred-av? HOČETE IGRATI Z MANO. Pa začnimo pri tej igri, ki jo je apisal Marcel Achard svoji hčerki, in ji z njo želel in v veliki meri tudi nekatera življenjska spoznanja o svetu, bivanju in še “9 ° ljubezni. Skozi igro, ki sejo gredo dva cirkuška klovna mlada abelle in gledalec Avgust v zgoščeni obliki privrejo ta spoznanja v nas. eziser predstave Jože Gutman, likovni pedagog iz Puconec, je do ”°sti doumel idejno izhodišče predstave, skupaj z igralci pa tudi 2a • no analiziral tekst, odnose med osebami in z izrednim občutkom Pcnorm Drestave. usoel dramaturški lok, ki se proti koncu razklene v - r°mo upočasnitev, obdržati v napetosti. Iz pompozne klovniade na cirt Se svet zo$' na odrski prostor, ki je del notranje Vei?i e arene. Dionizični svet se spreobrne v apolinično razmišljanje in Zah ar $e te®a SP'°^ ne zavemo. Igralci nas uspevajo s klovnovskimi gagi k° Pa tekst dobiva melodramatične prvine, ostajajo vseskozi rvi0-v distanci, kar je bistveno za izrazno moč celotne predstave. g Odlična igra obeh klovnov, ki ju igrata Drago Franko in Emil raz VeC pa tud* radoživa Isabelle Jane Kuharjeve so nedvomno za naše TaT ere ^due kreacije, medtem ko je bil v vlogi Avgusta mladi Borut ljukJen v nekoliko manj ugodnem položaju, saj je z izpovedovanjem tavJ2?1 nastopil takorekoč golorok in mu miselnih preobratov ni uspelo in n 6 - ktno plasirati, kot je to šlo od rok klovnoma. To je opazno v igri za kt^’ katere menjavanje ustvarja dinamiko do tragičnega konca, naibr re®a s® Je °dločil režiser Gutman. Najmanj hvaležna in tudi vnet° J vPra^j’va je vloga Lokic, ki jihje režiser vključil v dogajanje kot jasen reZ0ne!Je dogajanja. Lepa in funkcionalna scena je omogočila gledaRv1^rl^OV't Potek dogajanja na odru. Skratka: sporočilno bogate, dališk *° u$nk°vita predstava, kije sad osveščenega, sodobnega gle-Kega prepričanja. Prav tako prepričanje je gnalo slovesnko skupino rosnetek iz Oddaje v živo. Gledališkega društva iz Lendave, vendar v aktualno spor usmerjeno repertoarno iskanje. _ . v ŽIVO je selektor Ma- Lendavsko izredno uprizoritev OD za iokajno obarvano ian Belina na kratko nekako takole opred • g -0 skupine. To je Predlogo, ki ima svoj pomen tudi za >gr UDrizoritvenih ambicm ^edaiijče za vsakdanjo rabo brez Ani u anomalij in zabavi, to b°lj namenjeno trenutno aktualni satiri, srn J a jzraza, ki pa Je Je iskanju sproščenega komedijanskega, izvajalskih zmožnosti ostalo takorekoč sredi poti zaradi manj iz . . sam njen avtor, ^upine. Režiser tekstovne predloge m nadgrad1, s aj j vendar hkrati kljub temu pa je Oddaja v živo simpatična, perspektivi udi nedorečena uprizoritev. k UD »Štefan Kovač« iz Na srečanju so občinstvo razveselili igr odišLI italijanskega Murske Sobote. Komedijo DA, PRAV Karolina Kolmani- uvtorja Marca Camolettija je iz nemščine pr ceneno zabavo ne-eva. Kar nekoliko pogrošen tekst je pogoj hoteli ustvarjalci zahtevnega občinstva usmerjeno uprizoritev. Jr5;nskega, plehkega v« v smešenje malomeščanskih tipov p . lci s0 s Soustva: jakdanjika, ki ga živi večina prebivalstva. O . Jaških sposobnosti Balnim sproščanjem svojih komedijantskih voio§a, ki je za vlogo gledalce, posebej še sproščena Be znaČko. Seveda pa ' JJžkinje Berthe predlagana za zlato Linhar predstavi W pripomniti, da je zgoraj povedano skoraj vse, kar j d KUD »Ivan Kaučič« iz Ljutomera se ^re^a^ud^lehU ^ema predstavama. Ze lani uprizorjen 1NT^h kongresov. Izredno s±\Staneta KralJa Je obeležU i spoznanja in odlo- N'Ktoletn.o ljubiteljsko delo v gledališču. HERMAN CELJSKI, Priv^\u&a predstava tega društva, hronističnegaobnavljanja L^ntlkl resda ni doživela uspehov zaradi ana priznati pa je treba i7rslamske predstave s preživelimi izraznimi Žnidariča, ki je uspel edno organizatorsko sposobnost režiserja r°g projekta zbrati številen ansambel. endava je zadnji lup Madžarski skupini Gledališkega drus szakonya LASULJA IZPtiR doštudirati situacijsko komedijo A^ y ;anastopilabolj izven W°NGK°NG A, zato je tudi v programu srečanja niza usnp?rence’ kot temu pravimo. Predstava pc>n n k komedije, ven?nic’ ki Jih označujemo kot tipološke malomescan ?F je tokrat posredi sodobnejši avtor. . ^širšegapodročja, torei^a sredanju so nastopile, kot že rečeno, P. jz Miklavža s Tor-kAJ so Sledalci lahko videli še Gledališko PdiktapravtakozM. Ach 2 PISANOŽOGO, gledališko skupino iz Ben dP Zgornje K hardom HOČETE IGRATI Z MANO gledahšk ^k p a Kla. »e 7 Grgičevo komedijo HMMY ODHAJA in KU tz Maribora s Hiengovo LAŽNO ,V^N • lendavska publika, ki je r $odeč Po obisku se srečanja m razveselila 1 bdo Tak0 kaže kuimen na predstavah domačih izvajalcev sk J občinskih poh-cent/k - Prireditve ponovno organizirati v v lr'h in tam, kjer ljudje radi gredo v gledališče. Rajk0 Stupar SLAVKO FERKOLJ: VETER, jesen 1976. (Z razstave v avli hotela Radin v Radencih.) Medobčinska revija pihalnih orkestrov v Ljutomeru je pokazala, da kljub velikemu napredku tudi na tem področju še vedno lahko delimo tovrstne ansamble na dve skupini: godbe — ki s svojimi zmožnostmi (kljub mogoče velikemu trudu pri delu) ne zmorejo kaj več kot kvalitetno zaigranih koračnic za svoje lastne in potrebe kraja, kjer so aktivni, in na pihalne orkestre, ki so sposobni posegati v nekoliko bolj strokovno in tehnično zahtevnejšo glasbeno literaturo. Slednjih’ je na žalost v Pomurju zelo malo. Sicer pa je vprašanje, kaj je temu vzrok. Delno opravičilo je velika fluktuacija mladih godbenikov. Učenci, ki pridejo iz glasbenih šol, takoj po končani srednji šoli zapustijo domači kraj in s tem tudi zanemarijo svojo kulturno aktivnost. Delno opravičilo pravim, kajti po drugi strani pa v kraj ali mesto pride toliko-in toliko že izobraženih glasbenikov, ki ne znajo ali pa ne zmorejo najti stika z ansamb- Deseti brat v Soboti Na platno prenovljene dvorane soboškega kina Park je kmalu po premieri prispel novi slovenski film Deseti brat. Projekcija, ki je sledila slavnostnemu nagovoru predsednika skupščine kulturne skupnosti občine Murska Sobota Kana Obala in predstavnika krajevnih skupnosti (te so prispevale dobršen del od okoli 3 tisoč milijonov, kolikor je prenova kinodvorane, ki je obenem tudi osrednja prireditvena dvorana v pomurskem središču, znašala) je v torek zvečer v glavnem navdušila. Prav tako pa so si v naslednjih dneh na filmski trak posneto delo Josipa Jurčiča iz zakladnice slovenske literarne klasike ogledali tudi učenci višjih razredov osnovnih in srednjih šol. PESTER PROGRAM REVIJE li. Tu bi bilo potrebno najti način povezovanja le teh z ansambli. Sicer pa je paleta teh problemov še dokaj široka. Pa jih pustimo ob strani. Medobčinska revija v-Ljutomeru, katere so se udeležili pihalni orkestri iz Gornje Radgone, Murske Sobote, Ormoža, Ljutomera in Bakovec je sicer v vročem dopoldanskem soncu zadovoljila maloštevilno publiko. Dušan Loparnik Koncert gojencev glasbene šole V galeriji Kulturnega centra v Murski Soboti je bil minuli ponedeljek uspešni koncert gojencev glasbene šole. Nastopili so najboljši in predvsem tisti učenci, ki so se v iztekajočem se šolskem- letu najbolje izkazali. Tako za klavirjem in s harmoniko Erna Lukač, ki je uspešno nastopila že na(številnih tekmovanjih in s svojimi izvajanji navdušila.. Ne naključno, saj je v glasbeni šoli s klavirjem že v devetem, pri harmoniki pa v osmem Jetniku. Poleg omenjenih dveh instrumentov so zaigrali še na violino, klarinet, trobento in na druge instrumente, bb Radko Polič — Rac kot Deseti brat. Ni naključje, da izpostavljamo predvsem ekranizaci-jo znanega literarnega dela na platnu, saj je' prav to njegova prednost, manj pa kaže izpostavljati avtentičnost in interpretacijo literarne zgodbe, ki jo je režiral Vojko Duletič. Omenjeni avtor je eden najbolj spornih slovenskih filmarjev, ki izstopa s svojo poetičnostjo in dokaj svojskim pristopom tudi pri prejšnjih treh celovečercih. Njegovi Na klancu, Ljubezen na odoru in Med strahom in dolžnostjo so bili različno sprejeti filmi, pričujoči Deseti brat pa prav tako deli kritike in gledalce na tiste, ki ga sprejemajo in one, kateri ga zavračajo^ Vsemu navkljub pa je kar gledljiv film in kot najnovejši izdelek domače filmske produkcije primeren za slovesnost ob odprtju polepšane dvorane kina Park v Murski Soboti. Brigita Bavčar kulturni koledar PETEK, 11. JUNIJA RADENCI — V kongresni dvorani hotela Radin bo ob 20. uri koncert moškega pevskega zbora Ivan Cankar iz Celja. V avli hotela Radin pa je še vedno na ogled razstava zanimivih lesenih skulptur Slavka Ferkolja iz Predvora. Najbrž ni naključje, da se samouk — ljubitelj pri svojem delu posveti vselej najprej materialu in tehniki in zato najbrž ni naključje, da si zbere ustrezne zglede. Tako lažje razumemo, da si je samouški kipar in rezbar Slavko Ferkolj izbral les in secesijo: les naravnost iz narave, odbrane kose katerih grčavost, krivine in oblosti je skrbno pretehtal in ocenil kaj omogočijo: secesijo kot dinamični slog, ki povzema rastlinske raščene silnice in morda kot zadnje gibanje, ki je obrtno plat obdelave lesa res dognalo. Tako je o umetniku in njegovih delih zapisal Janez Mesesnel. Razstave LENDAVA — V Galeriji Lendava je še vedno na ogled mednarodna likovna razstava Pannonia 81, na kateri razstavljajo likovni umetniki s stičišča treh meja Jugoslavije, Avstrije in Madžarske. MURSKA SOBOTA — V avli pokrajinske in študijske knjižnice Kulturnega centra je na ogled razstava ekslibrisov velikih grafikov. Odprta je od 7. do 18. ure, ob sobotah do 12. ure. Knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: PREKMURJE DO LETA 1500 — Historična topografija Slovenije, ki jo je obdelal Ivan Zelko, založila pa Pomurska založba, OBRAČUN Antona Ingoliča je izdala Državna založba Slovenije, roman LJUBEZENSKI NAPOJ Diane Gaines pa je publicirala založba Obzorja iz Maribora. kinematograf (SKEČ IZ ODDAJE V ŽIVO) GOSPODARSKE COPRNIJE Kino Park v Murski Soboti bo v dneh od 10. do 13. junija predvajal ameriško barvno risanko ZAJČEK DOLGOUHI NA MAH DVE MUHI. Predstave bodo ob 16. uri, Film pa je namenjen naj-miajšim in vsem tistim, ki se bodo 'mladi po srcu nasmejali zvitemu Dolgouhcu. Tako kot pred kratkim Miki Miška, zdaj tudi slavni Zajček slavi 40-letnico svojega nastopanja. Film je darilo za njegov rojstni dan in zdaj že upokojeni Zajček Dolgouhec se bo kar 97 minut spominjal svojih ustvarjalcev, pa tudi številnih pustolovščin in pre-vejanih potegavščin v zadnjih šti-ridesetihdetih. V zgodbi se še pojavljajo še Ptič Tekač, Hudobni kojot in drugi liki Zajčkovega »očeta« Chucka Jonesa. (Nastopa spodbujevalnik izvoza in nekateri proizvajalci) Prvi (vstopi, sprva skromno): — Dober dan. Dovolite, da se predstavim:— Sem proizvajalec surivin. Včeraj sem vas po televiziji slišal, da je najnovejša usmeritev gospodarstva ta, da si moramo prizadevati čimveč naših proizvodov izvažati. Ali to drži? Spodbujevalnik (avtomatično)): — DA ! Prvi (se opogumi): — Mi proizvajamo zelo važne izdelke, kijih uporablja naša industrija za predelavo. Kaj menite, da bo izboljšalo naše gospodarjenje? Spodbujevalnik: — IZ VOZ! Prvi (navdušen): — Hvale lepa! Še ta hip bomo izvozili vse, kar leze in gre. Spodbujevalnik: — DA! Prvi: — Hvala za nasvet... Spodbujevalnik:— IZVOZ! Prvi (presrečen):— Da, IZVOZ! (Odide.) Drugi (pride, se pritožuje): — Ste ga videli? Spodbujevalnik: — DA! Drugi: — To je naš dosedanji dobavitelj surovin. Do včeraj nam je zagotavljal surovine, iz katerih smo izdelovali polizdelke. Danes nam jih noče več prodati. Kaj naj storimo? Spodbujevalnik: IZ VOZ! Drugi (zaupno): — Hoteli ste reči, naj izvozimo naše zaloge, kijih skrivamo, da izsilimo povišanje cen? Spodbujevalnik: — DA! Drugi (s pomislekom): — Te proizvode vendar že mesece težko čakajo naši odkupovalci — podjetja, ki naše polizdelke finalizirajo. Imate še kakšno drugo rešitev iz nastalega položaja? Spodbujevalnik: — IZVOZ! Drugi (navdušeno): — Če izvozimo naše skrite zaloge, bomo imeli devizna sredstva, s katerimi bomo uvozili prodane surovine in bomo tako lahko obstajali! (Veselo odide.) Spodbujevalnik: — DA 1 Tretji (pridrvi ves razjarjen): — Kdo je kriv, da ne dobimo polizdelkov za končno finalizacijo naše visokokakovostne in hipermoderniziraneproizvodnje? Spodbujevalnik: — IZVOZ! Tretji: — Pa se vi zavedate posledic, ki bodo s tem nastale? Spodbujevalnik: — DA! Tretji (z upanjem): — In kakšno rešitev nam predlagate, da pridobimo surovine, oziroma polizdelke? Spodbujevalnik:—IZVOZ! Tretji: — Kaj pa naj izvažamo, če nimamo surovin? (pobesnb) Vi ste čisto navaden idiot! Snodbujevalnik: — DA! (ZVOČNI EFEKT UDARI KOT SMEŠEN ODMEV) — ZATEMNITEV — 10. JUNIJ 1982 STRAN 7 SEJA KOMITEJA ZKS V ELMI Zaloge se kopičijo V skladu z dosedanjo prakso je komite občinske konference pripravil svojo redno sejo v delovnih organizacijah. Tokrat so člani komiteja obiskali ELMO in se najprej sez-- nanili s samoupravnimi družbenoekonomskimi odnosi in gospodarsko problematiko v tem TOZDU. nato pa analizirali uresničevanje plana zaposlovanja v letošnjem letu z oceno stanja z ozirom na relativno rast števila zaposlenih. TOZD Elma Zaposluje kakih 500 delavcev, ki so samoupravno dobro * organizirani, vendar pa jih pestijo številne težave, zaradi katerih so morali v lanskem letu izkoristiti po 18 neplačanih ur na delavca. V ^etu 1980 so izvolili še za 16,3 odstotka celotnega prihodka v lanskem letu pa je izvoz dosegel le slabo tretjino v primerjavi z letom 1980. Kopičijo se zaloge. Te so bile lani za 284 odstotkov večje. Izvoz izdelkov je omejen, domače tržišče pa zaradi restrikcij v gradbeništvu stagnira. Izhod je v tem, da bi dobili nove proizvodne programe in uvedli sodobno tehnologijo. Glede uresničevanja plana zaposlovanja pa le to: plan se ne uresničuje, to pa pomeni, da ne bo realizirana predvidena stopnja rasti zaposlenosti v letošnjem letu. Planje predvidel 205 novih delovnih mest, v trimesečju pa seje zaposlilo le 8 novih delavcev, hkrati pa to pomeni močan porast števila nezaposlenih. Med njimi pa je največ mladih, ki prvič iščejo zaposlitev. Da bi problem nekoliko ublažili, bi bilo potrebno dati več možnosti za razvoj drobnega gospodarstva, predvsem pa resno začeti pre-struktuirati lendavsko gospodarstvo. Jani D. Z boljšo oskrbo z vodo V Šalovcih že težko pričakujejo brigadirje Morda bi se na prvi mah i lahko zadovoljili z ugotovitvijo, da je oskrba z vodo v I Pomurju sorazmerno dobro I urejena, ker se večina ljudi oskrbuje z vodo iz vodovodnega omrežja. Še posebej to velja za občinska središča in za posamezna večja naselja, kjer z vodovodi upravljajo odgovorne delovne organizacije s komunalnega področja. Toda, mnogo bolj je zaskrbljujoče vzdrževanje teh vodnih objektov, pri čemer so ravno vodotoki, jezera, izviri in vodna zemljišča dobrine splpšnega družbenega pomena.'* česar se očitno marsikdaj ne zavedamo dovolj. V Pomurju je sedajle okrogel 20 vodovodov, kar zahteva nenehen nadzor nad njihovo neoporečnostjo za zdravje ljudi in živali. Gre predvsem za urejevanje zaščitnih pasov in vzdrževanje t. im. higienskega režima, pri čemer je odlok za zaščitne pasove za večje vodovode sprejet v občinah Ljutomer in Murska Sobota, medtem ko bodo morali z ureditvijo tega vprašanja pohiteti zlasti v lendavski občini, kjer je celo 20 krajevnih vodovodov brez zaščitnih pasov. Še posebej zato, ker se njive intenzivno obdelujejo in gnojijo le do 3-metrskega zajetja in lahko pride do Neprijetnih posledic za človeka. Pa čeprav vodo v vseh javnih vodooskrbnih objek- naprave pri separaciji peska v Puconcih in pomanjkljivega delovanja čistilne naprave v Murski Soboti pa je potok Ledava v murskosoboški občini neprijetno umazan, saj del odplak odteka neprečiščen v vodotok. In če vemo, da razen Murske Sobote, Beltinec, dela Moravec in Radenec drugje nimajo čistilnih naprav, v posameznih naseljih pa predstavlja nadvse velik problem tudi neurejena kanalizacija, potem s pričujočo podobo pomurskih vodotokov in vodnih objektov ne moremo biti kaj prida zadovoljni. Kajti z vse večjo porabo vode v sodobnih gospodinjstvih se širi količina odpadnih voda, ki jih v mestih dn nekaterih večjih naseljih sicer izlivajo prek Seveda pa sO tu potrebne programsko pretehtane'študije, da ne bi finačnih sredstev metali proč, kakor tudi večja osveščenost prebivalstva, ki mora prispevati svoj delež k dokončni rešitvi oskrbe z vodo v Pomurju. Navsezadnje pa gre za bistveno družbeno vprašanje širšega pomena, kjer vsakršno odlašanje prej škodi kot koristi. Milan Jerše GORNJA RADGONA Delovna skupina obiskujeOZD V Gornji Radgoni obiskuje posebna delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov SO, IS SO, OK ZKS in OSS delovne organizacije z namenom, da bi se seznanila s problemi, s katerimi se gor-njeradgonsko združeno delo srečuje pri zagotavljanju nemotene proizvodnje in kako se vključuje v akcijo za povečanje izvoza. Doslej je skupina sklenila prvi del delovnega srečanja z delavci, pa tudi strokovnjaki, vodilnimi in sindikalnimi delavci v večjih OZD v občini. Obiskali so Lino iz Apač, Gorenje Elrad, Avtoradgono, Radensko, TOZD Modo, Kmetijski kombinat G. Radgona in Opekarniško podjetje ter Obrtno zadrugo 14. oktober. O zaključkih bomo poročali, ko bo skupina izdelala oceno, pa tudi še po drugem delu obiskov, ki bo zajel še vse ostale manjše delovne kolektive in negospodarske organizacije. Sindikat pa pripravlja tudi srečanje s predsedniki OO ZSS v OZD in predsedniki delavskih«vetov. vp Šalovci dajejo na prvi pogled videz strnjenega naselja, ki se razprostira ob glavni cesti, katera pelje skozenj proti mednarodnemu mejnemu prehodu na Hodošu. Toda temu ni tako, kajn šalovske domačije so kar precej raztresene tudi po okoliški« gričih. Res pa je, da se v zadnjih letih ljudje rajši naseljujejo v dolini, to je ob že omenjeni glavni nrometni žili skozi vas. Najbrž zaradi asfalta — torej boljših prometnih zvez — in bližje trgovino, na pošto, krajevni urad in še kam. Tako zna biti, da M vse več hiš na bregu sčasoma praznih. V ^asi smo se tokrat ustavili bolj mimogrede, da bi predvsem zvedeli, kaj je letos tamkaj novega, če so morda kaj pomembnejšega dosegli in kaj nameravajo v kratkem postoriti. Dosedanji predsednik vaškega odbora Evgen Solar nam je najprej dejal, da letos še ni bilo nič kaj takega pri njih. Ko smo še nekoliko .vrtali’ vanj, pa je vendarle ugotovil, da je pravkar pri njih v teku zelo pomembna akcija. Gre za melioracijo krog 110 hektarjev zemljišč, ki jih bodo kmalu tudi za manjši hudourniki, ki so na; stajali ob deževju, precej razdejali. Pa tudi vaški zvonik so končno uspeli obnoviti. Zdaj pa je najbolj .vroče okrog telefonije. Naenkratje interesentov več, kot je na voljo številk in niso še uspeh razčistiti, kakšen ključ sa-mofmanciranja naj bi obve; Ijal. Ali za vse enako, kot si nekateri prizadevajo, ah različno glede na dodatne stroške pri napeljavi telefona do bolj oddaljenih domačij. Novo življenje v vas pa Tu je središče Šalovec, kjer imajo dve trgovini, pošto, krajevni urad, bencinsko črpalko, postajo milice in tudi gostilno. (Foto: J. G.) okrožili (komasirali), tako da ne bodo imeli več raztresenih parcel. Spomladi so sicer posejali še po starem, nekatere parcele pa so celo ostale neobdelane, toda jeseni naj bi bilo drugače, tako kot so za nekatere kmetovalce to že uredili. Ti so seveda zelo zadovoljni z lažjimi pogoji obdelovanja zemlje in so bili najboljša spodbuda za ostale. Prav tako so Šalovčani te' tos navozili precej gramoza na vaške poti, eno cesto pa s° na novo trasirali, saj so V bodo kmalu prinesli mia brigadirji, ki bodo prišli de' lat na cesto Šalovci—Maf' kovci—Čepinci in drugo le1 morda tudi na cestni odse Šalovci—Dolenci. Domač1 ni jih željno pričakujejo. JOŽE GRAJ Nujnost široke družbene mobilizacije Ustalitve gospodarstva ni moč doseči brez širše pritegnitve ljudi, odpiranja perspektiv, razvijanja novih odnosov ip pripravljenosti za dosledno uresničevanje temeljnih ciljev našega družbenoekonomskega razvoja. Zato je poglavitnega pomena, da se na vseh ravneh spodbudi široka družbena mobilizacija, kajti veliko argumentov iz dosedanje prakse namreč jasno govori v prid samoupravljanja kot edinega odgovora na določena protislovja, ki so rezultat dokaj hitrega razvoja družbenopolitičnih in gospodarskih odnosov pri nas. Temeljnb pri vsem tem pa je, da so delavci edini družbeni dejavnik, ki lahko izpelje poglavitne smotre gospodarske stabilizacije, kar izhaja že iz ustavnih opredelitev. To pomeni, da je treba krepiti nadaljnji položaj delavca v združenem delu, da bo resnično odločal o pogojih in rezultatih svojega dela. Prav z neposredno in odločno angažiranostjo zveze komunistov in drugih organiziranih socialističnih subjektiv nih sil je tudi mogoče pričakovati resnejše spremembe v gospodarstvu in družbi nasploh. To je nekaj najpomembnejših poudarkov s skupne seje komiteja občinske konference zveze komunistov in predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti, ko so pretresali zelo aktualno gradivo pod naslovom »Izhodišča dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije«, sprejeto na zveznem nivoju. Precej tvorna in dolga razprava je jasno opozorila, da marsikje v murskosoboški občini še vedno niso dovolj resno dojeli gospodarskih težav, kar je prisotno tudi med vodilnimi poslovodnimi delavci v organizacijah združenega dela. Kako si drugače razlagati dejstvo, da o vprašanju, koliko bomo vplivalr na domače devize, največkrat govorijo ravno v tistih organizacijah, kjer doslej še niti niso razmišljali o možnostih lastnega izvoza. V tej situaciji tudi ni moč pristajati na gzke odločitve v poslovodnih in strokovnih struktu rah, ampak mora biti temeljito seznanjen z bistvenimi vprašanji družbenoekonomskega razvoja sleherni delavec. V razpravi je bilo slišati še vrsto drugih vprašanj, ki se nanašajo na to pomembno področje, pri čemer so sprejeli tudi konkretni program aktivnosti. Občinski vodstvi zveze komunistov in zveze sindikatov bosta usmeritve prenesli v vsako delovno okolje, sestanki pa bodo organizirani po panogah dejavnosti. Pri tem jih čaka ena najpomembnejših nalog glede nenehnega usposabljanja ljudi, ki morajo dojeti, da izvoz ni samo politična usmeritev, ampak predvsem nuja in gibalo njihovega nadaljnjega razvoja. Na sestankih pa mora biti več govora tudi o proizvodnji in izvajanju planskih dokumentov, kar je povezano z boljšim nagrajevanjem po delu, da bi do izraza prišel resnični prispevek posameznega delavca v družbeni reprodukciji. Milan Jerše Zaustaviti neugodno rast porabljenih sredstev V organizacijah združenega dela murskosoboške občine je treba nemudoma sprejeti konkretne ukrepe, da bi zaustavili neugodna gospodarska gibanja, ki so v nasprotju z določili občinske resolucije. Predvsem si je treba prizadevati za usklajeno rast celotnega prihodka in porabljenih sredstev, ker so slednja v primerjavi s povprečjem v naši republiki višja skoraj za dvakrat. S tem problemom pa se ubadajo že nekaj let nazaj, zato je nujno razmejiti objektivne razloge za nenormalen dvig porabljenih sredstev, ki so v prvem trimesečji višja za pet indeksnih točk od celotnega prihodka. To je eden od poglavitnih sklepov in stališč za zadnje seje izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti, ko so analizirali poslovni uspeh gospo darstva v prvem trimesečju letošnjega leta. V zvezi s to problematiko je izvršni svet imenoval posebno komisijo, ki bo skupno s predstavniki delovnih organizacij in samoupravnih organov analizirala vzroke za porast porabljenih sredstev nad normalnimi okviri. Odločnejše korake pa je treba storiti tudi glede zmanjšanje stroškov, predvsem transportnih, pri čemer so se zavzeli-za večjo preusmeritev prometa blaga s ceste na železnico. V organizacijah združenega dela pa si morajo prizadevati tudi za uskladitev rasti osebnih dohodkov z realnim dvigom dohodka. Spričo podatka, da se delež izvoza v celotnem prihodku na tujem trgu celo zmanjšuje — celo 90 odstotkov izvoza iz murskosoboške občine zagotavljata dve organizaciji, to sta tovarna Mura in ABC Pomurka — je treba povsod še enkrat pregledati možnosti za večji Namen sprejetih konkre1' E nih sklepov in stališč mur' " skosoboškega izvršnega ta je predvsem v tem, da _ I zaustavili določena negat1^ I na gospodarska gibanja, * “ niso v skladu z dolocl občinske resolucije, hkra I pa bi naj omogočili tu I izboljšanje likvidnosti mu skosoboškega gospodarstv' • Ne nazadnje pa bo tre^ g tudi v posameznih sam° pravnih interesnih skupn“ g stih uskladiti porabo g ma prihodek in odhode«^ g določenimi gibanji na P dročju tukajšnjega g°sP g darstva. . i, I Milan J^e I ------------— VESTNIK, 10. JUNI^Z STRAN 8 kmetijska panorama •ntervencijski skladi se združujejo Premije, regresi, druge ugodnosti V javni razpravi je predlog dogovora o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1982. Gre za samoupravni akt. ki naj bi ga sklenili: republiški samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvo in enaki občinski skladi, živinorejska poslovna skupnost, Poslovna skupnost za sladkor ln žitna skupnost Slovenije. Udeleženci v tem samoupravnem sporazumevanju bodo v tem letu z enotno Politiko pospeševanja proiz-v°dnje hrane v Sloveniji spodbujali zlasti povečanje celotne družbeno organizirane tržne proizvodnje osnovnih kmetijskih proizvodov na podlagi intenzivnejšega koriščenja razpoložljivih kmetijskih zemljišč, to je večjo tržno Poljedelsko proizvodnjo in Povečanje tržne živinorejske Proizvodnje. Nadalje bodo enotno usmerjali trajno povezovanje organizacij združenega dela-s področja kmetijstva, živilske industrije in trgovine na dohodkovnih osnovah ter podružbljanje celotne kmetijske proizvodnje na podlagi združevanja kmetov in proiz- Uresn'^^1" -SVe* skupščine občine Murska Sobota se strinja, da pri la^et' 'anjU prevzetih z dogovorom, vzajemno sodelujejo de|a 1 Podpisniki, vendar računa na težave pri združevanju tistega '^nad I S*®v °bčinskih skladov, ki bi naj zagotavljali proizvodnjo sk(1 as'n'h potreb posamezne občine, in za tiste naloge, ki so ena za vso republiko, vendar pri intervencijah (denarnih svet j3’ °p’ P'5*3) sodelujejo samo občinski skladi. Soboški izvršni »ssabAM se pri dogovarjanju za ukrepe za leto 1983 bilo sklad za j”, Cneje zavzeti, da določene naloge prevzame republiški finskih skl' v kmetijstvu z združevanjem sredstev vseh ob-Proizvodnj ad°V’ ta na^'n hi se hitreje dogovorili za naročeno z kmetov dela 1Jami združenega obvezaH^'.^!. se bodo tud* ‘ntervpn’ bodo sredstva za lagi zalA'16' zbrana na pod-ia uS3 ° ugotavljanju *ntervenp^anJU sredstev za hrane, uporabr ProizvodnJi ševan P ? bljena; za pospe-krrhni oeLVln-0reJe na domači nje druži?”’ za zag°tavlja-P°ljede|skpen° .organ*zirane lovani/v Proizvodnje; dene služb metlJske pospeševal-Je in t P^ševanje vzre-la del^V‘b’ 2’ čoršak (Bel) 562, 3. Šarkanj (MS) 528 cm; višina: L krooIOti ^MS) 160, 2. Rožanc (GR) 155 in 3. Horvat (Le) 155 cm; »ta: 1. Flisar (MS) 12,78, 2. Čontala (MS) 12,10 in 3. Luk (Bel) 12,08 14 s — pionirke? 100 m: L Legen (Lju) 14,3, 2. Kranjec (MS) /J ’ ' Liujtman (Bel). Perša (Le)in Kunčič (Lju) 14,8; 300 m: L Grabar (Mc? 2- Kovačič (Lju) 46,2, 3. Ritlop (Le) 47,2; 600 m: L Mutvar LeM« V«2' Banfi (MS) U48.2,3. Žižek (Le) 1:51,2; daljava: L Kohek 140 i ^Pur(Lju)435,3. Rožman (Lju)434 cm; višina: L Lazar (MS) 2 n .Muhič(GR) 135,3. Budja(Lju)J30cm;krogla:l.Perša(Bel).9,92, (Lju) 9,26, 3. Gomboc (MS) 9.12 m; Gom/1 Pno — pionirji: L Murska Sobota 5.892, 2. Beltinci 5.765, 3. LenJa Radgona 5.634 točk. Pionirke: 1. Murska Sobota 7.238, 2. ava 6.624 in 3. Ljutomer 6.582 točk. Košarka d ~~ srednješolsko prvenstvo SRS ENOTNOST republiški prvak L°šarki^pJUJe sklepno tekmovanje srednješolskih ekip Slovenije v ekipa Enor”1^-^ predstavnika na tekmovanju sta bili moška in ženska Posebej veD°St' 'z Murske Sobote in dosegli doslej'največji uspeh. To še ^Publiške^^^šarkarice Enotnosti, ki so osvojile prvo mesto in naslov Enotnosti N* 5^Va^a' Moška ekipa Enotnosti je bila šesta. Košarkarica Reziit • 3a Koren pa je,bila najboljša strelka na turnirju. Enotnost moški: G. Maribor : Enotnost 0:20, G. Maribor : mesto 2 o 'n Enotnost: EŠC Koper 61:52. Vrstni red: L G. Novo Čelje CeUe, 3. G. L C. Ljubljana, 4. G. Moste Ljubljana, 5. TŠC RezULpnOtno? M. Sobota Enotnost — ženske: G. Maribor : Enotnost 0'20, G. Bežigrad: Vfstni red- i r Enotnost; TSC Celje 63:33 in Enotnost: PŠČ Celje 80:40. Bežigrad k L Enotnost M. Sobota, 2. PŠC Celje, 3. TŠC Celje, 4. G. - G. Novo mesto. F. Š. f INVALIDSKI ŠPORT IN REKREACIJA Društvo za rekreacijo in šport invalidov Sobota iz Murske Sobote ima izredno razvejano dejavnost. Zlasti je bila pestra njihova dejavnost v mesecu main, ko so sodelovali na številnih srečanjih in tekmovanjih. Ob prazniku pobratene občine Paračin so se skupaj s člani aktiva delovnih invalidov Mure, ki je Prispevala tudi sredstva za prevoz, udeležili srečanja s sorodni-organizacijami Paračina. Pomerili so se v petih športnih Panogah za pokal narodnega heroja in španskega bore Branka Krsmanoviča, in sicer v kegljanju, streljanju z zračno puško, namiznem tenisu, pikadu (žen-she) in šahu. Srečanja so potekala v prisrčnem vzdušju, prvo nresto pa je osvojila ekipa DRŠI g Murske Sobote pred SSR1 Paračin in ekipo invalidov Faraonka iz Paračina. Med posamezniki so se izkazali: Franc Sluga, "i je zmagal v kegljanju, Karel ‘Urner, ki je bil prvi v streljanju z zračno puško, ter Štefan Ambrus v kegljanju, Franc Kerec * namiznem tenisu in Anica ^mbruš v pikadu, ki so osvojila druga mesta. Drugi dan srečanja Pu so imeli razgovore o nadaljnjem sodelovanju in se dogo-vorili za povratno srečanje, ki bo °b prazniku občine Murska pobota 17. oktobra. Ob tej prili-1 so tudi položili venec na sPomenik Branka Krsmanoviča. Slavili domačini Nedeljske dirke v Ljutomeru so ponovno potrdile premoč domačih kasačev. Še posebej je bila zanimiva dirka v počastitev 26. občinskega praznika v dveh vožnjah. Obakrat je zmagala lani najuspešnejša Fegrina s časom 1:19.6. kar je drugi najboljši čas v Jugoslaviji. Ta dirka je bila enovprežna vožnja za 4 do 12 letne kasače na 1600 m dolgi progi z avtostartom. Z zmago si je Fegrina z voznikom Alojzom Slavičem prislužila dragoceni pokal skupščine občine Ljutomer, izročil pa ga je predsednik Emil Kuhar. Rezultati ostalih dirk: Prva dirka (enovprežni handicap 1800 m, temelj 133): L Lino (Stane Kukovec, Komenda)l:28,4, 2. Palmira (Rudi Gregorina, Krško) 1:28,8, 3. Larina (Franc Lovrenčič, Maribor) 1:27,9. Dva teka dirke — 26. praznik občine Ljutomer (skupna uvrstitev): L Fegrina, 2.—3. Duk in Dimitrija, 4.—5. Eli in Lepena. Enovprežna vožnja za dveletne kasače (mehanični handicap, 1400 m): L Fingo, (Anton Slavič, Šalinci) 1:43,4. 2. Cita (Bojan Habjan, Grosuplje) 1:46,9, 3. Lortina (Konrad Hojs, Ljubljana) 1:48,0. Enovprežna vožnja za 3.—12. letne kasače (1800 m temelj 1:33): 1. Pegisped (Jernej Bolkovič, Ljutomer) 1:30.2,^. Prijetna II (Feliks Jureš, Bunčani) 1:32,6, 3. Lansped (Mačko Galunder, Veržej) 1:29,8,. Enovprežni handicap za 3.—12. letne kasače (1800 m, temelj 1:29) L Lame (Marko Slavič ml. Brdo) 1:24,4, 2. Nelko MS (Miro Cvetko, Maribor) 1:25,9, 3. Pina III (Tine Jagodic, Komenda) 1:28,3. Enovprežni handicap za 3.—12. letne kasače (1800 m, temelj 1:26): 1. Lame (Marko Slavič ml., Brdo), 2. Fislord (Miha Kovačič Maribor), 3. Lela IV (Alojz Jureš, Ljutomer). D. L. ATLETIKA Balek drugi, Šiftar šesti V Celju je bilo sklepno tekmovanje za atletski pokal Slovenije, na katerem so nastopili tudi trije Sobočani, člani AK Pomurje. Najuspešnejši med njimi je bil Milan Balek, kije v hitri hoji na 20 km s časom 1.35:32.8 zasedel drugo mesto, kar je drugi najboljši rezultat v Sloveniji vseh časov. S tem rezultatom seje Balek uvrstil v finale atletskega pokala Jugoslavije, ki bo 26. in 27. junija v Skopju, hkrati pa dosegel normo za športnika zveznega razreda. Lep uspeh je dosegel tudi Vito Šiftar v teku na 100 m s časom 11.3 in osvojil šesto mesto. NOGOMET Dinamo v Beltincih Ljubiteljem nogometa se v nedeljo zopet obeta zanimiva nogometna predstava. V Beltincih namreč gostujejo nogometaši zagrebškega Dinama, novega državnega prvaka. V prijateljski tekmi se bodo pomerili z Beitinko. prvakom prve medobčinske nogometne lige. Pričakujejo, da si bo tekmo ogledalo veliko ljubiteljev nogometa ne samo iz Beltinec, temveč tudi s celotnega Ponjurja. SRL Pomembna zmaga Polane V predzadnjem kolu tekmovanja v slovenski ženski rokometni ligi je Polana premagala Burjo rezultatom 27:23. Junakinja' srečanja je bila Hozjanova, kije dosegla 21 golov. Ostale strelke za Polano: Kociper 3, R, Horvat 2 in T. Horvat 1. Rokometaši Poleta iz Murske Sobote pa so gostovali v Tržiču in izgubili pomembno tekmo v borbi za obstanek v ligi s Pekom 22:24, čeprav so v prvem polčasu vodili. Gole za Polet so dosegli Katona 6, Benko 6, Titan 4, Merčnik 4, Bransberger 2. V zadnjem kolu igra Polet doma s Partizanom, Polana pa gostuje v Ptuju. SNL Nafta premagala Muro V predzadnjem kolu tekmovanja v slovenski nogometni ligi je bil v Lendavi odigran pomurski derbi med soboško Muro in domačo Nafto. Srečanje se je končalo s prepričljivo zmago Nafte. Gole za Nafto so dosegli: Pal, Geči in Cofek. V zadnjem kolu igra Mura doma s Šmartnim, Nafta pa gostuje v Izoli. SPEEDWAY Kekec tretji, Kocuvan šesti V Krškem je bila v počastitev občinskega praznika mednarodna dirka v speedwayu, na katerem so sodelovali tudi pomurski tekmovalci. Najuspešnejši med njimi je bil Štefan Kekec (G V Lendava), kije zasedel tretje mesto. Vlado Kocuvan (GR) pa je bil šesti. Soboško DRSI izredno aktivno Udeleženci srečanja invalidov Murske Sobote in Paračina pred spomenikom Branka Krsmanoviča v Paračinu. Člani DRŠI Sobota iz Murske Sobote so se udeležili tudi tradicionalnega pohoda ob žici okupirane Ljubljane in pohoda na Vanečo. Sodelovali so na strelskem tekmovanju z zračno puško v Ptuju, ki se šteje za republiško prvenstvo. Ekipa v sestavi Štefan Ambrus, Ivan Žižek, Ivan Dolgov in Anica Ambruš so Slovenijo zastopali na zveznem tekmovanju v ribolovu v Sremski Mitroviči in med 17 ekipami zasedli solidno četrto mesto. Skupaj z društvom upokoiencev Murska Sobota so v počastitev meseca mladosti pripravili meddruštveno tekmovanje v balinanju, streljanju in šahu. Na meddruštvenem tekmovanju, ki ga je pripravilo društvo invalidov Gornja Radgona v kegljanju, so osvojili prvo mesto pred Dl Radgona in Dl Ljutomer. Sodelovali so v Ljutomeru na regijskem tekmovanju v kegljanju, ki velja za uvrstitev v republiški finale. Nastopili so na prvem turnirju v sedeči odbojki za prehodni pokal Zveze za rekreacijo >in šport invalidov Slovenije, ki je bilo v Titovem Velenju in osvojili četrto mesto. Osvojili so 11 točk. V sodelovanju z Balinarsko zvezo Maribor So organizirali seminar za sodnike. Tega seminarja se je udeležilo 15 članov DRŠI in DU Murska Sobota. Zaradi stabilizacijskih prizadevanj so bila ukinjena nekatera tekmovanja in se predvsem daje poudarek množičnim meddruštvenim tekmovanjem z namenom ,,sodelovati” in k aktivnostim pritegniti čimveč invalidov. Društvo za rekreacijo in šport invalidov Sobota iz Murske Sobote, ki je najmlajše tovrstno društvo v Sloveniji, je za svoje aktivno in izredno uspešno delo prejelo na letni skupščini Zveze za rekreacijo in šport, invalidov Slovenije ,, PO VEL JE”, njen predsednik Ladislav Kuhar pa ZLATO PLAKETO Zveze za rekreacijo in šport invalidov Jugoslavije. Z aktivnostmi pa člani DRŠI Sobota iz Murske Sobote nadaljujejo tudi v mesecu juniju. Tako so se udeležili množičnega družinskega rekreacijskega dneva v Bakovcih in prikazali sedečo odbojko. V nedeljo, 13. junija, bodo organizatorji drugega turnirja v sedeči odbojki za republiško prvenstvo. V soboto, 26., in v nedeljo, 27. junija, pa se bodo udeležili srečanja z invalidi S. C. „VASAKARAT” v Szombathelyu na Madžarskem. JUDO - DRŽAVNO MLA DINSKO PRVENSTVO SILVO KAVČIČ DRŽAVNI PRVAK Mladi judoisti soboškega Partizana so nas v Mariboru na državnem prvenstvu starejših mladincev ponovno razveselili z odličnimi rezultati. Osvojili so prvo, tretje in peto mesto. Silvo Kavčič — državni mladinski prvak Najuspešnejši med njimi je bil Silvo Kavčič, ki je V kategoriji do 65 kg osvojil prvo mesto in naslov državnega mladinskega prvaka. Za najvišji naslov je premagal Uskokoviča iz Srbije, lanskega državnega prvaka, in drugega na balkanskem prvenstvu Otiča iz Vojvodine, v finalu pa Mariborčana Šenvetra. S to zmago si je Kavčič zagotovil mesto v državni mladinski reprezentanci, ki bo konec oktobra sodelovala na evropskem mladinskem prvenstvu v Romuniji. Zelo dober je bil tudi Vinko Apšner, ki je v kategoriji do 78 kg zasedel tretje mesto. Njegov uspeh bi lahko bil boljši, če ga ne bi oškodovali sodniki v borbi za vstop v finale. Sobočani so se na odločitev sodnika iz Vojvodine pritožili, vendar to ni nič pomagalo. Apšner je premagal Ničiča iz Vojvodine in Kosto.viča iz Hrvatske ter izgubil z Manojlo-vičem iz Srbije. Kljub temu pa si je kot mladinski balkanski prvak zagotovil mesto v državni reprezentanci. Soliden je bil tudi Darij Špmen, ki letos prvič tekmuje v tej konkurenci. V katego-rriji do 86 kg je osvojil peto mesto. Premagal je Štrbaca iz Srbije in Žuljeviča iz Vojvodine, nato pa izgubil z balkanskim prvakom Hisenijem Šuljo s Kosova. V borbi za tretje mesto pa ga je izločil po hudi borbi Džihanovič iz BiH. Državnega prvenstva pa se zaradi poškodbe ni udeležil Tomi Mihalič. O. Šooš NAMIZNI TENIS - I. ZVEZNA LIGA DVA PORAZA Dve osvojeni zmagi v srečanjih z Vojvodino in Partizanom je bilo vse, kar so lahko storili Sobočani na svojem zadnjem gostovanju v zvezni ligi. Razlika v kvaliteti je bila prevelika, pohvaliti pa velja mladega Močana, zlasti v srečanju s Partizanom, ko je dve partiji tesno izgubil ter dosegel edino zmago, ki mu je bila že tretja v zvezni ligi. Sobočani so še vedno na zadnjem mestu brez točk in igrajo v zadnjem kolu doma z ekipama Bosne in Industrogradnje. Rezultati: VOJVODINA—SOBOTA 8:1 (Jovič-Šercer0:2, Lučič—Močan 2:0, L Poljak—Kovač 2:0, Lučič—Šercer 2:0. Š. Poljak—Kovač 2:0, Š. Poljak —Močan 2:0); PARTIZAN—SOBOTA 8:1 (Feher—Šercer 2:0. Piter—Močan 2:0. Silievski—Kovač 2:0, Piters—Šercer 2:1. Feher-^-Kovač 2:0. Siljevski—Močan 2:1, Piters —Kovač 2:0. Siljevski—Šercer 2:0, Bukovala—Močan 0:2). M. U- HITROPOTEZNI TURNIR Šahovsko društvo iz Ljutomerajeobobčinskem prazniku pripravilo velik hitropotezni turnir v hotelu Jeruzalem, ki so se ga udeležile številne ekipe inšahisti iz Pomurja. V ekipni konkurenci je zmagala Lendava pred Gornjo Radgono in Ljutomerom, med posamezniki pa Gaber pred Gerenčerjem — oba iz Lendave. M. J. STRELSTVO - SINDIKALNO TEKMOVANJE DVOJNA ZMAGA VESNE Občinska strelska zveza Ljutomer je pod pokroviteljstvom ZTKO Ljutomer pripravila občinsko sindikalno tekmovanje v streljanju z zračno puško, na katerem je sodelovalo 14 moških in 6 ženskih ekip. Zaradi izenačenosti ekip je bilo tekmovanje zelo zanimivo, doseženih pa je bilo tudi nekaj dobrih rezultatov. Rezultati — ženske — ekipno: L Vesna 547 krogov, 2. Tehnostroj (proizvodnja) 485,3. Krka 456 krogov. Posamično: 1. Žurman (Vesna) 159.2. Šafarič 149,3. Hvalec 139 krogov itd. Moški — ekipno: Vesna 815 krogov, 2. Tehnostroj 811 in 3; Komgrad 801 krogov. Posamično: L Kapun (Komgrad) 182, 2. Rauter 179, 3. Rudolf 173 (oba Vesna) itd. R. Kapun DRUŽINSKA TEKMOVANJA ŠD Ljutomer in ŠD Rudar Presika sta izvedli družinska tekmovanja v streljanju z malokalibrsko puško v tristavu za vse kategorije. Sodelovalo je 21 strelcev in strelk. Družinski prvaki so postali — ŠD Ljutomer — člani: S. Kapun 227 krogov, mladinci — Rubin 202, mladinke — Kosi 167. pionirji — L Kapun 154, pionirke — Rudolf 115 krogov; SD Rudar — člani — Hriberšek 208, mladinci — Robnik 211 krogov. r k ----ŠPORTNI RIBOLOV ------------------------- LEP USPEH LENDAVČARJEV Ribiška družina Lendava je bila organizator republiškega prvenstva skupine B v ribolovu s plovcem, na katerem je sodelovalo 38 tekmovalcev iz 13 ribiških družin. Lep uspeh so dosegli Lendavčarji, ki so v ekipni konkurenci osvojili.drugo mesto, med posamezniki pa je zmagal Tibor Žižek. Rezultati — ekipno: L RD Kranj 25 točk, 2. RD Lendava 22,3. RD Kostanjevica na Krki 19.4. RD Titovo Velenje 17, 5. RD Pesnica 16točk itd. Posamično: 1. Žižek (Lendava) 25 točk, 2. Hudovernik (Kranj) 22, 3. Brezovnik (T. Velenje) 19, 4. Urigelj (Metlika) 17, 5. Žigante (Kostanjevica) 16 točk itd. Kuštanci(Lendava)jes 13 točkami zasedel osmo mesto. ----§AH ---------------------——-------------- LENDAVSKI ŠAHISTI AKTIVNI Šahovsko društvo Lendava, ki deluje že dve desetletji, je v zadnjih dveh letih doseglo viden napredek. Obširen program dela pa je sprejelo novoizvoljeno vodstvo tudi za vnaprej. Uredili si bodo klubske prostore tervsvoje vrste pritegnili naj mlajše, za katere so že tudi določili mentorje. Nabavili bodo tudi nekaj literature in šahovnice. Največja želja društva je. da bi se letos uvrstili v republiško ligo. Sicer pa bodo nadaljevali s sodelovanjem s šahisti iz sosednje Madžarske, zlasti iz Zalaegerszega. Organizirali bodo društveno tekmovanje za vse kategorije in sodelovali v pokalnem in sindikalnem tekmovanju'. Težave imajo s pomanjkanjem finančnih sredstev, 'vendar računajo na pomoč TKS in lendavskih delovnih organizacij. j žerdin 10. JUNIJ 1982 STRAN 13 Varčno in razumno koriščenje zdravstvenega varstva Neugodna gospodarska gibanja imajo svoj čas močan odsev tudi v družbenih dejavnostih, še posebno očitno pa v zdravstvenem varstvu. V vsem povojnem času smo izgrajevali tak sistem zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva, ki nudi delavcem, delovnim ljudem in občanom tako široke pravice, kot jih ima le redko-katera dežela na svetu. Na razvoj enotnega sistema zdravstvenega varstva pa je močno vplivala tudi demokratična odločitev delavcev in kmetov, ki so z referendumom v letu 1972 združili svoje takratne sklade za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje ter medsebojno izenačili pravice do zdravstvenega varstva. S tem dejanjem se je bistveno razširila tako zdravstvena kot socialna varnost kmetijsko zavarovalnih oseb, obenem pa se je izkazala velika solidarnost aktivnih delavcev do večjih finančnih izdatkov v združenem zavarovanju. Dokaj ugodna gospodarska situacija v predstabilizacijskem obdobju je omogočala tudi v zdravstvu relativno visoko porabo, ki je dosegla nekaj nad 5 % družbenega proizvoda, v trdem stabilizacijskem letu 1981 pa je že padla na 4,5 % za leto 1982 pa le še na okrog 4 %. Ob vseh težavah v gospodarstvu so posamezne družbenopolitične skupnosti z lastnimi resolucijskimi izhodišči uokvirile skupno in splošno porabo v obseg, ki bo bistveno manjši kot v prejšnjih letih in ki bo zagotovo okrnil tudi naš zdravstveni standard. Računajo, da se bo v SR Sloveniji za potrebe zdravstvenega varstva v letošnjem letu zbralo približno 200 starih milijard manj denarja kot v prejšnjih letih, kar narekuje najstrožjo racionalizacijo porabe sredstev v zdravstvu. To pa ne smemo razumeti kot krnjenje ali zmanjševanje pravic iz zdravstvenega varstva, pač pa le kot razumno in varčno trošenje sredstev, namenjenih zdravstvenemu varstvu. Zdaj, ko smo res postavljeni na realna tla porabe, moramo nujno vedeti, da imamo v bodoče lahko le tak zdravstveni standard, kot ga omogoča materialna podlaga, za katero smo se odločili delavci, da jo bomo zaotovili. To pa po eni strani pomeni, da bomo lahko zbrali dosti manj denarja, kot bi ga rabili za ohranitev sedanjega zdravstvenega standarda, po drugi strani pa da moramo s tem v zvezi racionalizirati porabo tam, kjer je strokovno in samoupravno upravičena. V tem smislu je tudi potrebno razumeti stališča izvr: šnega sveta skupščine občine M. Sobota, sklepe vseh zborov skupščine občine, skupščine občinske zdravstvene skupnosti, pa tudi stališča družbenopolitičnih organizacij. Enotni smo si v tem, da je potrebna široka družbenopolitična akcija, ki naj osvešča za razumno koriščenje zdravstvenega varstva. Iz dosedanjih analiz porabe v zdravstvu leta 1981, je namreč znano, da so zlasti naraščajo najdražje oblike zdravstvenega varstva, ki so ušle iz dogovorjenih okvirov, predvsem zaradi neupoštevanja določil zakona o zdravstvenem varstvu in številnih samoupravnih sporazumov. Zakaj predvsem gre? Pravice do zdravstvenega varstva uresničujemo uporabniki v zdravstvenih organizacijah znotraj občinske zdravstvene skupnosti, kjer smo sklenili samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela, za dejavnosti, ki pa v domači skupnosti niso razvite pa tudi zunaj nje. Dostikrat pa tudi neupravičeno odhajamo po zdravstvene storitve drugam*saj sicer ne bi v letu 1981 plačali za odliv skoraj 8 starih milijard dinarjev. Res je, da bodo ti izdatki še tudi naprej visoki, gotovo pa je, da v ttakem obsegu niso upravičeni. Smotrno koriščenje domačih zdravstvertih storitev, izven pa le, če jih doma nimamo oraniziranih, pomeni znaten doprinos k zmanjšanju nepotrebnih izdatkov. Samovoljna odločitev uporabnika, da koristi zdravstvene storitve drugje, čeprav imamo take razvite tudi doma, pa bo osiromašila njegov lastni žep za morebitno razliko v ceni med obema zdravstvenima organizacijama. Nesorazmerno naglo naraščajo tudi izdatki za zdravljenje v naravnih zdraviliščih. Novi kriteriji, osnovani na strokovnih in samoupravnih odločitvah, bodo omogočali tako zdravljenje tudi naprej, posebno v primerih, ko gre za neposredno nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja po težjih obolenjih ali operativnih posegih, sicer pa bo usmerjeno bolj k ambulantnim oblikam zdravljenja, kajti zbrana sredstva so za dosedanji obseg zdravljenja očitno prenizka. Ne moremo tudi mimo določila samoupravnega sporazuma, ki govori o upravičenosti do prevoza z reševalnim vozom. Potrebo do prevoza ugotovi zdravnik v primerih, ki terjajo takojšnjo zdravniško intervencijo in bi drugačen prevoz škodoval zdravju ali življenju občana, v primeru nalezljive bolezni, za katero je potrebno zdravljenje v bolnici, v primeru duševne bolezni, ko je bolnik nevaren za okolico, ali pa za bolnike, ki so negibni. V primerih pa, ko uporabniki naroče reševalno vozilo, zdravnik v ambulanti ali v bolnici pa ugotovi, da ni bilo potrebe po prevozu z reševalnim vozilom, je plačnik prevoza uporabnik sam. Enako določilo velja tudi za naročanje zdravniških obiskov na Kirurški blok do konca leta pod streho Dela pri izgradnji bolnišničnega kompleksa v Rakičanu, investicija izhaja iz referendumskega programa, potekajo v najlepšem redu, izvajalci deL celo prehitevajo pogodbene roke. Končano je bilo poizkusno obratovanje pralnice in izvršen tehnični prevzem, pri katerem ni bilo ugotovljenih bistvenih pomanjkljivosti, tako da že nor- domu. Potrebo po takem obisku ugotavlja zdravnik ne pa uporabnik, ta pa je dolžan posredovati zdravniku kar največ podatkov o stanju bolnika. Ce pa bo zdravnik ugotovil, da je bilo naročilo za zdravniški obisk na domu neopravičeno, bo uporabnik poravnal vse stroške v zvezi z obiskom. Tudi stroški za zdravila so nesprejemljivo visoki, zato je nujno racionalizirati tako predpisovanje kot rabo zdravil. Nabava zdravil v inozemstvu na stroške občinske zdravstvene skupnosti pa je odslej možna le po mnenju konzilija ustrezne klinike ali pooblaščenega bolnišničnega oddelka. Tudi zdravljenje v tujini lahko odobri le konzilij ustrezne klinike, vsi drugi zahtevki pa bodo zavrnjeni, stroški pa bremenili izključno uporabnika. Odsotnost z dela je zaskrbljujoča predvsem zaradi deleža izgubljenih delovnih dni po nesrečah malno obratuje. Pri izgradnji kuhinje so bila končana gradbena dela, v teku pa so obrtniška in instalacijska dela. Sklenjene so bile že tudi pogodbe za opremo. Predvidevajo, da bo kuhinja dograjena do konca meseca septembra ali približno dva meseca pred pogodbenim rokom. V celoti je končana tudi izgradnja plinske postaje in pripravljena za tehnični prevzem. . zunaj dela ter zaradi nege bolnega družinskega člana. Tu je porast v zadnjih letih najočitnejši. Za vrnitev v sprejemljive okvire morajo poskrbeti tako dejavniki znotraj delovnih organizacij in krajevnih skupnosti kot tudi zdravstvena služba. V tako težavnih razmerah gospodarjenja moramo jasno določiti meje solidarnosti do vseh tistih, pri katerih ni opravičljivih vzrokov za izostajanje z dela. Pri tem torej ne more biti odločujoče le znanje zdravnika, pač pa tudi vest in zavest posameznika, če je potrebno pa tudi kontrola delovne organizacije, kar naj skupaj pripomore k doseganju ugodnejših delovnih rezultatov, s tem pa k dvigu splošnega in osebnega blagostanja. Po vsem nakazanem mora biti končna ugotovitev le ena, in sicer dosledno in vestno izpolnjevanje sprejetih stališč in sklepov, z nalogo vseh odgovornih subjek- Tudi na objektu za sežig smeti so bila končana vsa gradbena, obrtniška in instalacijska dela, v kratkem pa bo montirana naprava za sežiganje smeti, s čimer bo objekt dokončan. Na osrednjem investicijskem objektu — kirurškem bloku — so bila doslej dokončana vsa zemeljska dela. Pri tem je bilo izkopanih 4.500 kubičnih metrov zemlje v širokem strojnem izkopu ter 2600 kubičnih metrov zemlje za pasovne temelje. V pasovne temelje je bilo vzgrajenih 2000 kubičnih metrov gramoza. Napravljeni so bili tudi armirani betonski pasovi in točkovni temelji, AB talna plošča kletne etaže, AB obodne kletne stene in stene nosilnega jedra ter AB stropna plošča nad kletjo. Pri teh delih je bilo vgrajenih 2.560 kubičnih metrov betona in 152 ton armaturnega železa različni profilov. Vzporedno z betonskimi deli je bila napravljena tudi horizontalna in vertikalna hidro izolacija ter kanalizacija v talni plošči. Predvidevajo, da bi kirurški blok moral biti pod streho do konca tega leta. Seveda je to najbolj odvisno od tivnih in družbenih dejavnikov, da jih časovno in vsebinsko ustrezno vpletajo v življenje in delo. Ker je tovrstna problematika znotraj pomurskih meja praktično enaka, je verjetno, da bodo murskosoboškemu zgledu sledile tudi ostale b-činske zdravstvene skupnosti. Izvršni svet skupščine občine M-Sobota, družbenopolitične organizacije in strokovna služba občinske zdravstvene skupnosti pa zdaj že čutijo obvezo za trajno spremljanje uresničevanja sprejetih nalog, kajti le to je porok za sanacijo razmer v zdravstvenem varstvu. Prav taka obveza pa mora veljati tudi za vsakega posameznika, saj je to naša skupna akcija, usmerjena k skupnim in dosegljivim ciljem. Zato skoraj ni dvoma, da ne bi uspela. Dr. Jože MIKLIČ, spec, ped-trokovni svetovalec pri medobčinski zdravstveni skupnosti M. Sobota normalnega dotoka sredstev. Razveseljivo je tudi, da doslej Prl nobenem omenjenih objektov bolnišničnega kompleksa v Rakičanu ni bilo finančnih prekoračitev, kar je prav gotovo rezultat uspešnega dela službe za investicije' pri PZC. In kako je s sredstvi? V začetku tega leta je znašal saldo 27,091-0® dinarjev. V času od prvega januarja do konca meseca maja 1982 se je steklo 31,568.000 dinarjev-Skupno je bilo 58,659.000 dinarjey razpoložljivih sredstev. Odhodkj do konca meseca maja so znašal1 47,703.000 dinarjev, tako °a znašajo razpoložljiva sredstva konec meseca maja 1982 že 10,956.000 dinarjev. V zadnjem času se je nekolik0 izboljšal dotok sredstev, kar še posebej velja za sredstva iz samoprispevka, medtem ko so še določene težave z dotokom sredstev zaradi likvidnosti občinskih zdravstvenih skupnosti. V prihodnje pasl bo potrebno še bolj prizadevati, da bi bil dotok sredstev za to pomembno zdravstveno investicijo reden in da bi bil objekt čimprej zgrajen- F. Maučec /O ljubljanska banka Pomurska banka /O ljubljanska banka Pomurska banka VII. DAN MLADIH VARČEVALCEV Kot vsako leto so se tudi letos zbrali uslužbenci pionirskih hranilnic, da proslavijo svoj dan. Znano je, da LB-Pomurska banka posveča vso skrb vzgoji mladih, da si že v najzgodnejši dobi pridobijo smisel za varčevanje. V ta namen je v skorajda vseh šolah naše regije ustanovila pionirske hranilnice, ki poslujejo kot redne banke in zbirajo sredstva učencev in šolskih društev. 36 je takšnih bank v malem v katerih varčuje trenutno nad 8000 učencev, ki so doslej privarčevali nekaj manj kot 6 milijonov dinarjev. To je razmeroma visoka vsota, posebej še če vzamemo, da je ta denar zbran izključno s hranilniki in drobižem, ki jih učenci pridno nosijo v svojo banko takrat, ko ta posluje. Pionirji-uslužbenci vso leto pridno knjižijo, vpišujejo zneske v hranilne knjižice in delajo vse, kar zahteva delo v hranilnici. Za njihovo delo jih banka nagradi z enodnevnim izletom. Namen letošnjega izleta je bil, da spoznajo vsaj delček Murske Sobote, njeno zgodovino, kulturni utrip mesta in da se na koncu prijetno zabavajo. Kako je izpadlo letošnje srečanje pionirjev uslužbencev pa naj govori ta skromna fotoreportaža. ->Skupinska slika« za spomin. Od tukaj so krenili mladi varčevalci in njihovi mentorji v grajsko dvorano, kjer so se prijetno zabavali ob gledališki predstavi, ki sojo uprizorili dijaki soboškega dijaškega doma. Pred kosilom so si ogledali še muzej, galerijo in studio Radia Murska Sobota. V Galeriji. Z velikim zanimanjem zrejo mladi varčevalci v izdelke učencev osnovnih šol soboške občine. Po kosilu — družabno srečanje na soboškem kopališču. Kdo je bil močnejši? Sploh ni važno*... Prof. Evgen Titan je zadevo v redu izpeljal... Športna tekmovanja. Boj za prvo mesto ali za nagrade? Niti eno nit* drugo. Važno je sodelovati... Pomurska banka /O ljubljanska banka Pomurska banka /O ljubljanska banka -----------— VESTNIK, 10. STRAN 14 kronika z UPRAVE za notranje zadeve v murski soboti SPET NESREČA S TRAKTORJEM krvodajalci LENDAVA — V potoku Ledava !e L junija prišlo do množične zastrupitve rib, uničen pa je tudi ves ribji zarod. Škodo so ocenili na 500 tisoč dinarjev. Inšpekcijski organi 50 ugotovili, da so se ribe zastrupile zaradi onesnažene vode. Uradnih Podatkov o tem, kdo je v potok spustil strupene snovi, še nimamo. Radenci — 2. junija ob 13.40 Un se je Željko Horvat iz Veščice Peljal s kombijem, po regionalni ce-sb skozi Radence. Ker je med vož-jjo opazil, da je v avtu nastal po-™r> je vozilo ustavil in se lotil gaše-uja z gasilnim aparatom. S takim Pripomočkom so ogenj gasili tudi delavci oddelka milice v Radencih. Naposled so ogenj pogasili, vendar st temu nastala materialna ‘koda za 20 tisoč dinarjev. Kaže, da K Prišlo do kratkega stika na elek-tr>«5ni instalaciji. SEBEBORCI — 31. maja ob '15 uri se je zgodila prometna neteča na regionalni cesti izven Sebe-oorec. Na motornem kolesu, s katerim se je peljal Ludvik Železen u Sebeborec, je počila zadnja gu-®a> nakar sta voznik in sopotnica Padla in se hudo poškodovala. LENDAVA — 31. maja ob 17. “P se je Stefan Balažek iz Male Po- ane peljal s traktorjem iz Pinc pro-1 Lendavi. V križišču cest je nena-°ma zavil na levo in izsilil pred-Post pred osebnim avtom, ki ga je ozrl Jože Rajbar od Grada. Prišlo do trčenja, kjer je nastala gmot-na Skoda za 100 tisočakov, telesno Pa so se poškodovali Matija Kol-?an iz Hotize, ki je dobil hude po-odbe, sopotnica Terezija Horvat Z °nec Pa ie bila lažje ranjena, t S. CI— Voznik osebnega avta adislav Horvat iz Apač se je 31. aJa ob 17.40 uri peljal po regio-a|ni cesti s Trat proti Gornji Rad-® n!: Zaradi neprimerne hitrosti je v Z1 ° v bližini Črnec zaneslo na le-v hipu, ko se je nasproti Ja' s triciklom Konrad Golob čeln^' Pa hi Horvat preprečil ° trčenje, je naglo zavil nazaj na svojo desno polovico vozišča, zato ga je začelo zanašati; vozilo se je obrnilo na streho in naposled pristalo izven cestišča — na kolesih! Pri prevračanju sta se lažje poškodovala voznik in njegov sopotnik Avgust Horvat, gmotno škodo pa so ocenili na 80 tisoč dinarjev. DOLNJI LAKOŠ — Željko Mavrič iz Radgone se je 2. junija ob 18.30 uri peljal proti Lendavi in v Dolnjem Lakošu nameraval zaviti na levo, da bi zapeljal na dvorišče. Pri tem ni upošteval prednosti nasproti vozečega avtomobilista Janeza Žižka iz Mostja, torej je izsiljeval prednost, zato je prišlo do trče- navzdol je teža pritisnila na traktor, kar je imelo za posledico, da je vozilm zapeljalo s ceste v jarek, voznik je padel s traktorja in se hudo poškodoval. GANCANI — 3. junija se je ob 13.50 uri zgodila prometna nezgoda. Avtomobilist Franc Gjerek iz Filovec v križišču enakovrednih cest ni upošteval desnega pravila in je izsilil prednost pred kolesarjem Jožetom Puhanom iz Gančan. Prišlo je do trčenja, v katerem je kolesar dobil zelo hude poškodbe. Gje-reka so odpeljali na strokovni pregled, saj je alkotest pozelenel čez polovico. V petek, 4. junjja, V petek, 4. junija, so delavci milice v Pomurju izvedli skupinsko delo: kontrolo cestnega prometa in pri tem ponovno ugotovili, da potniki še vedno slabo upoštevajo prometna pravila in predpise, ki naj bi pripomogli k večji prometni varnosti. Premalo so disciplinirani tako pešci, kolesarji in vozniki motornih vozil. Miličniki so tokrat izrekli 182 opozoril za manjše prekrške in pomanjkljivosti na prevoznih sredstvih, mandatno so kaznovali 68 udeležencev cestnega prometa, sodniku za prekrške pa so predlagali 56 občanov. Nadalje je ugotovljeno, da je kar 17 voznikov motornih vozil oziroma kolesarjev vozilo pod učinkom alkohola. Delavci milice so tokrat zlasti ugotovili veliko nedisciplino pri pešcih, saj so pri njih ukrepali še največkrat; od skupnega števila ukrepov so pešcem namreč izrekli kar 95 opozoril, 31 so jih kaznovali denarno, 9 pa jih bo imelo opravka s sodnikom za prekrške. nja, v katerem so se lažje poškodovali: voznik Žižek, njegova žena in sopotnik Andrej Pucko iz Mostja. Škoda na avtih znaša 150 tisočakov. FIKŠINCI — Spet je ugasnilo življenje traktorista. 5. junija ob 23.30 uri je namreč v soboški bolnici umrl 46-letni Alojz Gomboc iz Fikšinec. Smrt je posledica prometne nesreče, ki se je zgodila 2. junija. Tega dne ob 19.45 se je peljal s traktorjem, h kateremu je imel pripet enoosni priklopnik, iz Krašč proti domu. Med vožnjo po klancu CVEN — Tesno prehitevanje je vzrok prometni nesreči, o kateri poročajo s Cvena, zgodila pa se je 3. junija. Jože Vrbanjščak s Cvena je šel peš skozi vas in ob sebi potiskal kolo. Za njim je pripeljal s kolesom z motorjem Branko Babič s Cvena in pri tesnem prehitevanju VrbanjšČka zadel in zbil na bankino, pa tudi sam je padel. Oba sta se hudo poškodovala in so ju prepeljali v bolnico. RAKIČAN — 4. junija ob 1'5. uri se je zgodila prometna nesreča v Rakičanu. Voznik avta prve pomo- či Štefan Jelen ovec iz Rakičana je pripeljal iz smeri Beltinci v Rakičan in imel na avtu vključeno sireno in prižgano rotacijsko luč. Vozil je z neprimerno hitrostjo. Na prehodu za pešce v Rakičanu sta hotela čez cesto dva kolesarja, zato je Jelenovec zapeljal na bankino in avtobusno postajališče. Ker je na njem stalo veliko potnikov, je hitro zavil na levo, vendar ga je od tam zaneslo spet na desno, kjer se je avto prevrnil na streho, vendar je čez trenutek spet stal na kolesih. Velika sreča v nesreči, saj se noben od čakajočih potnikov in ne voznik ni poškodoval. Na avtu je škode za 50 tisočakov. TIŠINA — 5. junija ob 18. uri je prišlo do prometne nesreče na magistralni cesti, na Tišini. Drago Zelko iz Radenec se je peljal z osebnim avtom proti Murski Soboti. Zaradi neprimerne hitrosti je vozilo začelo zanašati in naposled se je avto prevrnil na bok. Lažje se je poškodoval sopotnik Franc Bračko iz Radenec. Gmotna škoda znaša 35.000 dinarjev. Miličniki so voznika preizkusili z alkotestom, ki je pokazal prisotnost alkohola, zato so ga odpeljali na strokovni pregled. RAKIČAN — 5. junija se je zaradi neprimerne hitrosti zgodila prometna nesreča v Rakičanu. Pred osebnim vozilom, s katerim se je pripeljal iz soboške smeri Tomaž Vogrinčič š Cankove, je izsiljeval prednost s stranske lokalne ceste voznik kolesa z motorjem Štefan Jošar iz Rakičana. Prišlo je do trčenja, v katerem se je Jošar hudopo-škodoval. Materialna škoda znaša 89 tisočakov. Alkoskop, ki so ga ponudili v pihanje Vogrinčiču, je pozelenel. MEKOTNJAK — Feliks Jelen iz Mekotnjaka je 5. junija hotel z vzvratno vožnjo zapeljati traktor z dvorišča na lokalno cesto. Pri tem pa ni bil dovolj spreten, sicer ne bi zapeljal z zadnjima kolesoma v jarek. Traktor, ki se je prevrnil na bok, je voznika hudo poškodoval. Nastalo gmotno škodo na vozilu so ocenili na 20 tisoč dinarjev. Š. S. SREDNJA DRUŽBENOSLOVNA EKONOMSKA ŠOLA MURSKA SOBOTA — Helena Vučko (3), Robert Zemljič (2), Jelka Hajdinjak (2), Bernarda Kuhar (2), Herbert Sabo.(2), Marjan Tratnjek (2), Terezija Petek (3), Tatjana Raduha (2), Marjan Lovenjak (2), Dragan Tomovič (2), Graciela Cigan (2), Irena Sukič, Alojz Meolic, Ana Lenarčič, Ema Zadravec. Anka Žrim, Darja Jaušovec, Tatjana Zorec, Alojz Bejek, Branko Kaučič, Matjaž Kovačič, Gabriela Kepe, Valerija Domdtdr, Tatjana Ortnar, Stefan Harkai, Janez Težak, Ernest Huber, Stanko Kočar, Majda Senica, Anka Zrim, Jožica Kozar, Slavica Šiftar, Anica Koren, Barbara Nedeljko, Ana Dominko, Anton Knaus, Ivan Nemec, Vinko Sedonja, Marjan Kovač, Albin Obal, vsi prvič. KRIŽEVCI V PREKMURJU — Aleksander Balažič (19), Janez Magdič (2), Milan Hartman (1), Iztok Kerčmar (4), Branko Smodič (4). Irena Oškola (6), Emilija Šukič (2), Olga Špilak (1), Emilija Kerčmar (1). Marta Kovač (1). KRVODAJALCI OD DRUGOD — Tibor Kuhar (2), Irma Vukanič (1), Franc Kološa (7), vsi iz Košarovec; Irma Sep (2), Domanjševci; Šlavko. Kustec (7), Jože Varga (12), oba KIK Pomurka; Ivan Oblak (21), Sotina; Karel Grah (20), Potrošnik M. Sobota; Marjan Huber (9), Gradbeništvo Pomurje M. Sobota; Franc Horvat (6), Franc Panker (6), Marjan Sever (4), Frančiška Nedeljkovič (7), Stanislav Gorčan (5). . HVALA ZA SODELOVANJE! umrli ŽE .POLETNI ČAS \\ / / / IM z Njim poletne želje VELIKO SVOJIH ŽELJA IN pOTREB, Sl LAHKO URESNIČITE PRI NAS- IN ZA DOM 'Poletna oblačila za ženske, unoške in otroke Slamniki in druga pokrivala 2a sončne in vroče dneve 'Potovalke, ženske ročne torbice ln dežniki Hransistorski sprejemniki in Prenosni TV sprejemniki ZA POLETNO preureditev stanova 'Zavese, preproge, prevleke za. Posteljnino ter pregrinjala DIETNA KOZMETIKA I ln še mnogo drugega za poletn^ vam bo na voljo v naših ^stilnih, galanterijskih in Ozmetičnih prodajalnah 7°ZD ’Zbira / z Poleti / Jahko prideš na obalo tudi brez bencina le, da moraš vzeti s sabo malo »super« vina (iz Blagovnice) M. Sobota Lovci opozarjajo Kmetovalci, izkažite svoj dobrosrčen odnos do narave in živali. Naj se vam ne smili trava, ki jo pohodite, predno začnete kositi travnik, saj s tem koristite nemočnim mladičem srn, jerebic in drugi divjadi, ki se ne more še sama braniti pred nevarnostjo (koso,- kosilnico), ki ji grozi. Bodimo ljudje do živali in jim prizanesimo. Vzemite si čas in pojdite po travniku, preden začnete kositi, nekajkrat navzkriž in naj se vam ne zdi škoda nekaj bilk pohojenje trave, saj boste s tem mogoče rešili življenje nemočni srnici ali prizanesli gnezdu kebčkov. Opozarjamo vas tudi, da ne nosite domov mladičev srn, če jih najdete same, misleč, da je sirota brez matere, kajti le-ta je šla iskat hrano in se bo vrnila k mladiču. Ne prijemajte ga in se mu ognite, da ne dobi zaduha po človeku. Bodimo torej ljudje vsaj do divjadi, predvsem mlade in poskrbimo, da se bo zdravo in lepo razvijala in da ne bo bolnih in pohabljenih živali. Torej prispevajte tudi vi, kmetovalci, lovci in vsi ljudje za lepoto narave in v njej živali, ki je sestavni del vseh nas. Slavko Žnidarič Jože Topolnik, 69 let, Banovci; Jože Movrin, 75 let, Stara Nova vas 66; Štefan Klajnčar, 78 let, Podgradje 6; Anton Puconja, 79 let, Spodnji Kamenščak 66; Karel Črček, 84 let, Krištanci 3; Martin Lebarič, 86 let, Precetinci 35; Anton Kolarič, 91 let, Kuršinci 7; Verona Šimonka, 59 let, Gibina 59; Filomena Vrbnjak, 74 let, Ilovci 23; Angela Zmazek, 7-5 let, Radoslavci 53; Marija Kuzma, 76 let, Stara Nova vas .79; Alojzija Hozjan, 77 let, Gajševci 3; Ivana Saprikin, 80 let, Ljutomer, Ormoška 19; Elizabeta Šterman, 80 let, Gresovščak 34; Marija Bohanec, 82 let, Bučkovci 40; Marija Mavrič, 82 let, Ljutomer, Stara cesta 48; Alfonz Markovič, 73 let, Stanetinci 42; Henrik Omulec, 73 let, Grabonoš 72; Matija Škraban, 73 let, Spodnja Ščavnica 77; Jože Kežman, 75 let, Ptujska cesta n. h.; Anton Markovič, 76 let, Rožički vrh 38; Franc Kocbek, 79 let, Orehovski vrh 27; Jakob Kovačič, 83 let, Gornja Radgona, Mariborska cesta 8; Barbara Filipič, 12 let, Gornja Radgona, Vrečeva 6; Matilda Breznik. 72 let, Lešane 37; Neža Mlinarič, 75 let, Sovjak 38; Marija Ovsenik, 76 let, Žepovci 79; Antonija Žajdela, 77 let, Gaiušak 36; Klara Satlar, 82 let, Grabonoš 2; Ana Šoštarič. 84 let, Murščak 35; Ferenc Soos, 71 let, Genterovci 48; Martin Tibaut; 72 let, Velika Polana 29; Daniel Žabot, 74 let. Dolnja Bistrica 95; Štefan Hozjan, 80 let, Gomilica 111; Janoš Berke, 81 let. Dolina 59; Jožef Maryas, 82 let, Petišovci 49/a; Pavel Varga, 83 let, Dobrovnik 202; Pal Fordan, 85 let, Pince 31/a; Janos Szomi, 95 let, Banuta 19; Angela Bakan, 51 let, Odranci .18; Gizela Tivadar, 56 let, V. Polana 122; Ana Kramar, 56 let, Črenšovci 89; Gizela Švarda, 71 let, Lendavske gorice 13; Helena Sobočan, 72 let, Dolgovaške gorice 156; Ana Horvat, 73 let, Žitkovci 2; Marija Konje, 74 let, Dobrovnik 162; Gybr-gy Tomka, 77 let, Lendava, Partizanska 16; Katarina Ritos, 80 let, Črenšovci 12; Ana Rodi, 80 let, Gomilice F18; Terezija Kuzma, 83 let, Mostje 43; Erszebet Sajt, 83 let, Petišovci 159; Marija Fotivec, 83 let, Novo Mostje 87; Stanislav Roškar, 49 let, Murska Sobota, Oktoberske revolucije 3; Štefan Pozvek, 49 let, Tešanovci 6; Ivan Domonkoš, 50 let, Mačkovci 43; Jože Vindiš, 52 let, Dokležovje 153; Izidor Puhan, 52 let, Bogojina 18; Karel Gregorec, 55 let, Aškerčeva 2, M. Sobota; Karel Čahuk, 56 let, Kukeč 58; Jože Gaber, 57 let, Serdica 9; Janez Haužar, 58 let, Serdica 66; Alojzij Sukič, 59 let. Boreča 35; Stefan Flisar, 61 let, Moravci 115; Janez Horvat, 62 let, Rakičan 11; Anton Žokš, 68 let, Kovačevci 15/a; Alojz Žohar, 68 let, Kuzma 106; Ivan Rituper, 71 let, Moščanci 71; Ivan Gregorec, 71 let, Bogojina 135; Ludvik Bratec, 73 let, Beznovci 24; Viljem Gal, 76 let, Krplivnik 53; Ludvik Kodila^ 76 let, Moravci 86; Leopold Novak, 77 let, I^uštanovci 56; Vince Pbrš, 78 let, Murska Sobota, K roška 23; Koloman Pojbič, 79, Križevci 114; Jože Zavec, 79 let. Murska Sobota, Kroška 43; Štefan Bedič, 81 let. Murski Črnci 2; Viktor Smodiš, 81 let, Melinci 181; Janez Kološa, 82 let, Sebeborci 107; Ivan Husar, 82 let, Radovci 75; Štefan Dragovič, 84 let, Murska Sobota, Partizanska 35; Franc Svetec, 84 let, Šalovci 132; Bela Vidonja, 85 let, Dolnji Slaveči 150; Anton Šbull, 85 let, Rogašovci 12; Štefan Hauko, 83 let, Rankovci 42; Janez Krahler, 85 let, Kuzma 114; Janez Dervarič, 97 let, Sebeborci 115; Marija Fujs, 40 let, Prosečka vas 36; Vera Škaper, 54 let, Dolič 99; Rozalija Kučan, 56 let. Murska Sobota, Vrtna 2; Marija Zbkš, 68 let, Pečarovci 94; Rozalija Šanca, 72 let. Domanjševci 59; Gizela Ponedelek, 72 let, Lucova 2; Vilma Ku-min, 72 let, Sodišinci 18; Terezija Fefer, 74 let, Murska Sobota, B. Kraigherja 29; Marija Gomboši, 75 let, Šalamenci 61; Marija Unger, 77 let, Domanjševci 142; Katarina Vida, 79 let, Petišovci 50; Verona Gomboši, 80 let, Krog 127; Marija Kovač, 80 let, Dokležovje 68; Marija Časar, 83 let, Otovci 71; Marija Krenos, 83 let, Serdica 35; Rozina Gomboc, 83 let, Fikšinci 62; Katarina Pintarič, 85 let, Moravci 56; Terezija Vlaj, 85 let, Vadarci 10;"Terezija Hari, 86 let, Ropoča 28. prispevki za kirurgijo ZA IZGRADNJO KIRURŠKEGA BLOKA SO DAROVALI: Skupne službe MURA (namesto venca materi Vukan Olge iz M. Sobote) — 1.500.00 din; Potrošnik M. S. sind. org. TO VP (namesto venca na grob pok. bratu od Himelrajh Franca) — 1.000,00 din; Zveza vodnih skupnosti Slovenije, strokovna služba Ljubljana (namesto venca tov. Varga) — 1.000,00 din; KS Martjanci Vaški odbor KO SZDL Sebeborci (zbrana sredstva občanov nas. Sebeborci) — 2.050,00 din; Osnov, org. sind. Zdravstvena šola Maribor (namesto venca za pok. Tratnjek Stefana Beltinci) 1.000,00 din; Dr. Leonida Kous M. Sobota, Kardoševa 7 (nam.esto venca na grob Marinine tete) — 2.000,00 din; Komite Obč. konf. ZKS M. Sobota (provizija od prodanih srečk »Po poteh partizanske Ljubljane«) 50,00 din; Sindikat Avtoradgona G. Radgona (namesto venca ob smrti očeta Kolar Jože, Radenci 85) — 1.000,00 din; Sindikat Avtoradgona G. Radgona (namesto venca ob smrti matere našega delavca Fekonja Andreja) 1.000,00 din; Potrošnik Sind. org. TO ME M. Sobota (namesto venca na grob pok. materi od Makari Zore) — 1.000,00 din; Potrošnik sind. org. TO IZ M. Sobota (namesto venca na grob pok. očetu od Rous Inge) — 1.000,00 din; Osnovnošolski vzgojnoizobr. zavod — društvo upokojencev (namesto venca na grob pok. ing. Ivo Pejnovič) — din 500,00; OOS »Sobota« DSSS M. Sobota (namesto venca na grob našega sodelavca Makovec Antona) — 2.000,00 din; Projektivni biro M. Sobota (namesto venca na grob pok. bratu ing. Radovanovič M.) — 1.500,00 din; Banfi-Polanič (namesto venca pok. Pjenovič Ivu) 2.000,00 din; Jeneš Irma, Kupšinci (namesto venca na grob pok. Keber Marije, M. Sobota) — 500,00 din; Osterc Cvetka, Beltinci, Panonska 18 (namesto venca na grob pok. Pejnovič Ing. Ivota, M. Sobota) — din 1.000,00; Banutai Jože, Dolga vas 113 1.000,00 din; Društvo invalidov Bogojina (namesto venca na grob pok. Volmut Antona, M. Sobota) — 500,00 din; Varga Marija, Lendavske gorice 428 500,00 din; Delavci otroškega oddelka Splošne bolnišnice M. Sobota (namesto venca na grob pok. Ropoša Antona) — 1.320.00 din; JUNIJ 1982 STRAN 15 Vaš oglas v Vestniku I zanesljiv uspeh Odredba o prodaji! Dne 14. 7. 1982 ob 8. uri se bo v sobi štev. 14 Temeljnega sodišča v Murski Soboti, Enota v Lendavi vršila dražba nepremičnin 1/2 vL št. 654 k. o. Dolga vas pare. št. 3155, 3156, 3157, 3158, 3159, 3160, 3161, 3162. Cenilna vrednost nepremičnin in najmanjši ponudek znaša 29.888.— din. Temeljno sodišče v Murski Soboti Enota v Murski Soboti, dne 2. 6. 1982 DELOVNA ORGANIZACIJA O. objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. vodje gos.fin.sektorja Pogoji:viš.šol.izobrazba ekon.-kom.smeri in 3-4 let delov.izkušenj, sred.šol. izobr. in 5-lo let del.iz. 2. kadrovskega referenta Pogoji: višješol.izbrazba pra vne ali n pr«vne sae r i in let išliitk^šenjV 3. poslovodje prodaje vozil ,Pogo j: sred.šol.izobrazba ustr.smeri, 2-3 let del. izkušenj, pok. šola ustr. smeri in 4-6 let del*izkuš. 4. kontrolorja proizvodnje Pogoj: strojni tehnik 2-3 let delov, izkušenj 5. 5 avtomehanikov Pogoj: poklicna šola z zaključ. izpitom in 1 leto delov, izkušenj Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od objave na naslov DO. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 3o dni od objave. LESNINA proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom s. sol. o. Ljubljana — TOZD tovarna pohištva MIZARSTVO n. sub. o. Ljutomer, Prešernova 31 RAZPISUJE po sklepu delavskega sveta naslednja prosta dela oz. naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODJA RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev predpisanih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje: — visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske smeri — najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušenj Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na zgornji naslov z oznako „za komisijo za delovna razmerja". Rok v katerem se morajo kandidati prijaviti je 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Po sklepu komisije za delovna razmerja GOSPODARSKEGA RAZSTAVIŠČA LJUBLJANA objavljamo prosta dela in naloge • administratorke-strojepiske II. v p; e. Pomurski sejem Gornja Radgona Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov SGP \ Konstruktor Maribor TOZD gradbeništvo Pomurje M. Sobota Stefana Kovača 10. Na vrtu restavracije Vikend v Radencih bo v času letne sezone vsako soboto od 19. do ' 24. ure in vsako nedeljo od 15. do 21. ure igral ansambel TV PLUS. V času glasbe bomo obiskovalcem stregli z domačimi specialitetami, jedmi z žara, gibanicami in izbranimi pijačami. Za obisk se priporočamo! RESTAVRACIJA VIKEND SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LENDAVA razpisuje prosta dela in naloge računovodje POGOJI: — Višja izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih ali srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih — Moralno-politična neoporečnost Nastop dela po dogovoru. Kandidati naj v 15 dneh po objavi razpisa predložijo pismene ’ prijave z ustreznimi dokazili na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Lendava, Partizanska 52, 69220 Lendava. KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA Lendava o. sol. o. Komisija za delovna razmerja osnovne šole Šalovci RAZPISUJE prosta dela in naloge za nedoločen čas: 1. učitelja razrednega pouka za COŠ Markovci PRU ali U razrednega pouka 2. učitelja matematike — fizike — PRU 3. učitelja telesne vzgoje — PRU 4. učitelja slovenščine — srbohrvaščine — 5. učitelja biologije — kemije — PRU Pod 3, 4 in 5 dopolnjevanje obveznosti z drugim1 predmeti. Prijave z dokazili sprejema komisija 15 dni po objavi razpisa. . . Carinarnica Gornja Radgona Razpisna komisija pri Carinarnici Gornja Radgona OBJAVLJA naslednje naloge in dela pripravnikov: 3 pripravniki cariniki Poleg splošnih pogojev morajo izpolnjevati kandidati še naslednje pogoje: — da imajo končano štiriletno srednjo šolo, eko-nomsko-finančne, tehniške, splošne ali admin1' strativne smeri, — da obvladajo en svetovni jezik in slovenski jezik/ — da izpolnjujejo pogoje določene v 37. čl. Zakona o carinski službi (Ur. list SFRJ št. 58/80). Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, bodo predhodno testirani. Delovno razmerje pripravnikov se sklepa za določep čas. Po uspešno končani pripravniški dobi so mož' nosti za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju navedeni^1 pogojev pošljite na naslov: Carinarnica Gornja Ra. gona — za razpisno komisijo. Rok prijave je 15 od objave v Uradnem listu SFRJ. RAZPISNA KOMISI^ Komisija za delovna razmerja Zavoda za ekonomik0 urbanizem Murska Sobota I. Razpisuje prosta dela in naloge 1. Vodja oddelka za ekonomsko in organizacijsko svetovanje ter družbeno planiranje ' — Pogoji: dvoletna administrativna šola. Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov: GR Ljubljana, p. e. POMURSKI SEJEM 69250 G. RADGONA. Vzgojnovarstveni zavod v Murski Soboti obvešča starše, da bo ponovno vpisovanje otrok novincev za oddelek v Murski Soboti, ki deluje izmenično — dopoldne in popoldne. Vpisovanje bo v enoti Št. Kovača 19/b od 14. 6. do 19. 6. od 7. do 15. ure. Starše, ki imajo izmenični delovni čas in potrebujejo varstvo, ' prosimo, da vpišejo svoje otroke v določenem času. ABC POMURKA KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA objavlja razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1982/83 in sicer: dipl. ing. agron. VIL 1 štip. kmetijski tehnik V. 3 štip. — za delo na svoji kmetiji Prijave z ustrezno dokumentacijo pošljite na naslov ABC POMURKA KZ LENDAVA, Partizanska 5, 69220 LENDAVA do 30. 6. 1982. IL Objavlja prosta dela in naloge 1. Strokovnega sodelavca za gradbeni in finančni nadzor Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati s® slednje: pod točko 1/1:. k le* ekonomska fakulteta ali visoka šola ekonomske smeri, I delovnih izkušenj. Prednost imajo kandidati z ustre* delovnimi izkušnjami v gospodarstvu. Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. pod točko 11/1: alj končana FAGG s poklicno usmeritvijo dipl, gradb. dipl. ing. arh., 5 let delovnih izkušenj in opravljen str° izPil - c s P®1 Objavljena dela ih naloge se sklenejo za nedoločen cas nim delovnim časom. .. Kandidate vabimo, da se osebno zglasijo ali pošljejo PrlLottf dokazili o strokovni izobrazbi v 15 dneh po razpisu °Z/,ot^ objavi Zavodu za ekonomiko in urbanizem, Murska Staneta Rozmana 5 pod oznako ,,komisija za delov0 merja". il I STRAN 16 VESTNIK, 10. J0^- Radijski in televizijski spored od 1 1 . do 17. junija PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK. TOREK SREDA ČETRTEK & SOBOTA MURSKA SOBOTA | MURSKA SOBOTA | & SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA PETEK, 11. junija 1982 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. SOBOTA, 12. junija 1982 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 17.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 —.Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA NEDELJA, 13. junija 1982 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega '7.25 Poročila; 17.30 Mak & progi, otroška serija TV l । PJe; 18.00 Slovenski pi-nalm orkestri; 18.30 Obzor-ni. 8’45 J°ga in zdravje, m&raževalna oddaja; 19.15 Risanka; 19.20 Cik cak; TV in radio nocoj; Tv Zrno do zma; 19.30 q, dnevnik; 19.55 Vreme; 20^0 P™Pagandna »ceraj... Za jutri: .va doba, dokumentarna 2(1 Ne prezrite; , • 5 Gospod Hom, ameri-Ka nadaljevanka; 21.35 emljajmo - sodelujmo, 21.45 Nočni hodn Cena Pre2ivetja, “‘m. 23.25 Poročila za- Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini; 17.30 TV dnevnik; (pijanska banka _____Pomurtk. banka 8.00 Poročila; 8.05 Cfci-ban, dober dan: Pojoče ure; 8.20 Zbis — B. Žužek: Zlatorog; 8.35 Mi smo mali muzikanti: Dirigent; 9.05 Mak ob progi, otroška serija TV Skopje; 9.35 Gusatji kapitana Gancha, brazilska otroška serija; 10.05 Novo vznemirja, angleška poljudnoznanstvena serija; 11.05 Človekovo telo: Biološka osnova mišljenja; 11.35 V deželi zlatega runa, dokumentarna oddaja; 12.05 Poročila (do 12.10); 17.15 Poročila; 17.20 Primer starodavnih astronavtov, angleški film; 18.50 Naš kraj: Turnišče; 19.05 Zlata ptica — Japonske pravljice: Smr-kavček; 19.10 Risanka; 19.20 Cik cak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 19.57 Propagandna oddaja; 20.00 TV križanka; 21.40 Zrcalo tedna; 21.55 Ure obupa, ameriški film; 23.40 Poročila slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 13.00 (telefon: 21-232) do TV LJUBLJANA daL. Uvorišče, otroška od-liste’io8/15 Namesto top “ORlash45 Telestart’ zabav-•p^bena oddaja; 19.30 atelis “7"*; 20 00 Glasbeni Pa-ja, 21.05 Ritem razvo-21.5$ R“mentarna oddaja; 23.25} ’ ameriški film (do Oddajniki II. TV mreže: TvZAGREB 17.00 Zmajeve otroške igre; 18.00 Človek in pol, humoristična serija; 19.00 Narodna glasba: Ansambel Slovenija; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Koncert zabavne glasbe; 20.30 Pisatelji revolucionarji; 21.10 Feljton; 21.55 Športna sobota; 22.15 Dokumentarna oddaja (do 23.00) 9.15 Poročila, 9.20 Živ Žav, otroška matineja, 10.20 J. London: Martin Eden, italijanska nadaljevanka, 11.15 TV Kažipot, 11.35 Čez tri gore ...: Oktet Marles, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.15 Poročila (do 13.20), 15.50 Nekaj velikega, ameriški film, 17.25 Poročila, 17.30 Zakaj in zato, 18.00 Športna poročila, 18.10 Risanka, 18.20 Barcelona: Otvoritev svetovnega nogometnega prvenstva, prenos, 18.50 Barcelona: Nogomet' Anglija: Belgija, prenos EVR, v odmoru propagandna oddaja, 20.45 Cik cak, 20.52 Tv in radio nocoj, 20.54 Zrno do zrna, 21.00 Tv dnevnik, 21.25 Vreme, 21.27 Propagandna oddaja, 21.30 S. Žaninovič: Vojaki, nadaljevanka Tv Beograd, 22.20 Športni pregled, 22.50 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.00 Igrani film, 16.15 Nedeljsko popoldne, 17.45 Glasbeno popoldne — vključitev, 19.30 Rezerviran čas, 20.00 Velikani jazza, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Na pragu smrti, ameriška nadaljevanka (do-21.55) TV ZAGREB ^Program dinskaPHL0Čila’ 17-45 Mla-taledar &U 1815 TV čin Rijekei »£ronika ob-zdravo 'ilM5 Mladinski 19.3q Dno. -i 5 Risanka, bfigade n2^'0007°hTigrO’ glasbena ’ Zabavno-Dnevn"k 21.45 zvečer. 22.00 V petek ^AVSTRIJA Prvi program 800 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Morski Pirati (film), 11.05 Pogled v svet nevidnega, 11.30 Modna revija, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Mladinski spored, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Primer za dva (ser. film), 20.20 Večer v modrem salonu, 21.10 Šport, 21.20 Kaj je človek? Urugi program 16.30 Vzgojna oddaja, 17.00 Galerija, 17.30 Brez nagobčnika, 18.30 Čas v sb*i, 19.15 Materija in ma-8'ia, 20.20 Politika v petek m 10 pred 10, 21.20 Starec m morje (film), TV MADŽARSKA fdmi- 1600 ^ankaS0 . vprašanje, Jtalelj n^a ‘gra- 16.40 Pri-e’ Telešportov ?kno r' magazin. 17.00 dnevnjJePOrtaže. 18 30 TV ^taca ^8az|n. 19.25 25- 2olnadžarske TV 5 Tv6'1 ne bodo ? Sevnik o 21.10 TV ZAGREB PRVI PROGRAM 16.40 Poročila, 16.50 TV koledar, 17.00 Jugoslavija, dober dan, 17.45 Izbrano, 18.15 Operna glasba, 18.30 Nekaj čisto osebnega, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Bravo maestro (film), 21.40 Dnevnik, 21.55 Koncert. TV AVSTRIJA Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 12.00 Opoldanska redakcija 14.15 Scampolo (film), 16.00 Mladinski spored, 17.00 Tedenski spored, 17.25 Dober večer v soboto, 18.00 Avstrija v. sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Caterina, Šport, 21.20 Johna Denver Drugi program 14.00 Športno popoldne, •16.00 Dunajske anekdote in pesmi, 17.00 Tedenski spored, 17.25 Šport, 18.00 Za prijatelje filma, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Fizik (TV film), 21.20 Religija, 21,25 Dama in morilec (film). TV MADŽARSKA 7.05 TV reprize — Za narodnosti. Iskalci nafte, Haydn. 13.40 Tomi in njegov pes. 13.55 Curro Jimenez, nadalj. 15.00 Graščina... 16.00 Odvaditi se je težko. 16.30 Debrecen. 17.00 Komsomolski kongres. 17.40 Zabavna glasba. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Telepodij; kabaret. 20.15 Winchester in mustangi, ameriški film. 22.20 TV dnevnik. PONEDELJEK, 14. junija 1982 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narodno-zabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TOREK, 15. junija 1982 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena odda- ja, 16.40 Aktualna tema — Problemi pomurskega zdravstva, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. SREDA, 16. junija 1982 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z ..., 16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. ČETRTEK, 17. junija 1982 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Delegatska tribuna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 15.00 Poročila, 15.05 Kmetijska oddaja Tv Zagreb, 16.05 SNP — Vigo: Italija:Poljska, prenos v odmoru propagandna oddaja, 18.05 Znanstveno tehnični film: Uporaba kremenovih kristalov, 18.30 Obzornik, 18.45 Jazz na ekranu: veliki orkester RTV Novi Sad, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.50 v.ou rorocua, iu.uu i\e-deljsko dopoldne, 11.30 narodnozabavna glasba, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Znanje — Imetje, 14.25 Studio 071, 15.00 Človek ni ptica (film),. 16.15 Nedeljski predvečer, 17.45 Dnevnik, 18.20 Otvoritev SP v nogometu, 18.50 Nogomet: Argentina—Belgija (prenos), 20.50 Risanka, 21.00 Dnevnik, 21.30 Manj strašna noč (dramska serija), 22.15 Športni pregled, 22.45 Poročila TV AVSTRIJA Prvi program 10.00 Tiskovna ura, 11.00 Hormoni, 14.25 Tarzan (film), 15.45 Mladinski spored, 16.45 Klub seniorjev, 17.30 Živali in človek, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 18.50 SP v nogometu: Argentina — Belgija, 20.50 Šport, 21.05 Formula I (prenos). Drugi program 15.00 Svet kot labirint, 15.45 New Seekers, 16.30 Šport, 17.30 Okay, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Zgodba o San Michele (film), 21.15 Šerif iz Cimarona (film). /O ljubljanska banka Pomurska banka Vreme, 19.52 Propagandna oddaja, 19.58 SNP — Sevilla: Brazilija — SZ, prenos v odmoru propagandna oddaja, 21.50 A. Mercero: Noč diplomiranca, španska drama, 23.00 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 18.15 Ilustrirane zgodbe, otroška oddaja Priština, 18.30 Pesem v ateljeju, otroška oddaja, 19.00 Tv dnevnik, 19.30 Rezerviran čas, 20.00 Znanost, 21.00 Poročila, 21.10 Zabavno glasbena oddaja (do 22.00) TV ZAGREB PRVI PROGRAM 15.45 Mundial: kronika, 16.05 Nogomet: Italija— Poljska (prenos), 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Ilustrirane zgodbe, 18.30 Pesem v ateljeju, 18.45 Risanka, 19.00 Dnevnik, 19.50 Nogomet: Brazilija— SSSR, 21.50 Argumenti, 22.35 Dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Zgodba o San Michele (film), 11.30 Čudeži zemlje, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Mladinski spored, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija, v sliki 18.30 Čas v sliki, 19,15 Šport v ponedeljek, 19.50 SP v nogometu Brazilija — ŠSSR Drugi program 16.05 Španija: Italija— 8.00 Kremenčko- Poljska, 1— __ vi, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Linija Onedin (ser. film), 20.05 Schilling, 20.50 10 pred 10, 21.20 Ni časa za ljubezen (film). TV MADŽARSKA ' TV MADŽARSKA 7.05 Spored za otroke. 14.20 Zvezde. 14.50 Grašči-na brez imena, nadaljevanka. 16.00 Pesem doni. 16.20 Priporočamo naše sporede. 17.15 Teden; aktualnosti, reportaže. 18.20 SP v nogometu, prenos otvoritvenih svečanosti in tekme Argentina—Belgija iz Barcelone. 20.55 V ateljeju, kostumografka Erzsebet Mialkovsz-ky. 21.40 Poročila. 15.05 Kako je svet plesal; v dvajsetih letih. 16.05 SP v nogometu: prenos tekme Italija—Poljska iz Viga. 18.10 TV telovadba. 18.15 Večerna pravljica. 18.25 Poročila. 18.30 Želeli ste; spored po želji gledalcev, sestavljen na podlagi pisem. 19.50 SP v nogometu: Brazilija—Sovjetska zveza, prenos iz Seville. 21.45 Poročila. TV LJUBLJANA 16.00 Poročila, 16.05 SNP-La Coruna: PERU: Kamerun, prenos v odmoru propagandna oddaja, 18.00 Pisani svet: Kako je Kusov Tone stopil na mrak, 18-30 Obzornik, 18.45 Obramba in samozaščita, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Nekje na dnu, dokumentarec meseca, 20.40 Propagandna oddaja, 20.45 I. Silone: Fontamara, italijanska nadaljevanka, 21.40 V znamenju 16.00 Poročila, 16.05 SNP — Bilbao — ANGLIJA:-FRANCIJA, prenos, v odmoru propagandna oddaja, 18.00 Gusarji kapitana Gancha. brazilska nadaljevanka, 18.30 Obzornik, 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Šentvid pri Stični, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Film tedna: King Kong, ameriški film, 21.40 Majhne skrivnosti velikih mojstrov, 21.45 V znamenju 16.00 Poročila, 16.05 SNP — Oviedo: Čile:Avstrija — prenos, v odmoru Propagandna oddaja, 18.00 Lolek in Bolek, poljska risana serija, 18.10 Pedenjžep: Harfa na obisku, 18.30 Obzornik, 18.45 Mladi za mlade: Festival, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.50 Vreme, 19.52 Propagandna oddaja, 19.58 SNP Oddajniki II. TV mreže: 18.15 Otroška oddaja, 19.00 TV dnevnik, 19.30 Knjige in misli, 20.00 Narodna glasba, 20.45 Sremska fronta — kota 122, dokumentarna odd. TV Lj, 21.30 Poročila, 21.35 Iz koncertnih dvoran — L. Matačič: Simfonija (do 22.30) TV ZAGREB PRVI PROGRAM 15.45 Nogometna kronika, 16.05 Nogomet: Peru —Kamerun, 18.00 Poročila. 18.05 TV koledar, 18.15 Potrebno je hoteti in smeti, 18.45 Risanka, 19.00 Dnevnik, 19.30 Prijatelji glasbe, 20.00 Notranjepolitični magazin, 20.50 Gnezdo (film), 22.30 Dnevnik TV AVSTRIJA Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Kopajoča Venera (film 11.05 Risanka, 11.15 Klub seniorjev, 12.00 Opoldanska redakcija, 15.30 SP v nogometu včeraj, 16.00 Mladinski spored, 17.00 Nečak iz Amerike, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 teleobjektiv, 19.55 Nogomet: Madžarska — El Salvador, Škotska — Nova Zelandija. Drugi program 15.40 Šolska TV, 16.10 Nogomet: Peru—Kamerun, 18.00 Kremenčkovi, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Uganite moj poklic, 20.03 Dallas, 20.50 10 pred 10, 21.20 Klub 2 TV MADŽARSKA 14.00 Šolska TV. 14.30 Filmaiji, pozor! 15.25 TV borza. 15.35 Spored za upokojence. 16.05 Svet jezika. 16.55 Gloria Gayner show, bolgarski glasbeni film. 17.30 Panonska kronika. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Studio 82, kulturni tednik televizije. 19.30 SP v nogometu: Prenos tekme Madžarska—Salvador iz Elche-ja. 21.45 TV dnevnik. Oddajniki II. TV mreže: /o ljubljanska banka Pomurska banka 18.15 Zgodbe iz gozda, otroška oddaja, 19.00 TV dnevnik, 19.30 Narodna glasba, 19.50 SNP—Valencia Španija:Honduras — prenos (slov, kom.), v odmoru'propagandna oddaja, 21.50 Velike zarote — serijski film, 22.40 Tv dnevnik — Zaragoza: Jugoslavija: Severna Irska, prenos, v odmoru propagandna oddaja, 21.50 Portret: Bojan Adamič, 22.30 V znamenju. Oddajniki II. Tv mreže: TV ZAGREB 18.15 Rumena packa, otroška oddaja, 19.00 Tv dnevnik, 19.30 Filmski večer (do 22.00) PRVI PROGRAM 15.45 Nogometna kronika, 16.05 Nogomet: Anglija—Francija, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Zgodbe iz gozda, 18.45 Risanka, 19.00 Dnevnik, 19.30 Zeleni kabaret, 19.50 Nogomet: Španija—Honduras, 21.50 Velike zarote (film), 22.40 Dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.35 Tarzan (film), 10.30 Iskanje Zlatega runa, 11.20 Teleobjektiv, 12.00 Opoldanska redakcija, 15.30 Nogometni pregled, 16.00 Mladinski spored, 17.00 Družinski maga-cin, 18.00 Nepodkupljivi (film). Drugi program 14.25 Iz 15.40 Dežela in parlamenta, ljudje, 16.10 Nogomet: Nemčija—Alžirija, Anglija—Francija, Španija—Honduras, 21.45 Kavama Central Vaš oglas v VESTNIKU TV ZAGREB PRVI PROGRAM 15.45 Nogometna kronika, 16.05 Nogomet: Čile—Avstrija, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Rumena Dnevnik, packa, 19.00 19.30 Zabavno- glasbena oddaja, 19.50 Jugoslavija—Irska, 21.55 Rezervirano ža čas, 22.25 Nogomet. TV AVSTRIJA Prvi program 8.00 Jutranja poročila. 8.05 Šolska TV, 9.30 Ni časa za ljubezen (film), 10.50 Dok. Film, 11.20 Leopardi, 12.00 Opoldanska redakcija, 15.30 Nogometni pregled, 16.00 Mladinski spored, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Meščan kot predsednik, 19.55 Nogomet: Jugoslavija — Irska 21.45 Prihodnost televizije Drugi program 14.30 Iz parlamenta, 15.45 Šolska TV, 16.00 Nogomet: Avstrija—Čile, CSSR—Kuvait, 19.30 Šport, 20.00 Zabavni spored, 21.45 Poročila, 22.00 Koncert ob 100 letnici rojstva Igoija Stravinskega. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 8.05 Zina, sovj. film. 19.10 Delta. 9.35 Kačje tnezdo, franc, film. 14.00 olska TV. 15.20 Bearden o sebi, umetnostni film. 16.05 SP v nogometu: Prenos tekme Francija—Anglija iz Bilbaa. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Pravni primeri. 19.40 Umetnina tedna. 19.45 Spored Andrasa Siitoja. 20.50 Charles Aznavour ’80, francoski glasbeni film. 21.50 TV dnevnik. 14.00 Šolska TV. 15.15 Filmi za otroke. 16.05 SP v nogometu: Prenos tekme Čile—Avstrija iz Ovidea. 18.10 Večerna pravljica. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Umazani denar, 1. del avstralske nadaljevanke. 19.55 Ozadje vesti; pogledi, mnenja o javnih vprašanjih. 20.45 Glasba ... Spored ob 10-letnici Glasbenega TV gledališča. 21.35 TV dnevnik. 10. JUNIJ 1982 STRAN 17 tedenski koledar PETEK, 11. junij — Bernarda SOBOTA, 12. junij — Flora NEDELJA, 13. jung — Anton PONEDELJEK, 14. junij — Metod TOREK, 15. junij — Vid SREDA, 16. junij — Beno ČETRTEK, 17. junij — Lavra kino ŠALOVCI 12. junija ameriški film: ,.KRAMER PROTI KRAMERJU”. ČRENSOVCI 11 ., 12. in 13. junija italijanski barvni film: „TIGER JE SE ŽIV”. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 12 . in 13. junija film: ,.ZBOGOM EMANUELA”. GORNJA RADGONA 11. junija ob 18. in 20. uri ameriški film: „VSE, KAR STE VEDNO ŽELELI VEDETI O SEKSU”; ogled filma otrokom ni dovoljen. 12. junija ob 20. uri angleški film: ,,MOST NA REKI KWAI”; 13. junija ob 17. in 20. uri ameriški film: „VSE, KAR STE VEDNO ŽELELI VEDETI O SEKSU”; 16. in 17. junija ob 20. uri francoski film: „BEG S PLOČNIKA”. prodam RODOVNIŠKO KRAVO, kontrola A, prodam. Skakovci 55. M-2032 DVA DIVANA, kavč in dvodelno omaro prodam. Angela Skaper, Naselje 14. divizije 63, M. Sobota. M-2033 ZASTAVO 101, letnik 1972, ugodno prodam. Dolnji Slaveči 124. - M-2035 POHIŠTVO MARLES ZA KUHINJO, oranžne barve, prodam. Mladinska 48, M. Sobota. M-2036 KAVČ — trosed, skoraj nov, prodam. Mladinska 48, Murska Sobota. M-2037 ZASTAVO 750 z motorjem 850 prodam. Džuban, Vrtna 3, Murska Sobota — pritličje. M-2038 KRAVO PO IZBIRI, brejo šest mesecev, prodam. Martjanci 52. M-2039 RENAULT-4 SPECIAL TL, dobro ohranjen, prodam. Režonja, Gomilice 23, p. Turnišče. M-2040 LADO 1200, letnik 1972, prodam. Informacije vsak popoldan po telefonu 75-527 ali Stefan Zorko, Mohorjeva 2, Lendava. Le-166 DOBRE STARE HRASTOVE TRAME in odojke, težke do 30 kg, ugodno prodam. Kocen-Brglez, Rinšetova graba 1, p. Ljutomer. In-187 TRAVO ZA KOŠNJO ter belo in rdeče vino prodam. Otovci 78. M-2041 KRAVO, brejo, vozno, prodam. Kupšinci 32. M-2044 KRAVO, staro šest let, brejo devet mesecev, vozno, prodam. Pečarovci 78, p. Mačkovci. M—2045 KOMBINIRANO OMARO, orehov furnir, 180 x 50, ugodno prodam. Ogled vsak dan po 14. uri. Gregorčičeva 41, M. Sobota. M—2046 HRASTOVE DESKE, debelina 6 cm, cca 3 kv m, stare tri leta, in hrastove deske, debelina 2,5 cm, stare tri leta, prodam. Naslov v upravi lista. M—2047 ŠTIRI GUME ZA OSEBNI AVTOMOBIL (13-cblske), skoraj nove, prodam. Gančani 44. M—2048 3—DELNA OKNA Z ROLETAMI, NOVA, PRODAM! Bodonci 27. M-2051 PREDNJE BLATNIKE in prage, nove, za škodo 100 prodam. Informacije po telefonu 74-595 do 14. ure. M-2052 MALE PUJSKE PRODAM. Satahovci 13. M-2058 ŠPORTNI VOZIČEK, stajico in kuhinjsko mizo prodam. Žitna 27, Murska Sobota, telefon 22-364. M-2055 AVTO 126 P, dobro ohranjen, ugodno prodam. Markišavci 18/B. M-2061 VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — I Ireja uredniški odbor: Štefan Dravec(direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šoort), Vlado Paveo. Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo). Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinaiji 21 232,21 064 in 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74 597, dopisništvo Lendava tel. 75 085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—000112—25730—30—4—01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. 300 1 DOBRE PIJAČE (klinton-jurko), letnik 1980, prodam po 10 din liter. Martin Kolar, Kapelska cesta 11, p. Radenci. M—2062 NSU 1200 PRODAM. Rakičan novi blok — popoldne. M—2063 POHIŠTVO ZA MANJŠO DNEVNO SOBO, odlično ohranjeno, prodam. Informacije od 12. do 14. ure: telefon 74-690. M—2064 60 AROV ZEMLJE in gospodarsko poslopje prodam. Ivana Kovačec, Sovjak 83, p. Videm. M—2065 VEČ VRST REZANEGA LESA (16 x 20, 16 xl6, 12 x 14) ter športni in glo'boki otroški voziček prodam. Naslov v upravi lista. M—2066 OJAČEVALEC SCHALLER 80 W, primeren za orgle, kitaro itd., -prodam. Turnišče 223. M—2069 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, kot nov, star tri leta, prodam za 5.000 din. Slavko Raduha, Mele 1, p. Radenci. M—2070 DOMAČE VINO (klinton-jurko PRODAM. Bučečovci 35, p. Križevci pri Ljutomeru. M—2071 MALE PUJSKE PRODAM. Petanjci 120. M—2074 PRENOSNI TELEVIZOR LR NIŠ z garancijo, raztegljivo mizo za 10 oseb in sesalec za prah ugodno prodam. Informacije o prodaji od 6. do 13. ure po telefonu 21-555. • M—2076 OMARO (dolga 1,80 m) in dva fotelja prodam. Krog 22. M—2077 SPAČKA PRODAM. Branko Šar-di, Kidričeva 18, Murska Sobota. M—2078 MOTOKULTIVATOR HONDA NAPRODAJ. Naslov v upravi lista. M—2059 MLADO KRAVO z drugim teletom brejo 4 mesece prodam. Žitkovci 16. M-2053 MLADO KRAVO s teletom prodam. Žitkovci 42. M-2056 AMI—8, registriran do aprila 1983, v dobrem stanju, in otroško mini športno kolo prodam. Ogled vsak dan od 17. ure naprej pri Janku Štefanecu, parketarju’ Ša-linci 13, p. Križevci pri Ljutomeru. M-2057 ŠKODO 1000 MB, registrirano, tudi po delih, prodam. Rankovci 7. M-IV OSEBNI AVTOMOBIL MAZDA 1200 NAPRODAJ. Kešpret, Kapca 122, Lendava. Le-172 TOVORNI AVTO MAN PRODAM. Anton Lapajne, Kamovci 30, p. Dobrovnik. Le-I48 MOPED (pet prestav), star eno leto, prodam. Pečarovci 40/A, p. Mačkovci. M-2079 MEŠALEC ZA BET.ON PRODAM. Cankarjeva ulica 69, Murska Sobota. M-2082 MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 5, p. Tišina. M-2083 ŠKODO 110 L PRODAM. Raduha, Žižki 89, p. Črenšovci. M-2084 DVE MLADI KRAVI, breji osem mesecev, prodam. Berkovci 15. M-2085 FORD CONSUL 1700, letnik 1973, ugodno prodam. Kidričeva 27, Murska Sobota. M-2086 ŠPORTNO KOLO ROG AMATER, 10 prestav, prodam. Semen, Arh. Novaka 15. M-2088 TELICO, deveti mesec brejo, plemensko, prodam. Ladislav Salaj-ko, Dolnja Bistrica 103. M-2089 VSELJIVO HIŠO z vrtom in brajdami, ob asfaltni cesti, prodam. Alojz Hvalič, Janžev vrh 56, p. Radenci. M-2090 ŠKODO 120 L, novi tip, ugodno prodam. Bagar, Gornji Petrovci 56, ali telefon 21-914. M-2091 ŠTEDILNIK ZA CENTRALNO OGREVANJE, 26.000 kalorij, znamke HELIOS, dobro ohranjen, prodam. Puževci 38, p. Bodonci. M-2092 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan 88, telefon 23-672. M-FH 300 KOMADOV OPEKE MODUL, 1000 komadov opeke pol modul, 1000 komadov polnilcev in 50 komadov salonitnih plošč ugodno prodam. Ogled vsak dan po 14. uri. Lipič, Kajuhova 33, Lendava. Le-169 AVTO WARTBURG KARAVAN, letnik 1978, prevoženih 36.000 km in 9 let staro, sedem mesecev brejo kravo prodam. Ogled možen ob nedeljah. Feliks Marin, Mekotniak 34, p. Ljutomer. M-OP AVTO SKODA 1000 MB NAPRODAJ. Rakičan 107,! telefon 23-384. M-2093 PIANINO PETROV, skoraj nov, prodam. Suzana Kiršly-Moss, Lendava, Kolodvorska 20, telefon 75-005. M-OP MLATILNICO, tresala za slamo, vse dvojni kroglični ležaji, v dobrem stanju, in 60-litrsko škropilnico na dveh kolesih prodam. Jožef Kapun, Berkovci, p. Videm ob Ščavnici. M-OP DVE KRAVI, kontrola B, ena breja 7 mesecev, druga štiri mesece, zaradi bolezni lastnika prodam. Elizabeta Klemenčič, Stara gora 12, p. Videm ob Ščavnici. M-2094 ZASTAVO 101, letnik 1974, prevoženih 60.000 km, prodam. Buzeti, 'Cvetna 10, Bakovci. M-2096 HIDRAVLIČNO TRAKTORSKO KOSO OLT STANDARD PRODAM. Sebeborci 34. M-2097 NSU 1200 C PRODAM. Anton Krauthaher, Lipovci 50/C. M-2098 GRADBENO PARCELO z lokacijskim dovoljenjym v bližini Murske Sobote prodam. Naslov na upravi lista ali po telefonu (069), 76-405. M-2099 ZASTAVO 750, letnik 1977, traktor steyr, 28 KS in kombajn lanz prodam. Bodonci 45. M-2100 AVTO RENAULT 4, letnik 1976, registriran do septembra, prodam. Vadarci 90, p. Bodonci. M-2101 RENAULT-4 UGODNO PRODAM. Naselje 14. divizije 82, Murska Sobota. M-2102 KOSILNICO BCS, potrebno manjšega popravila, prodam. Naslov v upravi lista. M-2103 MOTORNO ŠKROPILNICO, novo, po ugodni ceni prodam. Gregorčičeva 17, Murska Sobota. M-2104 SKEDENJ velik 12 x 6 m po ugodni ceni prodam. Martjanci 35. M-2104 a TRAVO V „MUZGAH” PRODAM. Čopova 10. M-2105 LADO STANDARD, letnik 1972, dobro ohranjeno, po zelo ugodni ceni prodam. Franc Barber, Pes-kovci 29, p. Šalovci. M-2106 RENAULT-4 TL SPECIAL PRODAM. Naslov v upravi lista. M-2107 SEDEŽNO GARNITURO Z MIZO PRODAM. Zonik, Titova 25, Murska Sobota. Ogled od 14.—15. ure. M-2108 ŠTIRI GUME s športnimi platišči, 175 x 70 x 13, prodam. Telefon 77-125. M-2109 SIVO-SREBRNE MALE KOD-RE-PUDLE, stare 8 tednov, prodam. Hilda Devetak, Černelavci 51/A, M. Sobota. Ogled možen v soboto in nedeljo. M-2110 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE, novo, ugodno prodam. Miran Ferš, Lomanoše 36, p. Gornja Radgona. M-OP GUMI VOZ PRODAM. Mlajtinci 43, p. Martjanci. M-2111 RENAULT-4, letnik 1978, prodam. Simonič, Vegova 15, M-2112 NOVI GOLF PRODAM. Grad 26. M-2113 AVTO ZASTAVO 750, letnik 1976, prevoženih 59.000 km, prodam. Alojz Čuk, Ključarovci 51, p. Križevci pri Ljutomeru. M-2114 ZASTAVO 101 MEDITERAN, letnik 1979, prodam. Naslov v upravi lista. In-188 OSEBNI AVTOMOBIL VW 1600 limuzino, bele barve, letnik 1970, dobro ohranjen, prodam. Anton Slavič, Bučečovci 5, p. Križevci. In-189 VSELJIVA IN OPREMLJENA STANOVANJSKA HIŠA V PINCAH 43 in vinograd s kletjo na Elohegy naprodaj 13. junija ob 14. uri na licitaciji. M-Le OSEBNI AVTOMOBIL VOLKSWAGEN ugodno prodam. Informacije v Murski Soboti, Ulica Prekmurske čete 8, telefon: 21-336. M-FŠ sobe . SOBO z možnostjo kuhanja in pranja iščeta zaposlena mlada zakonca na relaciji Črenšovci—Lendava. Možen tudi nakup stanovanja ali hiše. Plačilo po dogovoru. Cenjene ponudbe pod šifro REDNI PLAČNIKI na upravo Vestnika. M-OP TAKOJ ZAPOSLIM DVA KVALIFICIRANA ZIDARJA. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in brat Jožef Jelen iz Ključarovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih priskočili na pomoč, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, podarili ve”6 in cvetje, dragega pokojnika pa pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zdravniškemu osebju pljučnega in internega oddelka za intenzivno nego soboške bo>” snice. g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, GD Ključarovci predstavniku KS za poslovilne besede. Ključarovci, 2. 6. 1982 Žalujoči: žena Jožefa, sinovi Mirko in Franc z družinama, Drago, hčerka Jožica z druži”0’ brat Matjaž in sestra Marija z družinama ter ostalo sorodstvo BRANKU TIVADARJU iz Lipovec za uspešno opravljeno diplomo na FAKULTETI ZA STROJNIŠTVO iskreno čestitajo — oče, mama, brat in sestra z družinama. GOSPODINJE! Obveščam javnost, da sem odprl delavnico za popravilo GOSPODINJSKIH STROJEV v Beltincih Panonska 23 S svojimi storitvami se cenjenim strankam toplo priporočam. MATIJA RADUHA MILANU MARIČU iz Sebe-borec, ki služi vojaški rok na otoku Visu, ob praznovanju 19. rojstnega dne iskreno čestitajo in želijo še veliko lepih in zadovoljnih dni v vojaški suknji z željo, da bi postal dober in zvest vojak svoje domovine — mama, oče, stari oče in brat Marjan z Marjano. Plača po dogovoru, stanovanje preskrbljeno, možnost kuhanja v stanovanju. Oglasite se osebno ali pismeno na naslov: Jože Kološa, Krčevinska 45, Maribor (pri tovarni mesnih izdelkov Košaki), št. telefona 062 24-994. M-2034 ZA NEGO STAREJŠE ŽENSKE IŠČEMO DOBROSRČNO, POŠTENO DEKLE ali mlajšo upokojenko. Vsa oskrba v hiši. Mesečni prejemki 10.000 din ali po dogovoru in socialno zavarovanje. Javite se na naslov: Vidic, pekarna na Gorenjskem, telefon 064 81-317. M-OP razno OTROKE SPREJMEM V VARSTVO. Kroška 45, Murska Sobota. M-2072 Ni več tvojega smehljaja, pzdrava ne, ne toplega pogleda.. • V SPOMIN 14. junija mineva, boleče leto, odkar ni več med nami dragega Stanka Jakoba iz Lipovec Ni ure, ne dneva, da se te ne bi spomnili-in občutili praznine, ki je nastala za teboj. N moremo verjeti, da te ni in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Naš dom kisi ga ljubil, je pust, prazen in poln bolečine. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. V TIHI ŽALOSTI: ŽENA NADA, HČERKA STANKA IN MAMA Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe ljuba mama ni j da bi skupaj še bili. ZAHVALA V 57. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica in sestra Marija Period roj. Mesarič iz Bakovec Mali Bakovci 102 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sovaščanom, ki st6”31^ v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje, darovali vence in cvetje injo v tako veli*6 številu spremljali na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za lepo odpe žalostinke, predstavniku KS Bakovci za poslovilne besede. Iskrena hvala vsem zdravnikom, s6 urinskega laboratorija, medicinskim sestram instrežnemuosebju internega oddelka bolnice M. Sobo za laišanie bolečin v njenih zadnjih trenutkih življenja. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: mož Franc, sin Franc z ženo Kristino, hčerka Apolonija z možem Alojzem ter vnuki M0?’ Lidija in Jožica - nec 163/B. Elizabeta Polak. Melinci 163/A. M-2075 FANT iz Prekmurja, 170, s srednjo izobrazbo nekadilec, nealko holik, dobro situiran, želi spoznal' vitko, resno žensko, staro do 42 let, nevezano, za skupne izlete B potovanja, pozneje možna poroka. Ponudbe na upravo pod šo šifro' „V DVOJE JE LEPŠE”. M-2087 PREKLIC! Opravičujem se za besede, ki sem jih izrekla Tereziji Forjan iz Meli- OBVESTILO! Cenjene stranke prosimo, da prevzemejo motorna vozila m razne kovinske izdelke, prinešenc na popravilo v letu 1981. V 15 dneh po tej objavi izgubijo lastniki pravico do popravljenega vozila ali izdelka. Geza Kranjec, mehanik, Martjanci. M-2049 NAROČILNICA Podpisani ................ kraj ................. ulica........................... hišna številka . naročam VESTNIK. Letno naročnino v znesku 375 din bom plačal v enem ali dveh obrokih po splošnni položnici. V............dne........... 1982 Lastnoročni podpis STRAN 18 VESTNIK, 10. I-h ti 2 n V SPOMIN 12. junija mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša predraga žena, mamica, omama in sestra Terezija Šarkanj iz Čemelavec Zelo težko je spoznanje, da te ni več med nami. Naš dom je prazen in poln žalosti brez tebe. Le zakaj si nas morala tako hitro zapustiti? Čeprav se nikoli več ne vrneš k svoji družini, boš živela v naših mislih in srcih do konca naših dni. Hvala vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu. Žalujoči: VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, očeta in dedka Vendela Hermana ki nas je v 69. letu starosti za vedno zapustil, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. Prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter vsem, ki so našega najdražjega spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. kaplanu Francu Režonju za prelepi pogrebni obred. Lendava, 27. maja 1982 ŽALUJOČA DRUŽINA ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je komaj v 42. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric in zet - Franc Zujs šofer Certusa iz Ženavlja Med nami je nastala praznina, v naših srcih bolečina. Težko je spoznanje, da te ni več in Ilaavse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Naše misli so pri tebi in tvoj dragi lik ostane q, v naših srcih do konca dni. sod j e$ izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, delavcem Certusa, zvezi šoferjev in avtomehanikov, govornikom, godbi, duhovnikoma a Pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, zdravnikom in strežnemu osebju ।, internega oddelka v Rakičanu. rena hvala tudi vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ženavlje, 29. 5. 1982 kujoči; žena Ibolka, sin Feri, mama, brat z ženo, nečakinja Violeta, tast in tašča z mamo ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 85. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek Ferdinand Makovec iz Bakovec zhancem ter IZ®u^.se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in. zadnji poti snč m’ ste.Mragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi CVetjem. Poseh z naiP'’ n,am izra?ili sožalje, njegov grob pa zasuli z venci in odpete žalost' t3 zahvala g- župniku za vsebinsko bogat pogrebni obred, pevcem za °dprtem grobi e’ Pre51stavniku KS Bakovci, tov. Alojzu Smodišu za ganljivo slovo ob nego in trud v a’ medlclnskemu in strežnemu osebju doma oskrbovancev v Rakičanu za času bivanja v domu; kolektivu TEMELJA Cankova in splošne bolnišnice. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Bakovci, 1.6. 1982 kujoči: sinovi Jože, Pišta, Gusti in Franček z družinami, hčerki Anica in Mimika z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ni moč verjeti očem, da te ni več med nami, ko pa si v vsakdanjem pogovoru z nami! . maja nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek, tast, sin in . brat Štefan Zerdin ,, iz Lipe Zrekli sol ujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijatelje, ki so nam kakorkoli pomagali, a Je’ darovali vence in cvetje, gospodu župniku, pevcem, dr. Ivu Carju in govorniku Ivanu Žaligu za poslovilne besede. Vsem — iskrena hvala! Ohranili ga bomo v lepem spominu! Žalujoči: hčerka Majda z družino, oče, mama in sestra z družino Ni hujših bolečin, kot je na te boleč spomin .. . V SPOMIN 6. junija mineva žalostno leto, odkar nas je komaj v 23. letu starosti zapustil naš dragi sin in brat Janko Mihalič od Grada Čas beži, bolečina v naših srcih pa ostaja. Med nami živi še vedno tvoj glas in nasmeh, kot smo ga bili vajeni, in težkaje kruta resnica, da te dragi Janko ni več med nami. Naše misli so pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca naših dni. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, obiskujete njegov prerani grob, ga krasite š cvetjem in prižigate sveče. Žalujoči: VSI NJEGOVI ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 83. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Matija Žižek iz Ižakovec Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga obiskovali v času bolezni ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem darovancem vencev in cvetja. Ižakovci’ I8.maj 1982 Žalujoči: VSI NJEGOVI ZAHVALA Po težki in dolgi bolezni nas je v 83. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Janez Žiško iz Šalovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, njegov grob zasuli z venci in cvetjem, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. duhovnici za pogrebni obred, pevcem iz Šalovec in Dolenec za odpete žalostinke, godbi na pihala, gasilskim društvom, posebno iz Šalovec. Prisrčna hvala vsem delovnim organizacijam PTT M. Sobota, Carina Fernetiči, Tobak M. Sobota, Certus M. Sobota, Mura TOZD Težka konfekcija M. Sobota, Potrošnik M. Sobota in Skupščina občine M. Sobota. Hvala tudi NK Šalovci, KUD Šalovci, RK Šalovci, Društvu upokojencev M. Sobota in vsem govornikom za besede ob slovesu. Posebna hvala dr. Trčku, sestri Vajdovi, dr. Kiršnerju in patronažni sesiri Maruši Došen za dolgoletno zdravljenje. Hvala gostilničarju Rudiju Svetcu iz Šalovec za vso pomoč. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Šalovci, 30. maja 1982 Žalujoči: VSI NJEGOVI Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe dragi oče ni, da bi srečni skupaj mi bili. ZANIMA Po dolgi in težki bolezni nas je v 56. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Ignac Vučko iz Srednje Bistrice 16 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, KS Bistrica, TOZD Planika Turnišče, DO Elma Lendava, KZ Lendava TZO Črenšovci, Zemljiška skupnost Lendava in vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa ustno ali pismeno izrekli sožalje. Posebna zahvala g. kaplanu Stanku Zveru iz Črenšovec in g. kaplanu Janezu Neradu iz M. Sobote za pogrebni obred in poslovilne besede. Hvala tudi vsem pevcem, gasilcem, KS Bistrica in KS Črenšovci, ter govorniku KS Bistrica za pretresljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Iskrena zahvala tudi vsem sosedom in sorodnikom, ki ste nam kakorkoli pomagali lajšati bolečine, predvsem zdravniškemu osebju kirurškega in torokalnega oddelka bolnišnice v Mariboru ter kirurškega oddelka soboške bolnišnice in vserh zdravnikom Zdravstvenega doma Beltinci, ki so mu v času bolezni na domu lajšali bolečine. Vsem Še enkrat — iskrena hvala! Srednja Bistrica, 26. 5. 1982 Žalujoči: žena Terezija, hčerka Terezija z možem, hčerka Marija z možem, sinova Ignac in Ivan, vnuka Boštjan in Aleksandra ter sestra Marija z družino 10- JUNIJ 1982 STRAN 19 v besedi in sliki po pomuiju Skupno delo in solidarnost dan Družinski rekreacijski prava manifestacija Preteklo nedeljo je bil v Bakovcih svojevrsten praznik. Množica ljudi od blizu in daleč je prišla v ta prijazen kraj, ki šteje okrog 1.500 prebivalcev, na prvi družinski rekreacijski dan, ki sta ga pripravila RTV Ljubljana in domači Partizan, ki letos slavi 10-letnico uspešnega delovanja. Bilo jih je okrog 1.500, ki so prišli, da se poigrajo in sprostijo na 40 lepo pripravljenih improviziranih igriščih. Okrog 150 družin se je ob množici opazovalcev. Mnogi so se napotili v Bakovce kot gledalci, vendar so se kasneje odločili in se preizkusili sami. Največ pa jih je bilo seveda domačinov, ki so se več ali manj že doslej ukvarjali z rekreacijo, vendar posamično. Nadvse privlačne so bile tudi skupne igre, ki so bile na sporedu vsako uro v središču prireditvenega prostora. Nedeljsko poigravanje v Bakovcih je bilo nadvse prijetno. Vodniki so na‘posameznih igriščih prijazno ob-razlagali smisel posamezne igre, ki ni imela tekmovalnega značaja, pomagali uporabljati rekvizite in na kartončke vpisovali rezultate. Večina igrišč je bila pripravljena za družinske igre, nekaj pa tudi za posamične. Bile pa so lahke in dostopne slehernemu, kije prišel v Bakovce. Pred pričetkom prvega stara znanca Bakovec Evgen Titan in Mito Trefalt. Prvi družinski rekreacijski dan v Bakovcih je lepo uspel in bo marsikomu ostal v prijetnem spominu. Zagotovo pa bo marsikdo kakšno izmed iger lahko ponovil na družinskem izletu ali domačem dvorišču. Na prvem družinskem rekreacijskem dnevu v Bakovcih je predsednik koordinacijskega odbora akcije »Iščemo najboljšo krajevno skupnost« pri RK SZDL Radovan Cvetek podelil pokale in pri- družinskega rekreacijskega dneva v Bakovcih je bila krajša slovesnost, na kateri sta v imenu krajevne skupnosti in Partizana Bakovci spregovorila Dane Katalinič in Franc Čizmazija, o pomenu prireditve pa je govoril tudi Mito Trefalt. Sicer pa sta prireditev uspešno vodila že znanja najboljšim v lanskoletni akciji. Prehodni pokal Partizana Jugoslavije je kot najboljša v Sloveniji prejela KS Bakovci. Tekst: Feri Maučec Foto: Albert Abraham NOVI TURISTIČNI BIRO V MURSKI SOBOTI — Na Titovi cesti 1 v Murski Soboti so pred nedavnim odprli turistično poslovalnico ŽG TTG Ljubljana TOZD turizem Maribor. Pomurci si bodo lahko tukaj kupovali vozovnice za zeleni vlak, mednarodne vozovnice za vlake in letala, za spalnike in si rezervirali prevoze avtomobilov z vlakom. Nova agencija bo organiizirala tudi izlete doma in v tujini z zelenimi vlaki in poskrbela za letovanja. Foto: A. Abraham mlade člane in skrbijo za gasilski dom. Novo gasilsko vozilo Na nedeljski slovesnosti so gasilci v Ropoči prevzeli novo gasilsko vozilo, za katerega so odšteli 170 tisoč dinarjev. Ob tej priložnosti so pripravili povorko in bogat kulturni program. Dodamo naj še to, da opremo vedno izpopolnjujejo, pritegujejo (tako kot pred leti) začeli usposabljati pionirsko desetino na osnovni šoli ,,Jože Hedžet”. To pa je najboljši porok, da bo gasilstvo v Razkrižju, Šafarskem, Gibini in Veščici še naprej ena od najaktivnejših družbenih dejavnosti v krajevni skupnosti. Seveda pa bo z novim orodiščem društvo pridobilo prostore za opremo, kar je osnova za uspešno delovanje. Gasilci zatrjujejo, da z aktivnostjo vseh članov in ostalih krajanov sploh ni vprašanje priti do orodišča. Kljub temu, da predračunska vrednost znaša 700.000.- din, je društvo iz lastnih sredstev zagotovilo 250.000.- din, 50.000.- bo prispevala krajevna skupnost, 110.000.- din so prispevali občani omenjenih štirih vasi, 290.000,- din pa predstavljajo prispevki občanov v materialu (največ v lesu) in delovni sili. Torej akcija, kakršnih si je samo želeti, saj bo orodišče, v kolikor bo delo tako uspešno kot do sedaj, že jeseni služilo svojemu namenu. Tekst in foto: Stanko IVANUSlC podpora velika večina občanov krajevne skupnosti, zato je ta naloga, vključena v srednjeročni program razvoja krajevne skupnosti, kot nosilec investicije in izvedbe naloge pa je opredeljeno gasilsko društvo. Aktivni gasilci niso dovolili, da bi ta naloga ostala samo na papir? ju. Z aktivnostjo vseh članov so prišli tako daleč, da so že postavili temelje za novo orodišče, v soboto 29. maja pa so začeli z zidavo. Na gradbišču in okrog njega se je gnetlo čez 30 gasilcev in drugih občanov, ki so skušali pomagati vsak po svojih močeh, da bi bilo orodišče čimprej postavljeno. Pri vsem tem je treba povedati, da požarni rajon gasilskega društva Razkrižje sestavljajo štiri vasi in sicer: Gibina, Šafarsko, Razkrižje in Veščica, vključno z 264 hišnimi številkami in 247 gospodarskimi poslopji. Na požarnem območju je tudi več družbenih objektov kot so osnovna šola, odkupna postaja Emone, dve trgovini, dom kulture, dva stanovanjska bloka itd. Društvo, ki šteje 50 aktivnih članov, ima na razpolago motorno brizgalno kapaciteto 1000 litrov, 200 metrov tlačnih cevi s pripadajočo opremo, avtomobil TAM 2000, nekaj delovnih in svečanih oblek, dva gasilska aparata za gašenje lahkovnetljivih tekočin in kot že omenjeno, dotrajano in po površini skromno orodišče. Vse to pa je kljub solidni opremljenosti za uspešno delovanje društva še vedno premalo. Potrebno je nabaviti še nekaj opreme, poskrbeti za usposabljanje kadrov in urediti zajetja vode tam, kjer je najbolj potrebno. V prihodnje društvo namerava več pozornosti posvetiti usposabljanju in pridobivanju mladih članov. Na tem že delajo in bodo v kratkem FEGRINA TUDI TOKRAT NAJBOLJŠA Na nedeljskih konjskih dirkah v Ljutomeru so v glavnem sla’* domači kasači, saj so zmagali v štirih dirkah. Najboljša je bila Fegrina, je v dveh tekih za dirko v počastitev 26. občinskega praznika obak’ zmagala s časom 1:19,6, kar je drugi najboljši čas v Jugoslaviji. S to zmsg je osvojila tudi velik pokal SO Ljutomer, ki gaje lastniku Alojzu Sla’ iz Križevec izročil predsednik SO Ljutomer Emil Kuhar. Z izvozom 100 milijonov deviznih dinarjev — Največji proizvajalec kontejnerjev in kontejnerskih bivalnih enot v Jugoslaviji Avtoradgona iz G. Radgone se vse uspešneje uveljavlja na tujih tržiščih. Potem, ko so v začetku letošnjega leta sklenili kupčijo o prodaji večjega števila bivalnih kontejnerjev v Sovjetsko zvezo, so pred nedavnim sklenili pogodbo o prodaji desetih sklopov bivalnih kontejnerjev z znano gradbeno tvrdko iz ZRN. V sklopih bivalnih enot, ki jih sestavljajo sušilni, sanitarni in bivalni kontejnerji, bodo po pogodbi zapadno nemškemu kupcu preko Zunanje trgovine ABC POMURKA izvozili 50 kontejnerjev v vrednosti 230 tisoč nemških mark. Prvo pošiljko so iz Radgone že poslali na gradbišče jedrske elektrarne pri PHILIPPBURGU. V primeru, da bodo v ZRN pričeli z uresničevanjem načrtovane izgradnje vrste jedrskih elektrarn, pa se proizvajalcem bivalnih kontejnerjev iz G. Radgone obeta znatno večji devizni posel. Sicer pa ne gre prezreti, da pravkar sklenjena pogodba o prodaji radgonskih kontejnerjev na konvertibilno tržišče še zdaleč ni edina, saj so si kontejnerji iz G. Radgone pridobili domovinsko pravico tudi v številnih državah v razvoju. Tako je moč najti kontejnerje iz G. Radgone, ki jih letos kupujejo Avstrijci, Švicarji in Francozi, tudi v Iraku, Libiji, Egiptu, Tunisu, Nigeriji in Alžiriji. Avtoradgona pa seje na tujih tržiščih uspešno uveljavila tudi s prodajo nadgradenj tako imenovanih MINIBUSOV in FURGONOV vozil tovarne avtomobilov iz Maribora. Zajeten ' kupček deviz pa jim bodo navrgle tudi transportne storitve, kijih opravljajo za naročnike iz zahodne Evrope, kot tudi naročnike iz Madžarske. Sovjetske zveze in tudi drugih vzhodnoevropskih držav. Tako bodo po predvidevanjih v Avtoradgoni letos z izvozom in transportnimi uslugami prislužili okoli 100 milijonov deviznih dinarjev. Boris Hegeduš F. K. Kako se ravnati v križišču? Ali tako, kot kažejo označbe na c®’ ’no dovoljujejo zavijanje v levo ali pa upoštevati znak, ki kaže ob’ . smer v desno. Takšen primer je v križišču ulice Lole Ribarja (stra in Cankarjeve (glavna smer iz rakičanske smeri pri pokopal’ Foto: F. M. Tekmovanja in rekreacija V delovni organizaciji Gorenje-EIrad je čedalje več *?0|j razna tekmovanja med temeljnimi organizacijami. Med ” šah-jpi Ijene športe sodijo nogomet, rokomet, odbojka, namizni . sjndiK Čanja pripravljajo marljivi organizatorji športnega življenj F organizaciji. „ . udelež, * Na sliki odbojkarska ekipa Gorenje-EIrada, ki sej L p davnega srečanja treh ekip Elrada, Murala in Varstroja. STRAN 20 VESTNIK