oHtični ogled DRŽAVA SHS. Polagoma se v Beograd vračajo ministri, večina od črnogorskih proslav, drugi pa iz raznih letovišč. Kot zadnji bo prišel Pašič. Vračajo se tudi naši delegati, ker je zasedanje Zveze narodov koiičano. Radič je še ostal v Šviei in pojde najbrž tudi v Pariz. Listi, ki so sicer za sedanji režim, a ne veljajo za glasila radikalne stranke, mnogo pišejo o različnih strujah med nadikali. Ena slruja i\aj bi bila odločno za sodclovanje z radičevci, druga smatra to sodelovanje samo za taktično potezo, tretja želi nazaj zve?o s samostojnimi demokrali in kot četrto skupino bi lahko imenovali še one radikale, ki ne marajo ne Radtfa in ne Pribičeviča ter samo čakajo, da bi radikali enkrat lahko sami vladali. Iz razaih dejstev se sklepa, da je Pašič vse prej kot pa za pravo, resnično sporazumno strujo. Tako se misli zlasti vsled tega, ker Pašič ni hotcl z Radičem, ko se je z njim končno le sestal, — razpravljati o političnem poiožaju, ampak mu je govoril samo o zgodovini radikalne stranke in še to v vedni navzočnosti drugih. To ni foil sestanek dveh politikov in povrh še vladnih zaveznikov, ampak navadni družabni pogovor, ki se ni dal preprečith Samostojni deniiokrati se mnogo zanašajo na svoje sicer maloštevilne prijatelje v radikalni stranki ter širijo vesti o važnih spremembah v svojo korist. Tako navajajo, da je eden od delegatov, radikal Vaso Jovanovič ogorčen vsled Radičeve izjave o Makedniji pred Zvezo narodov. Pravijo, da bo Vaso Jovanovič ob prvi priliki vložil interpelarijo in da bo ta zadeva povod preloma vladne RR zveze. Radioevci sicer tudi govorijo o mogočnosti vladne izpremembe ter pripovedujejo, da bodo te spremembe njim samo v korist. Zanašajo se na one radikale, ki Pribičeviča ne marajo, ter menijo, da bi se lahko obznana izvajala proti vsem, ki delajo zapreke sedanji politiki — to je v prvi vrsti proti samostojnim demokratom. Radikalno vodstvo pa molči ter v nobenem oziru ne podpira ne samostojno demokratskih in ne radičevskih nad. POLJSKA, RUSIJA IN CEŠKA. Poljska je začela urejevati svoje odnošaje do Rusije. Ruski zunanji komisar čičcrin je posetil Varšavo. Zbližanju obeh držav posvečajo Gehi največjo pozornost. Češki nacijonalisti vidijo v Čičerinovem posetu prvi korak za ustvarilev zveze slovanskih dižav. Narodni demokratje in agrarci zahtevajo od vlade, da se mora čehoslovaška zunanja polilika orientirati v vseslovanski smeri in opozarjajo dr. Bcneša na poljski zgled. »Narodna Politika« konstatira. da je rusko-poljsko zbližanje Rusijo osvobodilo nemškega vpliva. Zbližanje Rusije in Poljske je za Čehoslovaško velikega pomena. To zbližanje daje tudi velikc garancije za meje napram Nemčiji. ^ jM-:. ANGLEŠKO-TURŠKI SPOR. Pri odhodu iz ženeve je izjavil Rufti bej, turški zunanji minister novinarjem, da lurška vlada ne bo priznala nobene razsodbe Zveze narodov ali haaškega mirovnega razsodišča, če se Turčiji ne bi prisodila mosulska pokrajina. Mosul je turški in bo tudi turški ostal. Turška armada šteje v mirnem času 150.000 mož in je pripravljena na vse eventualnosti. Če bi prišle britanske čete v Mosul, bodo od turških prepodene. — Mirna rešitev je mogoča Ic na ta način, da se mosulsko ozemlje demilitarizira na iiačin, kakor je demilitariziirana renska cona, toda da ostane pod1 turško suvereniteto. Na Batnniu ali Bagdadu pa nima Turčija nobonega interesa. FRANCOSKI DOLGOVI AMERJKI. V Ameriki sc mudi francoski finančni minister Caillaux, da se spoiazume glede odplačevanja dolgov, ki jih Amerika neizprosno terja od Francije. Ameriški državni podtajnik Mellon je izročil Caillauxu ameriške protipredloge glede odplačevanja francoskih dolgov. — Francija naj bi letno odplačevala 125 milijonov dolarjev. Za prvo dobo bi Amerikanci nekoliko popustili. V ostalem se predlogi Am«rike zelo krijejo s francoskimi. Splošno se misli, da bo Amerika še nekoliko popustila. Mellon je dzdelal sv«je predloge v soglasju s Coolidgcjem.