Ameriška Domovina AM€R!CAN IN SPIRIT JFOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY NO. 127 Serving Chicago^ Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R fdflk CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 5, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI Nixon je "spodaj" v borbi za impeachment Namestnik tiskovnega tajnika Gerald L. Warren je priznal, da je v boju za impeachment in proti njemu Nixon za enkrat “spodaj ’. WASHINGTON, DC. — V Beli hiši so prišli do spoznanja, da je treba položaj presojati stvarno, ker je edino na taki o-snovi možno priti do pravilnih odločitev in uspešnih načrtov. Namestnik predsednikovega tiskovnega tajnika Gerald L. Warren je tako na tiskovni konferenci novinarjem mirno priznal, da je predsednik Nixon v boju od spodaj “navzgor — to je politična borba” in ker je politična, ima predsednik možnost, da jo dobi. Četudi je Bela hiša priznala težavnost položaja Nixona, ni voljna priznati poraza ali njegove neizogibnosti. Vse kaže, da so se Nixon in njegovi sodelavci ter svetovalci sprijaznili s porazom v Predstavniškem domu, kjer bo izglasovana obtožnica, toda hočejo zmago čim bolj omejiti v upanju, da jim bo to koristilo pri odločilnem boju v Senatu. Med tem je skupina kngrešnikov predložila v Predstavniškem domu resolucijo/ki zavrača obtožbo predsednika Nixona kot premalo utemeljeno, pa mu daje ukor zaradi “velike zanikrnosti, slabe javne uprave in moralne neobčutljivosti”. Ta resolucija je dobila nekaj podpore, toda ni-nia izgleda, da bi v zbornici prodrla, ker se je po vsem sodeč večina kongresnikov že odločila za “impeachment” Nixona. Republikanski vodniki pritiskajo, kot poroča The Los Angeles Times, na podpredsed. G. Forda, naj preneha javno podpirati Nixona, ker da je prišel eas, da se v tem pogledu “umak-' ne ob stran”. I NOVI GROBOVI John Mlakar V 80. letu starosti je včeraj zjutraj umrl v Richmond Hts. splošni bolnici John Mlakar, živeč na 100 Richmond Rd., Euclid, Ohio, rojen v vasi Vicevek, Slovenija, od koder je prišel v Ameriko leta 1912. Bil je mož Louise, roj. Kotnik, oče Charlesa L. Mlakar in Johna A. Mlakar iz Santa Clare, Calif., 8-krat stari oče in 1-krat prastari oče, brat Antona, Neže in Franka, vsi trije v Sloveniji. Dokler je bil sposoben za delo, je bil veliko let zaposlen kot skladišnik pri Cyclone Fence Co. Bil je član Društva št. 25 KSKJ, Loške doline, Društva št. 126 SNPJ in društva Naj svetejšega Imena fare sv. Vida. Pogreb bo v sredo ob 9. dop. iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. s pogrebno mašo v cerkvi sv. Felicite ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. John Dean obsojen na 1 do 4 let ječe Izrael pripravljen na pogajanja z Jordanijo Izraelski z u n a nji minister Yigal Allon je izjavil tekom obiska v ZDA, da se je Izrael pripravljen pogajati z Jordanijo o umiku ob Jordanu. WALDHEIM V LIZBON! LIZBONA, Port. — Glavni tajnik Združenih narodov dr. Kurt Waldheim je pretekli petek prišel sem na razgovore s Portugalskimi vodniki o postopki podelitvi neodvisnosti portugalski afriški posesti. Najprej kaj bi dobila neodvisnost portugalska Gvineja, kjer obstoji že Posebna vlada nacionalnih skupin. Do neodvisnosti Mozambika in Angole bo pot daljša, ker živi v °beih večje število Portugalcev, ki se smatrajo tam za domačine ik niso voljni svojo “domovino” Prepustiti polni oblasti črne večine ali pa se umakniti na Portugalsko. Glavnega tajnika so sprejeli v Kizboni s častmi, ki pripadajo običajno le predstavnikom sušenih držav. Waldheim se je razgovarjal tako s predsednikom ^Publike Spinolo1, kot s pred-s&dnikom vlade Vascom Goncal-vesom ter z zunanjim mini-strom Soaresom. Portugalski je ubljubil vso pomoč in sodelovaje ZN pri izvajanju njenih na-ertov za priznanje neodvisnosti Njenih afriških pokrajin. Vremenski prerok Delno oblačno, milo, naj višja ekiperatura okoli 76 F 25 C). WASHINGTON, D.C. - Tekom svojega obiska v Washing-tonu je imel izraelski zunanji minister Yigal Allon po razgovorih z državnim tajnikom H. Kissinger jem tiskovno konferenco, na kateri je razpravljal o položaju na Srednjem vzhodu z vidika Izraela. Allon je poudaril prožnost izraelske zunanje politike, pa o-pozoril istočasno na nevarnost, I ki jo povzroča obnova obsežnega ^ pošiljanja orožja iz Sovjetske zveze v arabske države, posebno v Sirijo. Razkril je, da je bil glavni del njegovih razgovorov namenjen nadaljevanju pogajanj na Srednjem vzhodu med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi. Preje so v Izraelu mislili, da bi naj bila naslednja stopnja v teh razgovorih stalni dogovor z Egiptom, sedaj pa kaže, da bodo to razgovori z Jordanijo o odmiku izraelskih oboroženih sil od reke Jordan na njegovem zahodnem bregu. Izrael se je pripravljen o tem pogajati z Jordanijo, je dejal Allon, toda nova meja mora biti “hranljiva”. Ker je dober del izraelske javnosti proti vsakemu umiku od reke Jordan na zahodnem bregu, je Allon mnenja, da bo treba vsak tak morebitni sporazum predložiti v odobritev vsemu Izraelu s posebnim ljudskim glasovanjem. -------------o------ Predstavniški dom izglasoval sredstva za “Glas Amerike” WASHINGTON, D.C. — Pretekli teden je Predstavniški dom izglasoval s 352:43 za “Glas A-merike” in ostale potrebe Informacijske agencije ZDA 243.7 milijonov dolarjev. Informacijska agencija ZDA vzdržuje radio postaje “Glas A-merike”, ki oddajajo v vse dele sveta v najrazličnejših jezikih, med drugim tudi v slovenskem. Svoje informacijske urade ima po vsem svetu, enega tudi v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije. Glavna priča proti predsedniku Nixonu v zadevi prikrivanja Watergate zadev je bila obsoj'ena na 1 do 4 let zapora. WASHINGTON, D.C. — John W. Dean, ki je razkril prve podrobnosti o prikrivanju okoliščin vloma v Watergate v juniju 1972, je bil pretekli petek od zveznega sodnika J. Sirice obsojen do 1 do 4 leta zapora. Bivši Nixcnov pravni svetovalec, 35 let stari John W. Dean, je priznal svojo krivdo pred 8 meseci, pa je bila njegova obsodba odložena. Njegov odvetnik je predložil, naj bi jo odložil sodnik Sirica še tako dolgo, da bi mogel pregledati posnetke razgovorov v Beli hiši, ki jih mora ta izročiti sodniku na temelju odločitve Vrhovnega • sodišča. John J. Sirica je nadaljno odložitev obsodbe odklonil. John W. Dean je prišel pred sodnika v spremstvu svojega odvetnika Charlesa N. Shafferja, ki je prosil sodnika za milo sodbo. Tudi sam John W. Dean je prosil sodnika Sirico za “sočutje in razumevanje”, ko je priznal javno, da “je delal napak”. “Razumem, da je premalo reči, žal mi je, toda v 18 mesecih sem skušal storiti vse, kar sem mogel, da bi prekrške popravil in neoziraje se na to, kaj bo sodišče storilo, bom nadaljeval po tej poti,” je rekel John W. Dean sodniku. John J. Sirica je Johna W. Deana obsodil na 1 do 4 let zapora, kar naj bi pomenilo, da bo moral ta prebiti vsaj eno leto v zveznih zaporih. To kazen smatrajo na splošno za zmerno do nekaj visoko. Obsojeni, ki je bil tokrat sam, brez žene, ki ga je sicer spremljala, je bil ob razglasitvi sodbe nekaj pretresen in negotov. Manjša brzina rešila 6,000 ljudi smrti I CHICAGO, 111. — Po podat-; kih Narodnega varnostnega sveta je bilo v prvi polovici letošnjega leta na naših cestah 6,000 j manj ljudi ubitih kot v istem j razdobju lani. Zaslugo za to ima zmanjšana brzina vožnje, omejena od 68 milj lani na 55 milj letos. Moskovska "Pravda" dolži Zahod za težave Sovjetije z Romunijo TURKI UREJAJO CIPER PO SVOJE OB ODPORU GRKOV Svarilo CHICAGO, 111. — Napis na zadnji steni dostavnika v Chicagu: “Vozite previdno, sicer bo naša prihodnja dostava za vas.” Lastnik tistega avtomobila prevaža pogrebne vence. Glasilo Komunistične partije ZSSR prijema zahodno Časopisje zaradi pisanja o trenjih in sporilh med Sov-, jetsko zvezo in Romunijo. ^ MOSKVA, ZSSR. — “Prav-; da”, uradno glasilo Komunistič- j ne partije Sovjetske zveze, je v 1 obsežnem članku napadla zahod- | no časopisje zaradi njegovega pi- ' sanja o trenjih med Sovjetsko zvezo in Romunijo. Člankar hoče napraviti vtis, da obstojajo ta trenja samo v pisanju zahodnega časopisja, da to namerno piše tako, da bi trenja in spore ustvarilo. Med tem je splošno znano, da prihaja dober del vesti o sporih 1 iz romunskih virov samih. Razumljivo je, da v Moskvi na te ! spore in trenja, pa tudi na pisanje o njih ne gledajo prijazno. Posebno jim je vsa reč nerodna in neprijetna sedaj, ko so zbra-I ni vodniki satelitskih držav in; komunističnih partij od drugod! v Sovjetski zvezi na običajnem privatnem poletnem posvetova- ! nju- I To se vrši nekje ob Črnem ! morju. Njegov smoter jer pogovor o sklicanju konference ko-| munističnih vodnikov z vsega | sveta, za kar se Moskva že dalj ! časa prizadeva. Trdijo, da naj bi bil glavni cilj konference izključitev LR Kitajske iz organizirane komunistične medna rodne skupnosti. Romunija je v dobrih odnosih s Kitajsko in je to te dni ponovno pokazala, ko je tod preko potoval romunski zunanji minister Macovescu v začetku tedna na uradni obisk na Kitajsko. Zato se upira sklicanju take konference in odklanja vsako obsodbo Kitajske. Premirje je bilo prvič razglašeno 22. julija, drugič 30. julija, pa na otoku še vedno ni miru. Turški in grški zastopniki določajo ob navzočnosti Britancev in zastopnikov Združenih narodov nove črte premirja. Po trditvah ciprskih Grkov pripravljajo turške čete na Cipru delitev otoka na turški in grški del. derides, pi'edsednik Ciprske republike, odšel na razgovore v Atene. Iz Clevelanda in okolice NIKOZIA, Ciper. — Pretekli petek so se sestali vojaški zastopniki Turkov, ciprskih neki moški pripovedoval, kako Gr- so pred njegovimi očmi ustrelili kov in zastopniki ZN k razgovo- njegovo ženo in dva mlada otro-rom o tečni črti med turškimi in ; ka v neki vasi v okolici Kireni-grškimi silami na otoku ter o je. Poročena ženska, kateri so določitvi vmesnega, nevtralnega! Turki ustrelili moža, in mlado ozemlja, ki naj bi ga čuvale čete | dekle, ki je videlo, kako so tur- !!ž_Ai:c, 'cv — Ime Cleveland ima 2.1 občin v ZDA. i VZAJEMNO ČUTENJE — Predsednik kanadske vlade Pierre E. Trudeau in njegova mlada žeria prav nič ne skrivata svojega medsebojnega čutenja in čustvovanja. Slika je bila posneta po odločni zmagi vladne liberalne stranke pri volitvah v parlamentu. Združenih narodov. Razgovori so se vršili v vojašnici 'čet Združenh narodov na robu letališča Nikozie, od koder je bilo možno videti goreče gozdove po pobočjih Kirenijskih gora, ki se vlečejo južno od pri-staniškega mesta Kirenija, pa severno od Nikozie. Turki bi bili j ladi zasedli vrh teh gora, ki obvladuje okolico, pa je ta ostal v oblasti Grkov. Turško 'stran je zastopal major N. Cakar. grško stran major E. Tsolakis, Britance, ki imajo na Cipru dve vojaški oporišči in so soodgovorni za vzpostavo zakonitega reda, polk. Jerry Hunter, navzoč pa je bil tudi zastopnik poveljnika čet ZN, kanadski polkovnik Clay Beattie. ZN imajo na otoku za enkrat okoli 4.300 mož, pa jih bo skoro 5,000. Varnostni svet ZN je po daljšem upiranju Sovjetske zveze sklenil, da bodo čete ZN varovale premirje na Cipru in oskrbovale osamljene turške in grške naselbine sredi sovražnega ozemlja. Britanski zastopnik polk. Hunter je dejal, da daje | Velika Britanija na razpolago; helikopter, da bo mogoče ozern-1 Ije pregledati iz zraka in točno’ določiti črte premirja. Pozval je j k pospešitvi dela in izjavil, da j bo ostal pri poslu, dokler ne bo J ta končan. Turki pregnali 20,000 Grkovi z njih domov j V soboto in včeraj so zastop-1 ■ niki nadaljevali z določanjem i črte premirja ob pritožbah Gr-1 kov, da so Turki zasedli zadnja pribežališča ciprskih Grkov na področju med obalo ob Kireni-ji in turškim delom Nikozije dalje na jugu. Turki so še vedno skušali razširiti zasedeno področje in to popolnoma očistiti ciprskih Grkov. Moške so odpeljali verjetno v ujetništvo, ženske in otroke pa izložili na grški strani v Nikoziji. Začasni predsednik Ciprske republike Glafkos Clerides je v posebni pritožbi glavnemu tajniku Združenih narodov Kurtu Waldheimu sporočil, da so Turki pregnali iz njihovih domov o-koli 20,000 ciprskih Grkov na področju, ki so ga vojaško zasedli od 20. julija dalje. G. Clerides je nato odpotoval v Atene, da se posvetuje z grško vlado o položaju na Cipru in o ukrepih za zavarovanje grškega dela o-toškega prebivalstva pred turškimi nasilji. Ljudje, ki so bili pregnani s po Turkih zasedenega področja ali jim je uspelo od tam pobegniti, poročajo o hudih nasiljih Turkov. Ti naj bi plenili, ropali, morili moške in pbsiljevali ženske. Pomorili naj bi bili tudi večje .število žensk in otrok. Pripovedovanja beguncev, ki so vsi zaprepaščeni in zbegani, so grozna in pretresajoča. Tako jej ški vojaki ustrelili njenega zaročenca, sta povedali, kako so ju turski vojaki nato ob nastavljenih puškah posiljevali. Zadnje vesti HUNTSVILLE, Tex.—V tukajšnji državni ječi je prišlo po 10 dneh brezplodnih razgovorov med upornimi jetniki, ki so prijeli 10 oseb kot talce, in med jetniško stražo do odločitve. Tekom kratkega stre-Ijenja v soboto pozno zvečer sta bili mrtvi dve ženski — talki in dva uporna jetnika. O tem, kako je do streljanja prišlo in kdo ga je začel, se vesti ne strinjajo. WASHINGTON, D.C. — The Communication Workers of America, ki zastopajo okoli pol milijona uposlencev Bell Systema, so se sinoči pogodili z vodstvom o novi 3-letni delovni pogodbi, s čimer je razlog za njih šktrajk odpadel. Do sporazuma ni prišlo z unijo uposlencev Western Electric, ki so zato začeli danes zjutraj štrajk v podporo svo-| jih zahtevam. WASHINGTON, D.C. — Pred-I sednik Nixon je bil za konec | tedna s svojo ženo, hčerkama in zetoma v Camp David, ka-i mor je včeraj pozval svoje J glavne sodelavce in svetovalce. To naj bi govorilo za to, [ da pripravlja neko odločitev. Kakšna naj bi bila, ni znano. Nekateri pritiskajo na predsednika Nixona, naj odstopi in ne čaka obtožbe in obsodbe, drugi ga pozivajo, naj prepusti začasno vodstvo dežele podpredsedniku G. Fordu, dokler ne bo razpravo proti njemu v Kongresu končana. Namestnik predsednikovega tajnika G. Warren je dejal novinarjem, da Nixon svojega stališča ni spremenil. ATLANTA, Ga. — Zvezna porota je včeraj spoznala za krivega ugrabitve in izsiljevanja 34 let starega Williama A. H. Williamsa. Ta je ugrabil v preteklem februarju urednika dnevnika Constitution Rega Murphyja in dobil za njegov izpust $700,000. Bil je prijet nekaj časa potem, ko je dvignil in odpeljal kovčka z odkupnino. Obsodbe se je skušal rešiti s trditvijo, da je duševno bolan. Zdravniki si o tem niso bili edini in obtoženec je bil spoznan krivim in je lahko obsojen do 50 let zapora. Obtožena je tudi njegova žena, 26 let stara Betty, vendar le zaradi zanikanja vednosti ugrabitve. BOLOGNA, It. —- Teroristična1 bomba je eksplodirala v potniškem vlaku na poti iz Florence proti Brennerju takoj 1 po uvozu v dolg predor. Pri Sestanek Lilije— Dramatsko društvo LILIJA ima nocoj ob 8. v navadnih prostorih svoj redni mesečni sestanek. Mrs. Laura Hoyer puščena iz zapora— Na zahtevo njenega odvetnika v okviru “habeas corpus” zakona je bila 64 let stara Mrs. Laura Hoyer izpuščena pretekli petek iz zapora, kamor so jo privedli prejšnjo sredo, ko so sumili, da so ostanki trupla, ki so jih našli v stanovanju na 5230 Superior Avenue, truplo njenega moža, ki je izginil pred 18 leti. Oblasti so odločene njeno zgodbo o nesrečnem padcu in smrti njenega moža preveriti, kolikor je po tolikih mesecih možno, in se šele nato oddločiti za morebitni postopek proti njej. Romanje v Lemont— Avtobusi, ki bodo vozile romance Oltarnih ruštev v Lemont, bodo v soboto, 10. avgusta ustavili: ob 5.15 zjutraj na E. 222 St. in Miller Avenue (Sunoco Gas Station) in pred cerkvijo sv. Lovrenca na E. 80 St., ob 5.30 pred cerkvijo Marije Vnebov-zete in za faro sv. Vida na E. 62 St. in St. Clair Avenue, od koder bodo nekako ob 6. odpeljali vsi štirje busi proti Lemontu. Roma rice se bodo vrnile v ponedeljek okoli 6. zjutraj. Vodnica romanja opozarja roma-rice, naj ne pozabijo pritrdit) imena in naslove na svoje kovčke. Seja— Podružnica št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob 7. zvečer sejo v SDD na Recher Avenue. Znižane cene— Pri Anzlovarju na 6214 St. Clair Avenue se začne danes prodaja vsega blaga po 20% znižanih cenah. — Več v oglasu! Hišnim lastnikom— Okrajni avditor G. Voinovich opozarja vse hišne lastnike, ki niso vložili prijav za znižanje davka na svoje domove, da to še lahko storijo do 25. novembra letos za davke v letu 1973. To velja le za tiste, ki so lani izpolnjevali pogoje za znižanje davka, pa prošnje za to niso vložili. Za vsa pojasnila kličite avdito-rjev urad tel. 241-2700, ext. 473. Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ— Tajnica bo v sredo, 7. avgusta, od 2. do 3. popoldne v spodnjih prostorih šole sv. Vida za društvene zadeve in za pobiranje asesmenta. Letalske znamke bodo skoro odpravljene WASHINGTON, D.C. — Glavni poštar E. T. Ted Klassen je izjavil pretekli petek, da bodo letalske znamke po 13 centov skoro umaknjene, ker sedaj itak večina pošte potuje z letali. Posebne letalske znamke pisma prvega razreda prav nič ne pospešijo, kot je ugotovila preiskava poštne uprave, je razkril Klassen. Če torej ni nobene razlike v brzini dostave, čemu plačevati 13 centov za letalsko znamko, ko je dovolj običajna za 10 centov? eksploziji je bilo 12 potnikov mrtvih, 48 pa ranjenih. Kdo je bomo nastavil, ne vedo, dolžijo pa vendar skrajno politično desnico. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 5, 1974 Ameriška Domovina /i ivi r «?»ep* v—»»o v»»- 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation ■Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece • Kanado in. dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leth; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 127 Monday, Aug. 5, 1974 Turčija je smatrala, da je nastopil za njo ugoden trenutek, saj je uživala v svoji zahtevi po vrnitvi zakonite vlade na Cipru podporo Velike Britanije in vseh evropskih članic NATO, ki grške vojaške diktature niso nikdar marale in so računale, da je sedaj priložnost, da jo odstranijo. Turške čete so se začele 20. julija izkrcavati na otoku in so postopno zasedle kakih 300 kv. milj površine od obale pri pristanišču Kirenija pa v notanjost do turškega dela glavnega mesta Nikozije. Tu so se utrdile in dobile v o-kviru dogovora o premirju, sklenjenega pretekli torek v švicarski Ženevi, pravico, da ostanejo do nadaljnjega tam. Jutri se bodo zbrali v Ženevi znova zastopniki Velike Britanije, Turčije in Grčije, da začno iskati politično rešitev za Ciper. V čem naj bi ta bila, si ni še nihče na jasnem. Vsi izjavljajo, da so za ohranitev neodvisnosti Ciprske republike, vsak pa pri tem išče, kako bi bila ta neodvisnost njemu najbolj koristna. .immiiiiiiiiiiiiiiuiinuMiHiiuuimiiimiiimiiiiiumimiimiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiii^ ■m BESEDA IZ NARODA l s iuHiiiiiiiiiiiHiiiiuiimiuiiHHniimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimimiiiioiiiiiiiiiuiimiiui!^ Slovenec v Perkovi Ciprska kriza je trd oreh Komaj je bilo podpisano premirje v Ženevi med Grčijo, Turčijo in Veliko Britanijo za otok Ciper, že so ga Turki kršili, kot je objavila vlada na Cipru. Pri tem je predsednik turške vlade Ecevit že dan preje izjavil, da so vse turške temeljne zahteve pri sklenitvi dogovora bile vpo-števane. V Atenah so se tolažili, da so dosegli, kar so v danih razmerah mogli, in so začeli puščati vojaške rezerviste^ domov, kar naj bi pomenilo, da so se odločili iskati rešitev mirnim potom s pogajanji. Na Cipru se Grki jeze, da so jih Atene pustile na cedilu. Očitno je turški položaj v ciprskem sporu^ stvarno in d:plomatsko trdnejši, kot je bil kdajkoli od začetka spora jeseni 1963. Vojaška diktatura v Atenah je izgubila vso mednarodno podporo, nova vlada Karamanlisa pa se še ni prav utrdila in ni imela potrebnega časa za uveljavitev grških stališč pri zaveznikih. Priznala je nadškofa Makariosa za predsednika Ciprske republike, s katerim je bila vojaška vlada v sporu, in ga je zato tudi pregnala z uporom Narodne garde z otoka. Nadškofa priznavajo vsaj javno za predsednika tudi drugi, najbolj glasno med vsemi — Moskva. Sovjetska podpora mu bolj škodi, kot koristi in le podaljšuje njegovo bivanje v tujini. Otok Ciper je bil, kot smo zadnjič povedali, dolga leta pod turško oblastjo. V teh letih so se na njem naselile skupine Turkov, ki pa so ostale vedno manjšina med grško večino prebivalstva. Leta 1S78 so Ciper zasedli Angleži in ga napravili za svoje oporišče v vzhodnem delu Sredozemskega morja, pravno je postal otok britanska posest šele v času prve svetovne vojne. Bil je čuvar Sueškega prekopa in osrednje žile Britanskega imperija, pomorske poti Lon-don-Gibraltar-Malta-Suez-Aden-Bombay in dalje na Daljni vzhod in v Avstralijo. Ko je Britanski imperij začel razpadati po drugi svetovni vojni in je Britanija izgubila končno tudi Suez, je postal Ciper manj važen. Na otoku so se Grki pod vodstvom polk. Grivasa in nadškofa Makariosa upirali Britancem in zahtevali združitev Cipra z Grčijo. Temu so se uprli z vso silo Turki na otoku in seveda v njihovo podporo Turčija. Prišlo je do hudih trenj in prerivanj, ki so se končala s pogodbo med Veliko Britanijo, Grčijo in Turčijo v Zue-richu v Švici februarja 1959, ki določa, da naj ostane otok Ciper neodvisna republika, Turki na otoku naj dobe samoupravo v okviru ustave, ki je bila sestavljena in potrjena od treh podpisnic zueriške pogodbe. Ciper je po površini enak nekako polovici Slovenije, ima pa okoli 630,000 prebivalcev. Gostota je torej nekaj manjša' kot v Sloveniji. Grkov je na otoku nekako 500,000, Turkov pa okoli 130,000. Grki so stvarno gospodarji na o-toku, turška naselja so sama za sebe, obdana kot nekaki geti od grških. Ko je Ciper postal neodvisna republika, je bil za njenega predsednika izbran nadškof Makarios, Turki pa so dobili podredsednika in sorazmeren delež zastopnikov v parlamentu. Če bi se bili obe narodnostni skupini med seboj razumeli ali se vsaj skušali razumeti in sodelovati, bi ne prišlo do novih sporov in trenj. Tako so Grki izjavljali, da Turki javno upravo sabotirajo, da s svojimi ugovori, do katerih so imeli pravico po ustavi, onemogočajo vsako delo. Predsednik Makarios je zato ustavo enostavno pustil ob strani in začel otok vladati z grško večino in v njeno korist. To je privedlo do spopadov in bojev decembra 1953 in do posredovanja ZN, ki so poslali na otok svoje vojaške enote za vzdrževanje miru. Na otok so prišle pred več kot 30 leti in so še vedno tam. Skozi vsa leta so se vlekli razgovori med grškim in turškim delom prebivalstva otoka, pa niso privedli do nobenega zaključka. Grkom se stvarno ni mudilo, oni so napredovali, njihovo gospodarstvo je rast-lo, slabše je bilo za Turke, ki so postajali bolj in bolj neop-trpežljivi in malodušni. Med tem je predsednik republike Makarios le na zunaj še priznaval pripadnost k načrtom o združitvi Cipra z Grčijo. Njegov nekdanji sodelavec v boju za ciprsko neodvisnost gen. Grivas je zato začel upor proti njemu z namero, da izsili združitev Cipra z Grčijo tudi proti odporu Makariosa. Gen. Grivasa so podpirale vsaj nekaj časa Atene in to je povečalo Makariosovo nezaupanje do njih. V težavah je Makarios iskal podpore v Moskvi, s čimer se je zameril tako Atenam kot — Washingtonu. Grška vojaška vlada je 15. julija .sprožila upor ciprske Narodne garde, ki jo vodijo oficirji grške redne vojske. Makarios je ušel, Ciper je pa dobil novo vlado “po volji Aren”. V Londonu in v Ankari so zahtevali vrnitev Makariosa in ustavne vlade, v Atenah so izjavljali, da nimajo s prevratom na Cipru nobene zveze, da je bila to notranja zadeva Cipra. administraciji i 11 r Dr. Vladimir Rus CLEVELAND, O. — Dne 13. junija t.l. je clevelandski župan Ralph Perk imenoval našega rojaka dr. Vladimirja Rusa za direktorja departmenta delovne mir in 16-letna Elizabeth, oba odličnjaka, v velik ponos. Vpisal se je na Case Western Reserve University in leta 1962 dosegel Master of Arts iz političnih ved. Leta 1958 je sprejel učiteljsko mesto v Willoughby-Eastlake šolah in nato leta 1964 asistentsko mesto na znani University of Michigan, kjer se je specializiral v slovanskih jezikih in literaturi. A Cleveland mu je ostal dom. Leta 1966 je sprejel profesorsko mesto na Case Western Reserve University za slovanske jezike in literaturo. Na tem mestu je veliko pripomogel, da se je razširil Department slovanskih jezikov in da se je osnoval M.A. in Ph.D. program. Postal je direktor departmenta. .Mnogo slovenskih študentov je tista leta spoznalo njegove učiteljske sposobnosti in strokovno znanje sile in ekonomskega razvoja j jezikov in literature. Na žalost (Department of Human Resour- j se je sredi tega delovanja zna-ces and Economic Develop-, univerza v hudih finančnih ment). Tako so po daljšem pre- stiskah. Potrebno je bilo skrčiti sledim clevelandski Slovenci m celo ukiniti večje število pro-spet predstavljeni v kabinetu gramov. Med temi je bil tudi mestne administracij e. Vladimir se je rodil na Reki 12. februarja 1925. Tam je končal italijansko ljudsko šolo, pa ga je zaradi šovinizma, ki je prevladoval na italijanskih šolah, oče prepisal na hrvatsko klasično gimnazijo na Sušak. L. 1944 — v najtežjih dneh druge svetovne vojne — jez odliko maturiral in se nato vpisal na tržaško univerzo. Usoda, ki je zadela na tisoče slovenskih družin ob koncu vojne, je močno prizadela tudi Rusovo družino: mati z mlajšo hčerko se je znašla v Jugoslaviji, medtem ko je Vlado, z oče- program s 1 o v a nskih jezikov. Program, ki ga je Vlado uspešno gradil, je bil praktično ukinjen. Ponujena mu je bila pozicija vodje “CAMPS” — tajništva za planiranje delovnih moči za Cleveland. Na tem mestu, tako različnem od akademskega okolja, se je Vlado spet izkazal za izredno sposobnega in spretnega. Reoganiziral je celoten program in uspel osnovati okrajno središče za vežbanje delavstva ne samo za Cleveland, pač pa tudi za področja Lake, Geauga in Cuyahoga okrajev. V dobi dveh let si je pridobil sodelovanje poli- Domovini “Klic od Svete Trojice”. Ta kraj mi ni nič znan, so mi pa znana imena, ki so od tam; posebno še od p. Odila, ki je tako lepo napisal leta 1968 za skupno romanje v Lurd, Fatimo, Rim in še in še... Škoda, da ni mogel biti zaradi bolezni naš voditelj. Tako sem se odločila, da v njegov spomin darujem 10 dolarjev za popravilo cerkve pri Sveti Trojici! Želim veliko dobrotnikov! Pozdrav od nepoznane Rose Lužar. Dosedanji darovalci so: $100: Anton Šuta, Cicero, 111. $50: Družina Ferlinc, Cleveland. $30: Mr. in Mrs. Ernest Maj-henich, Milwaukee; d r už i n a Jančar, Cleveland; Mr. in Mrs. Anton Gaber, Chicago. $20: Mr. Ivan Drčar, Mr. in Mrs, I. Gorše, Toronto; Mrs. Josef a Planinšek, Ohio; Mr. in Mrs. Ludwig Šuman. $15: Mr. Mirko Geratič, Chicago. $13: Dr. in Mrs. Ludwig Leskovar, Chicago. $10: Mrs. Margaret Tischler, Chicago; Mr. in Mrs. Otmar Tasner, Cicero; Rev. Kalist Langerholc; Mr. in Mrs. Frank Karner, Cicero; Mr. Frank Rozina, Milwaukee; Mrs. Mici Cof-felt; Miss Maria Vihtelic; Rev. Emil Hodnik, Michigan; Mrs. Rose Lužar, Indianapolis; Mr. in Mrs. Josef Drobnich, Cleveland; Mr. in Mrs. Pavel Žakelj, Cleveland; Mr. in Mrs. John A-mon, Chicago; Mr. in Mrs. Štefan Turk, Chicago. $5: Mr. in Mrs. Anton Pristov, Cicero; Miss Francka Brenčič, Cicero; Mrs. Gizela Ocepek, Cicero; Mr. in Mrs. Janko Taych-man, Elmhurst; Neimenovani, Elmhurst. Darove bom osebno izročil v roke tamkajšnjemu g. župniku, ko bom obiskal letos svoj rojstni kraj in pokleknil h krstnemu kamnu v prelepi cerkvi sv. Trojice. Še vnaprej bom s hvaležnostjo sprejel vsak dar za to cerkev. Anton Šuta tom in sestro, poročeno z dr. Jo-) tičnih zastopnikov najrazličnej-žem Velikonjo, ostal v Italiji. ši,h interesov, ki so bili v pretek- Leta 1949 je Vlado prejel doktorat iz političnih ved, od leta 1948 je poučeval na Slovenski j nižji gimnaziji v Trstu. Med' tem časom se je tudi aktivno u-1 dejstvoval na kulturnem polju,1 losti nasprotni kateremukoli sodelovanju. Naravno, da je župan Perk hitro spoznal talente tihega in marljivega “profesorja”. Izročil mu je eno najodgovornejših posebno med študirajočo mladi- mest y administraciji, saj vodi programe z letnim proračunom $45,000,000. Ob tej priliki mu njegovi prijatelji in znanci iskreno čestitamo in mu želimo obilo uspehov na visokem mestu. Dr. Karl Bonutti ------0.------ Zahvala za cerkev sv. Trojice v Slov. goricah no v akademskem klubu “Jadran”. Negotova bodočnost in težke razmere, ki so prevladovale v Trstu, zlasti za Slovence, ki niso bili italijanski državljani, ga je prisilila, da je zaprosil skupno, z očetom za vselitev v Združene države. Tako se je maja 1951 za stalno naselil v Clevelandu. Trnjeva pot, ki je čakala večino no-vonaseljencev, mu ni bila prikrajšana. Poprijel je za delo na najnižjem klinu lestvice. Dobil J CHICAGO, 111. — Prošnja za je službo kot delavec in tehnič- pomoč pri popravilu cerkve pri ni risar pri National Screw & Sv. Trojici ni bila zaman. Za Mfg. Co. in nato pri Ohio Rub- vsak dar naših rojakov v Ame-ber Co. Pomagal je očetu, da si riki so domači župljani prav je ustvaril novi dom v pričako- hvaležni in vsakemu darovalcu vanju prihoda ljubljene žene. posebej kličejo: Bog plačaj! še Ko je po dolgih letih ločitve le bo veličastna zunanja zgradba prišla iz Jugoslavije, se je Rušo- ' razveselila sleherno oko, ki se va družina spet znašla pod eno bo ozrlo po njej, še bodo tam ob streho — a le za kratek čas radi vznožju podobe sv. Trojice po-mamine smrti. j tola,žena človeška srca. Kljub vsem težavam in bolez- j Prvo nabirko smo zaključili, nim, ki so zadele mamo in oče- Ganili so nas darovi sorojakov ta, je Vlado z zaupanjem v Bo- in znancev. Takole pismo, kakor ga vztrajal in dosegel zaželjene ga spodaj objavljamo, nam pa cilje. Izbral si je življenjsko pove, kak velik čut hvaležnosti družico Jovanko Kuznecov, pra- in smisel za ohranitev/dobrega, vnukinjo znanega ruskega sli- je v našem človeku. Berimo! Likarja Mihaila Kuznecova. Da- dianapolis. Cenjeni Mr. Ferlinc! nos sta jima 18-letni sin Vladi- Včeraj sem brala v Ameriški “Slovenci na Koroškem” “Slovenci na Koroškem” nosi naslov knjiga, ki je izšla v prvi polovici letošnjega julija v Celovcu. V njej je podrobno opisan položaj Slovencev, ozemlje, kjer so naseljeni, vse skupaj pa je podprto s prilogami in podatki. Ob izidu knjige je bila v Celovcu v hotelu Moser tiskovna konferenca, ki sta jo- sklicali obe glavni slovenski organizaciji na Koroškem, Slovenski narodni svet in Zveza slovenskih organizacij. Koper bo dobil rafinerjo V Kopru je dolgo delajo na to, da bi postavili tam večjo rafinerijo, pa je treba premagati vsakovrstne težave. Poslovni odbor SRMIN je odobril dosedanje priprave in se odločil te pospešeno nadaljevati. Doslej se je o gradnji čistilnice petroleja v Kopru razgovarjal s predstavniki Libije, Alžirije, Kuvajta, Iraka in Irana o možnostih sodelovanja. Z libijsko narodno petrolejsko družbo je bil dosežen že načelni sporazum, potrebno' pa je rešiti še tehnične in ekonomske podrobnosti, pred-no bo možno podpisati predpogodbo. Tovorni vlak v lokomotivo Na železniški progi med Ptujem in Ormožem je prišlo 10. Izvozni signal, ki bi bil moral zadržati tovorni vlak na postaji Moškanjci, pa je vlak vozil dalje, četudi je bil signal zaprt. Dobra letina breskev Na okoli 65 hektarih breskovih nasadov bodo obiralci koprske Agrarie letos nabrali okoli 230 breskev. Letina je dobra, kot pravijo v podjetju, le nasadi še ne prinašajo polnega pridelka, ker so delno še mladi. Večji pridelek napovedujejo za prihodnja leta. Obirati so začeli tudi hruške, ki jih upajo nabrati pa 30 hektarih okoli 200 ton. Elektrifikacija železnice do Kopra Železniško progo od Divače do Herpelj so elektrificirali h1 električna lokomotiva je te dni prvič peljala po njej. Takoj bodo nadaljevali z elektrifikacijo še preostalega dela od Herpelj do Kopra. Moderflizacij a in elektrifikacij a železniške proge v Koper bo stala Slovenijo v celoti milijardo, 800 tisoč dinarjev. Sedaj pelje dnevno po progi le 8 parov tovornih in 4 pari osebnih potniških vlakov, z elektrifikacijo se bo promet bistveno povečal. Tovorni vlaki bodo lahko prepeljali po modernizirani progi 5 milijonov ton letno namesto 1.6 milijona sedaj, po njej pa bo lahko dnevno vozilo tudi julija 1974 do železniške nesre- 10 parov potniških vlakov. Predvidevajo, da bo elektrifikacija končana do srede prihodnjega leta. Novice iz Fairfieida FAIRFIELD, Conn. — Dolgo ni 'bilo kakega poročila o našem kulturnem življenju in delovanju, toda ne mislite, da radi tega spimo. Nikakor ne, pridno se pripravljamo na jesen in napeti bo treba vse sile, da bomo vse izpeljali, kar imamo v načrtih. Ne samo Zvon, tudi Veseli Štajerci se pridno vadijo in to se vidi že iz tega, ker so tudi oni tako daleč, da bodo izdali skoro svojo ploščo. Kdo so pravzaprav Veseli Štajerci? To je mlada slovenska skupina, ki je danes že tako napredovala, da imamo sedaj med nami že dober slovenski ansambel. Kdorkoli ga je slišal, ve, kako dobro igrajo in zato ga vsakemu prav iz srca priporočamo. Nastopili so letos tudi prvič na mednarodnem festivalu in častno so zastopali slovensko ime. Torej Veseli Štajerci, le pogumno naprej, pokažite vi kakor tudi Zvon, da Slovenci v Fairfiel-du 'še živimo in da nočemo u-mreti nasilne smrti, kakor to nekateri želijo. če, v kateri sta trčila tovorni vlak in diesel lokomotiva. V nesreči so bili ranjeni strojevodja lokomotive Stanislav Majcen iz Gaja in njegov pomočnik Drago Skerbiš iz Maribora ter vlakovodja tovornega vlaka Stanko Šalamija. oktobru. Torej, bratje in sestre slovenskega rodu, na veselo svidenje 26. oktobra v Calvin Hall-i v Fairfieldu! Kot smo razbrali iz časopisja in cerkvenega oznanila, pride med nas koroški pevski zbor Gallus iz Celovca. Ta zbor je res dober in že znan tudi po drugih državah. Pel je tudi ob otvoritvi Slovenika v Rimu. Pel bo pri Sv. Križu in upamo, da bo pel v cerkvi in ne v dvorani, ki ni akustična. Tudi protestanti so lahko peli v cerkvi in tako upamo, da bo isto lahko naredil Gallus. Torej po petih letih končno zopet slovenska kulturna prireditev pri Sv. Križu v nekdanji tako cvetoči slovenski fari. Zvon in Veseli Štajerci sta hotela dati Gallusu skupno večerjo, kar pa je bilo od pripravljalnega odbora za Gallus pri Sv. Križu zavrnjeno. Večerja bi bila v Kalvinovi dvorani. Pri Sv. Križu obe skupini ne moreta kaj takega prirediti, nista dobrodošli in obe sta bili zavrnjeni, ko sta hoteli nastopiti v dvorani sv. Križa, ki je bila pretežno zidana iz denarja slovenskih žuljev. Vkljub temu Zvon in Veseli Štajerci priporočajo in pro-j sij o vse rojake, da pomagajo po Tega spoznanja tudi ne ovrže i svojih močeh, da bo bivanje argument kakor: Šteli nas bo- j Gallus-a sotrpina, (tudi nje so do. Štejejo nas povsod, če smo j šteli, tudi nje pošiljajo v Ljub-na koncertu ali plesu, šteli so | Ijano k slovenski maši), čim lep-nas, ko smo hodili k nekdanji še in da bodo odnesli iz Fair- pozni slovenski maši. Štejejo nas, če se peljemo na prosvetne ure v New York. Najmanj 20 nas mora biti, da narede za nas slovenski križev pot. Šteli so nas in se števila ustrašili. Nas štejejo in njih je strah, čemu tako hrumite, Slovenca se bojite!? Vsa naša skrb in vse naše delo mora torej .veljati nalogi, da nas bodo našteli vedno več in zaradi tega: Vsi na delo za ohranitev in gojitev slovenske kulture v Fairfieldu in okolici. O-biskujte naše prireditve in ena od teh bo zopet zadnjo soboto v fielda najlepše spomine. Pa dovolj za danes, drugič zopet kaj več. Ob koncu pa še enkrat vabimo vse na našo jesensko prireditev ter se tukaj še enkrat najlepše zahvaljujemo našim materam in ženam za domače pecivo, ki ga spečejo za naše prireditve. Posebej hvala gospej Kokošin iz Bridgeporta in gospej Kremžar iz Walling-forda, ki sta, ne da bi jih prosili za to, spekli domače pecivo in nam ga poklonili. Vsi ostali posnemajte in se vsem zopet priporočamo. S slovenskimi pozdravi Armin Kuirbus Premalo “sodobni” Radijske igre prav radi poslušajo v Sloveniji. Vsak teden imajo tri: eno za mladino, eno za odrasle in eno za zahtevnejše poznavalce. Da bi še povečali izbor del radijskih iger domačih avtorjev, je RTV Ljubljana razpisalo — kakor vsako leto — poseben natečaj. Letos so prejeli petindvajset besedil za odrasle in sedemnajst za mladino. Od del za odrasle so sprejeli pet, za mladino pa devet del. Kljub lepemu odzivu u-redništvo RTV ni bilo zadovoljno na splošno z deli. Avtorji se namreč niso dotaknili tematike, ki bi jo radi imeli pri radiu: Nič ni bilo slavospevov o Narodno-osvobodilni fronti, nič o socialistični realnosti, nič družbeno kritičnih besedil To partiji ne gre v račun in bodo “zapolnili to vrzel”. Prazgodovinska hiša V Mostu na Soči, ki je bil prei znan pod imenom Sveta Lucij a> so v začetku junija odkrili °' stanke druge prazgodovinske hiše. Temelje in ruševine prve take hiše so našli že lani. Obe odkriti hiši, ki sta bik brunarici, ometani z glinastiru premazom, sta pripadali veliki naselbini, kajti v bližini so že v prejšnjem stoletju odkrili grobišče z okoli 7000 grobovi. Naselbina je pripadala takozvani sve-tolucij ski halštatski kultuU11 skupini iz let meld 880 do 35° pred Kr. “Belokranjski Bled” Le kakih 6 km od Metlike je naselje Božakovo, ki mu pravij0 Belokranjski Bled. Kraj je strnjen okrog cerkvice nad pečiu0 in s kapelico pod vasjo — oboj6 spomnija na Bled. Pod vasjo je prelep kanjon, skozi katerega si je utrla pot bistra Kolpa. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slovenk poslušajte v Clevelandu in ok°' lici Slovensko radijsko uro “Pe‘ srni in melodije iz lepe Sloveni' je” vsak večer od ponedeljku petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Fti' lan in ga. Barbara Pavlovčič- AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 5, 197? ' ****»*»♦ u ]» u ]> KOLEDAR društvenih prireditev ******+++*+***+++t**+*+**+***+++***++*++t++**t44+****+t+n4-e*&t+*+*++ \ 7. _ AVGUSTA Federacija klubov slov. uP°kojencev priredi piknik na farmi SNPJ na Heath Rd. ^1. Plavalne tekme na Slo-^ enski pristavi. • ~~ Fara Marije Vnebovzete Priredi Žegnanjski festival v s°lski dvorani. ~~ Belokrajski klub priredi 18, Piknik na Slovenski pristavi. U Športni dan SKD Triglav ■Triglavskem parku pri Mil-V>aukeeju. Ob 11. dopoldne maša pred kapelo, nato ko-Sll°. tekme in piknik. Avi 8. 15. Slovenski dom na Holmes , etiue priredi “Home Com-lng Day”. k "T" Pevski zbor Gallus iz lovca poda zvečer ob 7.30 *0ncert v SND na St. Clair Avenue. SEPTEMBER J" Koroški piknik” na Slo- Venski pristavi. 22. , . Vinska trgatev na Sloven-Pristavi. Via ^iarno društvo fare sv. a pripravi kosilo v šolskem _vditoriju pri Sv. Vidu. Za-etek serviranja ob 11.30. 28. redi 29. Plesna skupina Kres pri- sP°red narodnih in umet-J Plesov. Za zabavo igrajo eseli Slovenci. im, Društvo S.P.B. Cleveland j, vsakoletno romanje v ank, Ohio. 5 OKTOBER 'pri" “SLoVENSKI FANTJE” o re(lijo koncert v avditoriju 6 Sv- Vida. SKD Triglav priredi VIN- TRGATEV v Triglav-ei11 Parku pri Milwaukee ju. je„7 DSPB TABOR priredi aski družabni večer v Slo-A^kem domu na Holmes j enue- Večerja in ples. tBVal° Veseli Slovenci. Zače-l9 k 0k 7.30. skj^ Ll11!* nevburških sloven- čer' Upokoiencev priredi ve-St J0 in ples v SND na E. 80 2«. pj-jT^^^Občni zbor Slovenske 20. — Klub Ljubljana priredi večerjo s plesom v SDD na Recher Avenue. 20. — Jesenski koncert Glasbene Matice v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. 27. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete pripravi kosilo. 29. — Podružnica št. 14 SŽZ priredi ob 7. zvečer “card party” v Euclid Club House na Lake Shore Blvd. NOVEMBER 2. — Štajerski klub priredi svoje martinovanje v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. 9. — Slovenski dom na Holmes Avenue slavi 55-letnico obstoja. 9. — Belokranjski klub priredi MARTINOVANJE v SND na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 17. —-Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Igral bo Ed Rodnick orkester. 24. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. 22.-23.-24. — Jesenski dnevi pri Sv. Vidu. 24. — Dawn Choral Group SŽZ poda svoj letni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue v Eu-clidu. Začetek ob 4. popoldne. DECEMBER 15. — Društvo sv. Južefa št. 169 KSKJ ima popoldne ob 3. božičnice v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. 31. — Slovenski delavski dom na 15335 Waterloo Rd. priredi Silvesti ovanje. JANUAR 1975 18. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. JUNIJ 26.-27.-28.-29. — Poletni karneval in bazar pri Sv. Vidu. ' ° častilcih Drobtinice z Lemonfskega hribčka toliški , entecostals”, 5,ed dobri; sv. Duha — 8ib listi Isto so delali tudi apostoli. To naj bi tudi Cerkev nadaljevala.” ni mesecem so ka-j Neki drugi škof je pa dejal, da prinašali članke olje pri teh sestankih preveč senzacionalizma, preveč nemira, o se k skup-1 hrušča, 'razburjenja in histeri- T’entikostelcev ali ka- Zbirajc ^am. pri katerih pro- . Pomoči in zdravja bol-•U iravijo, 'da je bil prvotno 2 i en duhovna obnova, duš- :Sedai se ie JJli bop10 Se zdravl.ienje temu teles- t„,eznk Nekaj takega vidi-.Uch na Ttob m p_ZaAje. ko metodist O- ^Hjern eids zdravi ljudi s pola-vijo na glavo in z molit- Su iv-0’ da J® Lilo lani v sta-°zHr 0tre Dame univerze ta-S° ikie] aVl''enih d0 bolnikov, ki k’s°Ei raka’ božjast, levkemi-^°lik0 1 ^ULi> slepi, hromi itd. nnv.'^. lotos ozdravlje-Vr;-il0 ne pove. Letošnje ^eiežii C? v Notre Dame se W . ° 12 škofo ^ov Ss.' in belgijski 2o,000V petek je bilo k, »n. ljudi. j Lila kardinal Suenens, I ^digffeŽba še večja: 25,000. ji^j se u 6 omenil med drugim, S Jur*1 združi3“ i k ^erkvii rom> to je z, Marijo N kar °' Marija ie 'bila srce peter prizmatične Pied p11 pditelj. onferenco ,se škofje V je v, 70 duhovni-kardinal Sue-v stadionu nedeljo, ko je Cerkve in ico so ^inney1.0 gibanju. Škof A Je dejal, da ni nobe- ^i^Pl reakcije proti Ps n.ameriških škofov”. H ^ od --—v . Krile tlP° učil in molil, am-1 nzdravlj al bolnike. Marija Trapp, ki je znana iz filma “The Sound of Music”, piše v svoji knjigi, da se je udeležila pred leti v Notre Dame takega sestanka in ji je bilo v dušni prid. Ona je, z vsem srcem s karizmatiki. Vem, da moje osebno mnenje nič ne pomeni. Še mačka ne bo kihnila. A bom vseeno eno rekla: Bojim se, da bi se vse to “govorjenje jezikov, prerokovanja, zdravljenje itd.” ne spremenilo v nekaj veri nasprotnega. Če res sv. Duh vso to pobožnost vodi, bo v korist Cerkvi in dušam. Sv. Duh je bil do sedaj precej “pozabljeni Bog”. Ako mu bodo ti “pentikostelci” pomagali do časti, ki mu pripada, naj jih sv. Duh še naprej razsvetljuje. Molitve tudi ne bodo škodovale bolnikom. Naj jih le veliko ozdravi. 2. Bog v stari in novi zavezi. Njegova bližina. Bog je ustvaril vesolje in človeka iz ljubezni. Izraelci so bili njegov izvoljeni narod. Bili so edino ljudstvo, ki je ohranilo vero v enega Boga. Sicer so se mu večkrat odtujili, a jih je s kaznijo zopet spravil k pameti, da so se zopet vrnili k njemu. Samo Bog, ki je neskončno potrpežljiv in usmiljen, je mogel zopet in zopet odpustiti temu trdovratnemu ljudstvu. To se je ponavljajo vso zgodovino pred Novo zavezo. 'Sv. pismo vsebuje dokaze božje ljubezni do tega naroda. Hotel je biti z njim v intimnih od naših, jim biti blizu. Zato je bival med njimi v oblaku v šotoru. Naj vedo, kako zelo jih ljubi. Odprl jim je svoje srce, četudi je vedel, da ga bodo zopet in zopet žalili. Sv. pismo je polno izrazov nežne ljubezni do tega trdovratnega naroda (in v njem do vsega človeštva in posameznika). “Res sem te zapustil za kratek trenutek, ampak z veliko ljubeznijo te bom sprejel nazaj.” “Z večno ljubeznijo sem te ljubil,” pravi Jaheve, tvoj rešitelj. Ganljiva je nežnost in božja bližina. Mogočni Bog vzame v naročje in ga ljubkuje kot mati svoje dete. “Vzel sem. jih v svoje naročje, pa niso razumeli, da skrbim za nje. Vodil sem jih na vajetih dobrote in na vrvici ljubezni. Bil sem kot tisti, ki dvigne dete tesno k svojemu licu. Sklonil sem se k njemu in mu dal hrane. Izrael, kako bi te mogel zapustiti? Moje srce se krči, vse moje bitje trepeče ob taki misli.” Četudi mati zapusti otroka, Bog ga ne pozabi.” Sv. pismo je polno takih izrazov posebno v psalmih. mojo kri, ima večno življenje in Torej človeško srce v posvecu-jaz ga bom obudil poslednji joči milosti božji je tempelj Med Bogom in posamezniki Izraela pa so bili vedno prijateljski in intimni odnosi. Vračali so mu ljubezen in mu radi govorili o nji. Nova zaveza pa vsebuje še vse večje dokaze božje ljubezni. Največje čudo, da se je Bog ponižal in sklonil k človeku, je pa gotovo učlovečenje druge božje Osebe, Jezusa Kristusa. Učlovečil se je,, da bi mogel .bivati med nami in nas na “vrvici” ljubezni vleči k sebi. “Moje veselje je bivati med človeškimi otroci,” je dejal. Predno je mogel zasesti prestol ljubezni v naših tabernakljih, je moral še na prestol križa. Večje ljubezni ni, kot če da človek življenje za prijatelja. Jezus je pa dal svoje življenje za prijatelje in sovražnike. Med njimi smo bili tudi mi — upam, da med prijatelji. Če med vražniki, je še vedno upanje, da se tudi k nam skloni in nas dvigne k sebi, na srce. Saj poznamo zgodbo o Izgubljenem sinu... Preden j e Odrešenik izdihnil, je še pri zadnji večerji ustanovil Najsvetejši Zakrament presv. Rešnjega telesa. To oporoko je nosil v Srcu vse življenje in samo nekajkrat je prej omenil, da nam bo dal v jed svoje Telo in v pijačo svojo Kri. Z njo je izgubil precej učencev. Bolelo ga je, da si mu vsled tega obrnili hrbet. V notranje veselje pa so mu bili v tisti uri vsi, ki ga bodo ljubili v zakramentu ljubezni, ga molili, obiskovali, prejemali v svoja ljubeča srca. Ali smo bili takrat v tolažbo in veselje Njegovemu Srcu? “Kdor je moje meso in pije dan,” je obljubil. Zaprl se je v tesni in temni tabernakelj, da bi nam bil vedno blizu, vedno na razpolago, v pomoč, veselje, tolažbo. Da bi nam bil voditelj v srečno večnost, v hrano in pijačo na romanju v domovino. Če ne jemo Njegovega mesa in ne pijemo Njegove Krvi, ne bomo imeli življenja v sebi. “Bil sem vam vse življenje blizu, pa so vam bile svetne dobrine več kot moja ljubezen,” bo nekoč dejal tistim, ki ga niti v mislih ne o-biščejo, kaj šele, da bi mu odprli božji, hiša božja, v kateri prebiva sv. Duh. Kjer pa je sv. Duh, tam sta tudi Oče in Sin, iz katerih sv. Duh izhaja. Ko bi se tega le vedno zavedali! Sodobni pisatelji verskih knjig in knjig za duhovno življenje veliko pišejo o tej tolažljivi resnici. “Indwelling”. Pri delu, v postelji, kjerkoli smo, lahko začnemo pogovor s presveto Trojico, ki živi. v nas, prebiva v nas. Nikoli nismo sami! Bog živi v nas kot Ljubitelj v svojih ljubljencih. “Moj Bog, ljubim Te,” je vrata 'svojih sre ih ga večkrat | kratek stavek in je najlepša mo-sprejeli kot gosta. On hrepeni ■ litev, ako pride iz srca. Bog ji po srcih! Tam hoče vladati, kralj evati... Judom je kraljeval Bog iz šotora, pozneje iz templja. Nam katoličanom je veliko bliže, ako le hočemo. V naši farni, cerkvi hrepeni po naši bližini. V cerkvah, mimo katerih gremo na delo, misli na nas in Njegovo srce nas ljubeče spremlja. Ves dan počiva na nas Njegov pogled, nas varuje, skrbi za nas, nas ohranja. In. vedno čaka, kdaj bomo vsaj hipec ljubeče misli poslali k Njemu. II. Kje je Bog? V nebesih in vsepovsod v svojem stvarstvu. V atomu in molekuli, v vseh zvezdah vesolja in praznine. “V njem se gibljemo, živimo in smo.” On je okrog nas in v nas. Drevo. Če bi Bog ne bil v njem, v vsaki celici, bi drevo v trenutku nehalo biti. Če bi v zvezdi milijone svetlobnih let od nas, ne bilo Boga, bi je v hipu ne bilo več. Vse stvarstvo s človekom vred je neprestano odvisno od Boga. Kako tolažljiva je ta misel v vseh zadevah našega življenja! Ničesar se ne zgodi brez volje božje. Dopusti to in ono trpljenje, a v naše dobro. Ve za vse. Vsaka tajnost našega srca je pred njim odkrita. Za vsak trenutek našega živj.jenja ve že od večnosti. V stari zavezi so Izraelci molili Boga kot svojega Stvarnika, ohranjevalca, kot svojega Gospoda. Svete Trojice niso po-so- znali. O tej skrivnosti nas je šele poučil Jezus. “Če me ljubite, boste izpolnjevali moje zapovedi. Prosil bom Očeta in On vam bo poslal Zagovornika, da bo vedno z vami, Duha resnice.” — “Ako me kdo ljubi, bo držal mojo besedo in moj Oče ga bo ljubil in bomo prišli k njemu, in bomo v njem prebivali.” “Ali ne veste, da ste tempelj sv. Duha?” rad prisluhne je poslušati. in se ne naveliča Še eno bivanje božje moramo omeniti: Jezusovo v presv. Evharistiji. Kot druga božja Oseba — torej Bog — je v sv. Evharistiji pričujoč tudi kot človek, z dušo in telesom, s krvjo in mesom. Kako, ne moremo razumeti, ker je skrivnost, ki jo bomo razumeli šele v večnosti. Verovati pa moramo, ker je verska resnica. Kot smo že zgoraj omenili, se je zaprl v tabernakelj, da bi nam bil blizu, ne samo blizu, ampak da bi bil tudi naša dušna hrana. Pa bo kdo u-govarjal: Če presv. Trojica živi vedno v nas, zakaj naj še prejemamo sv. obhajilo? Zato, ker je On sam rekel, da moramo hraniti svojo dušo z Njegovim mesom in krvjo. Tiste trenutke, ko živi v nas kot Bog in človek, poživi našo dušo in jo navduši za nadaljnje sodelovanje z njegovo milostjo; jo okrepi za nadaljne boje. Nam da moč, da se ustavljamo grehu in laže'vršimo svoje stanovske dolžnosti. Obenem nas usposablja ,za večno bivanje z njim v nebesih, ker pomnožu-je v nas ljubezen do Boga. Ljubezen do Boga je vstopnica, v nebesa. Brez nje ni mogoče dopusti Bogu in se zveličati. Zato ne smemo opuščati sv. obhajila, da bo vedno gorela v naših srcih ljubezen do Boga. Prosimo ga, naj pade vsaj ena iskrica ljubezni iz presv. Srca v naše srce in ga razplamti v ljubezni do Njega. Po sv. obhajilu se moramo pa tudi zahvaliti za Jezusov prihod v naše srce. Ni dobro samo citati kake molitvice, pa naj bodo še tako lepe. Pogovarjajmo se z Jezusom kot s svojim dobrim prijateljem. Povejmo mu, kaj nas teži; darujmo mu svoje male žrtvice. Prosimo ga pomoči v vseh zadevah družine itd. Če TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 944-8436 Poletje je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas ??a brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje LEP CVET POSEBNE VRSTE — Slika kaze 2 000-k