SLIKAR IVE SUBIC — PREŠERNOV NAGRAJENEC ':^^n. Ive Subic je prejel 8. februarja 1972 Prešernovo nagrado gorenjskih občin za tridesetletno delo na polju ilustracije, v aprilu pa je praznoval petdesetletnico in mu ob priznanju ter ob življenjskem jubileju posvečam ta skromni zapis. Akademski slikar Ive Subic se je rodil 23. aprila 1922 v Hotovlji v Poljanski dolini v družini, katere rod je veja znane podobarske rodbine Subicev. Tako nas ne pre seneča, da je že od otroških let dalje risal, niti ne, da mu je bil konj prvi motiv in njegov stric prvi učitelj. Zato ni čudno, če ga srečamo na kiparskem oddelku državne moške obrtne šole v Ljubljani v letih 1937 do 1940 in da se je vpisal na Akademijo likovnih imietnosti v Zagrebu leta 1940. Vojna je prekinila komaj začeti študij na visoki šoli, ki ga je nadaljeval in končal šele na novo ustanovljeni ljubljanski aka- 427 demiji med leti 1945 in 1948 pri profesorjih B. Jakcu, G. A. Kosu, F. Miheliču in N. Pimatu ter dokončal še specialko za slikarstvo pri prof. G. Stupici leta 1950. V začetku leta 1972 je bila v proslavo 30-letnice dražgoške bitke in občinskega praznika v naši galeriji razstava ilustracij prvoborca Iveta Subica. Razstava nam je dala možnost, da pregledamo njegovo 30-letno ilustratorsko delo in njegovo umet niško pot od dražgoške bitke naprej. V tej bitki so žal izginile njegove prve risbe iz partizanskega življenja, ki so bile sploh prve partizanske risbe na Slovenskem. Medvojno biografijo razstavljavca povzemam deloma po reviji Borec, št 11, 1968 in deloma po drugih virih ter po slikarjevem pripovedovanju. Zlom stare Jugo slavije ga je zatekel v Zagrebu, ki ga je tako kot mnogi njegovi kolegi z akademije zapustil in se vmU domov, kjer se je že septembra in oktobra vključil med simpa- tizerje OF. Sredi decembra 1941 je zapustil dom in odšel v partizane. Bil je v 11. četi Cankarjevega bataljona kot borec, nato kot desetar. Udeležil se je bojev za Dražgoše in prestal nemški napad na Mošenjsko planino v januarju 1942. Zaradi bolezni je moral v Ljubljano, ki jo je zapustil s ponarejeno izkaznico in ponovno odšel v par tizane sredi julija 1942 ter vstopil v Tomšičevo brigado kot mitraljezec II. čete I. ba taljona. V začetku marca 1943 je bil poklican kot risar v tehniko. Najprej se je priključil stiski tehniki, ki se je pozneje na Rogu preimenovala v Urško 14, postala nato Centralna tehnika, bila januarja 1944 preimenovana v Grafiko 13-A in nato še v Partizansko tiskamo. Tu je bil sprva ilustrator, kasneje pa je ix>stal vodja gra fičnega ateljeja, kar je ostal vse do osvoboditve. Do konca avgusta 1945 je deloval pri propagandni komisiji lOOF v Ljubljani. Poleg samostojne ilustratorske dejavnosti je izrednega pomena tudi njegova teh nična pomoč starejšim slikarjem, saj je mnoge risbe Franceta Miheliča prenesel na ciklostilne matrice, risbe Nikolaja Pirnata vrezoval v linolej ter uresničU marsikatero zamisel arhitektov, predvsem inž. Branka Simčiča. Ta, vsekakor težaški posel, ki mu je omejeval umetniško delo, ga je sicer oviral tako, da ni mogel izdati lastne mape tridesetih linorezov s prizori iz partizanskega življenja, toda po drugi strani mu je prinesel bogastvo izkušenj, delovne dsicipline, kar še danes s pridom uporablja pri svojem delu. Verjetno je prav pri tem delu pridobil več, kot pa mu je mogla nuditi kratkotrajna »partizanska akademija* za člane grafičnega ateljeja Centralne tehnike KPS v Crmošnjicah. Iz tega obdobja so se ohranile risbe, grafike ter nekaj del v drugih tehnikah. Od ohranjenih linorezov omenjamo predvsem tiste, ki so bili uporabljeni za tisk: Borba (1943), Kolona v snegu, Ranjenec, Delavec in partizan, Pionirček, Počitek I in II, portreti: Tita, S. Gregorčiča (vsi iz leta 1944), Na vlak. Pomoč vojski, Požgano, Pomlad, Borba, Rekvizicija, Portret K. Destovnika-Kajuha (vse iz leta 1945), nadalje so ohranjeni številni drobni linorezi za opremo Mladine, Naše žene. Novega rodu, Slovenskega pionirja in neobjavljene Prve čitanke. Ko smo že pri periodiki, naj ome nimo, da je na tem področju Subičevo delo izredno plodno. Prispeval je ilustracije v ciklostilu in pozneje za tisk za: Kmečki glas (1943), Ljudsko pravico (1943), Mladino (1943—1944), Našo ženo (1943—1945), Novi rod (1944), Slovenski partizan (1943), Slo venski pionir (1943—1945), Slovenski poročevalec (1943), Tomšičev glas (1942—1943). Poleg tega je opremil številne knjige, med drugimi deli so ohranjene predvsem risbe iz Tomšičeve brigade. Se zdaleč nismo mogli našteti vsega, kar bi predstavljalo celoto Subičevega dela. Vendar že tak okrnjen pregled dela med NOB priča o silni ustvar jalni moči umetnika, ki je prenesel svoje izkušnje, pridobljene v vojnem času, v po vojni in današnji čas in v njem nadaljeval z delom, začetim v vojni: Ilustracije v Cicibanu, Pionirju, Kurirčku in drugod pričajo o tem in o redki kontinuiteti, ki je ne zmore vsak. Na današnji stopnji razvoja Subičevega slikarstva moremo ugotoviti izrazit po- vratek k realizmu, ki smo ga sicer pričakovali (in tudi napovedovali). Vsa oddalje vanja od današnje stopnje realizma v prejšnjih letih seveda niso bila zaman. Trdno izgradnjo likovnega prostora je mogel pridobiti le s študijskimi ekskurzi v svet ku- bizma, ki še danes močno odseva, je pa ta odsev kubizma danes tak in take vrste, da ga ne moremo več zamenjati z nobeno drugo stvarjo, kakor je to samo še Subic. Krajino smo še danes vajeni gledati z očmi romantikov. Subic je ustvaril prav s ix>- močjo kubizma in njegove trdne gradnje likovnega prostora pa s surrealizmom iti celo ekspresionizmom nekakšen svojski pristop h krajini. Se pred nekaj leti je bila njegova krajina močno zasidrana v tako imenovanem magičnem in liričnem alpskem kubizmu. Nekaj od vsega tega je še ostalo, toda od slike do slike dobiva Subičevo (Ukarstvo neke posebne poteze, katerih izvor bi mogli iskati v razpoloženju izročila 428 od slovenske jKjbaročne in ljudske umetnosti do tiste neotipljive poteze, ki jo začr tava kri Poljanca, trdno zakoreninjenega v domači zemlji. Sicer je to podobno frazi, vendar so nekatere stvari, ki govore v prid temu: najboljša dela so tudi najtesneje povezana z domačo zemljo in človekom. Tudi v slikah s partizansko motiviko spo znamo partizana - kmečkega človeka iz domače doline, s težkimi pestmi, okorne postave, skratka, že sama figiu-a je pripovedna in težnja F>O pripKjvednosti je v Su- bicu tako močna, da včasih celo škoduje čisti likovni govorici. In p«:av tu bi morali iskati razdvojenost slikarja in razdvojenost v njegovem delu. In prav tu osnovo za drugo zvrst, ki jo Subic goji z vsem spoštovanjem in odgovornostjo, za ilustracijo. Čeprav sam imenuje ilustracijo industracija, kar naj bi pomenilo nekakšno tlako za slikarja, slikarsko delo, ki ga pač slikar mora opravljati tako, kot drugi bodisi učijo, ali počnejo karkoli drugega, da bi se preživeli in dobili sredstva tudi za tisto »pravo slikanje«. Res je, mnogi naši ilustratorji delajo ilustracije brez odgovornosti in brez umetniške potence, toda Subic ne sodi mednje. Vse tiste male sličice za sli kanice in risbe za večje ilustracije, vse je ustvarjeno tako in s tako odgovornostjo, kot bi Subic slikal kako veliko platno. Brez števila skic, na katerih je zabeležil drobna opazovanja življenja: moža s koso, žensko s kanglico in še mnoge druge na videz tako nepomembne motive iz vsakdanjega življenja, vse to najde pot med Su- bičeve skice, ki včasih niso večje kot je veUka škatlica cigaret, toda risba je p^opolna, motiv je zajet do vseh podrobnosti in hlcrati deluje kot bežen stenogram. Za tako skico je dovolj samo trenutek opazovanja in že je motiv ali dogodek s skromno risbico ovekovečen, iztrgan pozabi in hkrati varno spravljen do takrat, ko ga bo slikar potrebovsd. Trezna historiografska smaliza ilustracij Iveta Subica na razstavi je pokazala, da je Subičeva ilustracija zrasla v prvih mesecih narodnoosvobodilnega boja in se vključUa pK>zneje v slovensko vojno grafiko tista umetniška nota, ki bi jo pa vendarle težko izolirali v samem okviru petdesetih vojnih mesecev. Zakaj prava vsebina slo venske vojne ilustracije, sredi katere je rastel In se razvijal Ive Subic, se je porajala že davno pred ljudsko vstajo in se p)rav s prispevki na področju graJEike in ilustra cije, ki jih je ustvaril Ive Subic v vseh tridesetih letih ustvarjanja, še danes ni izčr pala. Prav v kontinuiteti čez ozko postavljeni koledarski okvir, ki se razmika in sega daleč nazaj, mimo groszovsko uglašenih p>erorisb Nikolaja PLmata za Torkarjeve satirične sonete v ciklu Blazni kronos iz leta 1940, do elementarnih lesorezov druž- benokritične jedkosti Maksima Sedeja st. in še nekaj do izročila Tratnikovega in Smrekarjevega antimilitarizma; ta okvir se razmika v današnji čas ne samo z ilu stracijami na partizansko tematiko, temveč s celotnim in skoraj nepreglednim opu som ilustracij, ki ga kažejo v luči rojenega pripovednika in še bolje sogovornika in enakovrednega tekmeca predloženemu tekstu, pa naj gre za drobcen prispevek za najmlajše v Cicibanu ali za resno ilustracijo zahtevnega literarnega teksta v knjigL Vsem zna vtisniti svojski p)ečat občečloveške umetnosti z osebnim prvinskim zna čajem v domači zemlji globoko zakoreninjenega ustvarjalca, ki se je šolal v naj težjih pogojih vojnih dni, in to ne v svetlem ateljeju, marveč v temnih bunkerjih partizanskih tehnik in tiskam. Močna lesorezna poteza njegovih čmo-belih risb je prav tako značilna za Subi- Cevo ilustracijo, kot je značilna poteza magičnega in liričnega kubizma, v katerem še vedno čutimo prisotnost ljudske umetnosti, razpoloženje votivnih podob in težo ter voluminoznost slovenskega baroka in v barvnih ilustracijah približevanje sodob nemu likovnemu svetu. Težko je v kratkem povsem opredeliti Subičev delež k slo venski ilustraciji, toda naj velja, da že sama snovna raznolikost od že omenjenih partizanskih motivov v slikanicah ali v samostojnih risbah, mimo knjižne ilustracije od Hlapca Jerneja do prispevkov mladim avtorjem, kakršna je Kuntnerjeva Lesnika in dalje do vseh drobnih sličic v raznih mladinskih knjigah in časopisih ter revijah, ki jih je ustvaril z enako resnostjo, istim kvalitetnim pristopom, okusom in končno s pečatom, ki govori: to je ilustracija Iveta Subica, priča o nesporni kvaliteti, ki ji je podlaga predvsem resno delo. Ozek izsek iz likovne tvornosti Iveta Subica je seveda res preozek, da bi mogli spoznati posebno dragocenost njegove umetnosti. Toda če smo samo po tem opisa nem koščku mogli dojeti umetnost, polno življenjske sile, izvirajoče iz domače zem lje, smo spoznali tudi Iveta Subica in njegov klic, ki nas vabi, da občudujemo vso preprostost današnjega dne, kar mnogim nič več ne pomeni. Andrej Pavlovec 429