Leto XV., St. 10, V organizaciji Je mol, kolikor mod — toliko pravic«. /S&4M AM5TERJAMI Uredništvo in oprava: Ljubljana, Gradišče štev. 2 GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE. Izhaja 10. in 25. dne v mesecu. Stane posamezna številk« Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod po 1.— Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti irankira-ni in podpisani ter opremljeni x štampiljko dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste. Govor s. Petejana ob priliki debate o bud-žetu ministra za socialno politiko v Narodni skupščini dne 12. februarja 1928. (Konec.) Isto je tudi z vprašanjem brezposelnosti. Pri današnjih sredstvih, ki jih imajo Borze dela na razpolago, te ne morejo dajati večjih podpor, kakor eden do deset dinarjev dnevno, mnogokrat pa niti teh ne, in radi tega imate danes vse polno ljudi, ki si ne morejo kupiti niti koščka kruha. Radi tega tudi vlada danes tako veliko nezadovoljstvo. Borze dela gredo po zakonu o zaščiti delavcev in sicer po § 84. izključno na račun države in so se tudi ustanovile kot državne borze. Toda ukinile so se te državne Borze dela, ne da bi se bil dotični zakon razveljavil in ustanovile so se javne Borze dela, ki jih zakon o zaščiti delavcev niti ije predvideva. O socialnem zavarovanju ne bom govoril, ker sem imel o tem že prejšnji teden priliko povedati svoje misli. Hočem samo apelirati na gospoda ministra za socijalno politiko, naj že vendar enkrat uredi to zavarovanje, naj se na podlagi dosedanjih izkustev spremeni zakon in štatut, da pridemo enkrat do reda, ker je večno spreminjanje pravilnika gotovo škodljivo za stvar samo. Apeliram na gospoda ministra za socialno politiko, da se čimprej spremeni statut in da izvrši volitve, da pride ta institucija v roke onih, za katere je ustanovljena. Istotako apeliram na g. ministra za socijalno politiko, naj na podlagi § 1. zakona o zavarovanju delavcev izda pravilnik za zavarovanje za starost in onemoglost. Istotako naj na podlagi § 6. izda pravilnik za zavarovanje poljedelskih delavcev, kar bi se bilo moralo zgoditi že eno leto po uveljavljenju tega zakona. Poljedelski delavci bi bili morali biti že takrat zavarovani, niso pa še danes, in tako imamo še vedno na tisoče in tisoče delavcev, ki nimajo v slučaju bolezni in nesreče nobene zdravstvene pomoči in podpore. Gospod minister za socijalno politiko je omenil tudi izseljeniško vprašanje. To je važno vprašanje, za katero se v naši državi malo in premalo dela. V vseh drugih modernih državah je izseljeniško vprašanje glavno vprašanje in to iz socijalnih ‘kakor tudi ekonomskih razlogov. Ako vzamemo samo Itailijo, vidimo, da Italija tretira to vprašanje s so-cijalnega in ekonomskega stališča, ker ima od tega velike dohodke, ker njeni izseljenci pošiljajo iz inozemstva denar domov, rri nas pa imamo to anomalijo, da izseljeniško vprašanje ni urejeno po sistemu drugih modernih držav, ampak da se v zadnjih letih naši delavci celo ovirajo in se jim delajo vse mogoče nepriliki, če se hočejo izseliti v inozemstvo. Gospodje, to ni zdravo, to je škodljivo i za delavce i za državo samo. Ako se pri nas pritožujemo, da imamo preveč tujcev zaposlenih v naših podjetjih, češ, da nimamo dovolj sposobnih in izvežbanih domačih delavcev, je temu krivo največ to, da nismo takoj po končani svetovni vojni pošiljali naših ljudi izven države, da bi se bili v tujini bolj izučili in si pridobili strokovna izkustva, da bi mogli potem doma zavzeti vodilna mesta. Znano je, da je v Srbiji pred vojno vsak pomočnik, ki se je izučil svojega obrta, bodisi to brivec, krojač, čevljar itd., šel v tujino, v Avstrijo, Nemčijo itd., ter je tam. izpopolnil svoje znanje, ter si nabral zadostno izkustvo. Ko je prišel domov, je postal dober in sposoben mojster. Toda ‘Jjo vojni se je vse to izpremeni- lo. Delavce se ovira in se jim preprečuje potovanje v inozemstvo. Merodajni gospodje imajo rajše, da delavci doma stradajo, nego pa da bi jih pustili iti po zaslužku v inozemstvo, kjer bi si lahko marsikaj prislužili in bi pošiljali prihranjeni denar domov, od česar bi imelo tudi naše narodno gospodarstvo največjo korist. Apeliram na g. ministra za socijalno politiko, da tudi v tem oziru vodi drugo politiko in da omogoči našim delavcem izseljevanje v tujino, če se jim tam nudi boljši zaslužek. Dogovorno z g. ministrom zunanjih zadev naj tudi naroči našim konzulatom, da posvečajo našim delavcem nekoliko več pažnje kakor doslej. Gospodje, žalostno dejstvo je, da se naši konzulati do sedaj niso niti naj-manje brigali za naše delavce, da jim niso nudili nikake zaščite in pomoči ter so prepuščali, da jih je inozemski kapital zlorabljal in izkoriščal, kakor se mu je zljubilo. Radi tega bi bilo potrebno, da se tudi v tem oziru nekaj stori in da naši konzulati tudi v tem oziru vršijo svoje dolžnosti. Pri vsakem konzulatu naj bi se določil gotov uradnik ali po potrebi tudi več, ki naj bi bil izključno na razpolago delavcem, ki iščejo pomoči. Prav tako je drugo vprašanje, ki bi ga moralo ministrstvo za socijalno politiko dogovorno z ministrstvom zunanjih zadev že vendar enkrat končno rešiti, to je vprašanje glede raznih konvencij z drugimi državami, ker so baš pri teh konvencijah občutno prizadete tudi delavske pravice. Mi smo o tem čitali v novinah, in g. dr. Gosar kot takratni minister za socijalno politiko mi je na moje tozadevno vprašanje, mislim, da mese-seca novembra lanskega leta, odgovoril, da se že dela na tem, da bomo imeli v kratkem konvencijo z Nemčijo in Francijo, po kateri bodo naši delavci na Nemškem in na Francoskem imeli iste pravice kakor domači, nasprotno pa nemški in francoski delavci pri nas zopet iste pravice, kakor naši. Toda do danes nismo še zvedeli nič konkretnega, kaj se je storilo v zaščito naših delavcev v inozemstvu. Istotako bi vprašal g. ministra za socijalno politiko, kaj je s konvencijami mednarodnega urada dela. G. minister ni o tem omenil niti besedice, dasi imamo 25 takih mednarodnih konvencij. Od teh jih je bilo lansko leto sprejetih v našem parlamentu 12 in sicer ena za drugo, vse druge pa še vedno leže v miznici g. ministra, kjer čakajo rešitve. G. minister, mislim, da je v interesu naše države, da se drže mednarodni ugovori. Oni, ki nasprotujejo, da se te konvencije ratificirajo, dokazujejo, da nimajo smisla za delovanje v duhu modernih dogovorov. Prav tako bi moral gospod minister za socijalno politiko spregovoriti par besed o tem, kaj je z netunskimi konvencijami. Nočem se spuščati v politični del, toda v teh konvencijah je vse polno stvari in določb, ki se tičejo naših delavcev in njihovih pravic, ki so si jih pridobili svojčas, ko so delali v krajih, ki spadajo danes pod Italijo. Ti delavci danes ne morejo priti do svojih pravic, ker te konvencije še niso ratificirane in tako imamo na stotine in stotine delavcev, ki so delali svojčas na Reki, v Trstu, Idriji in po drugih revirjih, plačevali svoje prispevke v bratovske skladni-ce in drugod, a danes ne morejo priti do svojih pokojnin, ki so jim bile svoječasno dovoljene. . Drugo vprašanje, ki bi ga moral g. minister za socijalno politiko absolutno vzeti v pretres, je stanovanjsko vprašanje. O tem sem govoril že oktobra meseca lanskega leta, ko smo razpravljali o podaljšanju stanovanjskega zakona in sem že takrat rekel da se bomo nahajali meseca aprila prihodnjega leta v istem stanju, kakor pa meseca novembra in da bomo celo zadevo zavlekli preko zime in da bomo meseca maja doživeli katastrofo z deložacijami. Danes, gospodje, smo samo še malo pred ukinitvijo, stanovanjskega zakona, toda stanovanjsko vprašanje kljub temu ni rešeno. Tekom zime se ni zgradilo niti enega stanovanja. V Zagrebu, Mariboru, Ljubljani in v Splitu imate nebroj sodnih odpovedi stanovanj in na tisoče in tisoče najemnikov je, ki danes ne vedo, kaj bo 1, maja. Mislim, da je treba takoj vzeti v pretres vprašanje, kaj bo s temi najemniki 1. maja. Ali bodo na ulici, ali pa bodo zaščiteni. Dolžnost ministrstva za socijalno politiko je, da ščiti one zaščite potrebne in socijalno slabe sloje, ki ne dobe milosti pri hišnih lastnikih, ki gledajo samo na svojo lastno korist in na svoje lastne interese. Istotako imamo še vse polno drugih nerešenih stvari, radi katerih je toliko hrupa in razburjenja. Tu imamo predvsem vprašanje trgovskih pomočnikov. Imeli smo tozadevno anketo in g. minister dr. Gosar je izdal nalog velikim županom in upravi mesta Beograd, da sami v svojem področju začasno izdajo pravilnike o odpiranju in zapiranju trgovin ter delavnic. Toda uprava Beograda še ni dobro izvršila tega naloga, že se je našla priložnost, da se je ta nalog u-kinil in da je vse ostalo pri starem. Uredba, ki je bila že izgotovljena, se ni še uveljavila. In tudi danes se ne ve, kaj bo z njo, ali jo hoče minister izdati, ali jo pa zapreti v svojo miz-nico, kjer bo morala dolgo, dolgo čakati na rešitev. Zato bi urgiral g. ministra, da vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin reši takoj in v smislu zakona, ker je to vitalna potreba za trgovske pomočnike. Istotako prav nič ne vemo, kaj je z enotnim zakonom za trgovske in privatne nameščence. V vsaki provinci imamo druge odnošaje in nihče ne ve, kaj je pravzaprav njegova pravica. Zahtevam od gospoda ministra, da vzame tozadevni zakon za Slovenijo in Dalmacijo, ki je modern, in ga razširi na Srbijo, Hrvaško in Vojvodino. Istotako je vprašanje penzijskega zavarovanja za privatne in trgovske nameščence. V Sloveniji in Dalmaciji je to vprašanje rešeno že leta; nimate pa tega v Srbiji, na Hrvaškem in v Vojvodini. Gotovo je v interesu privatnih nameščencev, da se tudi to vprašanje že enkrat definitivno reši. Vzemite zakon, ki obstoja za Slovenijo in Dalmacijo in ga proširite na ostale kraje naše države. Glede vprašanja, ki ga je g. minister sprožil radi tujih delavskih moči, si dovolim tudi jaz nekoliko besed. V principu absolutno nisem proti temu, da ne bi smeli dohajati v našo državo tuji delavci, ker sem, kakor za svobodno izseljevanje, tako za svobodno useljevanje. Toda to, kar se danes dela pri nas s tujimi delavskimi močmi, ni niti socijalno, niti potrebno. To je postalo brezvestna špekulacija od strani onih, ki zahtevajo tuje delavske moči in jih kličejo iz tujine v času, ko je naš delavski trg natrpan z domačimi ljudmi, ki nimajo posla. Prišli smo tako daleč, da morajo naši domači trgovski nameščenci opravljati posle navadnih kontoristov, da- si bi bili po svoji izobrazbi lahko voditelji podjetij in to samo radi tega, ker jih naši podjetniki nočejo sprejemati, ampak zaposlujejo na vseh boljših mestih raje tujce. Našim domačim ljudem ne zaupajo ter raje kličejo tujce z Dunaja, iz Pešte in nevem še odkod in to vse samo zato, da so naši ljudje na cesti. Treba je, da se napravi pravilnik, da se take stvari onemogočijo, osobito onim, ki špekulirajo s tem, da v naših domačih podjetjih nameščajo tujce, dasi so domači na razpolago. Istotako je veliko zlo, ki ga imamo pri nas, osobito v Zagrebu in v Sloveniji, da imamo preveč privatnih šol za trgovske uradnike itd. Te šole so danes v takem štadiju, da pomenijo fabrikacijo brezposelnega intelektualnega proletarijata, fabrikacijo ljudi, ki bodo jutri brez posla in kruha. Mislim, da je v interesu našega socijalnega razvoja in napredka, da omejite te privatne trgovske šole, ker imamo dovolj državnih trgovskih šol, ki so boljše in ki donašajo večje koristi kakor privatne. K zaključku svojih izvajanj bi o-menil še par stvari, ki se tičejo raaro-čito naše Slovenije. Pri nas imamo obrtna sodišča, enako kakor vi v Srbiji, ki jih imenujete »sud dobrih ljudi«. To je stara institucija, ustanovljena po zakonu, ki je še danes v veljavi. Toda danes ta sodišča ne funkcijonirajo, ker niti v budgetu ministrstva pravde niti v budgetu ministrstva za socijalno politiko ni sredstev za to, da bi ta sodišča mogla delati in vršiti svoje dolžnosti. V tem oziru opozarjam g. ministra za socijalno politiko, da v dogovoru z g. ministrom pravde določi nekaj tisoč dinarjev, da bodo ta sodišča mogla vršiti svoje dolžnosti. Istotako apeliram na g. ministra za socijalno politiko, da skuša potom amandmanov dobiti kake vsote za podpiranje brezposelnih delavcev, ker po informacijah, ki jih imam, vem, v kako teškem položaju se nahajajo danes borze dela, ki nimajo na razpolago niti najmanjših sredstev za podpiranje brezposelnih. Ako bi pa to nikakor ne bilo mogoče, naj se borzam dela izposlujejo vsaj brezplačne kante za potujoče delavce, ker morajo danes borze dela zia te delavce same plačevati pol cene, kar zahtevajo železnice. Na ta način bi se borzam dela prihranili tisoči in tisoči dinarjev, ki gredo danes za potne stro&ke delavcev in ki bi jih mogle borze dela drugače uporabiti. To, gospodje, sem hotel v kratkem reasumirati pri razpravi budgeta ministrstva za socijalno politiko. Obžalovati moram siamo to, da je že tako pozno v noči in da ne morem globlje poseči v stvar, da bi pokazal vsaj neko sliko našega kritičnega socijalnega stanja v državi. Bilo bi nujno potrebno to storiti, ker to ni samo v interesu delavcev, ampak je tudi v interesu države. Ako hoče g. minister za socijalno politiko, da ne bodo prenehale samo razne pritožbe, ampak da se bo tudi ministrstvo za socijalno politiko razvijalo in da bo moglo res vršiti svoje naloge, za katere je bilo ustanovljeno in da bo sposobno za življenje in za razvoj našega pokreta, bo moral pač voditi drugo politiko in usmeriti svoje delovanje v drugem pravcu. Gledati bo pa moral na to, da bo budget tega ministrstva dovoljno dotiran. Ker je pa predloženi budget nezadosten, tako da se že predvideva ce- lo ukinjenje ministrstva za socijalno politiko, kar bi bilo seveda zločin nad celokupnim delavskim razredom, ne morem glasovati za ta proračun in bom glasoval proti, (Odobravanje in ploskanje na levici.) Jože Berdajs: Zaposlenost delavske mladine v Sloveniji. Statistika mladostnih delavcev in delavk (obrtni naraščaj) po starosti in po mezdnih razredih zavarovani pri O. U. Z. D. v Ljubljani za Slovenijo z dne 30. junija 1927. Tek. štev. Industrijske skupine (po obrtnih strokah) od 14.-15. leta od 16.-17. leta 18 let 73' o. s M to Od teh je žensk zaposlenih Število vseh zavaro vancev OUZD. v % Po mezdnih razredih zavarovani vajenci in vajenke Število vseh obratov pri OUZD. 1. II.-IV. V. Skupaj Od teh je žensk zaposlenih 1. Poljedelstvo 8 32 21 61 14 886 1.04 8 3 37 48 5 229 2. Promet 14 30 34 78 11 1725 2.02 8 9 16 33 19 695 3. Rudarstvo in topilnice 1 3 5 9 2 162 0.19 2 2 — 16 4. Kamenje in zemljine 276 428 269 973 315 4867 5.70 30 7 58 95 1 329 5. Kovinska industrija 559 1523 671 2753 311 7437 8.71 1547 79 755 2381 9 1322 6. Kemična Industrija 24 69 52 145 51 2596 3.04 18 4 12 34 3 133 7. Tekstilna industrija 302 714 401 1417 1115 6020 7.05 168 5 38 211 71 191 8. Papirna industrija 30 93 70 193 120. 2007 2.35 9 6 2 17 2 42 9. Industrija usnja 45 178 121 344 51 2537 2.97 93 8 170 271 4 315 10. Industrija lesa in kosti 334 1150 787 2271 125 12427 14 56 1089 65 883 2037 7 2765 11. Hrana in pijača 146 508 309 963 132 5322 6.23 123 49 885 1057 18 1471 12. Gostilne, kavarne itd 60 131 103 294 163 2757 3.23 21 14 163 198 70 1072 13. Industrija obleke 895 2671 1220 4786 1868 10360 12.14 3725 116 1575 5416 2063 3852 14. Gradbena industrija 137 459 310 906 36 9551 11.19 115 29 115 259 13 1013 15. Poligrafija 8 41 24 73 28 835 0.98 33 7 12 52 13 71 16. Saniteta, higijena 66 134 83 283 82 1573 1.84 216 14 55 285 77 363 17. Trgovina In skladišča 196 629 359 1184 480 5573 6.53 507 93 793 1393 597 2056 18. Denarni zavodi in pisarne 2 7 16 25 11 935 1.10 12 6 2 20 14 355 19. Gospodinjstvo 69 307 266 642 618 6764 7.92 26 26 21 73 66 5339 20. Gledališča in razno 1 14 18 33 26 1030 1.21 21 12 15 48 26 420 Skupno . . . 3173 9121 5139 17433 5559 85364 100 »/o 7771 552 5607 13930 3178 22049 OPOMBA: Številke z debelejšim tiskom pomenijo: pri mojstru ali druge dajatve v isti vrednosti. Xi omcAZd.neiS razre^u so vajenci, ki so brezplačno zaposleni, od II. do IV. mezdnega razreda zaslužijo preko Din 2-5° do Din 4-40 dnevno in v V. mezdnem razredu pa zaslužijo od Din 4'40 do Din 5 40 dnevno pri podjetju ali pa Imajo hrano. Zgoraj navedena tabela so najin-teresanitnejše številke v oblačilni stroki, katera pokazuje, da od 10360 čla-nov-zavarovancev pri OUZD v celi Sloveniji imamo 5416 vajencev (od teh 2036 vajenk). Od tega števila pa je še povrh 3725 popolnoma brezplačno zaposlenih ter ostalo število 1691 zavarovancev pa ne zaslužijo niti nad 5.40 dinarjev dnevno. Poleg tega pa še imamo 825 zavarovancev, ki so že v 19 letu starosti, pa so še vedno zavarovani v V. mezdnem razredu z zaslužkom do 5.40 Din dnevno pri oblačilni obrti ali industriji, tako da je nad 50 odstotkov vseh zavarovancev vrženo v naročje brezprimerne-mu izkoriščanju v današnji kapitalistični družbi. Kovinska stroka ima zaposlenih od 7437 zavarovancev 2753 vajencev v starosti od 14. do 18 leta; od 2753 delavske mladine zaposlene od teh je 1547 brezplačno in 834 pa z zaslužkom do 5 Din dnevno; skupaj 2381 vajencev; ostalo število 372 pa je zavarovano v višjih mezdnih razredih z večjim dnevnim zaslužkom. Živilska stroka od 5322 zavarovancev ima 1057 vajencev, od teh 94 oseb zaposlenih že v 19. letu starosti. Tekstilna industrija zaposluje 6020 zavarovancev, od teh v starosti do 18. leta 1417, od teh je 1115 deklic zaposlenih. Brezplačno jih dela 168 oseb in 43 oseb pa je z zaslužkom do 5.40 Din dnevno. Interesantno je v tekstilni stroki, da ne obstajo nobeno učno razmerje na gotova leta, ampak se dela pod to pretvezo, da se mora učiti 2 ali 3 leta brezplačno. V tej panogi bode pri nas v Sloveniji čez par let neizmerno izkoriščanje delavske mladine, ker ta panoga je še 'le pri nas v početku razvoja tekstilne industrije. Trgovine in skladišča od 5573 imajo 1393 vajencev (od teh 597 vajenk) in od tega števila je le v starosti do 18. leta 1184 zavarovancev, tako da je 209 vajenk in vajencev nad 18 let starosti zaposlenih še vedno z dnevnim zaslužkom samo do 5 Din po trgovinah. (Dalje prihodnjič.) Kongres »Ujedinjenog Radnilkog Sindikal-nog Saveza Jugoslavije (URSSJ) se vrši v Zagrebu dne 15. in 16. oktobra t. 1. v prostorih Delavske zbornice. Začasni dnevni red kongresa je sledeči: 1. Poročila. 2. Sindikati in privredna politika. 3. Osemurnik. 4, Položaj delavcev in socialnopolitične naloge sindikatov. 5. Zaščita in u-stanovitev delavske ©mladine. 6. Izpopolnitev statuta, pravilnika in po- slovnika URSSJ. 7. Delavska koalicija. 8. Ustanovitev centralnega borbenega fonda, — Vse organizacije se poživljajo, da stavijo svoje pripombe in predloge, posebno pa predloge in pripombe k statutu, pravilniku in poslovniku URSSJ ter se naj pošljejo Strokovni komisiji za Slovenijo. Kje je osemurnik? Meščansko časopisje je že na vse grlo razneslo »veselo« vest, da je minister socijalne politike vendarle podpisal uredbo o reguliranju delovnega časa. Zakon o zaščiti delavcev v svojem § 6. predvideva v industrijskih in rudarskih podjetjih osemurnik s pripombo, da se na podlagi glasovanja in privolitve štirih petin zainteresiranih delavcev sme podaljšati delovni čas kot čezumo delo za eno, odnosno za dve uri. Odredbe o načinu podaljšanja delovnega časa so določene s posebnim pravilnikom. Za prometna podjetja določa zakon, da resortni ministri v sporazumu z ministrom socijalne politike določijo dolgost delovnega časa. Splošnih odredb v tem pogledu danes ni. Za ostala podjetja, to je v glavnem za trgovine in obrt, regulira minister socijalne politike v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo po zaslišanju trgovskih, industrijskih, obrtnih in delavskih zbornic s posebno odredbo delovni čas. Zakon določa, da ima ta delovni čas biti od 8 do 10 ur, odvisno od napora dela s tem, da v onih podjetjih, kjer se določa 8- ali 9-urnik, sme podaljšati delovni čas maksimalno 10 ur na dan. Ta uredba bi morala biti izdana 6 mesecev po uveljavljenju Zakona o zaščiti delavcev, Ta zakon je pa postal pravomočen, ko je bil objavljen v »Službenih No vinah« dne 14. junija 1922 in bi torej morala biti najpozneje do 14, decembra 1922 izdana o-menjena naredba. Medtem je sklica- lo ministrstvo socijalne politike prvo anketo 15. decembra 1922, a 15. januarja 1923 drugo. Še-le 25. septembra 1924 je izdalo ministrstvo socijalne politike v tem oziru uredbe, ki v glavnem regulirajo delovni čas na bazi deveturnika. No, pa že v januarju — par dni prej, nego so odredbe teh uredb bile pravomočne — so bile potegnjene nazaj. Naposled je v februarju letošnjega leta prišlo do tretje ankete. Potek tef ankete nam je še živo v spominu. In rezultat te ankete je uredba, ki — kakor je iz časopisja videti — legalizira v glavnem normalno devetin deseturni delovni čas, a katera s svojimi »odprtimi vratami« stvarno uvaja 11-, 12- in celo 14-urni delovni čas. Uredba še danes, ko to pišemo, ni objavljena, ali v tisku je bila izjava referenta ministrstva socijalne politike, ki med drugim pravi: »Uredba regulira kot glavno vprašanje delovni čas pomožnega osobja ,v trgovskih in obrtnih 'podjetjih, in to v delavnikih, v nedeljah in v (državnih in verskih praznikih in istotako vprašanje časa, kedaj se naj odpirajo in zapirajo ta podjetja v delavnikih, nedeljah in državnih praznikih. Uredba regulira tudi prepoved dela v nedeljah v pekarnah, delovni čas pri stavbah in prepoved nočnega dela žen (brez razlike starosti ter otrok moškega spola pod 18 leti starosti.« Glede tega, kako dolgo traja delovni čas, pravi: »Z ozirom na delovni čas pomožnega osobja uredba predpisuje v principu de-vetumik.« Torej, dokler je Zakon o zaščiti delavcev vsaj formalno osvojil princip osemurnika, uredba — istotako kajpada, samo formalno — osvaja princip deveturnika, Samo izjemoma se za nekatera podjetja določa osem-urnik. Kakor izjavlja referent, je regulirano tako-le: »izvzeto od tega je: pomožno osob-je v vseh bankah, zavarovalnicah in sličnih podjetjih, v katerih je poslovanje organizirano, kakor v bankah določen 8-urnik; v podjetjih za tovorjenje in izto-vorjenje blaga, pri železnici in rečnih pristaniščih ali morskih lukah, za delo v tunelih, v vseh strokah grafične obrti; v pralnicah in zavodih za higijensko čiščenje in barvanje olbleke ali perila; v usnjarskih podjetjih, v urarskih, juvelirskih, zlatarskih, kotlarskih in ključavničarskih, v livarnah in podobnih; v brusilnicah in ka-menoklesalnicah; v delavnicah za predelavo kovin in svinca in izdelovalnicah akumulatorjev; v brusilnicah stekla; v pekarnah, pri natakarjih; v delavnicah, v katerih se dela s svincem in živim srebrom, kakor v delavnicah ogledal; v livarnicah za izdelavo predmetov iz svinca, v električnih delavnicah in v ostalih delavnicah, ki 'delajo s svincem ali živim srebrom in z njih spojinami; v delavnicah za predelavo živalskih odpadkov.« Uredba niti' ni hotela, da formalno zaščiti izjemni značaj podaljšanja delovnega časa na 10 ur dnevno, nego je princip 10-urnika stvarno vnesla v uredbo in to kot normalni delovnik gotove stroke. Ta uredba še ima značaj poslabšanja zakona, ker je zakon — kakor smo konštatirali — vsaj formalno ohranil bazo osemurnika za vse vrste dela, medtem ko je podaljšanje na 9 in 10 ur bila le izjema. Glede tega pravi izjava: »10-urnik je upeljan v prodajalnah živ-Ijenskih potrebščin; v prodajalnah kolofli-jalnih delikates in špecerijah, v samostojnih maloprodajah tobaka, v prodajalnah časopisov, revij in v cvetličarnah in v mle-karnah.« Da bi se preveč ne razžalili nad 10-urmikom, govori izjava: Pravu naša domača, Kolinska cikorija Vam jamči pristnost in jakost ! »Za slučaj, da je v - poedinih grupah trgovskih in obrtnih delavnic upeljan krajši delavni čas za pomožno osolbje, velja tisti čas za vse pomožno osobje vseh delavnic teh grup v -dotični oblasti.« Najprej se je upeljala desorgani-zacija; najprej so organizacije onemogočene, da ohranijo pridobitve; najprej je storjeno vse, da se zakonska zaščita uvede na ničlo; najprej je dovoljeno, da se podaljša delovni čas tudi na 10, na 11 in na 12 ur, a potem se milostno dopušča, da se —■ ako se še slučajno kje nahaja 8-urnik —-še dalje drži . . . Zares, lepo! Glede dela v nedeljo govori izjava: »Nedeljski počitek je uveden v principu povsod, izvzemši za mesto pod 10.000 prebivalcev in to pod gotovimi omejitvami.« Torej stara situacija. Radi časovnega razdobja, v katerem se ima delovni čas po odredbah uredbe regulirati, pravi izjava: »Kar se tiče odpiranja in zapiranja trgovin in obratov, določena je meja časa, preko katerega trgovine in obrti ne morejo biti odprle. Ta meja velja za čas od 1. oktobra do 31. marca za 7. uro zjutraj in 7. uro zvečer z odmorom opoldne naj-manje eno uro v času od 12,—3. ure. Od časa 1. aprila do 30. septembra pa je meja od 6. ure zjutraj do 20. ure zvečer. Za mesta v Dalmaciji od 4. ure zjutraj do 10. ure zvečer,« Idealno: Od 4. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Ali je kdo, ki si želi kaj boljšega?! Glede dela v pekarnah, glede nočnega dela, glefde dela na stavbiščih, glede dela mladoletnih, uredba določa: »Delo v pekarnah je (prepovedano od 4. popoldne v soboto in do 4. ure zjutraj v pondeljek. Nočno delo žen (brez razlike starosti, a mladoletnih izpod 18. leta starosti, je prepovedano od 10. zvečer do 5. zjutraj. Za stavibinska dela se predvideva povprečno 8-urnik, izračunan na dobo 3 mesecev s tem, da posamezne dni ne sme prekoračiti 10 ur normalnega delavnega časa. K temu se še dovoljuje dve uri čez-urnega dela dnevno za isto dobo. Mladoletnim izpod 18 let je zagarantiran 8urnik kakor popolni nedeljski počitek in obveza obiskovanja strokovnih šol.« To so v glavnem vse materijelne odredbe, ki so, kakor govori omenjena izjava, v uredbi. Glede formalne uvedbe te uredbe se v izjavi dodaje: »Veliki župani so obvezani, da v času 2 mesecev od 'dneva publikacije te uredbe, s posebno naredbo v prej navedenih mejah utrdijo natančneje čas odpiranja in zapiranja trgovin in to po zaslišanju pristojnih delodajalskih in delavskih zbornic. To svojo naredbo imajo tudi 'dostaviti inšpektorju dela in ministrstvu trgovine in ministrstvu socijalne politike. Sploh je važno pripomniti, da se čas odpiranja in zapiranja strinja z delovnim časom pomožnega (osobja. V podjetjih, kjer to ni mogoče izvesti, se določa, da je lahko razlika med dolgostjo časa odpiranja in zapiranja in delovnim časom pomožnega osobja največ 1 uro dnevno.« Kakor vidimo, je 'tukaj narejena še ena maska za mogočnost podaljšanja delovnega časa še za eno uro dnevno. Razume se, kjerkoli bo »nemogoče« uvesti, da se delovni čas strinja s časom za odpiranje in zapiranje trgovin in obrti in kjerkoli se bo zato dobilo podaljšanje časa za odpiranje za eno uro, se bodo delodajalci povsod poslužiili »mogočnosti«, da se podaljša delovni čas še za eno uro. Kakor iz vsega vidimo, delavci in nameščenci nimajo nobenega razloga, da bodo zadovoljni s tako uredbo. Zato se treba z vso silo vreči na krepitev strokovnih organizacij. Vse mora biti organizirano in vse mora biti zavedno, da se lahko postavimo v zmagoviti boj, Mi moramo izvoje-vati to, za kar se borimo že dolga desetletja. Maksimalni delovni čas je 8 ur dnevno. Kdo so 2olte Da pokažemo vsemu delavstvu konkretni slučaj in dokaz, da žolte organizacije, ki se oblačijo v figovo pero »nepolitičnih«, «stanovskih« in- organizacije ? takodalje priimkov, niso nič drugega, kakor organizacije kapitalističnih gospodov, neke vrste slug, ki stoje v zaščito kaiDitalizma, ored raaredno- borbenimi organizacijami. Naloga njih ni, pomagati delavstvu, nego mu metati pesek v oči in ga držati v suženjski zavesti, da je samo delavec in kot tak ni človek. Evo, kaj se je zgodilo v Mariboru, kakor poroča »Ujedinjeni Železničar«: »Enajst delavcev kurilnice Maribor je bilo vrženih na cesto, ker so upravi tolmačili želje delavstva, ali po pravici povedano, ker je uprava sklenila, da se jih mora vreči kot »kolovodje« na cesto, da bo zavladala v obratih disciplina in red. Mariborski železničarji so se združili v enodušen protest proti takemu nasilju in uprava bi ostala osamljena, da se ni na dan protestnega shoda našlo udruženje, ki se je postavilo ravno na nasprotno stran. Gospodje, ki vedno povdarjajo svoj strokovni boj za zboljšanje železničarskega položaja, ti so sedaj pokazali v praksi, kako njih boj izgleda. V mariborskem »Večerniku« je na dan protestnega shoda izšla sledeča notica: »K železničarskemu zborovanju. Udruženje jugoslovanskih železničarjev nocoj pri železničarskem zborovanju ne sodeluje ter sploh ni v nobeni zvezi s shodom.« Gospodje zvezarji! Povejte« kdo je tako nujno rabil Vašo izjavo v časopisu in v kak namen naj ta vaša izjava služi?« 11 delavcev je bilo vrženih na cesto. In »Udruženje nacijonalnih železničarjev« je podalo tako izjavo. Ali ni to jasen dokaz, koga ščiti žolta organizacija? Še več! Ta organizacija se bije po prsih, da je samo stanovska. Razumljivo. Tu je branila svoj stan — načelnika in tistega znanega inženirja Finca. In ker je stanovska, je inženir in načelnik več, kakor navaden delavec, zato treba čuvati stan in delavca vreči na cesto. STROKOVNI VESTNIK. ms»mn KOVINARJI. Klovinairji v Kamniku iin Lescah stoje v mezdneh gibanju. Nikdo naj ne potuje tja! Mezdno gibanje delavstva v podjetju »TITAN« v Kamniku. S 30. aprilom tl. je potekla kolektivna pogodba, ki je bila sklenjena lansko leto med SMRJ oblastnim odborom in vodstvom podjetja »Titan«. Ta pogodba je do neke mere urejevala službeno in plačilno razmerje zaposlenih delavcev. Ali cel čas obstoja te pogodbe, se je vodstvo podjetja s svojimi mojstri prizadevalo, da je krčilo posamezne točke te pogodbe v škodo delavstva. Zato je bilo potrebno ob poteku te pogodbe misliti, kako popraviti in zbbljšati posamezne točke te pogodbe. Savez je sporazumno z delavstvom izdelal novo spomenico, ter isto začetkom meseca aprila poslal vodstvu podjetja. Spomenica se glasi: I. »K točki I. že obstoječe pogodbe se doda še: določila »Zakona o zaščiti delavcev« veljajo tudi za vajence. II. Plače. V smislu predloga zastopnika Delavske zbornice pri zadnji razpravi, dne 24. oktobra 1927, se obstoječe urne plače in akordi povišajo s 1. majem 1928 še za 10 odstotkov. III. Akordno delo. Besedilu (Delavcem v akordu je zajamčena urnia temeljna iplača) se doda: Temeljna plača za izvršene delovne ure se izplačuje vsako soboto. Razliko na zaslužek v akordu pa prejme delavec (delavka), ko je pogojno delo izvršil. Ostalo besedilo točke IV. ostane še vnaprej v veljavi. Dopusti. V novo kolektivno pogodbo se vnese točka »dopusti« v smislu predložene spomenice z dne 22. septembra 1927. Ostalo besedilo dosedaj veljavne pogodbe se vnese tudi v novo pogodbo.« • ■i N )• ‘ rU V A it dl »ftv To so bile nove zahteve, ki jih je delavstvo preko svoje organizacije predložilo vodstvu podjetja. Marsikomu se bo čudno zdelo, da se mora delavstvo boriti, da se že sankcionirani zakoni unesejo v kolektivne pogodbe. Vsakdo bo rekel, ako je to zakon, velja za vse državljane ter se mora za vse državljane enako spolnjevati in je tu državna oblast, ki bo kaznovala one, ki zakonov ne upoštevajo. Da pa v naši državi ni tako, je dokaz odgovor ravnateljstva tovarne »Titan«, ki radi prve točke teh naših zahtev dobesedno odgovarja tako-le: »Točka I. Ugovor o naukovanju sklopljen izmedju nas kao službodav-ca i zakonski odredjenog zamjenika naučnika predstavlja jedan zasebni službovni ugovor, uslijed čega otkla-njamo Vaš zahtjev.« Tako si v naši državi lahko vsak sam po svoje razlaga obstoječe zakone. Na isti način odklanja vodstvo tudi druge točke predložene spomenice. Odgovor, ki ga je ravnateljstvo dalo, zasluži, da se delavci pripravijo in dado svojemu delodajalcu razumeti, da še nismo kitajski kuliji, s katerimi podjetniki poljubno gospodarijo, čeravno smo na Balkanu. Delavstvo je v nedeljo, dne 13. tm. obdržalo svoj tovarniški sestanek. Udeležba na shodu je pokazala, da se delavci zavedajo svojega položaja; medklici in pritrjevanja referentu so bili dokaz, da je delavstvo ogorčeno nad postopanjem svojega poslodavca. Na shodu se je izvolil stavkovni odbor, ki bo podvzel vse korake, da dobe gospodje kapitalisti tak odgovor, kakršnega zaslužijo. Volk v ovčji koži. Mnogokrat se dogodi, da se vrinejo v delavski pokret temni elementi, ki skušajo med delavstvom rovariti in sami sebe okoristiti. Tako bo tudi kamniško delavstvo za eno skušnjo bogatejše, kajti spoznalo je, da ni vse zlato kar se sveti in da ni vse iskreno, kar se iskreno dela. Vrinil se je med razredno-zavedne delavce človek, priporočen od kapitalističnega zaupnika in je prišel v Kamnik, kakor se vidi, z namenom, da napravi svoje nerazredno delo. Peter Rupar iz Jesenic je prinesel namreč priporočilo glavnega zaupnika Kranjske industrijske družbe gosp. Franc Ravnika, da naj ga skušajo naši sodrugi zaposliti, češ, da je žrtev po-kreta in da ima ženo in dvoje otrok preživljati. Kamniški sodrugi so mu šli na roko. Dasiravno ga vodstvo ni hotelo sprejeti v delo, se je končno na intervencijo zaupnikov udalo, ter ga sprejelo. Sprejeli so ga med se kot so-druga, podprli ga finančno, storili mu vse kar more sodrug storiti za svojega sodruga. Prišel pa je čas mezdnega gibanja, moment, v katerem mora vsak delavec dati v pokretu celega moža. Ovca je slekla kožuh, pokazal se je volk. Med tem, ko se je delavstvo pripravljalo na mezdno gibanje, je ovca-volk priliznjeno lazila okoli klerikalnega kronista g. dr. Žvokelj-na ter »klasificirala« — da rabimo ta izraz — svoje sodelavce. Med tem je bilo opaziti, da je bilo podjetje točno obveščeno o vsakem koraku, ki ga je delavstvo hotelo v svojo obrambo napraviti. Ni čudo, ako je zadnje čase postalo delavstvo nezaupljivo, ker je čutilo, da je med njimi nekdo, ki ga kot Judež izdaja. Nedeljski shod pa je pokazal to v vsej nagoti. Kdo bi mislil, da bo Judež baš oni, ki je prinesel priporočilo »delavskega funkcijonarja«, ki ima toliko titelnov in se sam prišteva med »najčistejše« marksiste. (?) Mati lahko rodi samo sebi ena-vredno dete. Tako kakor na Jesenicah že zdavnaj opravlja službo glavnega zaupnika jeseniški kaplan, g. Ravnik pa službo mežnarja z Brezij. Samo tako je bilo mogoče, da je dobil volk-ovca, priporočilo od volčjega pastirja. Kovinar. Naši grobovi. V četrtek, dne 17. maja t. 1. je preminul s. Martin Erjavc, železostrugar. Savez Metalskih Radnika Jugoslavije, posebno pa ljubljanski kovinarji bridko občutijo izgubo svojega člana. Kajti s. Martin jim ni bil samo član, ampak vedno zvest prijatelj in vztrajen sodrug. V toku njegovega 20-letnega članstva je bil mnogokrat poklican na odgovorna mesta. Funkcije, katere so mu člani poverili, je vedno z veseljem in v zadovoljstvo vseh izvrševal. Kako je bil pokojnik priljubljen, priča lep sprevod, ki ga je spremljal na njegovi zadnji poti. Železničarska godba »Zarja« mu je zaigrala žalne koračnice. Pevsko društvo »Cankar« mu je zapelo žalostinko. Ob grobu pa se je poslovil v imenu kovinarjev in prijateljev s, Vrankar. Narava, ki je dala življenje s. Martinu, ta narava je vzela izčrpano in izmozgano telo zopet nazaj. Ali duh s. Martina bo ostal med nami. Ljubljanski kovinarji Te bodo ohranili v trajnem spominu. RUDARJI. Uprava drž. rudnikov je vzgled so-cijalne reakcije vsem ostalim privatnim podjetnikom. Rudarsko delavstvo drž. rudnika Velenje, zbrano na javnem zborovanju v Velenju, dne 3. aprila tl., je sklenilo vložiti »spomenico« na upravo drž. rudnikov v Sarajevu za 50 odst. povišanje sedaj obstoječih plač, V koliko bo ta uprava upoštevala upravičene zahteve teh rudarjev, ne bomo danes razpravljali. Danes hočemo samo povedati in to posebno tistim, ki so od našega nacijonalnega »Ujedinjenja« najbolj siti in to še posebno letos ob 10-letnici 'tega »Ujedinjenja«. Da, radi teh poedincev, ki jim je »Ujedinjenje« prineslo mastna korita, da, tisti so v svojem brezmejnem navdušenju pojedli zadnji košček kruha tisočem, stotisočem in milijonom nedolžnih svojih sodržavljanov, ki morajo danes ob 10-letnici »Ujedinjenja« kljub svojim pridnim rokam stradati ter umirati od lakote s svojimi družinami vred. In če kje, velja to za upravo drž. podjetij. Torej ravnp tistih, ki bi morali imeti ~aj. bolj na vesti gospodarski in socijalni blagor svojih sodržavljanov; a ta njih vest je za nje korito, a za slednje pa lakota in pogin. Kar se nadalje s črkami povedati ne da, naj povedo številke. Predvojni zaslužek rudarja kopača na gospodski dnini je znašal na podlagi pogodbe sklenjene z dne 27. avgusta 1913 v Velenju 3—3.60 K. Rudar je napravil vse šihte ter je zaslužil mesečno 75—100 K. Ta zaslužek bi moral znašati danes4 valorizirano po valuti z 1:11, dnevno 33—39.60 Din, ali mesečno na 25 šihtov 825—990 Din. Ker pa valorizacija v zlati valuti ne odgovarja napram obstoječi draginji z 1:11, temveč 1:15, bi moral znašati ta zaslužek, odgovarjajoč kupni moči predvojne krone, dnevno 45—54 Din, ali mesečno 1125-—1500 Din. Po-vdarjamo, da je to samo primerjava z zaslužkom na gospodski dnini. Akordni zaslužek predvojne dobe je znašal povprečno 4—4.50 K; temu primerno bi morali biti sedanji akordni zaslužki. Že od leta 1924 dalje pa delajo ti rudarji samo do 18 šihtov mesečno. Vsled vzornega gospodarstva te u-prave nad temi rudniki so delavci prikrajšani mesečno za celih 7—8 šihtov r— ali kakor pravijo — vsled krize v oddaji premoga. Njih zaslužek znaša torej mesečno za samca in oženjenega 476 Din, za oženjenega z 2 otrokoma 621 Din, za oženjenega s 3 otroci 708 Din. To gre tako dalje, da zasluži rudar z 8 člansko družino mesečno 834 Din z vsemi dokladami vred. Sedaj pa poglejmo še njih storitev. Če je rudar pred vojno naložil 4—5 vozičkov, je zaslužil 4—5 K, ali napram sedanji kupni moči denarja 60— 75 Din dnevno; sedaj pa mora naložiti 7—8 vožikov, a njegov akordni zaslužek sme biti povprečno za 25 odstotkov višji od zaslužka na gospodski dnini. Povdarjamo pa, da se uprava te postavke niti ne drži, temveč je akordne postavke tako znižala, da je povprečje komaj nad normalo. Draga zdravila plačujete? Boljše je paziti, da bolezen sploh ne pride v hišo. Proč s škodljivci! Namesto prave kave pijte »Žiko«l Ime »Zika« zadostuje. Napišite to ime v nakupovalno knjižico in dobiti morate pravo »Ziko« v rdečih zavitkih. Ugotovitev! Pod tujim robstvom so ti rudarji polovico manj garali in so bolje zaslužili. V osvobojeni »domovini« pa morajo polovico več narediti, če hočejo, da dobe polovico manj zaslužka. Vsi ti pa pravijo sedaj »Živelo osvobojenje«, kadar nimajo sebi in svojim otrokom kaj v usta vtakniti. Spomenico, ki je bila vložena, priobčujemo tukaj, da rudarji vidijo, kako se Zveza Rudarjev Jugoslavije bori! SPOMENICA. Rudarsko delavstvo, zbrano na javnem protestnem shodu v Velenju, dne 9. aprila 1928 v hotelu g. Ivana Rak, odločno protestira proti prisiljenemu praznovanju šihtov, katero traja že 4 leta in sicer 2—3 šihte na teden. Zahtevamo, da se poskrlbi za to, da se prične redno obratovanje. Ako se nam ne pomaga z rednim obratovanjem, prosimo, da se poviša plača za 50 odstotkov ali vsaj uredi s predvojno plačo, oziroma na podlagi zaslužka iz leta 1913 v zlati valuti. Naš sedanji zaslužek še daleč ne odgovarja zaslužku pred vojno, draginja pa je vedno večja, vsled česar' je tudi naše rudarsko življenje v večji bedi. To bedno in žalostno življenje nas je prisililo, da ulagamo našo spomenico ter vljudno naprošamo takojšnje in ugodne rešitve, da se naj prične z rednim obratovanjem. V dokaz našega žalostnega in bednega življenja prilagamo prilogo pogodbenih zaslužkov iz leta 1913, gosposkih šihtov, kakor akordov in tudi storitev, ozir, produkcije takrat in danes, ki je za polovico napredovala, ter čenč w *° bile leta 1913 in katere so danes. Iz teh številk upamo, C!'1 bodo gospodje pri kompetentni oblasti lahko spoznali bedo rudarjev, ker se mora oseba dnevno preživeti in obleči z 2.80 Din, mislimo, da je to dovolj, da ni treba več utemeljevati našega življenja. Pričakujemo, da bodo gospodje storili vse potrebno, da se nam odpomaga iz te bede. Z odličnim spoštovanjem Salesnik Ivan, predsed. Ferdi Valenčak Priloga. Po pogodbi, sklenjeni dne 27. avg. 19f3. je zaslužil, rudar na gosposki šiht 3—3.60 K; ako je napravil vse šihte, je znašal mes, zaslužek 75—100 K. Da bi prejel isti znesek, bi moral zaslužiti rudar najmanje 1200—1500 Din na mesec. Storitev je bila mnogo manjša kot je danes. Ako je kopač naložil 3—4—5 vozičkov, je zaslužil 4—5 K. Sedaj se zahteva 7 — 8 vozičkov od moža na odkopu, zaslužek pa je 40 odstotkov manjši kot je bil leta 1913, čeprav je storitev narasla od 40 do 50 odstotkov. V potrditev bede, v kateri se nahajajo rudarji, naj navedemo samo številčne primere. Povprečno število delavskih dni na mesec je v zadnjem času 19. Povprečni zaslužek neakordiranih delavcev-samcev znaša 36.49 Din z dokladami vred (živežne na-mirnice), skupaj na mesec torej 693.31 Din ali na dan 23.11 Din. Pri oženjenih znaša pri istem številu delavnih dni zaslužek sledeče: Oženjeni brez otrok mesečno 709.08 Din ali dnevno 23.63 Din, dnevno na osebo 11.80 Din; i 2 otrokoma 740.62 Din, dnevno 24.68 Din, na osebo dnevno' 6.17 Din; s 3 ali več otroci 772.16 Din, dnevno 28.60 Din, na osebo dnevno 4.76 Din; z 8 otroci 772.16 Din, dnevno 28.60 Din, na osebo dnevno 2.58 Din. Zaslužki akordnih delavcev so sicer nekaj višji, vendar pa tudi ti porabijo za svoje delo mnogo več sile, kar zahteva izdatnejšo hrano. Delavcev z več dninami, nego je delavnih dni, je tudi nekoliko, vendar jih tu n« navajamo, ker slike bistveno ne spremene. V primerjavo sedanjih razmer s predvojnimi, ko je ibil zaslužek 3—5 K, naj služi sledeča tabela: 1 kg molke »0« 1 » krušne moke 1 » koruznega zdroba 1 » sladkorja 1 » masti 1 » tnesa 1 » krompirja 1 » fižola vžigalice 1 liter olja Tu je natančno razvidno v številkah, kakšna razlika je v glavnih življenskih potrebščinah in v kakšni bedi se nahajamo danes. predvojno danes 0.30 K 6.— Din 0.28» 5.25 » 0.24 » 4,50 » 0.80» 14.50 » 1.40» 30,— » 1.20» 16.— » 0.06» 1.50 » 0.80» 5— » 0.02» 1.— » 1.20» 22— » Zato rudarji, vsi v našo organizacijo »Zvezo Rudarjev Jugoslavije«. Ne pričakujte, da Vas bo kdo rešil, ako se sami ne boste. V Vaših rokah je Vaša rešitev, zato vsi v organizacijo. Prepiri pa ven iz organizacije! Radarji! Ker je vzel plenum ZRJ in članstvo podružnic ZRJ predlog iz-vrševalnega odbora z dne 21. aprila tl. glede regulacije prispevnih razredov in dajatev, kateri je bil razposlan na vse člane plenuma in podružnice ZRJ dne 23. aprila tl. na znanje, se smatra ta predlog kot sprejet v smislu § 3 odst. in § 9 odst. f »Pravil« ZRJ z velja vnpstjo od 1. maja 1928 naprej. — V. Kamnik, t. č. predsednik; J. Arh, t. č, tajnik. Stavka avstrijskih rudarjev. V Avstriji je velika železarska družba pod imenom »Alpinska Montanska družba«, ki je največje privatno podjetje in ki je tudi v stari Avstriji igralo največjo vlogo na gospodarskem polju. To je velekapita-listično podjetje, ki ima desettisoče delavstva in uradništva zaposlenega. Ta družba je nekaka država v državi, ki je od nekdaj na zelo slabem glasu glede ravnanja z delavstvom, ki se ne briga za zakone, ki niso njej v korist in se ji ni treba bati, da bi jo kak minister socijalne politike ali sploh kdo od buržujske vlade nameraval za to nadlegovati, če ona namreč zakone, ki bi naj ščitili delavstvo, tepta z nogami. Pred približno enim tednom je v Hiittenbergu na Koroškem izbruhnil štrajk rudarjev v železnem rudniku gorej imenovane družbe. Ta štrajk se deklarira za političen štrajk in to tudi je do neke mere. Zgodovina zaznamuje v zadnjem pol stoletju na deset, morda na sto- tisoče stavk, toda od teh je bilo malo stavk politične naravi. In če bi kdo mislil, da alpinsko-montanski delavci stavkajo morda samo iz gole kaprice, ker so mnogo bolje organizirani kot so na žal naši, ali pa zato, ker imajo 44 odstotkov poslancev v parlamentu, bi se motil. Ti delavci prenašajo takšne šikane ter zatiranja od strani delodajalca, da so bili prisiljeni seči po samoobrambi. Družba namreč sedaj prakticira isto kot naši podjetniki, da preganja namreč delavske zaupnike. V Avstriji imajo obratne svete, za katere po-stoja poseben zakon (Betriebsrate-gesetz), po katerem imajo obratni svetniki mnogo večje pravice kot navadni zaupniki. Toda montanska družba se ne briga za zakone, ona kratkomalo ne dopušča, da bi obratni sveti svoje funkcije uspešno izvrševa- li in če ji delajo preglavice, jih kratkomalo odpusti, četudi je to po zakonu zabranjeno. Družba pa preganja tudi ostale delavske zaupnike ter funkcijonarje strokovnih ali političnih organizacij. V resoluciji, ki je bila sprejeta na shodu v Hiittenbergu, se naštevajo v nebo kričeče stvari, kako družba sistematično odpušča dobro kvalificirane delavce, ki so socijalisti in na njihova mesta nastavlja »heimve-rovce«, četudi niso ničesar sposobni. Družba se tudi po svojih uradnikih aktivno vmešava v volitve in druge politične akte. Direkten povod stavki pa je bil, da je družba degradirala 10 starih kopačev na vozače, kar pomeni zmanjšanje na zaslužku od 30 do 40 odstotkov. Stavka se sedaj širi in bo bržkone objela vsa družbina podjetja. Delavci so segli po samopomoči, ker jih država ne ščiti! Lestvica davka za dnevne ponavljajoče se dohodke. Da se ugotovi pravilen odtegljaj davka, ae mora množiti Število efektivnih dni z davkom na dan po stopnji zaslužka. STROJNIKI IN KURJAČI. V nedeljo, dne 6. maja dopoldan se je vršil v salonu hotela »Lloyd« u-stanovni občni zbor »Osrednjega društva strojnikov in kurjačev za Slovenijo« v Ljubljani. Zastopanih je bik) 12 krajev in kljub slabemu vremenu je bila udeležba lepa. Shod je otvoril s. Škerlj, ki je imel lep pozdravni govor in na to prečital 'pravila in pravilnik. V pravilniku so se napravile nekatere korekture, na kar je bil enoglasno sprejet. Blagajnik s. Mauser poroča, da se je pred občnim zborom prijavilo lepo število članov, kar so navzoči z odobravanjem vzeli na znanje. Za njim je govoril s. Mihevc o pomenu strok, organizacij in segel globoko nazaj v zgodovino priljčno tako-le: i Pred vsem moramo vedeti, kako smo nastali, kakšni smo bili, kakšni smo sedaj in kaj moramo postati. Če pogledamo nazaj v zgodovino, najdemo, da so poznali že v starem yeku kovine kakor bron in'" Itosfter;'železo so poznali Kitaj« žp*‘100 IeTpred Kristusovim rojstvom. Vse snovi, ki j® rabi parni stroj, je človek že v starem veku poznal, vendar pa iz vsega tega ni mogel izumiti parnega stroja. Šele ko se je železo začelo tako predela-vati, da je prišlo v valjarne in iz njega ustvarjati pločevina, se je našel mož, ki je začel razmišljati o parnem stroju in to je bil James Wath in za njim Ste-fenson. Takrat je bilo rojstvo naše stroke in tako smo nastali, kar smo danes. Razvili smo se v nekako stroko, ki se je takorekoč ločila od ostalega proletarijata; bila je boljše situirana in spoštovana. Kaj smo pa danes? Danes smo ena izmed najbolj izkoriščanih strok. Mašinist in kurjač po navadi ne poznata zakonitega delovnega časa, ker opravljata službo preje, predno se prične obratovati; v službi sta strojnik in kurjač tudi takrat še, ko se stroj več ne vrti in ko delavcev v tovarni več ni. Vrhu tega pa se zahteva od njih še veliko odgovornosti. Čestokrat se pa zahteva od mašinista, da opravlja posle priganjača; to je dostikrat pogoj, kadar nastopi službo. Taki smo sedaj! Kaj moramo postati? Postati moramo razredno zavedni in korakati paralelno z drugimi strokami, če hočemo doseči to, kar smo zgubili. 1. 2. Davek 3. Dnevni zaslužek Stopnja za 1 dan Din Število otrok do 18 let brer otrok 1 2 3 4 5 6 od - do od—do od—do od—do od—do od—do od—do 1. 016 24 28 . 32 36 40 44 48 2. 025 25— 28 29— 32 33— 36 37— 40 41— 44 45- 48 49— 52 3. 0-33 29— 32 33— 35 37— 40 41— 44 45— 48 49— 52 53— 56 4. 042 33— 36 37— 40 41— 44 45— 48 49— 52 53— 56 57— 60 5. 0-50 37— 40 41— 44 45— 48 49— 52 53— 56 57— 60 61— 64 6. 066 41— 44 45- 48 4»- 52 53— 56 57— 60 61— 64 65— 68 7. 0 75 45— 48 49— 52 53— 56 57— 60 61— 64 65— 68 69— 72 8. 0*92 49— 52 53— 56 57— 60 61— 64 65— 68 69— 72 73— 76 9. 1-08 53— 56 57— 60 61— 64 t>5— 68 69— 72 73— 76 77— 80 10. 1-25 57— 60 61— 64 65— 68 69— 72 73— 76 77— 80 81— 84 11. 1-42 61— 64 65— 68 69— 72 73— 76 77— 80 81— 84 85— 88 12. 1-58 65— 68 69— 72 73— 76 77— 80 81— 84 85— 88 89— 92 13. 1-75 69— 72 73— 76 77— 80 81— 84 85— 88 89— 92 93— 96 14. 1»2 73— 76 77— 80 81— 84 85— 88 89— 92 93— 96 97—100 15. 208 77— 80 81— 84 85— 88 89— 92 93— 96 97—100 101—104 16. 233 81— 84 85— 88 89— 92 93— 96 97—100 101—104 105—108 17. 2-50 85— 88 89— 92 93— 96 97—100 101—104 105—108 109—112 18. 2-67 89— 92 93— 96 97—100 101—104 105—108 109—112 113—116 19. 3- 93— 96 97—100 101—104 105—108 109—112 113—116 117—120 20. 317 97—100 101—104 105—108 109—112 113-116 117—120 121—124 21. 3-42 101—104 105—108 109—112 113—116 117—120 121—124 125—128 22. 3-67 105—108 109—112 113—116 117—120 121—124 125—128 129-132 In zato smo si ustanovili svojo strokovno organizacijo. S pritrjevanjem in ploskanjem so zborovalci vzeli govor s. Mihevca na znanje. Na to so se vršile volitve v odbor in je bilo izvoljenih pet članov iz Ljubljane: s. Škerlj, predsednikom; s. Mihevc, tajnikom; trije člani pa izven Ljubljane. M. OBLAČILNI DELAVCI. Enodnevna stavka pri tvrdki »Elite«. Dne 29. aprila tl. je sporočil poslovodja tvrdke »Elite« zaupniku delavnice, da ne more več plačevati dosedanjih plač 7.50 Din na uro, temveč samo 6 Din. Torej 20 odstotkov manj. Organizacija je smatrala to za kršitev kolektivne pogodbe, ter je poslala tozadevni dopis, v katerem je stavila termin za odgovor. Gospodje pri tvrdki niso hoteli dati odgovora direktno svojim pomočnikom, kakor je bilo v spomenici navedeno, temveč so ga odposlali direktno na organizacijo. Vsled tega je prišlo do stavke. Pomočniki so v soboto, dne 5. maja ob 4. uri popoldne korporativno zapustili delavnico na veliko jezo g. poslovodje-, kateri je bil preje obveščen. V pondeljek, dne 7. maja dopoldne, so se vršili pregovori med gg. šefi, Delavsko zbornico in paritetno komisijo organizacije, kateri so imeli pozitiven uspeh. Tvrdka se je obvezala, da plača tarifo naprej kot dosedaj. V torek se je delo zopet pričelo. Organizacija je pomočnike odškodovala polno za izgubljeni čas. K temu pa moramo pripomniti sledeče: Ko so nekateri mojstri na deželi, katere imenujejo ljubljanski pomočniki za »kruce«, zvedeli, da so pomočniki v stavki, so se takoj obrnili k firmi za delo, češ, da so pripravljeni delati pod tarifo. Mi bi svetovali tem »krucem«, da ipustijo krojaštvo in gredo raje na ljubljanske ulice strgati blato, kot pa vpadati pomočnikom v boju za hrbet. Zahtevamo za pošteno delo, pošteno plačilo. Osemurni delavnik za kazen! Pri zgoraj omenjeni firmi »Eliti« se je pred stavko delalo od 7. ure zjutraj pa do 24. ure zvečer v delavnici. Ker pa so pomočniki postali tako predrzni, da so delo kar sredi popoldneva pustili, jih je firma kaznovala s tem, da sedaj ne smejo delati več kot 8 ur na dan. Bravo gospodje. Samo glejte, da se bode to tudi izvajalo. Svetovali bi še g. Schwabu, da bi tudi on kaznoval svoje pomočnike z 8-ur-nim delovnim časom. G. Schwab je že pozabil, da je pred nekaj tedni zastopnik Inšpekcije dela opozoril njegovo tvrdko, da se drži osemurnega delovnega časa. Njegovi pomočniki pa tudi ne razločijo več noči od dneva. In tudi pri firmi Ivančič v Šelen-burgovi ulici je delavnica razsvetljena pozno v noč. Sodrugi, krojaški pomočniki: 8 ur dela, 8 ur razvedrila in 8 ur počitka naj bo Vaše geslo! Nova enotna bojevna organizacija. V Romuniji se je ustanovila organizacija oblačilnih, tekstilnih in usnjarskih delavcev, katera se je priključila naši oblačilni Internacionali ter bila tudi sprejeta. Razne pokrajinske organizacije omenjenih strok v Bukovini so se tem potom razpustile. MONOPOLCI. Podružnica Saveza Monopolskih delavcev in delavk v Ljubljani je imela svoj redni občni zbor dne 10. maja tl. v salonu pri »Useniku«. Dnevni red je bil običajen, nakar so podružnični ; funkcijonarji podali vsak svoje poro-' čilo. Končno se je izvolil novi odbor kakor sledi: Predsedik Bučan Franc, tajnik Breskvar Rudolf, blagajnik Ča-mernik Ivan, odbor: Žirovnik Franc, Andlovec Rezika, Valjavc Mici, Do-berle Mici, Štibernik Alojzij; nadzorstvo: Ribnikar Jože in Pogačar Leopold. Udeležba je bila precej dobra. Udeležilo se je veliko več članov kakor druga leta. S tem so pokazali delavci večjo solidarnost. Treba pa je, da gremo od delavca do delavca, da si pridobimo čim več članov za bodoče leto, ker je pri nas v tobačni tovarni čez tisoč ljudi in je naša de- lavska dolžnost, da stopimo v razredno strokovno organizacijo. Ker vidimo, da kapitalizem samo tepta naše že zdavnaj pridobljene pravice s čim dahje večjo silo. Zatorej, delavci, nehajte se že begati od raznih meščanskih strank, ker one čisto sigurno ne bodo dale ničesar dobrega, ker tukaj imamo že dosti veliko izkušenj. Zavedati pa se moramo za vselej, da kar si bomo želeli, to si bomo morali ustvariti sami. Pozivamo Vas, stopite vsi v razredno strokovno organizacijo! RAZNO. Podjetjem, ki zaposlujejo ino-zemce ter inozemcem se javlja, da ie vlagati vse prošnje za zaposlenje inozemcev pri Inšpekciji dela, ker je le ta urad kompetenten za reševanje predmetnih prošenj. — Šef Inšpekcije dela v Ljubljani. Zagrebška Delavska zbornica za antialkoholni pokret. Na predlog tajnika delavske abstinentske zajednice je sprejela Delavska zbornica na svoji skupščini predlog, da se za u-stanovitev delavskega antialkoholne-ga muzeja in za antialkoholno propagando med delavstvom votira 50 tisoč dinarjev. Po vroči debati z nasprotniki antialkoholnega gibanja je skupščina sklenila, da se votira 25 tisoč dinarjev. Dasi je ta znesek za splošno in veliko antialkoholno propagando majhen, vendar je s tem u-stvarjen korak, da se začne na tem polju delati vztrajno in odločno. Tombola železničarskega glasbenega društva »Zarja« se vrši nepreklicno 3. junija 1928 ob 3. uri popoldne. Delavska godba potrebuje nove inštrumente in zato segajte po srečkah, ki stane ena samo 2.50 Din. Dobitki pa so zelo lepi in dragi. KNJIŽEVNOST. »Pod Lipo«, leposlovne, poljudnoznanstvene in polftične revije za slovensko delovno ljudstvo v Jugoslaviji, Avstriji, Italiji in Ameriki je te dni izšla 5. številka z zanimivo vsebino. Stane za celo leto 46 Din; posamezna številka 4 Din. Naroča se: Ljubljana, Aleksandrova cesta 5. VESTNIK »SVOBODEN Pevski zbor ljubljanske »Svobode«. Odbor ljubljanske podružnice »Svobode« je sklenil na svoji zadnji seji, da ustanovi svoj mešani pevski zbor, ki ga v Ljubljani še nimamo delavci. Pevci in pevke naj se prigla-šajo osebno pri centrali »Svobode« v Delavskem domu, II. nadstropje ali pa pri s. Štuklju v Gradišču št. 2. — Imeli bomo dobrega pevovodjo. Vaje bodo za člane in Slanice posebej. Odbor »Svobode«. Mi k srnjim! NETILKI m vsakovrstni, na ročni in motorni pogon, v veliki zalogi ter strokovni pouk nudi: Fran Kos, Ljubljana Zidovska ulica I*ov. 5> Stari kolesarji priporočajo le »PUCH^-Kolesn zato jih večina pridno kupuje le pri tvrdki IGN. VOK, Uubllano Tavčarjeva (Sodna) ul. 7 Nizke caoal Tudi na obrok«! iZ\ V Imena Strokovne kombije kot oblastnega odbora Z. D. S. Z. J. izdal« In urejuje tor xa tUtauno odgovarja Josip OHak v Mariboru Tisk Lludske tiskarne v Mariboru.