Kaj je novega? Naša zmaga v objrtni zbornici. Naša stranka je dobila v obrtni zbonnioi 10 mandatov, nasprotniki (Žerjavovoi) 6 mandatov! Važna posvetovanja v Mariboru. V Mariboru so se začela 8. t. m. posvetovanja med zastopniki naše države in Avstrije radi povzdige Maribora v veliko obmejno postajo. Zaključek teh posvetovanj bi naj bil, da bi se pavečal dosedanji mariborski glavni kolodvor za eno nadstropje, zgradilo pri kolodvoru novo carinsko poslopje. Ko bodo pogajanja končana, bomo poročali, kako in kedaj bo posta! Maribor obmejna postaja. Rapallski dnevi v Mariboru. I. V petek, dne 11. t. m. ob 20. uri Rapallski večer v narodnem gledališču. — Spored: 1. Godba. 2. Govor zastopnika pokrajinskega odbora JM iz Ljubljane. 3. Petje. 4. Primorski bratje (otroški piizori in deklamacije). 4. Živa slika. — II. V soboto, dne 12. t. m. ob pol 18. uri zažiganje žare poleg spominske plošče majske deklaracije v mestnem parku. Govori in petje srednješolske mladine. — III. V n e d e 1 j o, dne 13. t. m. dopoldne nabiralni dan. — Slovenci! Jugoslovani! S srojo udeležbo pokažimo, da so nam pri srcu bralje v italijanskem robstvu. Sedma obletnica je, težka kakor nikoli. Nacionalno zavedni obmejni Maribor, stori svojo dolžnost! — Odbor Jugoslovenske Matice v Mariboru. Vojni tovariši! Kot sklenjeno na Brezjah, kličemo naše delegate in zaupnike za nedeljo 4. decembra v Ljubljano. Kdorkoli se zanima za Zvezo in njeno delo, (kdorkoli rabi tozadevnih pojasnil naj pride. Ob 8. uri zjutraj prisostvujemo vojaški maši v garnMjski cefkvi sv. Petra, potem pa vsi v lepi novl salon tovariša Rozmana na sv. Petra cesti štev. 85. Tam resni referati, pojasnila, stvama debata. Med drugim govor o naši »Samopomoči«, o stanju in prenosu ostankov vojnih tovarišev v skupno grobnico itd. Kosilo istotam, nato prosti razgovori in prijateljska zabava. -Ob 2 .uri nadaljevanje presojanja naših zadev. Vsi kraji Slovenije, kjer so naše podružnice ali pa kjer so se postavili ali nameravajo postaviti spomeniki, naj pošljejo po 1 ali 2 moža k sestanku. Dostop sicer prost vsem bivšim vojakom iz svetovne vojne. Odbor računa, da pride 4. decembra v Ljubljano najmanje 100 zaupnikov od vsepovsod. Tovariši javite že sedaj pismeno udeležbo na tajmištvo SVZ, Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 5. — Glavni odbor Zveze slovensikih vojakov. Zlata pofoka. Dne 12. t. m. obhajata g. Josip Mavrič, naducitelj v pokoju, in njegova zvesta soproga Albina 50letnico svoje poroke. Bila sta dne 12. 11. 1877 v Guštamju na Koroškem poročena. Jubilantoma iskreno čestitamo! Slovesno odlikovanje. Prihodnjo sredo, dne 16. novembra ob 11. uri predpoldne se vrši v dvorani okrajnega zastopa v Kozjem redka slovesnost odlikovanja okrajnega načelnika g. M. Tomažiča. Ob imenovani uri bo najprej odborova seja, nato bo izročil gospod olcrajni glavar dr. Hrašovec odlikovancu red sv. Save IV. stopnje. — Šest občin je že poprej odlikovalo svojega načelnika s tem, da so ga imenovale svojim častnim občanom, in to trga Kozje in Pilštanj ter občine Drenskorebro, Zdole, Veliki Kamen in Križe. Premetena goljuiija. V trgovini Meinl v Gosposki ulici v Mariboru v petek 4. t. m. sta se pojavila dva žida, Rafael in Levi ter kupila manjšo količino čaja za par dinarjev. Plaoala sta s tisočdinarskim bankovcem. Prodajalec jima je izplačal razliko, zvečer pa je s strahom opazil, da nm manjka v blagajini tisočdinarski banikovec. TaJkoj se je spravil na iskanje židov ter ju našel v kavarni Evropa. Dal ju je aretirati in na policiji sta priznala, da sta med tem, ko je prodajalec menjal tisočak, istega previdno zozopet spravila ter sprejela nato čisto mirno razliko, s katero sta izginiila. Nesre5a z motornim kolesom. V četrtek sta se vozila iz Št. Ilja v Maribor z motornim kolesom uradnik S. iz Maribora in gdčna Š. iz Št. Ilja. Ker je bila že tema, voznik ni opazil, da je železniška zatvornica zaprta ter je z vso silo izavozil v njo ter jo prelomil. Motorno kolo se je popolnoma razbilo, docim sta oba vozača odletela naprej na progo ter se odbiila od vagona, ki je baš tedaj pasdral dotično mesto, tako srečno, da nista padla pod kolesa, kjer bi našla gotovo smrt. Rop in poneverba. V noči od sobote na nedeljo sta ma poti^ iz Kamndce proti Mariboru napadla 18 letni Josip Kajšler iz Limbuša in 19 letni Josip Vezovnik iz Vrhovega dola pri Mariboru 61 letnega stareka železniškega upokojenca Antona Tajnska ter ga tako pretepla, da je nezavesten obležal na cesti. Pri tem sta mu suroveža raztrgala obleko in ga oropala za 500 Din. Oba npadalca so orožniki aretirali in izrooili sodišču. — Tvrdiki Karel Schmit v Mariboru je v soboto poneveril njen uradnik 19 letai Helmut Golob 150.000 Din, ki bi jih moral prinesii tvrdki iz Narodne banke. Uradnik je dvignil denar, ni pa se vec vrnil v trgovino. Ko so zadevo '>opoldne prijavili policdji so mogli detelktivi ugotoviti le toliko, da se je Golob med tem odpeljal z avtomobilom v Gradec. Dekleta! V prihodnjem letu bo objavil »Naš Dom« lepi popis potovanja gdč. Mar. Štupca na Velekrad. Nasa dobra predsednica dekliških zvez Vas bo s tem gotovo razveselila. Letos »Naš Dom» ni hotel začeti z objavljanjem; boste tembolj agitirale za »Naš Dom«za 1. 1928. Vlom v župnišče. V soboto 29 .oktobra ponoči je neznan vlomilec vlomil v župnišče v Poljčanah. Omrežje je razmaknil in sikozi okno prišel v župnijsko pisarno, kjer je pobral denarja do4000 Din iz raznih cerkvenih in društvenih blagajn. Skozi okno je zopet izginil. Vlom v Prekinurju. Pred nekaj dnevi so neznani vlomdlci vdrli v žganjamo Franca Zadravca v Lipi. Odnesli so 50 litrov žganja. Iz žganjarne so šli vlomici v shrambo in od tam odnesli velik lonec masti. Vlomilci so imeli ponarejene fcljuče in so brez ropota prišli v hišo. Požar v Rogaški Slatini. Dne 30. oktobra zjutraj je pogorelo gospodarsko poslopje g. nadžupnika Korosca. Ogenj je bil podtaknjen. Škoda je zelo velika, ker je bilo v gospodarskem poslopju shranjenih veliko pridelkov. Ugankarji in ugankarice »Našega Doma«! Ali še nobenega novega naročnika niste pridobili? .Velikanska sodna razprava. Razprava zoper Prpiča je razpisana za mesec februar. Na zatožni klopi bo 35 razbojnikov in ofcoli 90 oseb, ki so glavnim razbojnikom pomagale in jdh skrivale. Prpičeva tolpa se bo zagovarjala radi 68 zločinov, od roparskih umorov doli dp navadnih Vlomov in tat^in, obravmava bo trajala najmanie mesec "dni Roparji v orožniški obleki. V vasi Žatoll pir Šibeniktl so napadli roparji, preobleceni v orožniške obleke, tammošnjega župnika J. Aniča. Čakali so ga V župnišču, dokler se ni vrnil iz vasi.Ko je prišel, so zahtevali od njega 100.000 Din. Ko jim je župnik rskel, da ttiama več kot 2000 Din, so mu roparji začeli groziti, da ga bodo ubili. Med tem je župnikova sestra priklicala na pomoč kmete, ki 80 takoj prihiteli v župnišče. Na pomoc poklicana je bila vsa vas in začela se je prava bitka med kmeti in roparji. Streljali so nekaj časa kakor na bojišou, končno se je roparjem posrecilo, da so pobegnili. Roparski napad zahteval 8 človeških žrtev. V hišo kmeta Bprowega v Gadomieozu na Poljskein je udrlo te dni pet oboroženih razbojnikov, ki so zalitevali od kmeta, da naj jim izroei ves svoj denar in vse dragocenosti. Ker se kmet pozivu ni odzval, temveč se je hotel razbojnikom postaviti celo v bran, so jeli streljati banditi iz revolverjev ter so tri člane driažine ubili, pet pa težko ranili, nakar so hišo izropali. Odnesli so 300 zlotov in nekaj dragoce- travnike ter pasočo in kramljajočo živino na njih, in mladi, temni, skrbno negovani srarekov gozd. Pri tem obhodu pa se namahoma zresni in razžalosti obraz starega Borovnika. Obstane in se zazre v njivo bujne, zelene rži. »Kaj si obstal oče in kaj gledaš?« vpraša sin. »Vidiš, otrok«, odvrne stari in bolehni oče — »vidiš tam sredi njive dolgo, prazno liso? To rž sem posejal letos še sam, pokazala pa se je prazna proga sredi rži in stari ljudje pravijo, da je to znak, da to leto nekdo v družini umrje.« Molče, z bridko tugo in bojaznijo v srcu sta nadaljevala pot oče in sin. Z bridko bolestjo se je poslovil od očeta tudi sin-edinec, ki je moral usodne jeseni, pred sedmimi leti, zapustiti za vedno dom, očeta in mater. In ko se je vrnil po dolgih tednih, polnih negotovosti in bojazni zopet na svoj dom, je našel tam le gluho tišino, obupno praznpto in črno žalost. Dom mu vzel je tujec in edino ljubeče in razumevajoče srce, srce očetovo, je nehalo biti za vedno. — Stoji ob rakvi očetovi in stoji na ruševinah svojega življenja. Svetla, jasna in solnčna je bila nekoč njegova bodočnost — usodna, črna jesen pred sedmimi leti pa jo je spremenila v prazne blodnje in brezciljna potovanja po lujini —-potovanja brez doma, brez sreče in ljubezni. Zdaj vse minulo je, Nič več pev ne bom, Ker ni več moj dragi, ljubi dom. nosti .Vseh petero ranjencev je poškodbam podleglo Roparji so izg^inili brez sledu. Kupite srečke loterije Martinišča! V nedeljo se izžreba štirisedežen avtomobil in 700 drugih dobitkov.