Clausus: O tebi...                                                        99
O tebi
T,
rudna, glej, je duša moja, Srce prosi mi pokoja, Z dušo, srcem i telo: Noč prijazna,  dej,  razgrni Nad menoj svoj zdstor črni, V spanje mi zapri oko !
Bleda luna na višavi, Ta o solnci sen si pravi, Solnce zldto pa  o njej ; O gorovji d61 in njiva, O  livadi gaj  si sniva, O drevesi listje vej;
Mirno bom si  odpočival, V spanji sen dražesten snival, Miljen sen,  o  čem  — kdo  ve"? Svojim potem vsakdo hodi, Kjer ga tiha želja vodi, Kamor mu veli srce
Potnik o domovja raji, Dete  o pravljičnem slaji, Vsak o dragem svojem vsak . . . Kakšen sen potem bi dala Noč, ti meni? — Deva zala, Oh,  o tebi sen sladak!
Clausus.
0
blaček urno plavaš Pod nebom ti naprej; Planine in ravnine Na poti vidiš tej
Oblačku.
Potoke, rek valovje, Razpotja vidiš ce"st, Vasi,  trgove bele, Sijajne  zgradbe mest.
Pod sabo mrgolenje, Nebrojne zreš ljudi; Takd dežele, ljudstva, Oblaček  vidiš ti
A tega ne zavidam, Oblaček, tebi, jaz, Zavidam ti, da videl Nje zorni boš obraz!
Ko v sinjem zraku plaval Cez  ono boš goro, Pred hišico boš belo Na vrtu  videl njo.
L
Tako mine .. .
vetoč veselo vrt krasan Nekdaj  srce" je moje bilo: Ljubezni cvetje pestrokrilo Rojeval v njem je dan na dan.
Kar pade slana ...  S slano smrt Objela vse je v tihi noči: Zatrepetal je gh) cvetoči, Uničen bil — moj  srčni vrt!
Grob meni je sedaj sred. V njem spava mirno mlada žrtva, Dražesten sen —  ljubezen mrtva, In slddke ndde in želje".
Clausus.