MATVEJEV, S.D., VASIC, V.F. (1973): Catalogus faunae Jugoslaviae. Aves IV/3, SAZU, Ljubljana. MATVEJEV, S.D. (1976): Pregled faune ptica Balkanskog poluostrva, 1. deo: Piciformes et Pas-seriformes. Srpska akademija nauka i umetnosti, Beograd. MATVEJEV, S.D. (1983): Ptice Triglavskog na-cionalnog parka i susednih predela. Larus 33-35: 69-91. ROKITANSKY, G. (1964): Catalogus Faunae Au-striae. Teil XXIb: Aves. Wien. SERE, D. (1984): Skalna lastovka Ptyonoprogne rupestris. Acrocephalus 19-20: 67. VASIC, V.F. (1985): Geographic distribution of Crag Martin Hirundo rupestris rupestris Scopolli 1769 in Yugoslavia. Vol. 3: Serbian Academy of Sciences and Arts. Belgrade. VOOUS, K.H. (1980): List of European breeding birds, including birds on the Dutch List. Limosa 53: 91-104. WAGNER, S. (1981): Felsenschwalbe Ptyonoprogne rupestris brütete wieder an Autobahnbrücke. Egretta 24: 42. WINKLER, R. (1984): Avifauna der Schweiz, eine kommentierte Artenliste. I. Passeriformes. Orn. Beob. Beiheft 5: 13. ANONIMUS (1986): Ormthologischer Informationsdienst. Brutvogelkartierung 1981 bis 1985. Vorläufiges Endergebnis. Folge 42. Summary Although Crag Martin breeds on Mt. Kepa and at Jezersko according to the Austrian ornithologists, and although somewhat incomplete information exists about its breeding at Mežica, we still have only one information available from literature about its established breeding along the railway line Bohinj-Gorica. The information was published in 1963, but the place and date of its breeding remain unknown. So much more significant is therefore the discovery from 1988, according to which this species breeds in Slovenia at a number of localities: in the valleys of the Sava Bohinjka, Soča and Mala Pišnica rivers. At seven localities ten nests were found, of these five with nests. Fotografije: D. Sere Dare Sere, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, 61000 Ljubljana Prispevek k (pre)poznavanju črnoglavega muharja Ficedula hypoleuca in belovratega muharja F. albicollis v jesenskem perju A contribution towards separating of Pied Flycatcher Ficedula hypoleuca and Collared Flycatcher F. albicollis in their autumn plumage PETER GROŠELJ Ko zagledamo v deževnem poznoapril-skem dnevu črno-belo obarvanega ptiča, ki poseda in preletava po že obdelanih vrtovih, brez oklevanja prepoznamo črnoglavega muharja, morda tudi belovratega muharja, ki pa je mnogo redkejši. Izjema je le skrajni SV del Slovenije, kjer belovrati muhar gnezdi. Lov z mrežami v tem času ne da posebnih rezultatov, tako nam preostane predvsem opazovanje. Povsem drugače je ob jesenskem preletu muharjev, ki poteka konec avgusta in v začetku septembra. Prelet poteka prikrito, muharji se ogibajo naseljeni pokrajini, raje se zadržujejo po gozdičkih, pašnikih in grmičevju. Nasprotno kot pomladi muharje lažje ulovimo, kot pa jih opazujemo. Zaradi enolične jesenske obarvanosti in nerazpoznav-nosti opazovanje tudi nima prave vrednosti, saj nas celo ujeti muhar v roki prvi trenutek zmede. Ob pozornem pregledu muharjev v roki 13 ter ob poznavanju drobnih razločevalnih črnoglavi, samec, odrasel ali prvoleten znakov pa se pokažejo muharji kot odprta črnoglavi, samica, odrasla ali prvoletna knjiga. Osem teoretičnih možnosti je, da je belovrati, samec, odrasel ali prvoleten ujeti muhar, ki ga držimo v roki: belovrati, samica, odrasla ali prvoletna ČRNOGLAVI MUHAR Ficedula hypoleuca er BELOVRATI MUHAR Ficedula albicollis & dolžina peruti v mm wing lenght in mm dolžina 1. letalnega peresa glede na najdaljše primarno krovno pero v mm 1. primary lenght compared to the longest primary covert bela zajeda na srednjem terciarnem peresu (prvoletnem) white notch on middle tertial (first-year) bel polkrog na srednjem terciarnem peresu (odraslem) white semicircle on middle tertial (adult) belina na 6. letalnem peresu white on 6th wing-feather belina na 5. letalnem peresu ali še prej white on 5th wing-feather or even on previous ones skrita belina na vratu hidden white on neck črno nadrepno perje black upper tail-coverts sivo rjavo nadrepno perje greyish-brown upper tail-coverts belina na 1. in 2. repnem peresu white on 1st and 2nd tail-feathers belina na L, 2. in 3. repnem peresu white on 1st, 2nd and 3rd tail-feathers 74-81 Odo+5 74-81 Odo+5 77-85,5 od-0,5 do+4 77-85,5 od-0,5 do+4 P. S.: Primerjaj tudi širino belega pasu v peruti ene in druge vrste! 14 Belovrati muhar G) prvoleten Collared Flycatcher of first-year - belina na 5. letalnem peresu . white on 5th wing-feather - belina na 3. repnem peresu white on 3rd tail-feather - črno nadrepno perje black upper tail-coverts - bela zajeda na srednjem terciarnem peresu white notch on middle tertial Belovrati muhar Q odrasla Collared Flycatcher Q adult - belina že na 3. letalnem peresu white already on 3th wing-feather - belina na 3. repnem peresu white on 3rd tail-feather - sivorjavo nadrepno perje greyish-brown upper tail-coverts - bel polkrog na srednjem terciarnem peresu white semicircle on middle tertial Črnoglavi muhar of prvoleten Pied Flycatcher Q) first-year - belina na 6. letalnem peresu white on 6th wing-feather - belina na 2. repnem peresu white on 2nd tail-feather - črno nadrepno perje black upper tail-coverts - bela zajeda na srednjem terciarnem peresu white notch on middle tertial Črnoglavi muhar Q prvoletna Pied Flycatcher Q first-year - belina na 6. letalnem peresu white on 6th wing-feather - belina na 2. repnem peresu white on 2nd tail-feather - sivorjavo nadrepno perje greyish-brown upper tail-coverts - bela zajeda na srednjem terciarnem peresu white notch on middle tertial Summary The author compares the autumn plumage of Pied and Collared Flycatcher according to their sex and age. The two Flycatchers clearly differ in hand due to the position of whiteness on then-wing- and tail-feathers: Pied Flycatcher's appears on the 5th primary and 2nd tail-feather, Collared Flycatcher's on the 5th, 4th or even 3rd primaries and on the 3rd tail-feather. Sove Zgornje Pivke Owls of Zgornja Pivka SLAVKO POLAK Obravnavano področje Zgornje Pivke, južna polovica kvadranta 05/44 (UTM-VL-45) zajema vasi Zagorje, Knežak, Bač, Korit-nice ter okoliške gozdove in polje. V delu je zajet tudi sam rob snežniške planote pri vasi Šembije oz. zaselku Podtabor, ki se s tektonsko prelomnico strmo spušča v ilir-skobistriško kotlino. Prav po sredini obravnavanega območja poteka meja med submediteranskim in dinarskim območjem fitogeografske razdelitve Slovenije, kar se odraža v značilnih združbah gozdov. Osrednji del pripada biomu submedite-ransko-jadranskih gozdov. Le-te predstavlja združba hrasta in črnega gabra (Querco-ostryetum), ki pa je bila v preteklosti močno izsekana in zaradi ostrejših klimatskih razmer in visoke nadmorske višine zavzema le južna, prisojna pobočja vzpetin. Osojna, hladnejša in bolj vlažna pobočja poraščajo uspešno naseljeni sestoji črnega bora (Pinus nigra). Vzhodni del južne polovice kvadranta, že tako imenovani snežniški gozdovi, nad 1000 metri nadmorske višine, pripada biomu evropskih pretežno iglastih gozdov boreal-nega tipa z združbo jelovo-bukovih gozdov (Abieti-fagetum dinaricum), ki v mrazišcih Fotografije: P. Grošelj Peter Grošelj, 65281 Spodnja Idrija 53 in umetnih nasadih vsebuje čiste sestoje smreke (Picea alba). Prispevek je plod večletnega zanimanja za sove na tem področju. Podatki temeljijo na opazovanju, registraciji oglašanja sov, ki je bilo pogosto izzvano s predvajanjem posnetka oglašanja sov, predvsem za veliko uharico pa sem upošteval tudi najdbo izbljuvka. Nekaj starejših opažanj in pripovedovanj domačinov ni podkrepljenih z datumom. VELIKA UHARICA Bubo bubo je vrsta z velikim teritorijem in se pojavlja po celem obravnavanem območju, gnezdi pa v stenah tektonskega preloma, ki se vleče od Pivke do Ilirske Bistrice. Prvič sem veliko uharico slišal nad zaselkom Podtabor 16. 3. 1984. Kasneje sem s kasetofonskim posnetkom samca velike uharice večkrat izzval. Zanimivejši podatki so: 24. 3. 1984, ko me je na istem mestu, na predvajanje posnetka oglašanja lesne sove, začel obletavati par velikih uharic, ki sta se svarilno oglašali. 14. 4. 1984 sem pod izpostavljenim kamnom na vrhu sten našel poleg izbljuvkov še krokarjevo nogo (krokar je tisto leto v istih stenah tudi gnezdil) in dve koži ježa. 20. 4. 1984 se je samec začel 16