dolenjka, d.d. NOVO MESTO V prodajalni MURA vani DOLENJKA nudi veliko izbiro jesenske in zimske konfekcije MURINIH blagovnih znamk MURA DESIGN, LEONA, CARNIOLIUS, JAGUAR. Kvaliteta in elegantnost zagotovljena. ■ 1 1 1 1 (J 1 H 1 ISSN 0416-2242 GRADNJA HE NA SAVI 9 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj dolenjski list Najboljši policisti Nova zgibanka KRŠKO - Na Policijski upravi Krško so v torek, 19. oktobra, razkrili rezultate akcije Ministrstva za notranje zadeve Izbor najboljšega policista za leto 1998/99” za njihovo območje, ki je prvič potekala, in sicer od lanskega oktobra do letošnjega septembra. Kot sta Povedala direktor PU Krško Miha Molan in Robert Perc, ki S"rhj za preventivo, je namen akcije ustvarjanje večje prepoznavnosti policijskega dela med ljudmi, izboljšanje partnerskih odnosov med občani in Policijo ipd. , Nagrade v kategoriji za klasično operativno policijsko delo je podelil načelnik inšpektorata Zlatko Pirš. 1. mesto je dosegla Sonja Molan iz Urada kriminalistične službe PU Kr-.ko, sledi Jožef Bežan s postaje mejne policije Dobova in .tol Halkič s policijske postale Brežice. V kategoriji preven-lvno delo je najboljši policist Postal Anton Žbiil s policijske Postaje Brežice, na 2. in 3. mestu pa sta Ivan Kostanjšek m Andrej Burja, oba s policij-. Postaje Krško. Te nagrade Je podelil direktor Molan. Na novinarski konferenci so podstavili tudi novo zloženko U Krško “Moj kraj bolj varen raj - skupaj za večjo varnost”, amenjenaje tako otrokom in piski mladini, zato je oprem-Je.na z zanimivimi karikaturami (zloženke bodo ponudili os-ovnim šolam, zraven pa bodo Poskrbeli še za razna predaha v zvezi z varnostjo v Ptometu), kot tudi ostalim, saj otranjost zloženke predstavno slike vodij policijskih ohšev. Kot je povedal Ro-ert Perc, ljudem tako natančne predstavljajo vodje in obse njihovega delovanja, da v primeru, ko potrebujejo Pomoč ali nasvete potcije, vedo miti na pravo osebo. _ L. MURN Vsi so za, gradnja pa se kar odmika Kaže, da koncesijske pogodbe do 23. oktobra ne bo - Zakaj še ni ureditvenih načrtov za 5 HE na spodnji Savi? - Posavje ne misli z rezerviranim prostorom čakati v nedogled KRŠKO - V treh posavskih občinah so s presenečenjem prebirali zapise v medijih, ki so spet odpirali dilemo elektrarne na Savi: da ali ne. Posavje že nekaj let podpira gradnjo elektrarn pod določenimi pogoji in ne na škodo prebivalcev. Na okrogli mizi, ki so jo pretekli četrtek pripravili v Krškem, so želeli preveriti strokovna, politična in lokalna mnenja o tem. Udeležba je bila presenetljivo velika, saj je v pogovoru poleg lokalnih veljakov, predstavnikov občin in tukajšnjih strank sodelovala cela vrsta državnih funkcionarjev, uglednih strokovnjakov in najvišjih predstavnikov domačih podjetij, ki se želijo vključiti v izgradnjo HE ob spodnjem toku reke Save. Kot je bilo razbrati iz razprav, nič ne kaže, da bi bila koncesijska pogodba za gradnjo elektrarn podpisana do 23. oktobra, ko poteče predvideni rok. Državni sekretar za energetiko dr. Robert Golob je poudaril, da koncesionar, avstrijsko-slovenska družba Sava, ne kaže zanimanja za projekt po pogojih, ki so sprejemljivi za slovensko vlado. Kot je dodal Marko Starman iz komisije za pripravo koncesijske pogodbe, želi avstrijski manjšinski partner doseči, da bi bilo projektno izvajanje v celoti v rokah koncesionarja, ki naj bi sam neposredno izdajal tudi naročila za dela. “Imam občutek, da nekdo obljublja koncesionarju, da se bodo sklepi vlade spremenili,” je dejal. Podpredsednik vlade Marjan Podobnik, ki je v Krškem nastopal bolj kot predsednik Slovenske ljudske stranke, pa je menil, da bi po sedanjem predlogu ekstra profite pobrali "nekateri lobiji v povezavi z nekaterimi tujimi partnerji”. O tem, za katere lobije gre in kdo se igra z verigo savskih elekrarn, na okrogli mizi niso govorili. Da koncesijska pogodba verjetno ne bo podpisana, je menil tudi dr. Pavle Gantar, minister za okolje in prostor, ki seje predstavljal za člana Liberalno-demokratske stranke, a v govoru nastopal tudi kot minister. “Dokler bom na tem mestu, ne bom dovolil, da Mura in Soča spet premagata Savo. Če pogodba pade, bom takoj predlagal ministrstvu za gospodarske dejavnosti, da poskrbi za ureditvene načrte za vseh 5 elektrarn in opredeli, katere vodnogospodarske ureditve je treba zagotoviti v okviru gradnje.” Več uglednih strokovnjakov - dr. Ferdinand Gubi-na s fakultete za elektrotehniko, dr. Peter Novak s fakultete za strojništvo, mag. Vito Turk iz Elektroinštituta Milan Vidmar -je govorilo o nujnosti izgradnje celotne verige hidroelektrarn na Savi in o njenem ekonomskem, energetskem in ekološkem pomenu. V razpravo so se vključili tudi direktorji slovenskih gospodarskih družb, ki se želijo vključiti v izgradnjo. Poudarjali so, da ima slovensko gospodarstvo izkušnje z gradnjo elektrarn doma in v tujini, hkrati pa opozarjali, daje naša industrija samo še danes sposobna izdelati strojno opremo, jutri bo zanjo že prepozno. Direktor Savskih elektrarn Borut Miklavčič je dejal, da cene električne energije ne znajo izračunati, saj je v gradnji preveč neznank glede vlaganj v prostor. Peter Zigante, direktor Savaprojek- v Šentrupert kot na dlani Na Steklasovijpohodni poti po okolici Šentruperta se ponuja enkratno naravno in kulturno bogastvo ŠENTRUPERT - Čudovit jesenski sončen dan je spremljal okrog 300 pohodnikov, kolikor so jih našteli vrli organizatorji iz GRADNJA H E NA SA VI PREDNOSTNA - Na okrogli mizi v Krškem so pretekli teden politiki, strokovnjaki, gospodarstvo in domačini iz Posavja vsi po vrsti ugotavljali, da je veriga savskih elektrarn, ki ho zahtevala milijardo mark kapitala, izrednega pomena in je zato prednostna naloga naše države. Žal jim recepta za to, kako pospešiti priprave za gradnjo, ni uspelo najti. Zavzemali pa so se za gradnjo z domačim znanjem in izvajalci, z jamstvom naših bank in tudi z domačim kapitalom. Po predlogu Marjana Podobnika bi s projektom lahko zapolnili privatizacijsko vrzel ali pokojninski sklad, dr. Peter Novak pa predlaga ustanovitev delniške družbe, privatizacijo sedanjih savskih elektrarn s certifikati in pridobitev kapitala z izdajo delnic. Turističnega društva Šentrupert na vsaj 20 km dolgi poti od trga z markantno cerkvijo sv. Ruperta, mimo Križevega pota in Vesele Gore. Že v vasi Ravnik so pohodnikom postregli s čajem, medico, domačim žganjem, kavo in posušenimi sadnimi krhlji. Gostoljubni Dolenjci so pohodnike iz številnih slovenskih krajev vabili na kozarček tudi v zidanice, čeravno so že organizatorji na poti skozi Ostrež, Apnenik, Koromandijo, razgledni Okrog, Zadrago in Drago dobro poskrbeli za pohodnike. Največji vzpon na Hom in Nebesa je (bil) pravo doživetje, bogate kulturne sledi, enkraten pogled na šentruperški amfiteater s cerkvijo sredi doline pa daje novih moči za zadnjo tretjino Steklasove poti mimo Ukenberga, Slevca na Viher in Hrastno k turistični kmetiji Deželanovih, kjer hranijo še predzadnji, četrti žig. Pot v spomin na prof. Ivana Steklaso, čigar knjiga Zgodovina župnije Šent Rupert na Dolenjskem iz leta '1913 je neprecenljiv vir za raziskovanje bogate kulturne in dediščine šentruperške okolice, se prevesi nav Vrh, Kamnje, Postaje in konča v Šentrupertu. P.P. ti E NA S A VI Prva predvolilna V Krškem so si bili vsi edini: hidroelektrarne na Savi so ekonomsko, ekološko in energetsko prednostni projekt za Slovenijo. Zelo nenavadno je, kako enotno gradnjo verige elektrarn Podpirajo politika, stroka, gospodarstvo in celo lokalna skupnost, ki bo elektrarne z vsemi nevšečnostmi vred dobila v svoje °kolje. Kljub “ vsestranski” podpori je projekt v postopku že skoraj dvajset let, pet let pa seže pripravlja koncesija zanj. Zdaj Je postal še hvaležna tema za predvolilni čas, zato se bo o elek-1tarnali naslednje leto veliko govorilo, vprašanje pa je, ali bomo zaradi tega tudi bližje izgradnji verige. Le kje so bili Podobnikovi ali Drnovškovi strankarski ljudje pred izbiro koncesionarju, ko je Posavje pozivalo, naj elektrarne gradi slovensko gospodarstvo z jamstvom domačih bank ? Zakaj minister Gan-1ur šele zdaj žuga, ko pa bi ureditvene načrte za elektrarne lahko zahteval že tudi prej? Ni znano, kateri "lobiji, koristoljubneži in priviligiranci”so si izborili drugačno pot, pot, ki je zdaj nenadoma država ne "tara, ker hočejo neki Avstrijci, ki imajo, mimogrede povedano, v družbi koncesionarki komaj 35-odstotni delež, vse posle in fkstra dobičke dobiti zase. Težko je razvozlati to igro velikih in Pobrisanih, vendar je zadnji čas, da regija, ki je doslej podpirala čimprejšnjo gradnjo, udari po mizi. Zakaj bi morala v nedogled varovati prostor, se odrekati in trpeti celo poplave za Projekt, ki bo njej sami prinesel le malo dobrega? Njeno gradbeništvo bo pobralo drobtinice, delovnih mest skoraj ne bo, renta za razvrednoteni prostor pa je zaenkrat šele pobožna želja. PREDA DUSIČ GORNIK Uspešna Dolenjska banka Po bilančni vsoti je Dolenjska banka osma med slovenskimi bankami - V devetih mesecih 501 mio SIT dobička - Že 30 lastnih bankomatov NOVO MESTO - Dolenjska banka je v letošnjih devetih mesecih uspešno poslovala. Obseg poslovanja je povečala za 7 odst., njena bilančna vsota je konec septembra znašala nekaj manj kot 83 milijard tolarjev in jo je letos povečala za blizu 5,5 milijarde tolarjev. Po tem kazalcu je Dolenjska banka osma med slovenskimi bankami. V devetih mesecih je Dolenjska banka ustvarila 501 milijon tolarjev dobjčka, kar je 9 odst. več kot v enakem lanskem obdobju. Letošnji devetmesečni devizni plačilni promet pa je za 7 odst. večji kot lanski v enakem obdobju. V devetih letošnjih mesecih je Dolenjska banka odobrila več kot 3 milijarde tolarjev kreditov za osnovna in trajna obratna sredstva, podjetjem pa 29 milijonov mark novih deviznih kreditov. Pred nedavnim je banka odprla novo poslovalnico v Mercatorjevem centru v Novem mestu, v kratkem pa bodo še eno v Bršljinu. Letos so namestili še 4 nove bankomate, tako da jih imajo sedaj skupaj že 30. Dolenjska banka ima 356 delničarjev, od tega je tri četrt fizičnih oseb. A. B. ta Krško, je pojasnil, zakaj Posavje podpira gradnjo elektrarn. “Doslej smo bili ubogljivi, vendar je prav, da določimo rok, po katerem Posavje nj več dolžno rezervirati prostor. Če pogodba ne bo podpisana, sprostite to rezervacijo prostora v regiji in nas obvestite o njej, ko boste spet resni. Do takrat pa nam pustite živeti!” je bil oster. Kot je napovedal posavski poslanec Branko Janc, bosta s kolegom Jožetom Avšičem, če do 23. oktobra koncesijska pogodba ne bo podpisana, vložila predlog zakona, po katerem naj bi elektrarne na spodnji Savi zgradili v najkrajših rokih z domačimi dobavitelji in jamstvom države. B. DUŠIČ GORNIK Berite danes stran 2: •Kartica zdravstvenega zavarovanja stran 3: •Zapletena Labodova računalniška mreža stran 5: •Pomoč za odvisnike in starše stran 8: • S pokrovko povrnil dolgove stran 11: •Heroin skrit za tapetami stran 14: •Samomorilsko seme v vaši trgovini stran 18: •Kje ste, zlati časi trsničarstva? OTVORITEV STEKLASOVE POHODNE POTI - Pohodnike je na začetku pozdravil tudi predsednik slovenske turistične zveze dr. Marjan Rožič, ki je skupaj z letošnjo miss Slovenije Nedo Gačnik (povedala je, da je ponosna na svoje dolenjske korenine, njen dedek je iz Bojanke!) prerezal vrvico na začetku pohoda. Vso pot so pohodnike spremljali konjeniki iz jahalnega centra Marka Marna s Hudej, z Nebes pa so se spuščali zmajarji. (Foto: P. Perc) Košarka Liga Kolinska KRKA TELEKOM : ROGLA ATRA*S Novo mesto, športna dvorana Marof, sreda, 27.10.1999, ob 20. uri Pokrovitelj: Cestno podjetje, d.d., Novo mesto Žrebanje vstopnic: Mobičuk (Kobra) BORZNO POSREDNIŠKA HISA, d.o.o. PE NOVO MESTO Upravljamo s finančnim premoženjem • Odkup in prodaja vrednostnih papirjev BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), O 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, “S 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, “S 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, ts 0608/41-371 rt )tese<'e" mVREME Za konec tedna bo nestalno vreme, občasno bo rahlo deževalo in razmeroma toplo bo. marles hise o.o. Hiše po vaši meri AGROSERVIS tel.: 068 393 01 10 VULKANIZERSTVO Plačilo na obroke ali gotovinski popust ter brezplačna montaža SAVA, MICHELIN, DUNLOP in NOKIAN obnovljenih pnevmatik. Vabljeni od 7. do 13. ure, ob sob. do 12. ure. KZ Krka z.o.o. Novo mesto Davkoplačevalski denar Kako nadzirati porabo davkoplačevskega denarja? Zdi se, daje tak nadzor za zdaj le pobožna želja in nekaj nemogočega. Vse prevečkrat občinski sveti, policija, sodišča in druge ustanove namreč brezizhodno razpravljajo o najrazličnejših dragih naložbah, ki požirajo gore javnega denarja (in ostajajo nedokončane). Vse kaže, da so dan in noč na preži tovrstni izvedenci za denarna vprašanja, ki s priročnimi knjigovodskimi operacijami denar iz državnega in občinskega proračuna dajejo v svojo zasebno blagajno. Tako svojevrstno razumevanje zasebništva in skupnosti je sicer priklicalo na svet pod slovensko nebo nekatere nadzorne ustanove, ki pa so le svojevrstna folklora na odru novodobne slovenske gonje za denarjem. Omenjeno porabo in prelivanje denarja naj bi npr. nadzirali nadzorni odbori in računsko sodišče, vendar ti nimajo izvršilne moči. Prej omenjena folklora torej, ki naj bi slovenskemu davkoplačevalcu ustvarila privid demokratičnosti. Mogoče ste enakega prepričanja. Morebiti menite, da je nadzor nad porabo davkoplačevalskega denarja v Sloveniji neučinkovit? Ali poznate način za uspešnejši nadzor? Verjamete v skorajšnje izboljšanje obravnavanih razmer? Taka vprašanja se vam mogoče porajajo ob današnji anketi, v kateri Dolenjski list z naključnimi sogovorniki obravnava problem nadzora nad porabo davko-plačevalakega denarja. JOŽE FLORIJANČIČ iz Novega mesta, predsednik KS Bučna vas: “Nadzor nad porabo davkoplačevalskega denarja je nujno potreben, pa naj bo to na nivoju države ali občine. Proračunska sredstva bi morali porabljati strogo namensko. Nadzor nad tem sicer imajo nadzorni odbori in računsko sodišče, a žal ti nimajo izvršilne moči. Sankcije za kršitve so, če sploh S0j prepozne in premile.” TONE ČERNIČ, slikopleskar iz Križevske vasi pri Metliki: “V občinah, predvsem manjših, kot je naša, so tako majhni proračuni, da se pozna vsak porabljen tolar. Zato si čezmerne porabe gotovo ne morejo privoščiti. A tudi strankarsko raznoliki občinski svet nadzoruje porabo. Da pa si tisti, ki jim polnimo blagajno vsi davkoplačevalci, dovolijo marsikaj, dokazujejo zadnji dogodki.” DRAGO SATOŠEK, samostojni podjetnik iz Črnomlja: “Nad porabo davkoplačevalskega denarja na državni in občinski ravni ni mogoč nadzor, razen če bi imeli davkoplačevalci-svojega odvetnika. Pa še ta bi bil lahko podkupljiv. Če bi nadzor naložili kateri od ustanov, bi bila'zopet pod občinskim ali državnim nadzorom. Tako lahko davkoplačevalci le jadikujemo nad krajo našega denaija.” MIRAN JAKOPIN, lesni tehnik iz Kočevja: “Vzpostaviti je potrebno pravno državo. Imamo vlado in strokovnjake, ki delajo na tem. Za svoje delo so dobro plačani, zato naj to že enkrat uredijo. Nadzor nad porabo davkoplačevalskega denarja mora biti, in to učinkovit. Kako to doseči, pa naj razmišljajo tisti, ki so za to plačani!” MIRKO MIL1NOV1Č, natakar iz Ribnice: “Sprejeti je treba so potrebno zakonodajo z vsemi podzakonskimi in drugimi akti. Dokler pravne države ne bo, smo nemočni pred neracionalnim trošenjem proračunskega denarja. Visoke plače, ki so sedaj le formalno vezane na odgovornost, morajo to postati tudi dejansko. Če kdo dela na svojo roko, mora biti kaznovan iz svojega žepa!” VINKO GOMILŠEK, upokojenec iz Krškega: “Tisti, ki razpolagajo z denarjem davkoplačevalcev, bi morali biti varčnejši in gospodarnejši. Mislim, da nad njimi ni prave kontrole. Ob teh zadnjih pogovorih o porabi denarja v nekaterih ministrstvih, pa najbrž velja stari izrek, da je tam, kjer je dim, tudi ogenj. Mislim, da so mnogi na javnih državnih funkcijah premalo odgovorni.” LOJZE PIGAC, invalidski upokojenec iz Sevnice: “Velikokrat'sem že rekel, da so dostikrat veliki lopovi prav gospodje na visokih položajih. Ti lahko po mili volji kradejo in se jim nič ne zgodi, če pa revež ukrade kakšno malenkost, bo drago 'gor plačal’. To, kar se dogaja v zadnjem času, pa le še potrjuje moje domneve, da delajo z davkoplačevalskim denarjem kot svinja z mehom.” IVAN SMUK, invalidski upokojenec iz Trebnjega: "Pri nas gre preveč denarja davkoplačevalcev za materialne dobrine in premalo za socialo. Mislim, da vojske ne potrebujemo, saj nas bi lahko pohrustali za malico, če bi se nas lotili. Sem pa za močnejšo policijo, ki bi morala davkoplačevalski denar porabiti tako, da bi bila učinkovitejša, več med ljudmi peš, ne pa z avtomobili!” BRANKO BENČIN, zaposlen v NEK, iz Brežic: “Državi je najlažje pobrati denar tistim, ki ga imajo malo, težje pa tistim, ki ga imajo veliko. Davkarija bi se morala bolj potruditi in narediti red najprej pri tistih, ki razpolagajo z veliko denarja. Potem ko država denar pobere od davkoplačevalcev, ga ne razporeja zmeraj tako, kot bi davkoplačevalci pričakoval i.a‘ KOMEMORATIVNO SLAVJE NA CVIBUU ŽUŽEMBERK-Pred spomenikom in ploščami z vklesanimi več kot 1.200 imeni padlih partizanov iz enot 7. korpusa NOy Slovenije na Cviblju nad Žužemberkom bo v soboto, 30. oktobra, ob 11. uri vsakoletna žalna slovesnost v spomin ljudi, ki so z življenji zapečatili pripadnost svobodni Sloveniji. Komemoracijo pripravljajo območni odbor ZB, krajevne organizacije ZB iz Žužemberka in okolice ter Skupnost enot 7. korpusa NOV. Govoril bp žužemberški župan Franc Škufca, sodelovali pa domači kulturni delavci in šolarji. Tudi tokrat so na žalno slavje povabili predstavnike sedmih ambasad tujih držav iz Ljubljane. Predstavniki enot 7, korpusa bodo po srečanju na Cviblju obiskali še grobove padlih primorskih partizanov na Velikem Cerovcu in na Hinjah. Vabljeni svojci padlih junakov, ki so v usodnih letih žrtvovali vse za naš narodni obstoj in preživetje! Kartica zdravstvenega zavarovanja ------------------------------C----------------- ‘ Najprej bodo novo kartico dobili Dolenjci - S pošto tudi knjižica z informacijami • Samopostrežno potrjevanje kartic - TVi mesece velja še stara zdravstvena izkaznica NOVO MESTO - V ponedeljek, 18. oktobra, je direktorica novomeške območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Suzana Jarc v prostorih Doma starejših občanov slovesno izročila prvo kartico zdravstvenega zavarovanja 88-letni upokojeni pediatrinji dr. Suzani Furlan, starosti dolenjskih zdravnic, in njenemu 56-letneniu sinu Janiju, ki vseskozi potrebuje njeno pomoč in je odvisen od nje, oba pa že 12 let skupaj živita v novomeškem domu starejših občanov. To kartico, novi najsodobnejši dokument zdravstvenega zavarovanja, bodo te dni po pošti kot prvi v Sloveniji začeli dobivati zavarovanci z območja novomeške enote ZZZS - teh je okoli 103.000: najprej iz občine Trebnje, nato Belokranjci in zavarovanci iz ostalih dolenjskih občin, do konca septembra leta 2000 pa jo bodo prejeli še vsi ostali zavarovanci v Sloveniji. Tri mesece po prejemu kartice bo kot zdravstveni doku- ment veljala tudi sedanja zdravstvena izkaznica. Kot rečeno, bodo zavarovanci kartico prejeli po pošti, in to kot vrednostno pošiljko. S kartico bodo prejeli tudi podatke, katere naj natančno pregledajo in na najbližjo izpostavo ali na telefon 080-10-02 sporočijo morebitne nepravilnosti; pri taki množici kartic kaj lahko pride tudi do napačnih podatkov. Če zavarovanec do srede novembra kartice ne V ŠENTJERNEJU ODKRITJE SPOMENIKA ŠENTJERNEJ - V nedeljo, 31. oktobra, bo v Šentjerneju odkritje spomenika - farne spominske plošče s 414 imeni žrtev komunističnega nasilja med drugo svetovno vojno. Ob 14. uri bo v župnijski cerkvi sv. maša, ob 15. uri pa na pokopališču blagoslov spomenika s kulturnim sporedom. Vabljeni! PRVA KARTICA - Direktorica novomeške območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Suzana Jarc je prvo kartico zdravstvenega zavarovanja izročila dr. Suzani Furlan, starosti dolenjskih zdravnic. (Foto: A. B.) Nekoč pozabljenim se vrača upanje Se do nedavnega zaostale in pozabljene najjužnejše slovenske vasi v krajevni skupnosti Sinji Vrh so končno deležne napredka - Letos asfaltirali vrsto cest - Vodovod odvisen od samoprispevka SINJI VRH - Deset najjužnejših slovenskih va^i, združenih v krajevni skupnosti Sinji Vrh, je bilo še pred nekaj leti pozabljenih od države in boga. Do njih je vodila razdrapana makadamska cesta, v nekaterih krajih so imeli elektriko iz Hrvaške, medtem ko so o telefonu lahko le sanjali. Res, da še vedno nimajo vodovoda in daje sprejem slovenskega televizijskega signala marsikje le pobožna želja, a je s številnimi pridobitvami v zadnjih letih življenje v teh vaseh postalo vsaj znosno. To pa pomeni, da se ljudje ne izseljujejo več tako množično, temveč vztrajajo in upajo, da se bodo začeli vračati tudi nekdanji prebivalci. V zadnjih letih, odkar sta bila ustanovljena turistično društvo in samostojna krajevna skupnost Sinji Vrh - oba vodi zagnani Ivan Černjak - so imeli namreč toliko otvoritev kot najbrž v nobeni drugi črnomaljski krajevni skupnosti. Preteklo soboto pa’ so krajani občinskim uslužbencem z županom Andrejem Fabjanom na čelu ter sponzorjem predstavili, kaj so z udarnim delom, denarnimi prispevki in seveda z občinsko pomočjo naredili v letošnjem letu. Pred Sinjim Vrhom so asfaltirali 800 metrov obkolpske magistrale, v vaseh Breg, Špeharjiv Damelj in Kot vaške poti, v Selce, kjer doslej sploh ni bil mogoč dostop z avtomobilom, pa so razširili krajevno cesto. Razvoj teh vasi je, kot je poudaril Černjak, še toliko pomembnejši zato, ker gre za obmejne in demografsko ogrožene kraje na skrajnem jugu Slovenije. Ob tem pa je pohvalil predvsem vaščane, ki so vedno pripravljeni složno poprijeti za delo in seči v žep. Župan Fabjan, ki je prerezal traka na cestah na Sinjem Vrhu in v najjužnejši slovenski vasi Kotu, je zatrdil, da bodo že v teh dneh pričeli obnavljati cesto od Sinjega Vrha proti Staremu trgu. A ni mogel zagotoviti, kdaj bo slabih 8 km obkolpske magistrale asfaltiranih. V občini namreč vztrajajo pri pet metrov široki cesti, čeprav jo hočejo na Direkciji za ceste • V Bregu so ljudje prispevali 713.000 tolarjev in 80 delovnih ur, naložba pa je veljala 1,7 milijona tolarjev. V Špeharjih so krajani dali 80 tisočakov, dela pa so veljala 325 tisoč tolarjev. Prispevek vaščanov Damlja je bil 424 tisoč tolarjev in 117 delovnih ur, naložba pa je veljala 2,2 milijona tolarjev, medtem ko so prebivalci Kota prispevali 380 tisočakov, vrednost investicije pa je bila 1,6 milijona tolarjev. Krajevna skupnost Sinji Vrh je za asfalt in strojna dela odštela okrog 7 milijonov tolarjev, seveda je na pomoč priskočila tudi črnomaljska občina. zožiti. Tudi zaradi tega bo gradnja trajala nekoliko dlje. “Boril se bom, da najjužnejši del Slovenije dobi primerne ceste in komunalno infrastrukturo, saj je to poglavitni pogoj, da ljudje ostajajo v teh krajih. Naslednja naj bi bila na vrsti gradnja vodovoda v sinjevrški krajevni skupnosti, vendar bo potrebno najprej prepričati ljudi, da se bodo odločili za plačevanje petletnega občinskega samoprispevka,” je dejal Fabjan, ki je kot poslanec v državnem zboru tudi član državnega odbora za infrastrukturo. M bezek-jakše bi prejel, naj to javi najbližji izpostavi oz. na navedeno tel. številko. Vse kartice bodo ob prejemu že potrjene in jih zavarovancem naslednje tri mesece ne bo treba potrjevati, če v tem času ne bo nobenih sprememb podatkov, n.pr. spremembe delodajalca, prebivališča, prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ipd. Sicer pa bodo potrjevali kartice na samopostrežnih terminalih vsake tri mesece, otroci do 18. leta starosti in upokojenci pa enkrat na leto, m to vsak dan od 6. do 22. ure na H lokacijah na Dolenjskem inv Beli krajini: v bolnišnici, v zdravstvenih domovih oz. zdravstvenih postajah, na sedežu območne enote ZZZS ter v zavarovalnici Adriatic v Novem mestu, lahko pa tudi drugod po Sloveniji na postavljenih terminalih. Sicer pa bodos kartico zavarovanci po pošti dobili tudi knjižico z informacijami o kartici: o razlogih za njeno uvedbo, o njeni uporabi, delovanju samopostrežnih terminalov, o potrjevanju kartice ipd. Osnovne administrativne funkcije kartice bo nadgradilo več vsebinskih novosti. Tako se bodo zavarovanci lahko izrekli za darovalca organov in tkiv in bo to zabeleženo na kartici. V kartični sistem bodo vključene tudi lekarne. A- B- ODPRTA VRATA KMETIJSKE ŠOLE NOVO MESTO - Danes, jutri in v soboto bodo v Srednji kme tijski šoli Grm na Sevnem po Trško goro dnevi odprtih vrat. cm tej priložnosti bodo pripravili vrsto razstav: malih živali, gpbarsko, razstavo konj, črede krav in drobnice, prikazali bodo dejavnosti področja poljedelstva, živinorej , vrtnarstva, cvetličarstva, vi*1® gradništva, sadjarstva, čebelars va, delo jahalne šole, tekmo pso idr. Prireditve bodo potekale vsa dan od 8. do 16. ure. DNEVI ODPRTIH VRAt VGRC NOVO MESTO - V mesecu požarne varnosti bodo od ponedelj • 25. oktobra, do četrtka, 28. oktob ■ v novomeškem Gasilsko reševalno centru dnevi odprtih vrat. * dneh si bodo obiskovalci lahko o do 18. ure ogledali gasilski dom, seznanili z gasilsko opremo in j'oZ orodjem in zaščitnimi sredstvi. RAZVOJ LE PRIHAJA - V Kotu, najjužnejši slovenski vasi, živi le osem prebivalcev, a se v krajevni skupnosti Sinji Vrh trudijo, da bi jim zagotovili takšno življenje kot v drugih manj odročnih vaseh. Tako so vaščani lega kraja tik ob Kolpi pred dvema letoma dobili pet telefonov, lani elektriko iz Slovenije, saj so jo prej dobivali iz hrvaške strani, letos pa še asfalt po vasi. Črnomaljski župan Andrej Fabjan (na desni) je, ko sta s predsednikom KS Sinji Vrh Ivanom Černjakom prerezala trak na vaški poti, obljubil, da bo še v sedanjem mandatu županovanja asfaliran tudi poldrugi kilometer poti od Kota do najbližjega Damlja. (Foto: M. B.-J.) Mariborsko pismo Borštnikovo srečanje Veliko kulturnih prireditev Tako kot vsako leto sredi oktobra se je tudi minulo soboto v Mariboru začelo Borštnikovo srečanje slovenskih dramskih gledališč, ki je ena največjih kulturnih prireditev v državi. Na letošnjem že štiriintridesetem srečanju, po vrsti bodo dramska gledališča iz Slovenije in zamejstva uprizorila 7 predstav v tekmovalnem programu in 8 spremljevalnih predstav. V okviru srečanja, ki pritegne v Maribor številne ljubitelje gledališke umetnosti iz Slovenije in tujine, pa se bo zvrstilo kar 50 različnih kulturnih prireditev. Pred začetkom slovenskega gledališkega festivala je bila v Mariboru slavnostna seja sveta Borštnikovega srečanja, ki jo vodi pisatelj Rudi Šeligo. Udeležence seje, med katerimi je bilo pet dosedanjih dobitnikov Borštnikovega prstana (Štefka Drolc, Polde Bibič, Iva Župančič, Angelca Jenčič Jankova in Boris Souček), je pozdravil tudi Franc Čebulj, župan občine Cerklje, kjer je bil rojen gledališki igralec, režiser, vzgojitelj in dramatik Ignacij Borštnik, po katerem slovenski gledališki festival nosi ime. Župan občine Cerklje je ob 80-letnici smrti tega velikega slovenskega gledališkega ustvarjalca vodstvu festivala izročil dvojnik kipa Ignacija Borštnika, kakršnega imajo v Cerkljah in kakršnega je izdelala kiparka Eva Tršar, okviru festivala bodo Ignaciju Borštniku, ki po besedah Rudija Šeliga velja za prvega s|p'zen” skega modernega gledališkeg igralca, posvetili tudi poseben simpozij. . 34. Borštnikovo srečanje Je Slovenskem narodnem S*e. šču v Mariboru uradno odprl mariborski župan Boris Sovič, fesi val pa se je začel s predsta Reneja Claira Sladke šibkos žena, ki jo je uprizoril ansarim slovenskega gledališča iz ‘r.sta,’ Program letošnjega festiva je iz celoletne produkcije s* venskih gledališč izbral seleki Veno Taufer. Žal pa izbra . predstave na festivalu ne bo tudi uprizorjene, saj gted,.1^, niki iz Prešernovega gleda*1-, v Kranju in iz Slovenskega mi . dinskega gledališča v Ljubil., dveh izbranih predstav iz raZ nih razlogov v Mariboru ne m rejo uprizoriti. a. Borštnikovo srečanje bo jalo 12 dni, končalo pa se 11 • podelitvijo nagrad in PrlZ.nar. najboljšim gledališkim uS; toS jalcem. O tem, komu bodo le pripadle nagrade, bo odlo _ strokovna žirija, ki ji.P. , m duje Aleš Berger, v njej Pj' Aldo Kumer, Blaž Lukan, J Souček in Darka Zvonar dan. V žiriji, ki odloča o 0° litvi Borštnikovega Pr.sit8J.„r tega najvišjega priznanja, -jih lahko pri nas dobi gh-d* igralec, pa so Ivanka Vasja Predan in Rudi SehgfU Sredstva za slovenski gh' „ ški festival deloma zagotaGL ministrstvo za kulturo m m ■ na občina Maribor, vendar ns*“ štnikovega srečanja siovem. gledališčnikov brez P° , uj|o. ljev iz gospodarje b* £lA Novomeška kronika TELEFON - Iskanje v novem telefonskem imeniku je lahko zelo stresno početje. Za človeka, ki živi v Novem mestu, imate kar precej možnosti, da boste našli njegovo telefonsko številko. Če pa si je hišo zgradil v kakšnem od bližnjih naselij, ki ne sodijo pod mesto, je bolje, da se peš odpravite k njemu. Dobro, to je pač sistem; Cegelnica je Novo mesto, Groblje niso. Pa še bojo. Težka vpda je le potok, vasi pa sta Dolnja in Gornja Težka Voda, medtem ko je Karteljevo Dolenje in Gorenje. To so zapleti! Muke pa se začno, ko bi radi svojega soseda, ki je na črno zamenjal vrata v drvarnici, prijavili na inšpekcijo. Ne bo vam uspelo! Po telefonu že n?i ker pod inš ne boste našli ničesar, da bi šli inšpekcije iskati Pod ministrstvo, vam pa tudi ne bo padlo na pamet, saj niste ubrisani kot naša oblast. Peš jih pa tudi ne boste izsledili, saj se telijo kot mačke svoje mlade. Zato je pa toliko novih črnih vrat na drvarnicah. Kurijo pa tako in tako vsi na olje. Pa se naj pošten človek znajde... 0 NATO - Arkade zapuščene Ribje restavracije so vsak konec tedna na frišno pokozlane. Na tnsno prepleskani zidovi opustelega najožjega središča Novega nesta pa so vedno znova tarča miselnega kozlanjagenialnih pro-estnikov in drugega intelektualnega mrčesa. To, da so ljudje pri nas proti Natu, Varšavskemu sporazumu ali proti katerikoli vojaški združbi, je hvalevredno. Še imate0 ljudi! A če to izražajo tiho-az"\s packanjem po zidovih in Pročeljih hiš z genitalnimi gesli in bednem, pritlehnem, tujejezič-■ izrazju, jim pač ne bomo ver-j bampak jih kvečjemu obsoja-'■ Najprej bi bilo treba “odjebati 10 golazen”, nato pa pride na vrsto Nato! KOSTANJ - Ko se je začela se-°na peke kostanja, so tiho poko-enega najstarejših prcbival-tev Novega mesta, Pavla Zoreta, esetletja sta zakonca Zore na avnem trgu v tem jesenskem k-sn Pekla kostanj. In ni ga bilo, 1 bi doslednega in nenavadno , ni ucudvciuiiu bj^btnega Zoreta prepričal, da Pre Pečen i DrSjSV°j° merico zajel v kostanj, upa n' dovolj in pravilno sk 1P01* bosom težke konj-I 7rn u-dcie ustrezno zadušen in ne? Ee*° mesto je dišalo po I luš,enem kostanju in ožgane sUa-e- n!so bile smetje, ampak d življenja. Danes kostanj Pečemo Polno po zakotjih, mesto pa je praznote. Zbogom, Zore! b, .na Sospa je rekla, da La-c OVo reklamno geslo Šarm & Pomeni, da je šarm šel, kom-PUniJoje pa ostala. NOVOM C ^kt POl« >cl INi^INlCF I °kh KaSU ^' septembra do 14. nija L.P tecva ulica - Aneja, Mar-Anu k!lcu, Slavka Gruma dl) -va Jij ,rn'en Abolnar, Adamiče-y ■ Eriko. Čestitamo! MM Z M A Š 1 H OB C 1 M Pred izgradnjo vrtine na Bučki Škocjanski svetniki sprejeli sklep o javni razgrnitvi osnutka odloka sprememb in dopolnitev planskih aktov - Še o izgradnji pokopališča in zazidalnem načrtu Hrastulje ŠKOCJAN - V škocjanski občini že nekaj časa načrtujejo izgradnjo vrtine Bučka za boljšo oskrbo z vodo, potem gradnjo kanalizacije in čistilnih naprav, nenazadnje pa bi radi poiskali tudi novo lokacijo za pokopališče v Škocjanu, saj je sedanje že zapolnjeno. Za vse te posege pa potrebujejo ustrezne prostorske dokumente. Ker bi za izdelavo strokovnih tek odloka o spremembah in do- podlag za določene vsebine potrebovali daljši čas, so se odločili, da gredo v posamezne dopolnitve prostorskih dokumentov, saj bi radi, da bi dela, kjer imajo že pripravljeno dokumentacijo, čim-prej stekla. Tako so na 12. redni seji občinskega sveta prejšnji torek svetniki obravnavali osnu- polnitvah prostorskih sestavin dolgoročnih ter družbenih planov za območje škocjanske občine, ki se nanaša na določitev območja varovanja vodnega vira Bučka in na določitev stavbnih zemljišč za gradnjo čistilnih naprav v Dolnji Stari vasi in Dobruški vasi, ter sprejeli sklep o javni razgrnitvi. SREČANJE STAROSTNIKOV V STOPIČAH - Krajevni odbor Rdečega križa Stopiče je v soboto pripravil srečanje starostnikov iz krajevne skupnosti Stopiče. Vstopiški osnovni šoli se je zbralo okoli 70 krajanov, starih več kot 70 let. Solarji pod vodstvom ravnatelja Lada Brulca so jim pripravili prisrčen program, prizadevne aktivistke Rdečega križa s predsednico DUnjo Obrč na čelu pa vse ostalo vključno s pogostitvijo. Posebne pozornosti je bila na srečanju deležna najstarejša udeleženka Marija Hočevar, Lečičkova teta iz Stopič, ko bo prvega dne leta 2000 obhajala 90 let življenja. (Foto: A. B.) SPREJELI ODLOK O DIMNIKARSKI SLUŽBI ŠKOCJAN - Ker je kurilna sezona tu, s tem pa tudi po zakonu obvezno delo za dimnikarje, so na zadnji seji škocjanski svetniki po hitrem postopku sprejeli tudi odlok o dimnikarski službi v občini, ki ga do sedaj še niso imeli. Osnutek odloka so prekvalificirali v predlog, ki ga bodo v čim krajšem času javno objavili, po objavi pa bodo takoj razpisali tudi koncesijo za izvajanje dimnikarske službe v občini. Do takrat pa za opravljanje dimnikarske službe pooblaščajo Dimnikarstvo Ivan Jelančič iz Sevnice. RAZSTAVA O SLAVKU GRUMU NOVO MESTO - V Knjižnici Mirana Jarca je na ogled razstava o slovenskem pripovedniku in dramatiku Slavku Grumu, avtorju znamenite drame Dogodek v mestu Gogi. Pripravili so jo v počastitev 50-letnice umetnikove smrti in z njo predstavili del bogate Grumove rokopisne, slikovne in ostale zapuščine, ki jo knjižnica hrani. Za organizirane skupine je na voljo strokovno vodstvo. Prostorske plane in postopke je svetnikom razložil Dušan Granda, direktor podjetja Topos iz Dolenjskih Toplic. Predstavil pa jim je tudi program priprav sprememb prostorskih dokumentov in družbenih planov ter ureditveni načrt novega škocjanskega pokopališča. Prostora za širitev sedanjega škocjanskega pokopališča ni, zato bodo v Škocjanu morali najti novo lokacijo in jo opredeliti v planskih dokumentih občine ter izdelati prostorski izvedbeni načrt. V okviru osnov za urbanistično zasnovo naselja Škocjan je bila pred dvema letoma predlagana lokacija novega pokopališča jugozahodno od strnjenega dela Škocjana, predel, ki ga domačini imenujejo Hlače. Seveda bo prej potrebno narediti nekatere raziskave, od geotehničnih in hidrogeoloških do vplivov načrtovanega pokopališča na okolje. Granda je predlagal, naj urbanistično-arhitekturne rešitve za novo pokopališče občina pridobi z javnim vabljenim natečajem. Ker gre za veliko investicijo, ki se je bodo v Škocjanu lotili postopno, in za porabo ne tako majhne vsote javnega denarja, so svetniki soglasno sprejeli Grandov predlog za javni natečaj. Pogovarjali so se tudi o zazidal-. nem načrtu Hrastulje, kjer naj bi pridobili 8 do 10 gradbenih parcel. Svetniki so se odločili, da občina kupi zemljo, jo komunalno opremi in šele nato pojavnem razpisu odproda kupcem za stanovanjsko gradnjo. Kar po drugi strani pomeni tudi, da bo občina v bodoče spodbujala strnjeno, ne pa razpršeno gradnjo. J. DORNIŽ KARDINAL KUHARIČ V NOVEM MESTU NOVO MESTO - Na povabilo p. Luke, dolgoletnega bolniškega duhovnika iz frančiškanskega samostana, bo hrvaški kardinal dr. Franjo Kuharič v nedeljo, 14. oktobra, obiskal Novo mesto. Med obiskom bo ob 15.30 maševal v frančiškanski cerkvi. Igre znotraj ŠENTJERNEJ - Spremembe statuta občine Šentjernej je točka stalnica sej šentjernejskega občinskega sveta. Spremembe, ki jih pač zahteva zakon, je komisija pripravila že konec lanskega leta, prvič je bil njihov sprejem na dnevnem redu januarske seje, na zadnji, oktobrski, pa že šestič ali celo sedmič. A ne zadnjič. S to veletemo se bodo šentjernejski svetniki v večjo čast in slavo svoje demokracije ubadali še enkrat, če bodo te sila pomembne spremembe sprejeli, ko bodo spet na dnevnem redu. Sicer pa se show lahko nadaljujejo v nedogled kot kakšna žajfasta nanizanka z vedno novimi dramaturškimi zapleti, tako da na koncu človek ne ve več, kaj je bilo na začetku in zakaj. Zataknilo se je pri občinskem nadzornem svetu občine. Svetniška skupina opozicijske SKD hoče imeti predsednika nadzornega sveta, a na tajnih volitvah njihov kandidat za predsednika sploh ni bil izvoljen v nadzorni svet. Potem so hoteli, da se svet poveča od 5 na 7 članov. Sedaj pa naj bi kar po domače “izvolili” njihovega človeka za predsednika, čeprav je sedanji predsednik sveta legalno izvoljen. Skratka, SKD hoče predsednika sveta, sicer bodo onemogočali sprejem sprememb statuta. Sami seveda tega ne bi mogli, jih pa podpirajo njihovi opozicijski somišljeniki, svetniki SDS. Ta stranka hoče pa uredništvo občinskega glasila. Zato sedaj ti dve stvari povezujejo v nekakšen paket in zahtevajo tudi takšen “paketni ” sprejem. Do sedaj se očitno s pozicijo o tem niso mogli dogovoriti in tako občina nima ne statuta ne uredništva občinskega glasila. V pogajanjih, ki pa so bolj ko ne podobna prepirom, vlačijo na dan in pogrevajo tudi 30 in več let stare zamere. Za sprejem sprememb statuta je potrebna dvotretjinska večina, se pravi najmanj 12 svetnikov od 17-ih. Odločilen glas, jeziček na tehtnici, je nestrankarski svetnik gospodarske liste, ki glasuje tako kot opozicija. On že ve, zakaj. Dejstvo pa je, da ima občina zaradi tega, ker niso sprejeti sprememb statuta, ki jih zahteva zakon, hude težave, tudi pri pridobivanju ugodnih kreditov za obrtnike in podjetnike, lahko se zaplete pri nepovratnih sredstvih za ureditev devetletnega šolstva in še marsikje. Sentjernejčani se niso izkazali samo v igrah brez meja. Odlični so tudi v igrah znotraj svojih meja - v omejenih igrah. A. BARTEU POL STOLETJA POKLICNEGA GASILSTVA - Jeseni 1959 je bila v Novem mestu ustanovljena poklicna gasilska četa. Ta visoki jubilej so zadnjo soboto proslavili v Gasilsko-reševalnem centru Novo mesto, neposred-' nem nadaljevalcu poklicne gasilske tradicije na Dolenjskem. Ob tej priložnosti se je kolektivu, ki je v tem času posredoval več kot 5.000-krat, zahvalil tudi novomeški župan dr. Tone Starc, ki je s simboličnem prerezom traku predal namenu dve novi vozili GRC. (Foto: A. B.) Suhokranjski drobir AKTIVNOSTI GASILCEV - Ob mesecu požarne varnosti bodo suhokranjski gasilci pripravili vrsto aktivnosti. Med drugim bodo uredili domove in pregledali brezhibnost vozil in tehnike, preizkusili ročne radijske postaje, pregledali hidrante po vseh vaseh in zapisali nepravilnosti. Dvorski gasilci so tudi letos tako kot vsako leto doslej predstavili gasilsko opremo in novo vozilo dvorskim osnovnošolcenp Zanimivi predstavitvi gašenja so se pridružili tudi mali šolarji. BOLJE VAJA KOT POŽAR - V soboto, 23. oktobra, popoldne bo večja gasilska vaja, v kateri bo sodelovalo kar sedem gasilskih društev iz sektorja Žužemberk. Tokrat bo namišljen požar na Dvoru, gasilci pa bodo preizkusili in preverili pozivnike, ročne radijske postaje pa tudi celotno tehniko, ki jo premorejo ta hip društva v Suhi krajini. CESTA, DA TE KAP! - Regionalna cesta od Dvora proti Žužemberku, posebej še naprej od peskokopa, je pokazala svoja rebra. Obteženi kamioni so krepko opravili svoje delo, saj je cesta kljub številnim manjšim popravilom čedalje slabša in bo kmalu neprevozna. Posebej je v žalostnem stanju tudi cesta od proti Brezovi Rebri, baje na njej že rastejo “smreke”. Že vrsto let je v planu asfaltiranje, a vedno primanjkuje denarja. Gorje ljudem, ki se vsakodnevno vozijo po tej cesti, potrpljenja. NOVA PODOBA - Na razvalinah cerkve svdUfcla na Vinkovem Vrhu počasi raste s pomočjo pridnih rok številnih krajanov nova podoba te cerkve. Gradbeni odbor, ki ga vodi Henrik Stupar, se je lotil težavne naloge, in kot je videti, to nalogo zelo dobro opravlja, saj bo cerkev še pred zimo pod streho. S. MIRTIČ Zapletena Labodova računalniška mreža Nezadovoljni Labodovi delavci so prepričani, da se v Labodu dogajajo nepravilnosti in so s svojimi ugotovitvami seznanili kriminaliste - (Pre)draga računalniška mreža NOVO MESTO - Avgusta letos je nekaj delavcev novomeškega Laboda na sektor za gospodarski kriminal pri ministrstvu za notranje zadeve poslalo “Naznanilo kaznivega dejanja v podjetju Labod”. Po njihovem poznavanju stvari, podatkih in dokumentih se v Labodu “že dalj časa dogajajo različne nepravilnosti”, kot so zapisali v pismu ministrstvu. Prizadeti delavci pa se niso kar takoj obrnili na republiško kriminalistično službo, marveč so najprej skušali stvari urediti v Novem mestu. Sredi junija so s svojimi dognanji, informacijami in dokumenti seznanili uslužbenca novomeške kriminalistične službe, ki se je za stvar zelo zanimal. Vendar zaradi dopustov v kriminalistični službi ni bilo dovolj ljudi, da bi se zadeve lotili, vodja te službe Anton Olaj pa je v ponedeljek povedal, da zadeva poteka po normalni poti in v skladu z zakoni. V spremnem pismu, ki so ga v vednost poslali tudi predsedniku Labodovega nadzornega sveta Janku Arahu, ministru za delo Tonetu Ropu in predsedniku Zveze svobodnih sindikatov Dušanu Semoliču, prizadeti delavci generalnemu direktorju Laboda Andreju Kirmu očitajo vrsto nepravilnosti, čudnega ravnanja in nerazumljivih odločitev. Od tega, da ima v Labodovi garaži dva svoja motorja, medtem ko so službeni avtomobili zunaj, da poslovne rezultate prikazuje, kot njemu ustre- za, do krivde za veliko izgubo v Labodovem podjetju na Češkem. Podrobno, natančno in argumentirano pa v tej prijavi popisujejo in razčlenjujejo primer gradnje Labodove računalniške mreže. Na razpis za izgradnjo računalniške mreže lani se je javilo več firm in zaposleni v Labodovi službi za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP), kjer delajo strokovnjaki za računalništvo, so bili prepričani, daje ponudba firme ADD najboljša in najugodnejša. Tako je mislil tudi njihov takratni šef Bojan Šepetave. A je bila izbrana novomeška firma Infotehna, in to kljub prejšnjim slabim izkušnjam pri sodelovanju z njo. Pogodba je bila sklenjena konec marca lani, za Labod jo je podpisal generalni direktor Kirm. Računalniška mreža je bila zgrajena avgusta lani, vsa stvar pa je Labod veljala dobrih 12,8 milijona tolarjev. Delavci AOP-ja so zadevo podrobno pregledali in ugotovili veliko pomanjkljivosti in nepravilnosti. Prepričani so, da je bila pogodba podpisana z najslabšim ponudnikom. Med gradnjo mreže ni bilo nobenega nadzora in mreže ni nihče prevzel. Kljub temu je bil ves denar, 12,8 milijona tolarjev, takoj izplačan. Delavci Labodovega AOP-ja vedo za mrežo, ki so jo zgradili kmalu po Labodovi in je po obsegu večja od njihove, stala pa je 7,5 milijona tolarjev. Po natančnem pregledu so ugotovili, da v Labodovi mreži ni za okoli 2,5 milijona tolarjev opreme, ki je navedena v pogodbi in je bila tudi plačana. Vgrajen material pa, trdijo, je tudi za 100 odst. dražji, kot bi bil pri drugi firmi, nekatera oprema pa je tehnološko zastarela. Za primerjavo: uro meritev je Infotehna računala po 50 ameriških dolarjev, isto delo bi Telekom z bolj usposobljenim strokovnjakom opravil za 21,40 dolarja na uro; zaključevanje povezav je Infotehna računala po 35 dolarjev na uro, firma Nemocom to delo opravi za 11,83 dolarja na uro; meter optičnega kabla je Infotehna računala 5,32 dolarja, pri firmi Fotona je 2,80 dolarja, porabili so ga pa 950 metrov. Eno z drugim: delavci AOP-ja so prepričani, daje dejanska cena za Labodovo računalniško mrežo najmanj za 5 milijonov tolarjev previsoka. Ko je delavec AOP-ja na to opozoril vodjo, mu je ta dejal, da je “napumpan”, in zanimalo ga je le, kje je dobil zaključni račun. O vsem so obvestili generalnega direktorja. Na sestanku je vodja AOP-ja še naprej branil Infotehno. Direktor je na pritisk delavcev AOP-ja sicer zamenjal vodjo Šepetavca, a ga imenoval za svetovalca za informatiko. Se pravi, da ga je nagradil z napredovanjem. Na mesto vodje AOP-ja pa je direktor nastavil človeka, za katerega delavci AOP-ja trdijo, da se na informatiko “popolnoma nič ne spozna”, kolegico, ki so jo za novega vodjo predlagali delavci AOP-ja, strokovnjakinjo, ki uživa njihovo zaupanje, pa je celo umaknil iz službe. Ker je Šepetave še naprej vztrajal pri tem, da je mreža v redu, so poklicali dva zunanja strokovnjaka, ki sta potrdila, “da je mreža narejena pod vsako kritiko”. Pa tudi to ni bilo dovolj: Labod je pripeljal še enega izvedenca, ki pa je to ugotovitev le potrdil. V sumljivem disciplinskem postopku pa je bil nekdanji vodja AOP oproščen vsake krivde. Delavci AOP-ja svojemu nekdanjemu šefu in sedanjemu svetovalcu za informatiko očitajo, daje po njegovi krivdi Labod pognal še 36.000 mark za računalniški projekt “direktorski sistemi” in da so tako rekoč prekinjene računalniške povezave med Novim mestom in zunanjimi Labodovimi tovarnami. Delavci svojemu nekdanjemu šefu očitajo še več stvari. Trdijo, da vse to počno zaradi občutka pripadnosti Labodu, ker ne morejo gledati, kako firmo goljufajo. “Sedaj pa smo mi črne ovce in generalni direktor nas zato, ker nismo tiho ob tem, ko firmo goljufajo, razporeja na taka delovna mesta, da nam ne preostane drugega, kot da si začnemo iskati druge službe.” Sicer pa je dovolj, če človek samo na hitro prešteje, koliko zvestih in lojalnih Labodovih delavk in delavcev je v zadnjem času na tak ali drugačen način odšlo iz firme. A. BARTEU fttite IZ NAŠIH OBČIM KM* DELOVNA AKCIJA - Člani Eko društva se ne ustrašijo nobenega dela, njihov čut do narave pa se pozna predvsem ob reku Krupi, kjer so imeli že veliko čistilnih akcij. V dogovoru s semiško občino pa so pretekli teden pokrivali tudi 54 metrov dolg izsuševalni kanal okrog cerkve sv. Trojice na Vinjem Vrhu, ki je bila po vzoru romarske cerkve pri Novi Štifti pozidana leta 1647. Na fotografiji: Tone in Tomaž Ab-sec s Krupe in Jože Stariha iz Moveme vasi pri delu. (Foto: M. B.-J.) Vzorna skrb za naravo Eko društvo je pod vodstvom Anice Absec v dveh letih opravilo veliko dela - Skrb za urejeno okolico Krupe in kraško učno pot KRUPA - Prebivalci sosednjih vasi Krupe in Moveme vasi so pred dvema letoma ustanovili Eko društvo, ki se lahko v tem kratkem času pohvali z marsikatero akcijo. Tako so večkrat čistili ob reki Krupi, v zadnjem času pa je postalo vzdrževanje sprehajalne poti od izvira Krupe do Judovske hiše njihova stalna naloga. “V dogovoru s semiško občino bomo odslej skrbeli tudi za kraško učno pot od Lebiče do Krupe. Prav tako smo v dogovoru z občino letošnjo pomlad na zaraščeni vaški gmajni uredili obračališče in parkirišče za avtobuse in osebne avtomobile obiskovalcev izvira Krupe in kraške poti,” je povedala predsednica Eko društva Anica Absec s Krupe, ki je zelo pohvalila prizadevne člane. Dobro so se izkazali tudi ob nedavnem pohodu v okviru Geotripa, ko so moški očistili celotno pot od Lebiče do Krupe, ženske pa so okrog 60 obiskovalcem po- stregle z domačo hrano, ki sojo same pripravile. "Vsega tega gotovo ne bi bilo, če ne bi bilo pomoči Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta in njegove strokovnjakinje Mire Ivanovič, sicer šemiške rojakinje. Z njeno pomočjo smo dobili denar, da smo lahko opravili načrtovana dela. Razširila nam je tudi obzorje, saj nas je popeljala po Beli krajini, da smo spoznali, kako se drugi Belokranjci trudijo turistom predstaviti lepote naše dežele,” je zadovoljna Abščeva. Tudi k njim namreč prav po zaslugi Krupe in vrste drugih kraških pojavov, ki so jih povezali s kraško učno potjo, prihaja vse več gostov. Da pa bi jim lahko predstavili še zanimivost več, so se v Eko društvu odločili, da bodo spomladi pričeli čistiti razvaline gradu Krupa, še naprej pa bodo vestno vzdrževali poti ob reki in učno pot. M. B.-J. V Metliki je vedno več prekrškov Pred leti se je število prekrškarjev v metliški občini tako zmanjšalo, da samostojnega sodnika za prekrške niso več potrebovali - Zaradi državne meje spet več predlogov za kaznovanje METLIKA - TUkajšnji svetniki so na zadnji seji sprejeli sklep, da začne v Metliki čimprej z delom samostojni sodnik za prekrške, saj so za to izpolnjeni vsi pogoji. Pismo s prošnjo za samostojni organ, ki jo je podpisal metliški župan Slavko Dragovan, so iz Metlike poslali tudi na ministrstvo za pravosodje in republiški senat za prekrške. Metliška občina je do leta 1985 imela samostojnega sodnika za prekrške. Potem pa se je organ združil s črnomaljskim, saj ni bilo več toliko zadev, da bi bil dosežen normativ za samostojnega sodnika. Poleg tega je dotedanji sodnik za prekrške, ki je delal v Metliki, odšel na drugo delovno mesto, zamenjave zanj pa niso našli. Tako sta se sosednji občirii dogovorili, da bosta plačevali skupnega sodnika, v Metliki pa naj bi uradoval dvakrat na teden. Vendar se je z osamosvojitvijo Slovenije precej spremenilo, saj je metliška občina postala obmejna, s tem pa se je zelo povečalo število prekrškov. Razmeroma majhna metliška občina ima namreč kar 69 km meje s Hrvaško, od tega 20 km po Kolpi, ostalo pa po kopnem. V občini sta cestni in železniški mednarodni mejni prehod, na petih mestih pa dodatno nadzorujejo mejo, saj je prehod dovoljen le dvolastnikom zemlje in dnevnim delovnim migrantom. Nemoteno je mogoče državno mejo z osebnimi vozili prečkati še na sedmih mestih. Zaradi tega in zaradi gričevnatega in rahlo hri- DAN GASILCEV ČRNOMELJ - V nedeljo, 24. oktobra, bo na Begradovem parkirišču v Črnomlju dan gasilcev. Ob 9. uri bodo prikazali gasilske veščine, uro pozneje pa bo zbor vseh operativnih enot prostovoljnih gasilskih društev v črnomaljski občini, razglasitev rezultatov, ki so jih gasilci letos dosegli na tekmovanjih ter podelitev priznanj. Med prireditvijo si bo mogoče ogledati tudi gasilsko tehniko. bovitega sveta, kjer je nadzor državne meje težji, je možnosti za nelegalne prehode meje veliko, s tem pa seveda tudi za večje število prekrškov. Da je v metliški občini zares vedno več prekrškov, dokazujejo tudi podatki, saj je lani Postaja mejne policije podala 1.085 predlogov za kaznovanje, do konca letošnjega avgusta pa že 715. K * V Metliki so bili nekaj časa povsem brez sodnika za prekrške. Kot je pojasnil župan Dragovan, naj bi se preselil s Pungarta na Mestni trg, kjer so zanj uredili prostore. “Vztrajal sem, da sodnik podpiše z občino najemno pogodbo pred vselitvijo, a jo je vrnil in dejal, da odhaja doseže prebivalcev na skrajne jugu naše države. Tudi Mobitel- . se je hvalil, kako si s pticami d nebo, je s svojo reklamo pre J zavajal. Ptice namreč v teh vas so, Mobitelovega signala pa niti za vzorec. Starotrški zupn. Jože Pavlakovič je zato prculag : da bi v Mobitelu spremenilis J slogan, in sicer, da si z riUa delijo Kolpo, saj niso mobim telefoni ob Kolpi na najjužnejše, delu Slovenije prav nič manj ne kot ribe v mejni reki. . SMETI - Kokomunalciobgia ni črnomaljski ulici stresaj . smetarski avto kante s smet ^ tako rekoč zaprejo promet v sm • v katero se gibljejo. Kolon-a namreč za smetarji vije skoz' Črnomelj. Da vozniki, ki se J navadno še precej mudi, ob niso ravnodušni, je seveda raz Ijivo. Rešitev za to, da jim ne D naprej rasel pritisk, pa je s» ena: komunalci bodo očitn° ni rali začeti zbirati smeti ob g mestni ulici iz helikopterja. Semiške tropine GROZDJE - Saj je grdo zapj: sati, a gotovo drži, da sc Je . od semiških vinogradnikov, k' je 1. septembra usmilila toča, * tovo razveselil, ker jc na dr K koncu občine klestilo kot za ... Nadejal seje namreč, da se bo Tj znebil odvečnega grozdja, saj. bilo povpr; e,- o / , u ki s° raševanje tistih, -j, : njega, Po zakonito- -tržne logike kar precejšnje. ga zlomka! Povpraševanja j. rekoč ni bilo. Sedaj se tisti z g .j^ jem sprašujejo, ali imajo oni, ^ je potolklo vinograde, sc se zalogo. Šc bolj pa jih kljuje- agii niso inorda “potolčene! ^ drugače. A nevljudno bi bilo razmišljali na glas. PRAZNOVANJE - Sem'£3u bodo ob občinskerr^ pra vse: spravili “pod streho” Pri!jjStv0> zdravstvo, ekologijo, kmet J j„ kulturo, šport, pohodnis morda še kaj. Glede na , Ver bodo po dolgih letih Čez mesec praznovali občinski P. sj nik tudi sosedje Meth£‘ -jgf bodo - glede na to, da SO rjiiii že pozabili, kako izgledajo ‘ ,ri praznovanja - lanko o Gne naprej prišli nabirat pra izkušnje k Semičanom. DOLENJSKI LIST Št. 42 (2617), 21. oktobra [Drobne iz Kočevja POSLOVNA POTEZA ZA KOGA? - Na ponedeljskovi seji kočevskega občinskega sveta so svetniki domala brez razprave sprejeli vse točke dnevnega reda razen ene. Ker je vse potekalo kot po tekočem traku, bi bila seja neverjetno hitro končana, če ne bi dveh ur namenili prvi obravnavi izhodišč za programe turizma na Kočevskem. Poleg že tako veliko pripomb in predlogov se je še dodatno zataknilo ob predlogu predstavnikov SDS, naj bi sedež Centra za promocijo in razvoj turizma Kočevske in Turističnega društva Kočevje prenesli na lokacijo ho-tela Valentin. Janez Žlindra in Zdravko Janeš sta vztrajala, da je treba to točko izvzeti iz dvofaznega srejemanja programa, češ da Sre ža čisto poslovno in ne programsko zadevo, in da bi se preveč zamudilo, če bi se čakalo, da bo program sprejet. Župan Veber in podžupan Janez Černač sta kot predlagatelja izhodišč vztrajala pri Prvotnem predlogu, ki so ga s sprejemom izhodišč v prvi obravnavi potrdili tudi svetniki. Nihče izmed svetnikov se sicer vprašal ni naglas, se pa je verjetno potihem, za koga bi bila dobra poslovna Poteza predlog obeh svetnikov, ki sta zaposlena v Mercator - Kmetijskem gospodarstu Kočevje -lastniku hotela Valentin?! SAMO NA KOČEVSKEM! -Kočevska je bila zaradi svoje zgodovine od nekdaj posebnost, ■n čeprav se danes na vse pretege trudijo, da bi prišli v slovenski Ptnstor kot enakovredni ostalim Področjem, od časa do časa ne morejo iz svoje kože. Še posebno P?so tradiciji zavezani na nekda-nlfm zaprtem območju kočevske občine, v Kočevski Reki. Kje v 'oveniji bi se namreč še lahko zgodilo, da bi bil slavnostni go-ornik ob 100-letnici šole pred-avnik ministrstva za obrambo?! Razstava ensvet-a KOČEVJE - V ponedeljek v prostorih Energetske sve-ovalne pisarne v Kočevju odpr-1 razstavo “Izbira kotla central-nega ogrevanja, gorilnika in j^tojriatike za stariovanjsko tso . Razstavo so pripravili ob , nu vseživljenskega učenja in 0 na ogled do vključno sobote. Izteki zobotrebci NagRAJENC1 - Naziva čast-8*,občana v Ribnici letos niso ta je, t-.So pa na zadnji seji sve-obč ■*' dobitnike vseh ostalih . /tinskih priznanj. Na prošnjo Pana Jožeta Tanka z zadnje niih SVcta mlcn dobitnikov letoš-n priznanj pred podelitvijo na 0L.lsnji slavnostni akademiji ob ra/Llr?p.Kem prazniku ne bomo pre ■' Morda samo namig! Po ne,Verj?nju izraženih dvomov lok ater'*1 svetnikov, ali je po od-na u to sploh možno, je letos med tofftumi tudi eno podjetje! In l(j e Katerokoli, ampak podjetje, os. ime pQ nekdanjem ribni-vi gigantu! jJKAR NA SEJI SVETA - Za tehnikn3 Griču ie že opravljen ni d t Prevzem, žal pa igrišče še da (? . an°. Ker vaščani želijo, vili { ?a* najnujnejša dela opra-Sc 'etos, je občinski svetnik vaš£J.arn'n Henigman - tudi sam ta un biriča - na zadnji seji sve-a..„ ooravnavi rebalansa občin-se>- Pr°računa predlagal, da bi Č3-. SOtovil denar tudi za dokon-bi) 'grišča. Župan predlogu ni Grič ■*.en> na srečo vaščanov skem*’ I311 v ribniškem občin-jCV|Ip sy°tu tudi predstavnik kra-na „ . upnosti, tako da so se kar rili d'-' -^'fsKega sveta dogovo-nje’d ai*lm b° denar za dokonča-n°st c! zagotovila krajevna skup-" krajani morajo samo podati Pisrtii eno vlogo! Kostelski rižni NjgS?ŽIVLJENJSKO UČE-sken. v okviru tedna vseživljenj-°ktobU ja jutri, v petek, 22. v pa . ra-pb 17. uri v osnovni šoli Pobp' najPrej predavanje Nataše 8°snifi* 'Z Ministrstva za malo Še a[stvo in turizem, nato pa rti(>ei'Sc Novak iz Centra za pro-Hi b(;lurizma. Ob tej priložno-'zbr-in , Kostclci predstavili tudi te^n,6 ostelske jedi in pijače ter Pa j,P e zanje. Osnovna šola Fara staVo v solski avli pripravila raz-lastn. n‘! *cmo “Turizmu pomaga tov. ONAJLEPŠE-Ka-vr-itcrih )ve .'evtztja je posnela vse ,astnj|Z.,rorna okolico hiš, katc ^Kitin SO se prijavili za letošnje stavb va"je ° urejenosti okolice Vanje' vrtovi, zajeti v tekmo-že), ’ s° Jueli fotografirani. Kdor b°dof | iVo naročiti, da bo v todn e lahko tudi sam uspešno lahk0?‘ na takih tekmovanjih, Ipon- 0 stori pri Turistično-ent društvu Kostel. MM I z M A Š V H O 3 Č IH 100-LETNICA SOLE V KOČEVSKI REKI Tako ali drugače povezana z vojsko Na nekdanjem zaprtem območju proslavili častitljiv jubilej tamkajšnje šole - Razočarani nad iztrženim - Slavnostni govornik državni sekretar Miroslav Terbovc KOČEVSKA REKA - S priložnostnim kulturnim programom učencev podružnične šole OS Ob Rinži v Kočevski Reki so petek na nekdanjem zaprtem območju kočevske občine proslavili 100-letnico tamkajšnje šole. Slavnostni govornik je bil državni sekretar z ministrstva za obrambo Miroslav Terbovc. Zgodovino šole je predstavil ravnatelj OS Ob Rinži Peter Sobar. Poudaril je, da je njihova podružnica v Kočevski Reki že tretja šola, ki slavi stoletnico, in da so zato verjetno v Sloveniji edina šola s toliko in tako starimi objekti. Zato se srečujejo s številnimi težavami in je šola v Kočevski Reki za izvajanje sodobnega pouka že premajhna. Obiskuje jo 57 učencev, med katerimi je kat1 40 vozačev, v oddelek podaljšanega bivanja pa imajo vključenih 19 učencev. Njihovi največji težavi sta, ker začenjajo s poukom že ob 7.15 in nimajo telovadnice, zato lahko izvajajo pouk telesne vzgoje le na prostem, če jim vreme to dopušča. Pred proslavitvijo jubileja so zamenjali 9 oken na pročelju stavbe šole, prebelili šolske prostore in zamenjali šolsko pohištvo v enem od štirih razredov. Po milijon tolarjev za to sta prispevali kočevska občina in podjetje Snežnik, 600 tisoč pa je primaknila OŠ Ob Rinži. Postavitev nove lesene ograje pred šolo jim je omogočila krajevna skupnost Kočevska Re- EVROPSKI DAN OBČINE KOSTEL FARA - V sklopu posvetov “Evropski dan občine”, ki jih organizira Vitra iz Cerknice v sodelovanju z lokalnimi partnerskimi organizacijami v okviru projekta “Spoznavajmo konkretne oblike komunikacije” v šestih dolenjskih in notranjskih občinah, bo jutri Evropski dan občine Kostel. Tema posveta bo “Trženje slovenskega turizma v EU - lokalna turistična ponudba v nacionalni strategiji’? Posvet se bo pričel ob 17. uri v OŠ Fara. Poleg vabljenih delavcev s področja turizma bodo na njem sodelovali: Nataša Pobega z ministrstva za malo gospodarstvo in turizgm, Miša Novak iz Centra za promocijo turizma, Stanko Nikolič iz TŠD Kostel in župan Kostela Valentin Južnič. Poplava v Pinusovi drevesnici Pri sanaciji naj bi pomagala Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS in občina Kočevje KOČEVJE - V biološki drevesnici Pinus v Kočevju, ki se ponaša s svetovno blagovno znamko De-meter, je deževje pretekli teden povzročilo pravo razdejanje. Sredi drevesnice je namreč začela bruhati voda, ki je v strugi tekla Prihodnjih 10 let ne bodo zaposlovali Problem vzgojiteljskega kadra KOČEVJE - V kočevskem vrtcu že več let pazijo na to, da ne bi imeli presežkov delavcev. Odkar so zvedeli za uvedbo devetletke, ki bo pomenila, da bodo izgubili otroke od 6. do 7. leta, vzgojiteljskega kadra niso zaposlovali. Problem pa je, kot pravi ravnateljica vrtca Marija Ana Ačimovič, da pedagoškega kadra ne nameravajo na novo zaposlovati vsaj še do leta 2008. V vseh petih enotah kočevskega vrtca trenutno dela 26 vzgojiteljic in 28 pomočnic. “Vzgojiteljski kader je mlad in sedanje stanje kaže, da se bosta v naslednjih desetih letih upokojili le 2 vzgojiteljici, 3 pomočnice in, gledano z vidika vseh trenutno 81 zaposlenih delavcev vrtca, 2 tehnična delavca,” praviAči-movičeva. Če se ob uvedbi devetletke ne bo bistveno zmanjšal vpis otrok v vrtec, kar je v prvi vrsti odvisno, kot pravi Ačimovičeva, od števila rojstev, do presežkov pri vzgojiteljicah ne bo prišlo. Kljub temu pa vse do leta 2008 pedagoškega kadra ne bodo zaposlovali za nedoločen čas. S tem pa se odpira problem, kot pravi Ačimovičeva, kam z vzgojiteljskim kadrom. Srednjo in višjo vzgojiteljsko šolo namreč obiskuje ali pa je šolanje že končalo skupno 19 vzgojiteljic iz kočevske občine, kar pomeni, da se bo velika brez-poselnost v občini še povečala. V vrtcu imajo sedaj zaposlene vzgojiteljice s 5-letnb in 4-letno vzgojiteljsko šolo, 6 vzgojiteljic ima višjo in ena tudi že visoko vzgojiteljsko šolo. M. L.-S. E ka, vendar pa je vse to, kot je povedala vodja šole Danica Križ, še daleč ne krije vseh njihovih potreb. Zamenjati bi namreč morali vse stavbno pohištvo, saj je staro toliko kot sama šola, pohištvo tudi v preostalih razredih in pode. Ker niso dobili nobenih novih učil, so razočarani, da so ob tako častitljivi obletnici “tako malo iztržili". Ni jim uspelo niti, kot je povedala Križeva, da bi pričetek pouka, kije vezan na prevoz otrok v šolo, premaknili na kasnejšo uro; fako ostajajo edina šola v Sloveniji, ki začenja redni pouk od 7.15. Obstoj šole v Kočevski Reki je sekretar Terbovc označil kot pomemben prispevek h krepitvi nacionalne samozavesti. Poudaril je, da je bil del njene zgodovine tako ali drugače povezan z vojsko in da vsaj del te zgodovine tudi ni bil prijeten. M. LESKOVŠEK-SVETE ZGLEDNO SODELOVANJE - Državni sekretar Miroslav Terbovc je poudaril, da je kljub morda slabim spominom danes sodelovanje s slovensko vojsko na nekdanjem zaprtem območju kočevske občine zgledno. (Foto: M. L.-S.) PARSKO PRVENSTVO VBRIDGEU KOČEVJE - V počastitev 30. obletnice delovanja organizira Bridge klub Kočevje v soboto parsko prvenstvo Kočevja v bridgeu za letošnje leto. Tekmovanje bo potekalo v brunarici v Dolgi vasi. Prijavnina znaša 500 tolarjev, prijave pa bodo zbirali do pričetka tekmovanja, do 14. ure. Turnir se bo zaključil ob 17. uri, ko bodo podelili priznanja in nagrade. RALLY KLUBA MANAGERJEV KOČEVJE - V soboto bo na relaciji Ljubljana-Kočevje-Frata-Baza 20 potekal 5. turistični rally kluba managerjev Ljubljana. Sodelovalo bo preko 70 posadk. Cilj I. etape rallyja s časovno kontrolo in spretnostno vožnjo bo na kompleksu podjetja Avto Kočevje v Kočevju. AMD Avto Kočevje in podjetje Avto Kočevje zato v ta namen pripravljata prireditev, ki se bo pričela že ob 8. in zaključila ob 14. uri. Pomoč za odvisnike in starše V Kočevju so ustanovili skupino za preprečevanje zlorabe drog - Preventiva in konkretne oblike pomoči - Ob Tednu otroka pričeli z delovanjem proti izhodu in nosila vse pred seboj. Pri tem so bile najbolj ogrožene gozdne sadike, od 70 do 100 tisoč kosov smrek, bukev, jesena in javorja je hudournik odnesel proti Rinži. Voda ni prizanesla tudi sadikam iz projekta starih sort sadja na Kočevskem in pri vhodu v drevesnico je bilo pod vodo okrog šest tisoč trajnic. Škodo so utrpeli skoraj vsi drugi nasadi na površini šestih hektarjev, ki so v lasti drevesnice Pinus. “Poplave so doslej dvakrat letno ogrožale delo v drevesnici, a smo škodo le zmogli odpraviti. Ob večjih nalivih se sredi parcele odpre bruhalnik, vanj pa se bržkone zlivajo vode s hriba Stojna. Najbolj me skrbi bližnji odpad, saj je bruhalnik le tri metre od “skladišča” pločevine. Tako voda čez drevesnico proti Rinži odnaša oljne madeže, ki so velika nevarnost tudi za bližnje zajetje pitne vode v Slovenski vasi”, je povedala Ljuba Turk Šega, lastnica drevesnice Pinus. Boji se, da ji bodo poplave ogrozile delo, saj je proizvodnja zelo rizična, ker so rastline večkrat na leto poplavljene. Kot nosilka svetovne blagovne znamke in biološkega načina kmetovanja si prizadeva za stoodstotno neoporečnost sadik, zato bo nemudoma zaprosila za pomoč tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Kot je že znano, je ta lastnik skoraj vseh kmetijskih površin na Kočevskem, drevesnico pa ima v najemu. Več razumevanja pričakuje tudi od občine, saj sama ne bo mogla zagotoviti denarja za polno sanacijo številnih bruhalni-kov vode. MG. DEJAVNI RIBNIŠKI ŠTUDENTJE RIBNICA - Odkar je občina prisluhnila članom ribniškega študentskega kluba in jim dala v najem brezplačne prostore na Knafljevem trgu, so se izboljšale razmere za delo več kot 120 visoko-šolcev. V okviru kluba deluje več komisij, največ zanimanja je za druženje pri glasbi, izobraževanju in tečajih. Ob sejmu suhe robe in lončarstva so pripravili odmevni ulični teater in mladinski festival, red kratkim pa še dobro obiskan oncert Erika Šulerja iz Kočevja in Marjane Benčina iz Ribnice. S prireditvami si želijo še bolj obdržati stik z domačim krajem, denar, ki ga zberejo na dobrodelnih koncertih, pa bodo namenili za financiranje nekaterih projektov. KOČEVJE - “Ankete, ki smo jih opravili med učenci kočevskih osnovnih in srednjih šol, kažejo, daje problem drog v Kočevju dovolj pereč, da zahteva reševanje,” pravi Dora Majerle, kjje bila pobudnik junija letos v Kočevju ustanovljene Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zlorabe drog (L.A.S.). Po štirih pripravljalnih sestankih predstavnikov šolstva, zdravstva, centra za socialno delo, policije in kočevske občine je skupina, ki sojo ustanovili v okviru republiškega programa boja proti drogam, ob tednu otroka pričela s svojim delom. S predavanji o drogah, alkoholu in cigaretah v okviru šolskih naravoslovnih dnevov je v Kočevju že pred leti pričel specialist šolske medicine dr. Bojan Štefančič. Njegovo delo je pred dobrimi tremi leti prevzela Dora Majerle. Z anketami, ki jih je opravila med učenci, je storila prvi korak k zaznavanju celovitosti problema, saj DOBRODELNA PRIREDITEV ZA PETRA OPEKO VELIKE LAŠČE - V petek, 29. oktobra, bo v župnijski cerkvi v Velikih Laščah dobrodelna prireditev za Petra Opeko in njegovo Slovensko vas na Madagaskarju. Po maši ob 19. uri, ki jo bo daroval slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Franc Rode s somaševanjem dekanijskih duhovnikov in misionarjev, ki so trenutno doma v Sloveniji, bo ob 20. uri koncert. Nastopili bodo: vokalna skupina Pinochio, citrar Miha Dolžan s pevko Jožico Kališnik, pevski zbor iz Begunj pri Cerknici, skupina Ze-Ze Rakato z Madagaskarja, pevec Alberto Gregorič in godalni kvartet glasbene šole Ribnica. Program bosta povezovala radijska in televizijska voditeljica Ida Baš in narodni voditelj za misijone Jože Planinšek. Med koncertom bodo preko Radia Slovenija s Petrom Opeko skušali vzpostaviti neposreden telefonski pogovor. so prav njene ankete služile kot izhodišče in povezovalni dejavnik vseh. ki so se v okviru svojega dela do tedaj bolj ali manj ločeno srečevali s problematiko drog. “L.A.S. povezuje vse službe, ki se tako ali drugače ukvarjajo tudi s problemom narkomanije. Skupaj smo pripravili program dela, ki poleg široko zastavljene preventive vključuje tudi konkretne oblike Dora Majerle pomoči,” pravi Majerletova, ki je kot ena najzaslužnejših za ustanovitev skupine tudi njena predsednica. Skupina je pričela delo z odprtjem telefonske številke 851 - 060, na kateri bodo dežurni strokovni delavci dosegljivi vsak petek med 13. in 14. uro. “Klic je anonimen, pokličejo pa nas lahko mladi, ki imajo težave z mamili, njihovi prijatelji, ki bi jim radi pomagali, starši odvisnikov ali kdorkoli drug, ki želi nasvet ali pomoč v zvezi z mamili,” pravi Majerletova. Poleg navodil, kako ravnati, in napotkov, na koga se obrniti, bodo po potrebi nudili tudi individualno pomoč posebej za problem narkomanije usposobljenih strokovnjakov. Organizirali bodo tudi predavanja v okviru naravoslovnih dni za učence 7. razredov, pogovore z učenci 8. razredov in predavanja za dijake 2. in 3. letnika gimnazije ter vse štiri letnike srednje šole. Ob biltenu, v katerem bo predstavljena problematika drog v Kočevju in možnosti za reševanje ter preprečevanje, pa bodo posebej organizirali tudi predavanja za starše in učitelje. M. L.-S. PROFESIONALNI ŽUPAN SODRAŽICA - Potem ko je maja Anton Zakrajšek v Velikih Laščah prevzel županovanje profesionalno, je po njegovi poti nadaljevat tudi Andrej Pogorelc, župan nove občine Sodražica. Čeprav gre za lokalno skupnost z več kot dva tisoč prebivalci, pa so njene naloge in obveze ravno tako pomembne kot v srednje veliki slovenski občini. Župan in občinska uprava si prizadevata popraviti nekatere napake iz preteklosti, ko ni bilo dovolj denarja za razvoj manjših krajevnih skupnosti. Letošnji proračun je namenjen za najbolj “vidne” naložbe: za urejanje cest, izgradnjo vodovoda visoka cpna Sodražica in mostu pred naseljem Globel. Novi prostori Univoxa Možnost za širitev dejavnosti - Ttidi lokalna TV KOČEVJE - Kočevski radio Univox, ki je februarja letos obhajal 5-letnico oddajanja, je v petek svečano odprl svoje nove prostore v Rožni ulici 39. S preselitvijo v prostore GG Grča so pridobili dvainpolkrat večje prostore, kot sojih imeli v stavbi Zavoda za gozdove. “Že lani spomladi smo vložili prošnjo za 4 nove frekvence, potegujemo pa se tudi, da bi povečali moč oddajnika,” pravi Novak. Tako bi slišnost razširili na območje vse do Ljubljane pa tudi v Osilnico, Poljansko dolino in Kostel, kjer je sedaj slabša, hkrati pa bi tudi na obstoječem območju pokrivanja poslušalcem omogočili boljši sprejem. “To pa je tudi največ, kar si kot radijska hiša želimo doseči,” pravi Novak. 40 odst. zahtevanega govornega programa z lokalno vsebino za 12 ur oddajanja - oddajajo od 8. do 20. ure in ob petkih od 8. do 22. ure -so dosegali že dalj časa, zato so si lani v jeseni pri svetu za radiodifuzijo brez težav pridobili status nekomercialnega radia. “Kolikor nam je znano, je nekomercialna radijska hiša, ki je v zasebnih rokah, poleg nas v vsej Sloveniji samo še ena,” pravi Novak in dodaja, da zaradi tega Uroš Novak še nimajo nobenih ugodnosti, upajo pa, da bodo imeli vsaj prednost pri podelitvi novih frekvenc. “Že od vsega začetka smo veliko investirali v program in novi prostori, ki smo jih začeli urejati že pred dvema letoma, so največja pridobitev prav za program,” pravi Novak. Ob najsodobnejši tehnologiji, s katero bodo nove prostore opremili, jim bodo omogočili, da bodo lahko prihodnje leto prešli na 24-urno oddajanje, dva večja produkcijska prostora pa jim bosta omogočila tudi razširitev dejavnosti, med drugim pa bodo spremenili tudi sobo za dopisništvo nacionalne TV. M. LESKOVŠEK-SVETE *...................... M Trebanjske iveri OSTARELI PREVEČ JEZIČNI? - Napake, večje ali manjše, se lahko pripetijo vsakomur, včasih jih priznajo celo t.i. nezmotljivi. Moteče pa postanejo “napake”, ki to niso, ali ko prizadeti dobi občutek, da gre za nekakšno ozadje. Tako je z verno ženico, kije trebanjski Karitas ni povabil na srečanje ostarelih. Zenica je razočarana povedala, da se ji zdi, da gre za zavestno storjeno napako in da je niso povabili, ker je že večkrat povedala komu iz lokalne katoliške provenience kaj preveč odkrito. V mednarodnem letu ostarelih bo gospa postala še bolj jezična... KAPELICA - Kolegica je že objavila sliko propadajoče kapelice v Trebnjem, da bi pospešila njeno obnovo, a se ni nič premaknilo. Zvedeli smo, da naj bi se obnove te kapelice, za katero je dolga leta vzorno skrbela gospa Špringerjeva, že pred dvema mesecema lotili trebanjski skavti. Zakaj tega niso storili, vedo najbolje tisti, ki so obnovo obljubili-; SLEPIČ - Na sobotni otvoritvi Steklasove pohodne poti smo presenečeni in pretreseni zvedeli, da ni predsednika Turističnega društva Šentrupert, Bojana Brezovarja, ker je omahnil pod nožem. K sreči le kirurškim, kajti v novomeški bolnišnici so mu operirali slepiča. Težave z Bojanovim slepičem so se pričele kmalu p° tistem, ko mu je pri obiranju jabolk na Homu pri Šentjanžu predsednik države povedal, da ne bo mogel priti na pohod. Bojanu je bilo očitno hudo, ker je Kučan odpovedal udeležbo, saj je na poletnem “poskusnem” pohodu obljubil, da bo spet prišel, ko bo uradna otvoritev. Brezovarja so potem začeli nažirati razni tipi, Ki nimajo kaj drugega početi ko razmišljati, kako po najbljižji po 1 iz kopalnice v spalnico in obratno... Sevniški paberki V- ........... — ' Nesporazumi in spopadi o turizmu *. Po mnenju pomladnih občinskih svetnikov lokalne turistične organizacije (LTO) kot javnega zavoda Trebnje (še) ne potrebuje - Kontroverzni nastopi svetnikov TREBNJE - Odlok o ustanovitvi lokalne turistične organizacije kot javnega zavoda 'Turistični zavod Trebnje” je na zadnji seji trebanjskega občinskega sveta po žolčni razpravi omahnil že na prvi obravnavi. Nič posebej hudega ni, če se lokalni politiki ne morejo dogovoriti o nekem dokumentu. Precej nenavadno pa je, če listino, konkretno, kot to velja za omenjeni osnutek odloka, zavrnejo ravno svetniki, ki so ga poprej ponudili občinskemu svetu v sprejem! ŠTIRJE TABORI PD LISCA - Okrog 150planincev PD Lisce Sevnica se je udeležilo letošnjih štirih taborov. Držimo pesti, da planinska volja, ki so jo v najmlajših šele prebujali na cicitaboru 14 družin s 55 udeleženci na Koroškem, ne bi usahnila! Potem ne bo več dvomov, kakršen se je porodil ob izredno majhnem številu prijavljenih za tabor osnovnošolcev v Lepeni, saj se ga je udeležilo le 17 ljudi. V Tatre je krenilo 20 dijakov in članov mladinskega odseka PD, na planinski tabor Severna Evropa pa 30 članov kluba vodnikov. Nepozabna doživetja, ki so jih z diapozitivi in videoposnetki predstavili pretekli petek v Tončkovem domu na Lisci (na posnetku), so lahko pravi magnet, za tiste, ki se bodo pridružili planincem oz. gornikom, kot bi jih radi nekateri prekrstili. (Foto: P. P.) To se je zgodilo, ko je 11 pomladnih svetnikov ob nasprotovanju 9 kolegov (LDS, ZLSD, DeSUS) izglasovalo zavrnitev odloka. Tak razvoj dogodkov je naznanil svetnik Franc Hribar (SDS), ki je vztrajal, da je treba ta osnutek zavreči in ga ponovno vrniti v ob-ravrtavo odboru za gospodarstvo, taistemu organu, ki mu predseduje Hribar, in daje zrel za nadaljnjo obravnavo. Kaj se je zgodilo in napletlo v svetnikovih sivih celicah v dobrem tednu od seje odbora do seje občinskega sveta, ni znano. S Hribarjem, kije imel pomisleke, da je dejavnost LTO kot zavoda zastavljena preveč široko, je moč soglašati, saj naj bi se ukvarjal ne le z izdajanjem knjig in časopisov, pač pa tudi z distribuci- jo filmov in videofilmov... Zupan Ciril Metod Pungartnik je predlagal, naj bi osnutek dali v najmanj enomesečno obravnavo, tudi gostincem in vsem, ki se ukvarjajo in lahko prispevajo k hitrejšemu razvoju turizma v občini. Opozoril pa je, da če tega ne ustanovijo, občina ne more konkurirati za namenska državna sredstva za pospeševanje turizma. Občinska uprava je v finančnem planu za prvo leto delovanja LTO predvidela 5.620.000 tolarjev, polovico tega naj bi po besedah Branke Kržič sprva krili iz občinskega proračuna, pozneje pa naj bi se obremenitev že tako obubožane občinske malhe zmanjšala še za petino. Od tega naj bi L300.000 tolarjev porabili za delovanje Jesensko srečanje v Tržišču V soboto, 6. novembra, bo iz Ljubljane pripeljal tudi muzejski vlak - Ob mednarodnem letu starejših ugodnosti za upokojence POMOČ RKS DOMU STAREJŠIH OBČANOV TREBNJE^ Generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič je s sodelavci v ponedeljek pripeljal Domu starejših občanov Trebnje pomoč v vrednosti okrog 800.000 tolarjev. Povedal je, da so se za pomoč odločili na pobudo trebanjskega poslanca dr. Franca Žnidaršiča (DeSUS), ki se je poleg župana Cirila Pungartnika udeležil krajše slovesnosti. Direktorica doma Majda Ivanov se je zahvalila za tokratno pomoč RKS (invalidski voziček, servirna mizica, rjuhe, plenice...). Znova je poudarila, da so hvaležni za vsakršno pomoč v domu, ki še zdaleč ne dobi vsega od države, kot številni zmotno mislijo. V domu je 113 oskrbovancev (45 je domačinov), za katere skrbi 30 zaposlenih. (Foto: P. Perc) TRŽIŠČE - Pred leti zelo dobro obiskana in s pestro vsebino obogatena Jesenska srečanja v Tržišču bodo v novejši preobleki po daljšem premoru spet oživela. Za to imata zasluge društvo Zagon Tržišče in njegov predsednik Stanko Lazar, kar je spet spodbudilo in povezalo tržiško krajevno skupnost in šolo pa tudi sevniško turistično društvo in zvezo kulturnih društev z namenom, da bi bilo na obnovljenem Jesenskem srečanju v Tržišču v soboto, 6. novembra, lepo vsem obiskovalcem, zlasti pa okrog 400 popotnikom, kolikor naj bi jih pripotovalo z muzejskim vlakom Slovenskih železnic iz Ljubljane. Vlak bo krenil na pot iz Ljubljane okrog 8. ure; v Sevnico naj bi prispel ob 9.30, v Tržišče pa ob Nočejo postati tovarne pijancev V akciji Dobre gostilne ob 30-letnici radia Sevnica sodelovalo 39 gostišč v Posavju, na Dolenjskem in Štajerskem - Bogata gostinska ponudba - Zaključek pri TVeh lučkah na Sremiču 11. uri. Organizatorji pričakujejo, da bo med potniki muzejskega vlaka veliko upokojencev, saj so ob letošnjem mednarodnem letu starejših povabili na Jesensko srečanje številna društva upokojencev v Sloveniji. Tudi zato so ob razumevanju vodstva Slovenskih železnic lahko pripravili cenovno zelo ugoden paket, saj bo vsak potnik muzejskega vlaka za 4.000 tolarjev dobil še spominsko pollitrsko steklenico z vinom, za kosilo pečenico, klobaso ali rebrca z zeljem. Z avtobusom se bodo potniki muzejskega vlaka lahko popeljali na Malkovec, kjer jih bodo gostoljubni domačini pogostili z moštom, cvičkom in prigrizkom. Seveda bodo obiskovalce Jesenskega srečanja v Tržišču presenetili še z nekaterimi zabavnimi zanimivostmi, tako da nikomur ne bo dolgčas. Rezervacije za muzejski vlak sprejema Društvo Zagon tudi po telefonu 0608/80-167. P. P. SEVNICA - Akcija Dobre gostilne, ki stajo ob 30-letnici radia Sevnica zasnovala direktor sevniškega radia Rado Mlakar in “oče” malo poduhovljene EPP oddaje - radijskega bazarja Sinjo Jezernik, znan kot organizator velikih zabavno-glasbenih prireditev, ni imela namena proglasiti zmagovalca akcije, kajti za kaj takega terenska ekipa radijcev, kot so samokritično priznali, pač ni kvalificirana. Je pa v trinajstih oddajah, ki so se zvrstile v treh mesecih, ponudila priložnost gostincem, da predstavijo svojo ponudbo, da povedo tudi kakšno prigodo in zanimivost o kraju, poslušalcem pa tudi možnost, da glasujejo za svojo “naj” gostilno in si morebiti prislužijo še celo nagrado. Zanimivo je, da so bili nagraje- -marveč prijetno okolje, kjer lah- ni poslušalci na zaključni prireditvi akcije v-gostišču Tri lučke na Sremiču nad Krškim, kjer je zaželela sevniškim radijcem veliko uspehov tudi v naslednjih letih direktorica hotela Sremič Krško Mojca Dostal, številnejši kot pa povabljeni gostinci. V imenu teh pa se je sevniške mu radiu zahvalil za hvalevredno akcijo Jože Te-raž iz stare trške gostilne Vrtov-šek v Sevnici in izrazil prepričanje, da so njihovi gostje že lahko spoznali, da niso in nočejo postati “tovarne za ustvarjanje pijancev”, BOŽIČEVA SPET RAVNATELJICA VRTCA SEVNICA - Župan Kristijan Janc se je sestal z ravnateljico vrtca Ciciban, Danico Božič, ki ji je kolektiv ob ponovni kandidaturi za nov mandat izrekel polno podporo. Pogovarjala sta se o razvojnih možnostih vrtca, tudi v luči načrtovane prestavitve vrtca pri osnovni šoli Sava Kladnika, kjer naj bi z nadzidavo pridobili prostore za enoizmenski pouk. ko dobijo ljudje tudi kaj dobrega za pod zob in za žejo. Med obiski 39 gostišč so radijci spoznali tudi številne dobrote domače kuhinje in vrhunsko ponudbo različnih jedi slovenske in kuhinj drugih narodov. Prijetno presenečeni so bili nad prijaznostjo osebja, urejenostjo gostišč pa tudi nad ponudbo odličnih vin. Gostinci so radijce prepričali, da znajo in zmorejo ponuditi gostom skoraj vse, kar si zaželijo. Mnogi gostitelji se ponašajo z dolgoletno tradicijo gostiln, na katero so ponosni in jo še nadgrajujejo. V akciji so spoznali tudi kar 470 let staro gostilno Krulc na Mostecu pri Dobovi. Rado Mlakar “Naravne danosti naše pokrajine so omogočile, da je v teh krajih bogata gostinska ponudba, ki lahko zadovolji še tako zahtevnega gosta. Gostinci so hkrati ambasadorji turizma, saj si s trdim delom po svojih najboljših močeh prizadevajo tudi predstaviti svoje kraje in gostom ponuditi še kaj več kot zgolj dobre jedi in pijače,” je povedal direktor sevniškega radia, Rado Mlakar. P. P. RAČUNALNIŠKO OPISMENJEVANJE NA SEVNIŠKI ŠOLI SEVNICA - Tukajšnja osnovna šola Sava Kladnika bo v petek, 22. oktobra, v okviru kongresa Ro programa Računalniško opismenjevanje tudi širši javnosti predstavila uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije pri poučevanju in učenju na šoli. Predstavili bodo dosežke šestletnega programa Računalniško opismenjevanje, dejavnosti in vlogo šole v programu Ro in razstavo izdelkov, narejenih z uporabo računalniške tehnologije. Dan Ro za širšo javnost na OS Sava Kladnika bo imel isto vsebino in enak spored kot predstavitev za ožjo strokovno javnost dan poprej. Pričel se bo že ob pol osmih zjutraj z didaktičnimi računalniškimi programi za pouk zgodovine in zemljepisa ter za malo šolo, popoldne bo predvsem namenjeno predstavitvi učenja na daljavo in bližino pri pouku angleškega pouka ter za okroglo mizo o računalniškem opismenjevanju. SOLA NA TELCAH NAPRODAJ SEVNICA - Lepo ohranjeno in obnovljeno staro šolo na Telčah, v kateri je že potekala proizvodnja konfekcije, bo sevniška občina oddala v najem ali prodala. Stavbo s pripadajočim zemljiščem (travnik 1.799 m2 in njiva 555 m2) bi prodali že za 42,3 milijona tolarjev, najemnino za poslovni prostor cenijo na okrog 267.000 tolarjev in za stanovanje okrog 6.500 tolarjev. Pisne ponudbe bodo na občini sprejemali do 6. novembra. TlC-a, ostalo pa za plačo vodje LTO oz. direktorja in materialne stroške delovanja. LTO naj bi pripravljala, proučevala, koordinirala in izvajala-turistične in druge projekte. Zagotovili naj bi smotrnejšo porabo in nadzor nad finančnimi sredstvi, kijih občinski proračun namenja razvoju turizma. Zdaj je ta denar razpršen v proračunskih postavkah: kultura, šport, zdravstvo, kmetijstvo, razvojni programi, cestno in komunalno gospodarstvo ter varstvo okolja, stanovanjsko gospodarstvo, urejanje prostora in druge javne potrebe. Svetnik Peter Frelih (LDS) je menil, da bi morala biti LTO pro-fitabilna, ne pa javni zavod. Po številnih pripombah, zlasti pomladnih svetnikov na osnutek odloka, je Franc Bartolj (Neodvisna gospodarska lista) dejal: “Imam občutek, da se sploh ne razumemo, kot da eden govori francosko, drugi kitajsko! To je le osnutek, iz tega pa lahko nastane dober predlog.” Toda to je bil bolj glas vpijočega v puščavi, prav tako tudi opozorilo župana in drugih Občinarjev, da zavrnitev osnutka odloka v prvi obravnavi proceduralno pomeni popolno blokado, saj bi bilo potrebno pripraviti povsem nov dokument. In ker občinska uprava tega po mnenju pomladnikov očitno ne zna, je vprašanje, ali ga bodo zdaj pripravili oni? R P. MODNA REVIJA KOPITARNE -Najstarejše sevniško podjetje Kopitarna, d.d., je svojim poslovnim partnerjem in prijateljem predstavilo nove kolekcije obutve za pomlad-poletje 2000. Modno revijo obutve je vodila Mateja Kisovec, miss Ona '99, ki je na koncu tudi sama nastopila kot manekenka (na posnetku). Direktor Kopitarne Marjan Kurnik je omenil, da podjetje z 257 zaposlenimi v zadnjih petih letih uspešno posluje. Letos naj bi ustvarili za okrog 14 milijonov mark celotnega prihodka, dobička pa pričakujejo od 15 do 20 milijonov tolarjev. (Foto: P. P.) KONCERT GLASBENE ŠOLE SEVNICA SEVNICA - Z novim šolskim letom je postala sevniška glasbena šola samostojna. Poprej je delovala pod okriljem sevniške osnovne šole. V petek, 22. oktobra, ob 19. uri šola vabi na koncert v svojo dvorano, Cesta na grad 22. RAZKOPANA PRVOMAJSKA ULICA - Predvidoma vse do srede decembra naj bi bila takole razkopana Prvomajska ulica v naselju pri sevniški Kopitarni. Delavci sevniške Komunale bodo v tem času zamenjali okrog 700 m zaradi vsebnosti rakotvornega azbesta za zdravje oporečnih salonitnih cevi mestnega vodovoda in vse priključke, zato bo oskrba s pitno vodo še motena. Sevniška občina bo ob tem uredila pločnik in javno razsvetljavo, Telekom in Elektro Krško pa položila v jarke svoje cevovode, da ne bi bilo treba ob polaganju kablov v prihodnosti še večkrat prekopavati ulice. Naložba naj bi veljala okrog 33 milijonov tolarjev, zvečine pa je pokrita iz nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. (Foto: P. P) ZAČIMBE - Lanski zmagovalec sevniške golažiade Lojze Jazbec je letos ubral napačno ta* tiko pri mešanju golaža, še bolj pa verjetno pri dodajanju začim ■ Ker si že dolga leta služi kru pretežno s podjetjem za Pre8lev dovanje in čiščenje kanalizacija ^ Nemčiji, čeprav je pred leti usta^ novil firmo Rohr blitz še v Sevn -ci, je verjetno pri letošnjem kn hanju golaža prevladal nerns ostri okus nad mehkejšim slov5 _ skim. Tako so Lojzetove izkljucn uvožene fine nemške začini potegnile tanjši konec v konk renči z golažem, zmagovalca Pa leta Pinoze, ki uporablja domač začimbe. Jo je za Lojzeta dob poduk, če hoče prihodnje le spet na vrh... cvl PETER VENE V NOVE^ MESTU - Lesene skulpture, k jih je pretekli četrtek razsta sevniški kipar Peter Vene v aat ni Donum, so dali nov čar izd kom iz te plemenite kovine. otvoritev so prišli tudi častilci Venetovega ustvarjanj Sevnice in Trebnjega. La* e-zlatarnc Milena Brkič seje tu zahvalila s cvetico. (Foto- UREDITEV CESTE&V IMPOLJSKI GRABLJ SEVNICA - Direktor s cije RS za ceste Vili ZfJJv sodelavcema je med obisk sevniški občini predstavil n te službe, ki naj bi jih sP^pU vlada in parlament v sK y proračuna za leto 2000- EfP bo za naložbe manj denarj.. l lani, so se sevniški občjb^jo Žavrlanom dogovorili, °a s|(0 dokončno uredili makada državno cesto v Impoljsk' ben, ki vodi proti Bučki- r sili bodo urediti še pločn' Logu in Planinski ces -j, izboljšati vzdrževanje drz cest. Krške novice v PROTI SILVESTRU - Krško že gre proti letošnjemu Silvestrovemu. Snovalci programa so že opravili nekaj dela za letošnje silvestrovanje. čeprav še ni vse nared za ta dogodek. Za muzikante, ki bodo igrali na prehodu starega v novo leto, so že nekako rezervirali nekaj manj kot milijon tolarjev. Krčani mislijo, da je to za tiste muzikante veliko, zato si Pravijo, da bo za toliko denarja menda vendarle tudi kaj muzike. Zato tudi že srečni štejejo urice, ki še manjkajo do Silvestrovega. Nesrečnih pravzaprav ni, niti ne med tistimi lokalnimi dejavniki, ki so izbrali prej omenjeni silvestrski glasbeni meni. Nesrečni bi verjetno bili vsaj malce, če bi morali izbrati ansambel iz množice ponudb, vendar je bila ponudba - samo ena. Tako bo scenaristom ostalo več časa in moči za snovanje silvestrskega spektakla, v katerem naj bi bilo doma-m vse, le sežiga čarovnice ne. Prostovoljk ni. določiti katero pa Sl organizacijski odbor vendarle ne upa kljub svoji dokazani odločnosti. NI LOVSKA - Krški župan branci Bogovič se je zahvalil Posavskim lovcem za uspešno organizirano čistilno akcijo, v kateri so udeleženci zbrali gromozanske količine nesnage. Zupan bi bil seveda lahko tudi manj vljuden. Najti omenjeni čistilci narave so nakopali dodatne stroške občini, saJ je morala ta plačati za odvoz odpadkov veliko več, kot je načrtovala v začetku. In še to: ni lovska. Ne županova zahvala, ne rdjtev o tem, da so lovci zbrali Venko smeti. ovo v Brežicah ENaKOLI NE 80 ZA VSE NAKO - V pravi demokraciji aje poštena oblast vsem Stranam enako možnost za pojavljale v medijih, v nekoliko izrojeni ".P? okusu moči prikrojeni pa še a leč ni tako. Slovenci se radi pohvalimo, da sodimo med prve, edtem ko med prej omenjene .rufe štejemo tudi sosede Hrva-I • '°da tudi Slovenci imajo mas-na glavi, in to koliko! Opazen vnr116- nedemokratičnosti je na , ‘jo že tako rekoč na desnem pSn hrvaško-slovenske mejne ke Sotle, v Brežicah. Brežiške-mi sy.eln'ka in zastopnika liste sle'h E^.‘ia Štrausa je po radij-‘n valovih mogoče slišati vsak "'.najmanj enkrat tedensko pa sjo ?vek pojavlja še na TV za-„ "‘n. o čemer njegovi kolegi iz tniških klopi lahko samo sa-c^Ee kie Je tu demokracija?! r,Ae,?ABLJIVI KAPELSKI p .ILCI? - Kapelski gasilci so D V| možje. Radi gasijo in se b eselijo. Soena tistih sil, ki ima ski Can.vPLv na vsakdanji življenj-ntrip v naselju in vsej krajevni , Pnosh. Poskrbeti znajo tudi za tur° ln Vrejeno okolje, za kul-, no dejavnost, in še bi jih lah-b” Povzdignili v oblake, ko ne bi ®e.i tudi velike hibe. Ni še m i"0- ali gre za pozabljivost, 0k n.marnost ali zanemarjanje buk •’ t0l^a dejstvo je, da so Ve,ln hrasti v dobravski hosti vab - no okrašeni z lepaki, ki ve* Jr V ^aPule na veliko gasilsko •etos k!?’ ki jE bila> 15’ av8usta n,e ' M°goče pa gre v tem pri-pr0s",za svojevrsten arhiv na i/išk. 14^ r3SU oc* septembra do ■ oktobra so v brežiški bolniš- šak -r0dile: Jožefa Tcrcziia Nov' Žof'- ?evn'ce - Patricijo, Petra jan >'C I? Brez'c - Aljošo, Mar-p„ ca Kozole iz Šednta - Gaš-TiaJ,a' Petra Coter iz Krškega -°b i?’, Anu^a Ajster iz Cerkelj Pni ' Jožeta, Romy Lavra > °vič iz Brežic - Božo, Darja Nat-U'1 'z Brez*c - Kristjana, sk asa Radanovič iz Slogon-gr °a' Saro, Mojca Florjanič iz L0 Zlc ' Žano, Saša Jalovec z g. , nega - Uroša, Matejka ka pna ’2 Podvinj - Blaža, Snež-lenar"?kar ‘z Pišec - Roka, Mi-■ J,,r avžar z Velikega Kamna P0(j c,a' Andrejka Roškarič iz ke »lnj - Damijano, Jožica GrLe lz Spodnjega Starega kp* ,a ' Jerneja, Danijela Ja-Pol.s jarec i z Brežic - Niko, hr-Ca ■ ■ ‘a' Sabi Llrek iz Dobove - Mi- le2 j ®’ Ivanka Zupančič-Brg-nat/' ;!re% - Viktorijo, Hele-+ "teža ob Savi - Ber- ■ Liljana Glas z Rožnega Romana Suban iz ‘na Vinkler iz Sevnice - Cseni Mat,,- a Dolenjskem - Erika, bip0'Ia Lomšc z Globočic - Sa- Čestitamo! MM IZ NAŠIH OBČI N Učenje - pomaga stati in obstati Začetek tedna vseživljenjskega učenja v Posavju - Ljudske univerze kot plod želja po znanju -Fotografska in kulinarična razstava - Prof. Plestenjak: “Z učenjem človek ostaja psihično živ” KRŠKO - “Učenje je ena najpomembnejših lastnosti, kijih imamo, zato zares zasluži svoj praznik.” S takim uvodom na ponedeljskovi slavnostni otvoritvi Tedna vseživljenjskega učenja v Posavju je direktorica Ljudske univerze Krško Bernardka Zorko prva izrekla naklonjenost učenju. Za njo so podobno storili ta večer še nekateri drugi izmed udeležencev. V razviti družbi je zlasti posameznikov poklicni obstoj in razvoj usodno odvisen od znanja, zato mora človek stalno spremljati novosti. Učimo se tudi zato, je poudarila Zorkova, da “smo boljši starši, da znamo skupaj s sokrajani popestriti in izboljšati življenje našega kraja, da se naučimo polnega življenja”. Med ustanovami, ki se odzivajo potrebam po znanju, je bil v Krškem javni zavod za izobraževanje odraslih, predhodnik današnje Ljudske univerze Krško. Zavod in poznejše ustanove z različnimi imeni so vodili, kot je v ponedeljek spomnila Zorkova, prvi ravnatelj Milenko Roš, Slavko Smrdel, Branko Pirc, Slavko Šri- bar, Danica Pozvek in Monika Novšak, “pod katere vodstvom je Delavska univerza oziroma Posavski center za permanentno izobraževanje doživela pravi programski razcvet”. Direktoričinim besedam o pomenu znanja in ljudske univerze je pritrdil navzoči krški župan Franci Bogovič. Svojevrsten komentar besedam predhodnih govornikov je prispeval profesor Janez Plestenjak, ki je vsa leta tesno povezan s krško ljudsko univerzo in z njenimi predhodniki. Plestenjak je v slogu dobrega govornika poiskal stičišča med učenjem in socialno naravo človeka in razmišljanje zaokrožil s priporočilom, da je “lažje živeti v prijateljstvu, kot POHOD NA GRAD - Spodaj v grapi, na začetku poti na grad Fiderika Celjskega, so v soboto postregli popotnikom s kruhom in soljo. Tako je šlo lažje do vrha hriba, od koder je posnetek. Sodeč po besedah govornikov, ki so izrekli dobrodošlico pohodnikom, je bila obnova poti na grad dolgoletna želja domačinov. Obiskovalcev na poti ne bodo šteli, kdor bo hotel, se bo vseeno lahko vpisal v knjigo, ki bo, kot so povedali planinci, v bodoče v skrinjici na vrhu grajskega hriba. (Foto: L. M.) Po spomine med razvaline Obnovili pot na grad Friderika Celjskega v Krškem -Prizadevni krški gasilci in podjetniški center KRŠKO - Čeprav je grad na hribu nad krškim le še v skromnih razvalinah, je tolikanj vabljiv, da seje v soboto nanj vzpelo kar dosti pohodnikov. K številni udeležbi je verjetno pripomoglo tudi to, da so prav tega dne uradno odprli prenovljeno pot na grad. Če se bodo po prenovljeni poti domačini in drugi podajali na sprehod, bo to mogoče zaradi lepega razgleda na mesto z vrha hriba. Vsaj toliko, če ne še bolj, je nemara še vedno vabljiva tudi zgodba zgodba o Frideriku Celjskem, ki je živel v tem gradu, in Veroniki z Desenic. Njuno tragično doživljanje medsebojne ljubezni so že opisali nekateri pisci, vendar motiv slovenskega Romea in Julije lahko še zmeraj po svoje pritegne domišljijo popotnika, ki se vzpne na strmi hrib na Krškim med pičle grajske ostanke, tako kot je razgibal recitatorja kulturnega društva Obzorje, ki je v soboto pripravilo na vrhu poti pod krošnjami in med podrastjo visoko nad mestom kulturni program. NOVA CESTA - Minulo soboto so se zbrali krajani Cirja in prerezati trak. Tako so odprti novo asfaltirano cesto. Prireditve so se udeležili vsi krajani Cirja, glavno vlogo sta prevzeta predsednik gradbenega odbora Jože Oštir in predsednik krajevne skupnosti Raka Alojz Kerin. (Foto: .Sonja Kralj) pa iskati razloge, ki nas ločujejo”. Navzoče je želel prepričati o koristnosti pridobivanja znanj tudi z besedami, daje učenje nekaj, kar “človeka bogati, da ostaja psihično živ skoraj vse do konca.” • Slavko Šribar iz Krškega, v letih 1973-1987 direktor takratne delavske univerze Krško: “Kot zunanji sodelavec sem v njej sodeloval od ustanovitve. Doživeli smo veliko sprememb šolskega sistema in ob tem izražali tudi pomisleke glede posameznih izobraževalnih zamisli. Ves ta čas pa smo imeli problem s prostori, zato smo se morali potikati po šolah in sindikalnih dvoranah. Problem je bil tudi s kadri, ker nekaterih strok preprosto ni bilo v Krškem in smo jih morali žuvažati'. Težava je bila tudi v tem, da so bile v Posavju tri delavske univerze. Vsaka zase je razpisovala oddelke, zato je bilo pogosto premalo prijavljenih. V sklopu ponedeljske prireditve so tudi odprli fotografsko razstavo Društva ljubiteljev fotografije Krško “V jeseni življenja” in kulinarično razstavo Društva kmetic Krško. V imenu prvega je navzoče pozdravila njegova predsednica Bernardka Zorko, o drugem je povedala nekaj besed njegova predsednica Nuška Abram. Moški pevski pevski zbor Brestanica je ob trojni otvoritvi prispeval kulturni program. L. M. r NOVI PROSTORI POSAVSKIH LOVCEV - Predsednik Lovske zveze Posavja A nton Podgoršek (na fotografiji v sredini z listom) je vselitev v nove delovne prostore pojasnil z zahtevami sodobnega časa. Tudi lovska zveza mora svoje delo podpreti računalniško, vendar tega ni mogla narediti v prejšnjih neustreznih prostorih. Najem novih prostorov sta omogočila krška občina in župan Bogovič. (Foto: L. M.) Prostori za zeleno bratovščino Po Alojzu Arku je tajnik Miloš Brinovec KRŠKO - Lovska zveza Posavja, ki vključuje 1.200 članov, je pred dnevi odprla svoje nove prostore v Krškem. Otvoritve so se poleg starešin posavskih lovskih družin udeležili predsednik izvršilnega odbora Lovske zveze Slovenije Milan Jenčič in vodja strokovnih služb pri tej zvezi Blaž Krže ter sevniški župan Kristijan Janc, krški župan Franci Bogovič in direktor brežiške občinske uprave Ferdo Pinterič. Anton Podgoršek, predsednik Lovske zveze Posavja, je ob otvoritvi seznanil navzoče s spremembami v vodstvu posavskega lovstva. Kot je povedal, je Alojza Arka, tajnika posavske lovske zveze, na tej dolžnosti zamenjal Miloš Brinovec, potem ko je bil Arko tajnik 30 let. Otvoritev novih prostorov so navzoči začutili ne le kot uradni dogodek, marveč tudi kot prisrčno toplo človeško druženje, zlasti tedaj, ko so se Arku zahvalili za dolgoletno tajniško delo. Arko je bil v središču pozornosti ta večer še enkrat, in sicer ga je * Sevniški in krški župan, Janc in Bogovič, sta lovce pohvalila za delavnost. Menila sta, da lovci pomenijo povezovalno silo v Posavju, ki bi rado zaživelo kot pokrajina. posebej pozdravil Blaž Krže kot starega lovskega tovariša in kot ribniškega rojaka. L. M. Posavje pokazali mladim Madžarom Delegacija podeželske mladine iz sosednje države na obisku v Sloveniji - Za vzorec tri kmetije in prgišče naravnih in turističnih zanimivosti Pot na grad Friderika Celjskega so si zamislili Slavko Šribar, Marija Krušič in Sonja Mrgole, zamisel sta ob pomoči in dokaj široki podpori posameznikov, organizacij in posebej sponzorjev uresničila predvsem prostovoljno gasilsko društvo Krško in Podjetniški center Krško. L. M. ROMI OD LEGENDE DO RESNICE KRŠKO - Jutri ob 19. uri bo v gasilskem domu v Krškem predavanje z diapozitivi Romi - od legende do resnice. Avtorica Tatjana Avsec bo spregovorila o romski poti skozi čas in o kulturi teh ljudi. Zaplesala bo romska plesna skupina iz Krškega. Predavanje organizira krška območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. * PRVO GOSTOVANJE VIVE V KANADI BREŽICE - Mešani pevski zbor Viva iz Brežic je na povabilo Vseslovenskega kulturnega odbora v Torontu in njegovega predsednika Ivana Pluta od 7. do 17. oktobra prvič gostoval pri slovenskih rojakih v Kanadi. Pod vodstvom dirigentke Simone Rožman Strnad in koreografov Mojce in Zmaga Leben je zbor pripravil splet slovenskih ljudskih pesmi in napevov. S prikazom opravil in običajev v starih časih so pevci želeli predstaviti deželo ob izlivu Krke v Savo, zato so splet poimenovali Ob sotočju. Zbor je koncertiral v slovenskem domu v Torontu, v domu društva Sava v Kit-chenerju in Lipa park v St. Cat-harines ter v dvorani Bled v Beamsvillu blizu Hamiltona. Štirje koncerti in nastop v slovenskem domu upokojencev Lipa so bili sprejeti z navdušenjem in tudi ganljivih prizorov ni manjkalo. KRŠKO, BIZELJSKO - Posavje je 13. oktobra obiskala osemčlanska delegacija podeželske mladine iz Madžarske. Madžarska podeželska mladina že štiri leta tesno sodeluje z Zvezo slovenske podeželske mladine, organizaciji pa vsako leto izmenjujeta strokovne obiske, kot navaja Martin Mavsar, podpredsednik Zveze slovenske podeželske mladine. Mavsarje skupaj z Nuško Kunej tudi vodil goste iz Madžarske po Posavju. Madžarske goste so gostitelji sprejeli v Krškem, nakar so skupaj obiskali sadjarsko vinogradniško kmetijo Žaren iz Nemške vasi nad Leskovcem. Tam sta jih sprejela gospodar Janez in sin in bodoči gospodar Jernej, ki sta predstavila tudi smernice razvoja kmetije v prihodnje. Pri Žarnovih so si gostje ogledali sadovnjak, strojno posajen vinograd, hladilnico za sadje ter med drugim okrog 300 let staro vinsko klet. V Drenovcu na Bizeljskem so mladi iz Madžarske in Slovenije obiskali kmetijo, ki jo je letos po očetu prevzel mladi Aleš Balon. Balonovi pridelujejo kakovostna in vrhunska bizeljska vina, ki posegajo na različnih tekmovanjih po najvišjih priznanjih. Mladi iz Madažarske so bili posebej navdušeni, ko so jim slovenski gostitelji povedali, da Aleš Balon ni samo uspešen kmet in predsednik društva podeželske mladine Brežice, ampak je letos osvojil naslov mladi gospodar leta. Predstavniki madžarske in slovenske podeželske mladine so v nadaljevanju obiskali turistično kmetijo Colarič v Jablanicah nad Kostanjevico na Krki, kjer jih je sprejela Lea-Marija, prva cvičko-va princesa. Po uradnem kosilu pri Colaričevih so si ogledali nekatere kostanjeviške naravne in kulturne znamenitosti. L. M. DOLENJSKI LIST ZUPAN NIČESAR KRŠKO - Bernardka Zorko, direktorica Ljudske univerze Krško, je nedavno napovedala, da bo univerza najpozneje v dveh letih v novih prostorih na Hočevarjevem trgu 1 v Krškem. Za pomoč pri iskanju prostora se je zahvalila županu Bogoviču, strokovnim delavcem in članom občinskega sveta ter krajevni skupnosti. Navzoči župan ni rekel o tem nobene. To bi lahko pomenilo, da je iskanje novih prostorov univerze že skoraj končano in o problemu ni potrebno več razpravljati. Mogoče je molčal zato, ker je direktorica prostorski problem univerze in župana opisala res tako posrečeno in prisrčno, da bi bilo greh dodati kako hudo besedo. Navdušenje in kanček jeze V Posavskem muzeju kot izziv za pogovor postavili razstavo Komunikacija - Za akademskimi slikarji še ljubiteljski BREŽICE - Nedavna nedeljska likovna matineja, ki so jo pripravili v galeriji Posavskega muzeja Brežice, je bila name1 •njena predvsem ukaželjnim, pogumnim in radovednim. Zastavljene slike so bile narejene med kolonijo Brežice 1999 in jih je umetnostni kritik Jože Hudeček označil kot “boljšo, kakor jih dajejo številne ostale likovne kolonije na Slovenskem”. Kljub temu so bile slike nerazumljive za večino nepoučenih galerijskih obiskovalcev, saj sodijo na področje likovne teorije in iskanja učinkov barvnih skladij ali nasprotij. Čista teorija likovne umetnosti in izraznosti, torej. Že v razgovoru na prejšnjih nedeljskih likovnih matinejah so obiskovalci izrazili ob zadovoljstvu tudi željo po vodenju med deli, ki sodijo v domeno sodobne likovne umetnosti. Tam se pač slikarji amateriji najtežje znajdejo. Zato je bila tokrat še kako dobrodošla pomoč likovne pedagoginje iz brežiške osemletke Mojce Planinc. To nedeljo je popeljala udeležence matineje med razstavljena platna, “ki si jih nihče ne bi izbral za okras v stanovanju, so pa kljub temu pomembna in imajo svojo sporočilno vrednost”, kot je rekla uvodoma. Planinčeva ni nikomur vsiljevala razlage. Pri posamezni sliki ali skupini del je le opredelila teoretično izhodišče, nakar je stekel pogovor, kako posame- zen udeleženec dojema “komunikacijo” določene stvaritve. Ena izmed udeleženk je zapisala: “Mojca Planinc nam je odprla nov pogled na moderno umetnost. V obliki komunikacije se nam je 'raztrla’ vsebina slike iz različnih kotov, s tem je bil dosežen namen razstave, ki ima že provokativen naslov 'Komunikacija’.” Seveda je bil med komentarji tudi drugačen. Ena izmed obiskovalk se je malo ujezila: “Avtorji teh del so akademski izobraženci in si lahko privoščijo take slike. Če bi to naredil kdo izmed nas amaterjev, bi mu takoj vsi očitali, da nima pojma.” Vsemu navkljub so bili vsi zadovoljni s predavanjem. Kot dosežek tokratnega dogodka v galeriji Posavskega muzeja bo po zaprtju tokratne razstave v galeriji razstava del posavskih likovnih amaterjev. Tisti med njimi, ki so bili na matineji, so odgovorili na izziv njenega organizatorja, muzejskega kustosa pedagoga. Pojasnil jim je, da imajo ravno zdaj, po razstavi Komunikacija, tudi sami morda enkratno priložnost v življenju. Lahko bodo pokazali lastni študij barv in svetlobe. Kljub kolebanju so obljubili, da bodo do otvoritve lastne razstave v muzejski galeriji 21. oktobra pripravili tudi kotiček z delovnim naslovom Bili smo na matineji razstave Komunikacija. I. K. Brebus računa na Avtoline Krško Brebus naj bi za nakup Avtolinea odštel 120 milijonov tolarjev - Vsi stalno zaposleni ohranjajo delo - Dejavnosti ostajajo v Krškem - Nov center za tehnične preglede do leta 2003 BREŽICE, KRŠKO - Družba Avtoline Krško, kije v stoodstotni lasti Slovenske ravojne družbe oz. njenega Poslovnega sistema za avto, bo po vsej verjetnosti postala last brežiškega avtobusnega prevoznika, družbe Integral Brebus. Ta seje namreč pojavni ponudbi za prodajo potegovala za nakup in 6. oktobra tudi prejela obvestilo, da je izbrana kot najboljši ponudnik. Posel bo sklenjen seveda šele, ko bo podpisana pogodba, v Brebusu pa so povedali, da jih bo nakup stal okrog 120 milijonov tolarjev. KAKO KAZE NA BORZI? Boj med nekate Bolj ali manj mimo so minuli teden preživljali vlagatelji, ki so zadovoljni le z občasnim pogledom na borzno tečajnico, precej bolj nervozni pa so bili investitorji s špekulativnimi ambicijami. Cene najbolj zanimivih delnic, tako imenovanih “bluechips”, ki so na našem trgu še vedno farmacevtske družbe, so nekaj dni padale, nato naraščale ter v začetku tega tedna zopet padle, in sicer Lekove pod 36.000 in Krkine pod 27.000 tolarjev. Čeprav dnevni prometi niso bili omembe vretjni, so bila kratkoročna tečajna nihanja tolikšna (2 do 3 odstotke na dan), da so omogočila solidne špekulativne zaslužke in na drugi strani seveda tudi izgube. Tečaji ostalih delnic v obeh borznih kotacijah so ostajali bolj ali manj stabilni. Borzni indeks SBI se je zato v sedmih dneh znižal le za 1,5 odstotkov. Med borzniki sta se izoblikovali dve različni razlagi za takšno dogajanje, čeprav verjetno nobena izmed njih še ne ponuja dokončnega odgovora. Po prvi naj bi šlo za likvidnostno razprodajo ter selitev kapitala bodisi v delnice pidov, bodisi za nakupe delnic, ki naj bi jih kmalu začela iz svojega premoženja prodajati država. Menda so zelo iskane tudi delnice nekaterih bank iz bivšega sistema Ljubljanske banke, ki jih bo ob ustreznem menjalnem razmerju mogoče kmalu zamenjati za delnice Nove LB. Po drugi razlagi naj bi se iz farmacevtskih delnic zopet umikali tujci. K takšnemu sklepu naj bi navajalo povečano razprodajanje Lekovih delnic, predvsem dveh borznih akterjev znanih po inozemskih klientih - Publikuma in Bank Austrije. Ker so nekatere ocene letošnjih poslovnih rezultatov Leka in Krke dokaj spodbudne, napovedi za prihodnje leto pa še boljše, verjamem, da so trenutni tečaji nizki in bo zato prej ali slej sledila njihova korekcija. Skoraj neustavljiva se zdi kon-juktura na trgu pidov. Njihov in-desk PIX je v tednu dni poskočil za novih 8 odstotkov. Poleg vojne s Kapitalskim skladom za lastnike praznih pidovskih delnic, ki v teh dneh kolebajo med tem, ali bi ostali v delnicah ali pa se preseliti v pokojninske bone, poteka tudi vojna med nekaterimi pidi. Gre za posamezne poizkuse sovražnih prevzemov, med katerimi je medijsko najboj znan (čeprav verjetno ne edini) poizkus napada Kmečke DZU na prvi sklad Nacionalne finančne družbe. Zaradi nakupov prevzemnikov in na drugi strani nakupov tistih, ki se pred njimi branijo, je trenutna cena sklada NFD1 nad 90 tolarji za delnico. IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba, d. o. o. Glavni trg 10, 8000 Novo mesto Tel.: 0681371-8221, 371-8228 Zakaj se je Brebus, ki je po številu prevoženih kilometrov na vozilo med tremi najuspešnejšimi * Brebus je k ponudbi za nakup priložil temeljito pripravljen program razvoja dejavnosti družbe Avtoline v Krškem vključno z zagotovilom za ohranitev delovnih mest. Kljub vsemu seje v Krškem pojavil strah pred prevzemanjem družbe, še posebej med zaposlenimi. Nekaj med njimi se jih je kot skupina tudi potegovalo za nakup in pri tem pritiskalo tudi na občinski svet in morda še kam. Poleg tega seje že po izteku roka za ponudbo povečalo zanimanje za nakup. Odločitev o izbiri ponudnika je zato stala vse od junija. Kot pravi direktor Brebusa Baškovič, sam razume interese zaposlenih, vendar pa meni, da podjetje, kot je njihovo, lahko bolje jamči za bodoče poslovanje družbe Avtoline kot skupina občanov. slovenskimi prevozniki in tudi med najmočnejšimi v prevozih za turizem, odločil za tak nakup? Kot pravi direktor Jože Baškovič, OGLED VSEH GRADBIŠČ SEVNICA - Vsa dela, ki jih financirajo iz letošnjega občinskega proračuna, potekajo v skladu z načrtom in po dinamiki, kije bila dogovorjena s pogodbo. Glavni projekti, ki so v delu, so ceste Šentjanž-Kal, Zabukovje-Dol, Boštanj-Grahovica, Podvrh-Dre-novec, preplastitev Šentjanža, delna sanacija plazu Žurkov Dol in nekatere manjše naložbe. Tudi nekatera manjša dela, kijih financirajo iz nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, bodo končana najpozneje v oktobru. V krajevni skupnosti Blanca bodo uredili podporni zid pri pokopališču sv. Kacijana in sanirali dva manjša plazova na cesti Podvrh-Trnovec. To so ugotovili te dni, kosi je sev-niški župan Kristijan Janc z nadzorno službo, ki skrbi za pravočasno in kakovostno izvedbo del, ki jih financirajo iz letošnjega občinskega proračuna, ogledal vsa omenjena gradbišča. so v podjetju ugotovili, da je Avtoline zanje zanimiv. Brebus, ki ima zdaj zaposlenih 70 oseb in je po osamosvojitvi brez dodatnega zaposlovanja podvojil prihodke, je poleg osnovne dejavnosti - prevoza potnikov - vztrajno razvijal tudi vzporedne: turistično agencijo in menjalnico ter tehnične preglede vozil. Razpolaga s 35 avtobusi in ima registriranih 78 primestnih, 13 medkrajevnih in 5 mednarodnih linij. V kratkem bo odprl enega najsodobnejših centrov za tehnične preglede v državi. “Za nakup družbe Avtoline Krško se potegujemo v prvi vrsti zato, ker želimo poenotiti tehnične preglede v Posavju in zagotoviti ustrezno strokovno raven. Tudi Brebus ima mehanike, kleparje in servis, zato si obetamo racionalizacijo in poenotenje poslovanja, lahko si bomo izmenjavali delavce in si pomagali v špicah. Avtoline bo še naprej družba s sedežem v Krškem. V naši ponudbi smo dali pisno zagotovilo, da bo delo ohranilo vseh 40 stalno zaposlenih delavcev. Vse dejavnosti bodo ostale v Krškem, seve- Jože Baškovič da pa nameravamo ohraniti tudi prodajo vozil znamke Škoda, kije zanimiva in donosna,” zatrjuje Baškovič. Kot je dejal, bodo, če bo prišlo do nakupa, najprej analizirali stanje in poskrbel i za usklad itev v or-ganizaciji. Tudi če bi ugotovili, da je v Krškem preveč zaposlenih, lahko vsaj sedmim ali osmim takoj ponudijo delo v Brebusu, kjer jim delavcev primanjkuje. V Krškem nameravajo do konca leta 2003, kot jih zavezuje tudi zakon, zgraditi sodoben center za tehnične preglede in za prodajo avtomobilov. B. DUŠIČ GORNIK- Znanje je najboljša naložba Nagrada Krkinemu izobraževalnemu centru temeljito prilagojeni potrebam delovnih mest. Ze več kot 15 let seminarje organizirajo domm znotraj podjetja, in to se je izkazalo kot dobra naložba, saj se je izobraževalna dejavnost v zadnjih nekaj letih za večkrat p°' 1 - ■ -i ■ od NOVO MESTO - Predstavniki Krkinega izobraževalnega centra so v ponedeljek v okviru Tedna vseživljenjskega učenja prejeli priznanje za posebne dosežke pri učenju odraslih v Sloveniji, ki ga podeljuje Andragoški center RS. Dobitniki priznanj so bili letos zelo različni: od študijskih krožkov, mestne občine, skupine kmetic do fakultete in tudi Krkinega izobraževalnega centra. Vodja izobraževalnega centra v Krki Alenka Pučko je povedala, da so priznanja zelo veseli, čeprav njihovih zaposlenih že dolgo ni treba spodbujati k izobraževanju, saj je zanimanje za seminarje tolikšno, da vsem ne morejo ustreči. Zaposleni v Krkinem izobraževalnem centru veliko časa namenijo načrtovanju. Programe sestavljajo tako, da so večala. Predavatelje vabijo 0 vsepovsod, tudi iz tujine, velik0 pa so jih usposobili tudi v podjet-ju. Eden od segmentov izobraževanja je tudi štipendiranje, s katerim v Krki ustvarjajo vire prihodnjih strokovnih kadr°v-Možnost za študij imajo zaposleni na vseh stopnjah. Veliko Jj želi študirati, čez 80 zaposlenm je trenutno na podiplomskem izobraževanju. Velik dosežek J tudi, da se je približno pet:st proizvodnih delavcev prekvalificiralo in pridobilo srednje šolsko izobrazbo. USPESNOST pritrjevati z vijaki. Sicer pa Čulig S pokrovko povrnil dolgove Za metliško zasebno družbo Status, ki je bila ustanovljena leta 1995, bi lahko rekli, da je zrasla tako rekoč iz pepela. Branko Čulig iz Metlike je namreč potem, ko mu je zaradi razpada nekdanje Jugoslavije šlo v stečaj podjetje na Hrvaškem, z nemškim partnerjem ustanovil zasebno družbo Status z mešanim slovensko-nem-škim kapitalom. Čulig je eden od obeh ustanoviteljev in od letošnjega novega leta tudi direktor družbe, solastnica pa je celotna njegova družina. V Statusu so pričeli z razvojem enega samega izdelka: pokrovke za pečenje. Ko se danes ozira nazaj, Čulig pravi, da so imeli veliko srečo, ker so začeli s pravim izdelkom. Lahko pa bi se njihovo delo sprevrglo tudi v pravo katastrofo. “Pokrovka je bila z izjemo stekla, ki je francosko, izdelana v Sloveniji, kjer pa je ni bilo moč dobiti, čeprav smo jo sicer prodajali v devetih državah. Bila je pravi boom, saj smo jih v petih mesecih prodali petsto tisoč, z njimi pa smo prodrli v največje evropske trgovske hiše in si na stežaj odprli vrata za nove posle. Ko je odšla iz proizvodnje petstotisoča pokrovka, sem poravnal tudi vse dolgove,” pravi Čulig. Jubilejno pokrovko še vedno hrani na posebnem podstavku in na častnem mestu v svoji pisarni v nekdanjih prostorih metliškega Novoteksa, od katerega je Status kupil kar 1.800 kv. metrov pokritih površin. Po uspehu s pokrovkami, ki so jih doslej naredili že milijon in pol, so v Statusu gradili razvoj na pripomočkih v kuhinji. Njihovo geslo je, da ne nameravajo učiti kuhati, da pa želijo pomagati gospodinjam. Tako je bil naslednji izdelek, ki so ga razvili, pokrovka, s pomočjo katere iz lonca ne prekipi, sledila pa sta rezalnika za česen in šampinjone. Status nima lastne proizvodnje, pač pa zanj v Franciji, Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem dela okrog dvajset kooperantov s sto zaposlenimi. V metliškem razvojnem oddelku potem, ko se utrne ideja, najprej naredijo prototip pa poskusna orodja in manjše količine izdelkov, ki jih ponudijo na trgu, ter testirajo, kako jih bodo kupci sprejeli. Sele če naletijo na ugoden odziv, naredijo prava orodja in začno z večjo proizvodnjo. “Za vsak izdejek porabimo v razvoju pet tisoč ur in dvesto tisoč DEM. Z zadovoljstvom lahko trdim, da je trg sprejel veliko naših pripomočkov v gospodinjstvu. Ker pa iz našega razvoja ponudimo kupcem veliko izdelkov, smo veseli, če sprejmejo vsaj vsakega petega. Danes imamo že petindvajset standardnih izdelkov, ki pravi, da ima še veliko idej, s katf rimi navadno odhaja na sejme, j 'če vidi, da izdelkov, kakršne si J zamislil, ne izdeluje še nihče, g tovo kmalu pridejo iz njihoveg^ podjetja. Načrtujejo, da bodo naslednjih petih letih za kuhinj* program razvili tudi lastno govno znamko. Mnoge nj bla- .Jhove izdelke namreč kopirajo, a do* še nikomur niso stopili na prst ' V vodstvu, računovodstvu, r voju in kontroli izdelkov v Statu . je zaposlenih petnajst ljudi. j_ -------------:------1 m3* del°- da nas je na prvi pogled res a imamo dobro organizirano og dva Culig. Direktor podjetja Status Branko Čulig z zanj odrešilno pokrovko za pečenje ter nekaterimi drugimi izdelki milijona,” je zadovoljen Culig. Zanimivo je, da v Statusovem razvoju delajo le moški, kar glede na to, kako praktični so njihovi izdelki, morda nekoliko čudi. Direktor pojasni, da si pri idejah pomagajo z opazovanjem žena pri gospodinjskem delu ter ugotavljanjem, katere pripomočke pogrešajo. V Statusu so se že naučili, da ni priporočljivo preveč pogosto ponujati novih izdelkov zgolj na enem področju. Zato so lani znova pričeli z razvojem obešalnikov, ki jih je moč obesiti na vrata in ki jih je Čulig nekdaj že izdeloval. Vendar pa so sedanji bolj prilago-jeni dandanašnjim zahtevam. Zadnje čase vse več časa namenjajo razvoju dekorativnih izdelkov, ki zagotavljajo boljše počutje ljudi v stanovanju, hkrati pa so zelo uporabni. Lotili so se tudi razvoja drobnih pripomočkov v kopalnici, kijih ni potrebno na zid kjer vsak ve, kaj je Potre*,n0 ,, rediti, in nikogar ne ^reZ? Predvsem pa je pomembno, da P nas ni malih bogov,” trdi Cu *. Razumljivo je torej, da so t uspehi vse prej kot zanemaril Med belokranjskimi izvozniki^, namreč že nekaj časa na potoni šestem mestu, med slovensk* j pa na dvestotem. To pa ne c tudi zategadelj, ker so °°» tj, davnega vse izdelke 'zviJzj,j|i Sedaj jih je sicer mogoče d° tudi v trgovini v Metliki, oblj jajo pa, da jih bodo kmalu P° yj jale še druge prodajalne v drz Ker pa jih je v Statusu Pren’,..jo, da bi lahko imeli lastno pr° si pomagajo z dvema družb ki prodajata izključno nj' a izdelke. Branko Čulig pravi, j je izkušnja iz Hrvaške, koj° 1 .ja tristo zaposlenih, veliko Tokrat se je raje odločil za jj zaposlenih in kooperante. zaradi tega najbrž Status v N**-ki bolj slabo poznajo, kar P ^j. očitno prav nič ne ovira Pr' Si hovem uspešnem pohodu na zlasti tuje. ..ir<5F MIRJAM BEZEK-JAK NOVOMEŠKI DIJAKI NA SEJMU POHIŠTVA LJUBLJANA - Na 9. Lesnem sejmu, ki je v Ljubljani potekal od 21. do 26. septembra, so poleg podjetij in organizacij sodelovali tudi dijaki osmih slovenskih lesarskih šol, med njimi Šolski center Novo mesto, Poklicna in tehniška gradbena in lesarska šola. Sola se je letos zelo uspešno prestavila že sedmič. Z izdelki, ki so jih izdelali dijaki drugih in tretjih letnikov pod vodstvom šestih inštruktorjev - učiteljev praktičnega pouka, pa so navdušili tako poznavalce kot tudi ljubitelje lesa, kar priča tudi knjiga vtisov, v katero obiskovalci vpisujejo svoja mnenja in vtise. Pri ocenjevanju, v katerem ocenjujejo izdelke in urejenost razstavnega prostora, je letos prvo nagrado dobila Srednja lesarska šola iz Škofje Loke, novomeški dijaki pa so to nagrado prejeli prvo leto svojega sodelovanja na Lesnem sejmu. S. K. ■ Predstavitev Marlesovih hiš in svetovanje - Ugodni kreditni aranžmaji z novomeško enoto NLB - Nova kultura bivanja MARLESOVE HIŠE - S predstavitve Marlesovih hiš prejšnji teden v avli Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu. (Foto: A. B.) Marles se ozira na Dolenjsko prodajo na Dolenjskem, ki smo jo zadnja leta preveč zanemarjali,” pravi direktor. “Še posebej smo veseli, da smo našli skupen jezik z novomeško enoto Nove Ljubljanske banke, ki je posebej za to ‘tržišče pripravila ugodne kreditne aranžmaje. Pričakujemo, da bo kmalu pri vas stalo nekaj naših hiš in da bodo ljudje videli, da naše hiše ponujajo novo kulturo bivanja. Naše hiše so biološko čiste, energetsko zelo varčne in potresno varrfe.” O slednjem govori tudi to, da že od prejšnjega potresa stoji na Tolminskem kakih 120 Marlesovih hiš, pa se jim ob zadnjem hudem nobeni ni zgodilo nič, niti pleskarska dela niso bila potrebna. Sicer pa v Marlesu trdijo, da je njihov program tako širok in pester, da lahko v njem vsakdo izbere hišo zase. Ponujajo hiše od 95 m2 do 256 m2 bruto površine, nakloni streh pa so od 30 do 45 stopinj; gre za etažne ali dvoetažne stanovanjske hiše s kletjo, delno podkletene ali brez kleti. “Delamo 88 različnih tipov hiš, a še nikoli nismo prodali dveh povsem enakih,” pravi direktor. “Upoštevamo kupčeve želje in naredimo hišo tako rekoč po meri.” Velika prednost montažne hiše je tudi hitra gradnja in vselitev. “V 6 tednih po podpisu pogodbe pripeljemo montažne elemente in hišo zmontiramo v 7 delovnih dneh, vsa ostala dela do vselitve pa je potem moč opraviti v dveh mesecih. Sicer pa Marles prevzame vsa dela, in če gre za gradnjo na ključ, pride kvadratni meter stanovanjske površine brez stroškov zemljišča in komunalne ureditve 120 do 130 tisočakov. A. B. NOVO MESTO - Prejšnji teden je v avli Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu potekala predstavitev Marlesovih hiš. V teh dneh so Marlesovi strokovnjaki obiskovalcem odgovarjali na vprašanja v zvezi s temi hišami in jim svetovali. V Sloveniji je okoli 20 proizvajalcev montažnih hiš, Marles je med njimi največji. Letos bodo prodali okoli 700 montažnih hiš, od tega okoli 100 v Sloveniji, ostalo pa na tujih trgih, največ v Avstriji, Nemčiji, Italiji in Švici. Na predstavitvi v Novem mestu je bil tudi direktor Marlesa inž. Željko Vene. “V Sloveniji je največ naši hiš v Ljubljani in njeni okolici, želimo pa spodbuditi tudi BELOKRANJSKA VINA V RIBNICI - V galeriji Foto Toni v Ribnici se je na odprtju razstave novoletnih daril predstavila družina Prus s Krmačine pri Metliki. Petčlanska družina, oče Jože in mama Anica ter njuni otroci Jože, Simona in Matjaž, nad njimi pa bdi stara mama Terezija, skrbijo za kmetijo. Na njej največji poudarek dajejo vinogradništvu, kletarstvu in stekleničenju vin, poznani so tudi pri vzgoji trsnih cepljenk in pridelavi medu. Prusova sta predstavila številna vina iz svoje kleti, ki so lani in letos prejela nagrade tudi v Zagrebu, Gornji Radgoni in Ljubljani, torej na sejmih, na katerih se zberejo vsi, ki v vinogradništvu kaj pomenijo. Letošnja letina bo za vina iz Bele krajine zelo dobra. (Foto: M. Glavonjič) •t\l° Napredovanaje ribniške živinoreje Živinorejska razstava v počastitev 90-letnice organiziranega rejstva in zadružništva -Več kvalitetne živine - Svojo živino predstavilo 26 rejcev RIBNICA - Odbor za pripravo nedavne živinorejske razstave, ki so jo v Ribnici pripravili v počastitev 90-letnice organiziranega rejstva in zadružništva, je prejšnji petek dal oceno razstave. Zadovoljni s številom razstavljalcev in razočarani nad skromnim odzivom obiskovalcev, so glede na razstavljeno živino razstavo ocenili kot odraz napredovanja živinoreje na Ribniškem. ANALIZA MOSTA IN VINA RUPERČVRH - Društvo vinogradnikov Podgorje obvešča vse vinogradnike, da opravlja v svojem laboratoriju na Ruperč-vrhu analize mošta in vin in sicer: prosto žveplo, skupne kisline, alkoholna stopnja in ostanek sladkorja povretosti moš-tov. Vinogradniki lahko prinesejo vzorce vsak torek in petek °d 17. ure dalje v laboratorij, kjer bo zaželjena analiza takoj opravljena. Za analizo se lahko dogovorite tudi na telefon 068/ 79-504 ali 0609/638-679 (Ro-zenberger). Opravljene analize mošta ali vina lahko pripomorejo k dobremu kletarjenju in izboljšanju kvalitete. “V primerjavi z razstavo pred petimi leti je bila tokrat prikazana veliko kvalitetnejša živina,” je povedal predsednik ribniškega govedorejskega društva Alojz Oblak. Čeprav se v južnem ravninskem delu občine živinoreja opušča, je v hribovitih področjih severnega dela - predvsem na področju Slemen in Alojz Oblak Velikih Poljan, okoli 20 večjih kmetov, ki imajo od 20 do 50 glav živine, medtem ko imajo v celotni občini kmetje v povprečju le 4 krave oziroma 6-7 glav živine. Razstava, na kateri je od skupno 35 članov društva govedorejcev Ribnica svojo živino predstavilo 26 rejcev z območja bivše ribniške občine, je pokazala, kot je povedal Oblak, da čeprav se živinoreja na Ribniškem precej opušča, imajo tisti kmetije, ki vztrajajo, ob večjem številu glav živine tudi več kvalitetne živine, kar je ne nazadnje tudi njihov cilj. Celotna razstava je stala 2,6 milijona tolarjev, nekaj več, kot so računali. “Tik pred razstavo smo se bali, da jo bomo morali odpovedati, na srečo pa sta pokroviteljstvo prevzeli ribniška občina in Kmetijsko gozdarska zadruga,” je povedal Oblak. Tako jim je po plačilu vseh stroškov razstave nekaj denarja celo ostalo, porabili pa ga bodo, kot je povedal Oblak, za strokovno ek- skurzijo članov na Dolenjsko. Sicer pa namerava društvo prihodnje leto nabaviti vrtalni stroj za postavljanje ograj za pašnike, ki ga bodo lahko uporabljali člani; če bodo dobili zaprošen denar z ministrstva za kmetijstvo pa bodo članom sofinancirali tudi osemenjevanje boljših krav v čredah z visoko kvalitetnimi domačimi in uvoženimi biki, da bi ribniški kmetje še izboljšali kvaliteto svojih čred. M. L.-S. KAR 3,36 G/KG ALKOHOLA GABRIJELE - Sevniški policisti so v okviru akcije “Traktorist” 15. oktobra v naselju Gabrijele ustavili voznika neregistriranega kmetijskega traktorja znamke Ursus iz okolice Tržišča. Alkotest je pokazal 3,37 g/kg alkohola v krvi, voznik pa tudi ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. Prepovedali so mu vožnjo, vendar tega ni upošteval. Zato so ga ob ponovnem srečanju pridržali do iztreznitve. ESKE TRŽNICE y ponedeljek so branjevke na tržnici ponujale: korenje, redkev in kolerabo po 200 tolarjev kilogram, radič in cvetačo po 250, grozdje po 200. jajca po 30, zelje po 55 do 100, blitvo po 300, špinačo po 500, fefer-irtn P° do 400, paradižnik po 200 do 250, bučke po 200, česen po ”00, čebulo po 150, kostanj po 250, • 'Sol po 500, orehe po 1000 do 1500, Papriko od 349 do 400, krompir po 0, liter jabolčnega kisa po 200, jabolka po 70 do 120, hruške po 150, grozdje po 150 do 250 in suho sadje P° 400 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sej-ftu so imeli naprodaj 83 do 3 Jtesece starih prašičev, 19, starih do 5 mesecev, in 11 starejših, jt^ih so prodali 26 po 290 do 330, “rugih 6 po 250 do 270 in tudi *[®tjih 6 po 200 do 210 tolarjev 'flogram. Mnogi obupali, Nada pa vztraja Nada Milavec iz Gradca je edina, ki ima v Beli krajini okrasno drevesnico - Po šestih letih se še ni povsem postavila na noge - Za sajenje nista primerni le pomlad in jesen GRADAC V BELI KRAJINI - Dolgoletna želja Nade Milavec iz Gradca v Beli krajini je bila, da bi se ukvarjala z drevesničarstvom, čeprav se ni nikoli šolala za tovrstno delo, a tudi možnosti zanj ni imela. PHložnost pa seje, potem ko je bila že zaposlena v pisarni in proizvodnji, pokazala, ko je zvedela, da je na jasi gradaškega grajskega gozda opuščena.drevesnica Gozdnega gospodarstva. “Pred šestimi leti sem pričela iz nič. Očistila sem drevesnico in začela vzgajati okrasno drevje in grmičevje ter cvetoče trajnice. Najprej sem pričakovala, da bom v letu ali dveh na konju, pa so mi izkušeni vrtnarji povedali, da so šele po osmih letih postavili na noge svoje drevesnice. S tem sem se sprijaznila, sicer bi najbrž že zdavnaj obupala, kot so že mnogi,” pravi Milavčeva, ki se edina v Beli krajini ukvarja z drevesničarstvom. Pravi, da ji je bilo najtežje prva tri leta. Vendar pa še vedno ne more zaposliti delavca, ker ves prihodek vlaga v drevesnico, in tako bo vsaj še eno leto. Vsa dela kmetijski AVTOHTONE živali Ogrožene slovenske pasme141 Štajerska kokošje staroselska pasma, po kateri so bila nekdaj nana naša kmečka dvorišča in pridelki z njega. Po barvi perja .cimo tri tipe: rdeči (rjavi), beli in grahasti. Gospodarski vrhunec L Pasma dosegla v letih pred drugo svetovno vojno, ko je bilo v r*vski banovini večje število rejskih središč. Okoli leta 1970 je j Jsko delo zamrlo, saj so domačo pasmo nadomestile bolj Štajerska kokoš do 'nosne in selekcionirane, intenzivni reji prilagojene nesnice oz. Pasme za meso (brojlerji). Zdaj je Štajerka ponovno vključena v v^avni projekt ohranjanja genskih virov in ima eno izmed jat tudi j ?evnici, kot je zapisano v zborniku Kmetijstvo in okolje, ki je lani ob stoletnici Kmetijskega inštituta Slovenije. (J^jerska kokoš je namenjena pridobivanju jajc, možna pa je . a* ljubiteljska reja. Daje do 160 jajc na leto, je pa pomembno, j Sre za nezahtevno pašno kokoš, primerno za pridobivanje , niačih jajc, ki se od farmskih ne razlikujejo le po intenzivnejši Pa rumenjaka, temveč tudi po okusu in večji vsebnosti zdravih vstavj n Ur . 2e rečeno, je Slovenija v začetku devetdese Izničevati projekt načrtnega ohranjanja genskih virov. Pri tem ^ zanimivo, kakšno tovrstno zakonodajo ima Evropska unija, v ero se bomo prej ali slej vključili. valVet Jc sprejel uredbo, ki določa možnost pomoči kmeto- VjrCern’ kmetujejo v skladu z ohranjanjem okolja in naravnih oB0v;Tako določa največ 121 ekujev pomoči na glavo velike živine lj?Nene Pasrne' Države-članice so tudi podpisale konvencijo tem ° ^'°lski raznovrstnosti, s čimer je bila sprejeta temeljna pl j <~r'tcv nadaljnjega razvoja po načelu trajnosti. V letu 1994 je in n sPrcJela tudi pravilnih o ohranjanju, karakterizaciji, zbiranju aV|. Porabi genskih virov v kmetijstvu. S tem pravilnikom so post-kar 0e težnosti članic, med katere šteje tudi redno obveščanje, (jb.P^teeni da “geni" ne smejo biti skrivnost. Po določilih ure-ju. EU mora tudi naša država pošiljati letna poročila o vseh te|IV-nostili na tem področju, na podlagi tega pa je Slovenija že In še za sklep 1 začetku devetdesetih let začela Kan tut*' denarne pomoči. Slovenija žal še nima nacionalne-ki k- Srama glede ohranjanja avtohtonih pasem domačih živali, ’ak' CKelovit0 obravnaval in usklajeval delo na tem področju. Prav w DO iiclrlariiti 7'jlznnctn nrcilitpu M7 teiš° Potrebno čiinprej uskladiti našo zakonsko ureditev oz. a osnovna izhodišča s tistimi, ki veljajo v Evropski uniji. Inž. M. L. opravi sama, med grmički in drevesci v približno četrt hektarja veliki drevesnici pa je na petek in svetek razen pozimi. A prav zato, ker je bilo tovrstno delo njena vroča želja, dela s srcem, z veseljem. Nada vzgaja na desetine različnih rastlin, priznava pa, da je to zahtevno in dolgotrajno delo, saj je za vzgojo nekaterih sadik potrebovala skoraj pet let, preden so bile primerne za prodajo. Razumljivo je, da prav vseh rastlin, ki jih želijo imeti ljudje, ne more vzgojiti, zato pa pohvali dobro sodelovanje med drevesničarji, ki si med seboj pomagajo, da lahko ugodijo željam strank. Pozimi Milavčeva preživi v rastlinjaku, ki ga ima pri hiši, kjer vzgaja enoletne in dvoletne cvetice za balkone in vrtove. V drevesnici namreč prodaja le spomladi in jeseni, pri tem pa opozori na zmotno prepričanje ljudi, ki mislijo, da sta za sajenje primerna le ta dva letna časa. “V resnici bi lah- Nada Milavec ko sadili deset mesecev v letu, a se boje, da to za rast rastlin ne bi bilo primerno,” pravi Nada, ki spoznava, da ljudje vedno bolj skrbijo za svoje domove in okolico, kar se pozna tudi pri prodaji okrasnega rastlinja. Vendar je kljub veliki želji za lepo okolje žal tudi pri njenih strankah občutiti vse manjšo kupno moč. M. B.-J. Jesensko zatiranje plevelov Spomladanska dela v vinogradih in sadovnjakih bodo potem prijetnejša Čas trgatve in obiranja sadja je v večini že za nami, vendar ne bi bilo prav, da bi sedaj pozabili na svoje vinograde in sadne nasade. Tudi jesen je namreč zelo primeren čas za zatiranje plevelov, ko se zaključuje rast in se sokovi začnejo pretakati po rastlini navzdol v korenine, kljub temu da je del rastlinskega tkiva že odmrl. Tako lahko ob idealnih vremenskih razmerah dosežemo celo boljše rezultate kot v času bujne vegetacije. Seveda priporočamo škropljenje samo v vrstnem prostoru, medvrstni prostor pa še enkrat pomulčimo. S tem pospešimo razpadanje organske mase in pretok hranil v tla. Pa še spomladanska dela bodo prijetnejša na urejenih tleh. Za zatiranje ozkolistnih in ši-rokolistnih plevelov priporočamo pripravke na osnovi GLIFOSA-TA, kot so: ROUNDAP, BOOM EFEKT, C1DOKOR. TOUCH-DOVN 4 LC in podobni. Pripravki na osnovi glifosata so neselek-tivni sistemični herbicidi za zatiranje eno- in večletnih plevelov z globokimi koreninami in rizomi kot tudi nekatere trdovratnejše plevele - v tem primeru je potreben večji odmerek - do 10 l/ha. Običajni odmerek je 3 -5 l/ha. Na lažjih tleh uporabljamo manjši, na težjih pa večji odmerek. Tretira- N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Alkoholno vrenje mošta (Nadaljevanje in konec) Redna trgatev vseh sort grozdja, ki se gojijo v vinorodnem Posavju, je že za nami. Večina moštov je že povrela oziroma bi moralo biti tako. Vinogradniki se med seboj pogovarjajo v svojem jeziku, npr.: “Meni laški rizling še tolče, frankinja nič več ipd.” Pri tem gre za glasno delovanje kipelne vehe, kot so mi povedali. Opažam, da večina nastavlja kipelne vehe ne samo na sode, temveč tudi na cisterne. To ni slabo, ni pa nujno, da je kipelna veha v času burnega oziroma živahnega alkoholnega vrenja na cisterni, posebno, če le-ta ni vrelno zvrhana. Zelo praktično je med potekom alkoholnega vrenja dvigniti pokrov, da bi lahko videli površino mošta v vrenju. Živahno iskrenje na površini in opazno gibanje mošta sta prepričljiva dokaza, da vrenje poteka. Istočasno lahko izmerimo s potopnim termometrom temperaturo mošta in z refraktometrom sladkorno stopnjo. Tako dnevno spremljanje vrenja nas dovolj seznani s stanjem v posodi, da lahko pravočasno ukrepamo s hlajenjem ali pospeševanjem vrenja. Ogljikov dioksid, ki prihaja iz mošta na njegovo površino, ga lepo varuje pred oksidacijo. V odkriti cisterni zlahka pomešamo s palico droži na dnu posode, da se kvasovke vzpodbujajo k delu. Ves čas zaprte cisterne onemogočajo tudi najmanjšo količino zraka, da se raztopi v moštu in tako olajša razmnoževanje kvasovk. Zadnje dneve povrevanja oziroma na koncu tihega vrenja je pa vdor zraka k moštu lahko nevaren zaradi oksidacije. Zato je pogosto odkrivanje pokrova cisterne škodljivo za vino, ki ni več zaščiteno z ogljikovim dioksidom. V tem času je najbolje, da leži plavajoči pokrov na površini mladega vina, ni pa potrebno takoj naliti parafinskega olja, temveč to storimo po prvem pretoku. Najvažnejši podatek, ki ga v tem času potrebujemo za mlada vina iz vsake posode, je ostanek nepovretega sladkorja. Ni potrebno čakati, da se vrenje tudi na videz popolnoma ustavi. Odčitek z refraktometrom ni dovolj natančen, potrebno je določiti ostanek sladkorja v gramih na liter v laboratoriju. Če je sladkorja manj od 4 grame/l, smo lahko mirni, počakamo še 10 dni in mlado vino zažveplamo. Če je sladkorja med 4 in 10 g/l in se je vrenje ustavilo, ga bomo zelo težko na novo obudili. V tem primeru je žveplanje po 10 dneh pravi ukrep. Ostanek sladkorja med 20 g/l in več omogoča lažje delo pri obujanju vrenja; pripravimo si močan kvasni nastavek ali dodajmo na 1 hi najmanj 5 1 mošta, ki lepo vre. Ohladitev, ki je nastopila, bo otežila zaključevanja vrenja. Škoda je dodajati kvasni nastavek, če se je mošt ohladil pod 15° C. Dodane kvasovke bodo uspešen pri višji temperaturi, najbolj jim usteza med 18 in 20° C. Ne zanašajmo pa se na kipel-no veho! Njena vloga ni, da nam glasno “sporoča”, če mošt še vre, temveč da spušča iz posode ogljikov dioksid in varuje mošt pred stalnim dotokom zraka. Kemična analiza o stanju sladkorja v mladem vinu nam tudi pomaga pri odločanju o nadaljnji negi vina. Ne smemo vzpodbujati biološkega razkisa vina, če je ostalo nepovretega sladkorja od 4 grame na liter in več. Razkis bi se sprevrgel v mlečni cik. Samo popolnoma suha vina, najbolje z do dva grama sladkorja, so primerna za naravni biološki razkis vina. (Konec) Dr. JULIJ NEMANIČ GROZDJA JE MANJ, A JE ODLIČNO METLIKA - Z odkupom žametne črnine se je v nedeljo v Vinski kleti metliške Kmetijske zadruge zaključil letošnji odkup grozdja rednih trgatev. Zanj je značilno, da je bilo grozdja veliko manj kot lani in celo precej manj, kot so v zadrugi načrtovali. Žametne črnine je bilo tako le okrog 130 ton, predvidevali pa so, daje bo vsaj 200 ton. Kot je povedal vodja Vinske kleti Tone Pezdirc, imajo srečo, da imajo še stare zaloge vina, tako da ne bodo imeli težav, kaj postaviti na prodajne police. Samo gozdje, ki so ga odkupili letos, namreč za enoletno prodajo vina ne bi zadostovalo. Sicer pa je bila kakovost grozdja letos tako dobra, da se najbrž ne bo kaj kmalu ponovila. V zadružnih vinogradih so še pustili na trtah laški rizling, sovinjon in rumeni muškat, kdaj bodo imeli posebno trgatev in kakšno, pa je odvisno predvsem od vremena. mo nasade, starejše od 3 - 4 leta, pri čemer moramo paziti, da škropilna brozga ne pade na zelene dele gojenih rastlin. Za razširitev spektra delovanja priporočamo dodajanje herbicida GOAL. Goal je kontaktni selektivni herbicid z omejeno trans-lokacijo v rastlini. Pripravek uporabljamo v odmerku 4 - 5 l/ha pri porabi 250 - 3501 vode ne hektar. Večji odmerek vode uporabimo, če smo s tretiranjem zamudili ali v primeru neugodnih rastnih razmer za plevele. Učinek tretiranja se še poveča, če pred tretiranjem plevele prizadene rahel mraz, vendar ne nižji od -5° C. Herbicid GOAL lahko samostojno uporabljamo tudi v mladih nasadih vinske trte ter pečkarjev in koščičar-jev, starejših od enega leta. Zatiramo enoletni travni in širokolist-ni plevel v odmerku 3 - 4 l/ha. Tre-tiramo v fazi mirovanja, to je od novembra do začetka marca. Prednost jesenskega tretiranja je tudi v tem, da imamo v jeseni več časa in tako lahko spomladi več časa posvetimo rezi in ostalim spomladanskim opravilom v nasadu, saj bomo v primeru uspešnega tretiranja imeli čista tla praktično do konca junija oziroma začetka ^Ul‘^a' JOŽE KOSMAČ helena mrzlikar gospodinjski kotiček Zdrav kruh iz polne moke Žita in žitni izdelki so poleg krompirja v naši prehrani pomemben vir ogljikovih hidratov. Dajejo nam tudi določen del lahko prebavljivih beljakovin, mineralov in nekaterih vitaminov, predvsem pa zagotavljajo velik del potrebne energije, zato jih v dnevno prehrano vključujemo v večjem deležu. Vsebujejo tudi veliko prehranskih vlaknin, ne vsebujejo holesterola in imajo ugodno razmerje nasičenih in nenasičenih maščobnih kislin. Za polnovredno prehrano so še posebno priporočljiva žita in žitni izdelki iz celega žitnega zrna. V žitih je približno 75 odst. škroba oz. ogljikovih hidratov, do 14 odst. beljakovin in le 2 do 7 odst. maščob ter ca. 12 odst. vlage. Hranilne snovi v žitnem zrnu niso enakomerno razporejene, saj je največ beljakovin, mineralov in vitaminov v kalčku ter zunanjem sloju - otrobih. V notranjosti zrna pa je v glavnem lahko prebavljivi škrob. Z odstranitvijo zunanje luske in kalčka pri predelavi žitnih zrn, to je z luščenjem, mletjem in sejanjem moke, zavržemo velik del beljakovin, mineralov, vitaminov skupine B, E, K in A ter prehranskih vlaknin. Zaradi teh spoznanj se vse bolj vračamo k uživanju jedi, ki jih pripravljamo iz kaš in moke polnozrnatih žit. Zdrav kruh iz polne moke nima neugodnega vpliva na telesno težo. Med zadnjimi pridelki, ki jih pospravimo z naših polj, je ajda. Ima izredno ugodno razmerje beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob ter vlaknin. Vsebuje veliko lizina (esencialna aminokislina), železa, magnezija in fosforja, kalij in kalcij, silicijevo kislino in fluor ter vitamine iz skupine B. Vsebuje tudi veliko lecitina, ki v našem telesu vzdržuje raven holesterola. Ajdovo moko mešamo s pšenično zato, da kruh vzhaja. Ajdov kruh iz polnovredne moke je hranilno zelo bogat. Za pripravo AJDOVEGA KRUHA potrebujemo 4 dag kvasa, nekaj žlic toplega mleka, žličko sladkorja, žličko moke, 30 dag ajdove moke, 4 dl vrelega mleka, žličko soli, 60 dag bele moke, 2 dl mlačne vode, 6 žlic olja in moko za pekač. Iz kvasa, mleka, sladkorja in moke napravimo kvaseč. Ajdovo moko stresemo v posodo, prilijemo vrelo mleko in premešamo. Ko se masa ohladi, dodamo sol, belo moko, olje, vodo in kvaseč. Testo zgnetemo v hlebček, ga pokrijemo in pustimo vzhajati. Pred pečenjem površino trikrat zarežemo, premažemo z mlekom in postavimo v segreto pečico ali krušno peč. Pečemo ga približno eno uro pri 200° C. 42 (2617), 21. oktobra 1999 DOLENJSKI LIST ORAČEVA PREGLEDNA RAZSTAVA NOVO MESTO - Jutri, 22. oktobra, bodo ob sedmih zvečer v galeriji Dolenjskega muzeja odprli pregledno likovno razstavo diplomiranega slikarja Janka Orača. Razstavil bo dela, ki so nastala v obdobju zadnjih šestih let. Z izvirno glasbo bo večer obogatil Lado Jakša. EKSTEMPORE ZDOLE ZDOLE - V gostilni Pri Tišlerju so včeraj zvečer odprli likovno razstavo “Zdole so lepe” in z njo zaključili ekstempore Zdole 99, ki se ga je udeležilo trinajst likovnikov iz krškega likovnega društva Oko. Udeleženci so pod mentorstvom Vladke Štoviček in Cvetke Miloš upodabljali Zdole in njihovo okolico. TAMBURANJE VA KOSTELE FARA - Konec tedna bo tu mineval v znamenju kulture. V petek, 22. oktobra, bodo bo sedmih zvečer v razstavno-prodajni galeriji Fara odprli fotografsko razstavo Zate-žena breztežnost Janeza Pelka, v soboto, 23. oktobra, pa se bo v dvorani osnovne šole začela prireditev “Tamburanje va Kostele”, na kateri bo nastopilo šest tamburaških skupin. RAZSTAVA OB 35-LETNICI BREŽICE - Danes bodo ob 19.30 v galeriji Posavskega muzeja odprli pregledno razstavo del 31 članov Društva likovnikov Brežice, ki letos praznuje 35-letnico delovanja. Otvoritev bosta popestrila Dragica Dani z branjem svojih pesmi in violinist Jure Godler. NOVO MESTO - Po več letih je bila dolenjska metropola ponovno izbrana za prizorišče srečanja ljubiteljskih plesnih skupin Slovenije. Že enajsto srečanje je pod naslovom Sredi prostora 99 pripravil republiški sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti v sodelovanju z območno izpostavo, celodnevno dogajanje pa je ponudilo zanimiv pregled ustvarjalnosti slovenskih plesnih skupin, ki v kulturnih društvih, kulturnih centrih in študentskih organizacijah goje pretežno sodobni ples. V petek, 15. oktobra, je na ples-iti m ilMK|i \ dvourni Dom , kul- t tu.c m ii.i plcMiciu popoJncui \ 5,S o. i : dvorani Ir -lopi!.. najboljših mladinskih plesnih skupin, ki sta jih za srečanje izbrali selektorici Andreja Obreza in Daliborka Podboj po načelu “malo, vendar kakovostno”. Izbranih je bilo sicer nekaj več skupin, vendar zaradi različnih razlogov vse niso nastopile, med odsotnimi pa je bil žal tudi Baletni studio Novo mesto z baletom Coppelia. Novost letošnjega srečanja je bil ples v ambientu, torej plesna predstava v neodrskem okolju, izvedla pa jo je plesna skupina Nova iz Kranja pred Mercatorjevim blagovnim centrom na Cikavi. Samostojna svetovalka za plesno dejavnost Neja Kos iz republiškega sklada, ki spremlja slovensko ljubiteljsko plesno dejavnost bi vsekakor morali podpreti dejavnost Baletnega studia, ki ga zelo kakovostno vodi plesna pedagoginja Maritza Galaz. Samo s pomočjo sklada studio najbrž ne bo zmogel,” je v krajšem pogovoru poudarila Neja Kos. M. MARKELJ VEČER Z MENARTOM NOVO MESTO - Gost nocojšnjega literarnega večera ob šestih zvečer v Knjižnici Mirana Jarca bo pesnik in akademik Janez Menart, ki je pred kratkim slavil sedemdesetletnico. S pesnikom se bo pogovarjala Jadranka Matič Župančič in predstavila jubilejno izdajo njegovih izbranih pesmi. MALA LOKA - Odkar si v šolah bistre in manj bistre mlade glave nabirajo šolsko učenost in učitelji s pisnimi nalogami ali testi preverjajo, koliko znanja je zares v njih, prav toliko časa je najbrž na svetu tudi posebna umetnija, kako zamašiti luknje in luknjice v znanju z nedovoljenimi pomagali. Tej umetniji, ki jo gojijo učenci, učitelji pa seveda preganjajo, se pravi plonkarija. Ali je sploh kdo, ki je kdaj gulil šolske klopi, pa ni vsaj enkrat poskusil plonkati ali si ni pripravil vsaj enega plonkca? Najbrž junakov te vrste ni prav veliko. Plonkar-ska učenost se prenaša z enega rodu učencev na drugega, vmes so tudi inovatorji in izumitelji, ki odkrivajo nove in nove načine plonkanja, pa še sodobno tehnologijo uspešno uporabljajo. Skratka, plonkarija živi in bo najbrž živela, dokler bodo šole, učenci in učitelji. Novost pa je, da ima slovenska plonkarija od prejšnjega tedna tudi svojo knjigo. Z naslovom Plonkarija jo je v samozaložbi izdala učiteljica s trebanjske osnovne šole Ana Černe Dražumerič, skupaj z učenci 8.c razreda in učiteljico DOLENJSKI LIST Izvirni žulji učenosti Učiteljica trebanjske osnovne šole Ana Černe Dražumerič je izdala knjigo o plonkcih in plonkariji slovenskega jezika Mojco Ba-hun pa jo je predstavila v petek, 15. oktobra, zvečer na prijetnem srečanju v gradu Mala Loka. Dražumeričeva se je kot učiteljica seveda ves čas učiteljevanja srečevala s plonkci. Dolgo jih je metala v koš, lani jeseni pa se je odločila, da jih bo začela zbirati. V zbiranje je vključila tudi učence in v blagovni izmenjavi plonkec za žvečko se ji je kmalu nabral cel kup listkov vseh oblik, vsebin in velikosti. Najzanimivejše je fotokopirala, med počitnicami napisala še rimano besedilo, s katerim je pospremila te “leksikončke v malem” in “izvirne žulje učenosti”, kot jim pravi, in vse skupaj dala natisniti v dvesto izvodih pri Printelu v Trebnjem. Broširana knjiga, ki v rimah hudomušno govori, kaj je plonkec, kakšnih oblik, kako se ga naredi in kako skrije, kako uporabi in kakšne so plonkarske postave, se ponuja v branje starejšim, da obudijo spomine na šolske dni, mlajšim, da se nauče umetnij plonkarije, in učiteljem za zabavno “strokovno izobraževanje”. M. MARKELJ O PLONKARIJI - Predstavitev knjige Ane Černe Dražumerič Plonkarija na gradu Muta Loka z učenci. Avtorica je na sliki druga z desne. PLESNO POPOLDNE - V Kulturnem centru Janeza Trdine so na zkaljučni prireditvi po pozdravnem nagovoru novega vodje novomeške območne izpostave sklada Bojana Benciga nastopile štiri plesne skupine, med njimi novomeška Terpsi-hora in plesni studio Intakt šou iz Ljubljane (na sliki). že 23 let, pravi, daje bila udeležba na letošnjem srečanju sicer številčno podobna kot na lanskem v Novi Gorici, vendar pa sta selektorici izbirali iz večjega števila plesnih skupin,-saj se s sodobnim izraznim plesom in baletom ukvarja vse več mladih. Posebej je omenila Dolenjsko, saj je s tega območjo izšlo že več kvalitetnih plesalcev, ki so se iz ljubiteljske usmerili v poklicno plesno in baletno dejavnost. “V Novem mestu Nova podoba Na gradu Podsreda razstavlja Živko Marušič PODSREDA - Letošnji nagrajenec Prešernovega sklada akademski slikar Živko Marušič gostuje z manjšim preglednim izborom svojih del v galeriji na gradu Podsreda. Razstavo so odprli v petek, 15. oktobra, zvečer, na ogled pa bo do konca novembra. Avtor, čigar življenje in delo sta povezana s Furlanijo, Koprom in hrvaško Istro, seje izšolal na ljubljanski akademiji za likovno umetnost. Kot likovnik se je uveljavil „ predvsem v prejšnjem desetletju, v krogu ustvarjalcev nove podobe, figuraliki pa ostaja zvest tudi v sedanjih ustvarjalnih iskanjih, ko figuro dopolnjuje s fizičnimi posegi v sliko, kot so prebodi, všivi in dodani predmeti. Razstava na gradu Podsreda je del lanske Ma-rušičeve pregledne razstave v ljubljanski Moderni galeriji, dopolnjena z doslej še nerazstavlje-nimi novejšimi deli gajerijskih formatov. SUKLJETOV SPOMINSKI VEČER NOVO MESTO - Letos mineva 150 let od rojstva Frana Sukljeta, uglednega politika in narodnega buditelja, ki poemmbno sooblikoval tedanji politični prostor. Šuklje je po rodu doma z belokranjske Lokvice, dolga leta pa je deloval in živel v Novem mestu, kjer je tudi umrl. Pokopan je na šmihel-skem pokopališču. V počastitev obletnice bo v ponedeljek, 25. oktobra, ob šestih zvečer v Knjižnici Mirana Jarca spominski večer. Gosta bosta prof. dr. Vasilij Melik in doc. dr. Stane Granda. KONCERT V GOTSKI SAMOSTANSKI CERKVI - V madžarski družini Fodor je glasbeni talent zares doma, saj so vsi družinski člani od očeta Petra, matere Julianne do sinov Tamasa in Daniela poklicni glasbeniki, zato ne čudi, da so ustanovili kar družinsko godalno skupino, v kateri občasno nastopa še sestrična Kinga Gozon. Pred dvema letoma so prvič nastopili na internem koncertu v pleterski kartuziji, kjer je tretji sin eden od mladih menihov; v soboto, 16. oktobra, zvečer pa so ob svojem drugem obisku samostana pripravili koncert tudi za javnost. V stari samostanski cerkvi so v kvartetu odigrali skladbe Telemanna, Purcella in Haendla ter v kvintetu Vivaldijevo Jesen. Naslednji dan so imeli še interni koncert za pleterske kartuzijam v počasttev 80-letnice sedanjega priorja p. Lanuina Fischerja. (Foto: M. Markelj) NOVA KNJIGA MIHE MATETA RIBNICA - Pisatelj, prevajalec in esejist Miha Mate, doma iz Ribnice, je v torek, 19. oktobra, zvečer v Miklovi hiši predstavil svojo najnovejšo knjigo Smeh in solze moje doline. Zbirko kratkih zgodb in spominov na otroštvo, zabeljenih z značilnim Matetovim humorjem, je izdala založba Kmečki glas, z ilustracijami pa opremila Marjanca Jemec Božič. TRETJA TROBIŠEVA PESNIŠKA ZBIRKA - Smiljan Trobiš je pri založbi Eno že pred časom izdal svojo tretjo pesniško zbirko Očiščeno jutro, jaV' no predstavitev pa je dočakala v četrtek, 14. oktobra, zvečer v veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu na kulturnem večeru, kije bu za razliko od mnogih podobnih lepo obiskan. Prireditev je vodil Rudi Skoj-O avtorju in njegovi poeziji sta govorila Tomaž Koncilija, ki je tudi prebral daljši izbor pesmi iz nove knjige, in založnik Toni Vovko, nekaj besed pa Je o sebi spregovoril tudi novomeški pesnik sam. Z glasbo sta večer popestrila violinistka Petra Božič in citrar Rudi Mlinarič. (Foto: M. Markelj) Največja nekropola na Slovenskem Letošnja arheološka izkopavanja Dolenjskega muzeja na prazgodovinskih grobiščih Mestne njive in Kapiteljska njiva v Novem mestu - Železni keltski čeladi NOVO MESTO - Dolenjski muzej, ki bo prihodnje leto slavil petdesetletnico svojega delovanja, je v letošnjem letu ponovno zabeležil izjemno bogato arheološko bero, s katero še naprej potrjuje in čvrsti velik pomen prazgodovinskih najdišč na območju Novega mesta za slovensko in evropsko arheologijo. Letošnja izkopavanja na obeh velikih nekropolah. Mestnih njivah in Kapiteljski njivi, so obogatila že tako izjemno arheološko zbirko Dolenjskega muzeja z novimi pomembnimi in zanimivimi najdbami. Za izkopavanja na grobišču Mestne njive, ki sodi v čas pozne bronaste dobe, imenovane tudi kultura žarnih grobišč (10. do 8. stol. pr. n. š.), so se odločili iz zavarovalnih razlogov. Pri oranju na tem zemljišču je namreč prišlo do nenadejanega odprtja in poškodovanja več prazgodovinskih grobov. Grobišče Mestne njive je bilo sicer arheološko dobro raziskano, očitno pa več kot 400 dotlej izkopanih grobov ni bilo vse, kar se je skrivalo pod zemljo, saj so letošnja zavarovalna izkopa- Pokrajina po Slomškovi poti V frančiškanskem samostanu je do konca meseca na ogled razstava mariborskega slikarja Ervina Kralja NOVO MESTO - S Slomškovo pesmijo V nebesih sem doma seje v soboto, 16. oktobra, v frančiškanski cerkvi pričel program ob odprtju likovne razstave Pokrajina po Slomškovi poti likovnega pedagoga, slikarja in grafika Ervina Kralja iz Maribora. Na ogled bo vsak dan med 17.ini 9. uro do 31. oktobra. Kraljeva razstava predstavlja cikel 22 del, na katerih so prikazana središča pokrajin, kjer je živel, ustvarjal in pustil svoje sledove naš prvi blaženi, škof Anton Martin Slomšek. Gre za kronološki prikaz nekaterih vedut in panoram iz Slomškovega življenja -od rojstne Ponikve do Maribora. Skoraj na vseh slikah je zapaziti cerkev ali pa se nekje zadaj dviga vsaj zvonik. Kot je ob ogledu razstave povedal sam umetnik, je pri vseh delih uporabil tehniko pastela, saj je tudi na ta način hotel prikazati mehko, čutečo Slomškovo dušo. “Slomšek je bil namreč velik umetnik,” je dejal Kralj, ki se še posebej natančno posveča vprašanjem barve in svetlobe. vanja odkrila novih 119 žganih grobov. V tri četrt grobnih jamah so našli večje lončene žare, tudi do premera 50 cm, v njih pa žganine * in različne grobne pridatke, kot so lončene latvice, stekleni nakit, bronaste in železne zapestnice, igle za spenjanje oblek, uteži za statve ipd. Pridatke so našli tudi v grobovih brez žare. Na Mestnih njivah je tako ugotovljenih že skupaj 541 grobov, s čimer se nekropola uvršča med največja poz-nobronasta grobišča pri nas.. Na Kapiteljski njivi, kjer potekajo arheološka izkopavanja že petnajst let, intenzivno pa zadnjih deset let, so arheologi od srede aprila do srede avgusta letos raziskali več kot 1400 kv. metrov veliko površino in odkrili 52 mlajše-železnodobnih grobov (3. in 2. st. pr. n. š.). Skupno število latenskih grobov, izkopanih na tem grobišču, je zdaj že 683, kar je več, kot je bilo najdenih grobov na vseh ostalih mlajšeželeznodobnih naj- Vodja arheoloških izkopavanj n novomeških nekropolah Boru Križ. diščih v vsej Sloveniji. Med števil; nimi najdenimi predmeti, kot s • ženski nakit, uteži za statv • okrašena lončena posoda, zc‘e ni meči, sulice in ščiti, izstopa keltski železni čeladi, Prv'.toyrS0. ni čeladi v tem najdišču, in oj. nast pas sklepanec. Na Kapi1® J ki njivi so odkrili tudi pet ^ ^ nih grobov iz starejše ždeZ dobe (8. do 4. stol. pr. n. š.)- y j za grobove iz halštatskih gont"-sta že bili delno raziskani, celo že v prejšnjem stoletju iz paval starinokop Pečnik. . i M. MARK® O SLOMŠKU - Na otvoritvi razstave del, ki prikazuje Slomškove kraje od zibeli do groba, je p. Felicijan Pevec umetniku Ervinu Kralju poklonil darilo. (Foto: L. M. ) Na otvoritvi razstave, ko je ob ogledu za prijetno vzdušje z igranjem na kitaro poskrbel p. Gregor Kos, je vsestranskega umetnika predstavil p. Felicijan Pevec. Ervin Kralj se namreč ukvarja tudi s stenskim slikarstvom ter z drobno grafiko na področju ekslibrisa, vseskozi pa ostaja likovni pedagog. L. MURN RAZSTAVI O MLINARSTVU IN VINOGRADNIŠTVU - V prostorih nekdanje Ropasove hiše, kjer domuje etnološki oddelek ^ skega muzeja, so uredili stalno mlinarsko in vinogradniško razs,av0' sii(gt mlini kot vinogradi so že stoletja pomembna sestavina življenja t/o/cpP ^ človeka, le da je mlinarstvo kot obrt skoraj povsem izumrlo, medu . vinogradništvo še cveti, seveda drugačno, kot je bilo v preteklosti■ ‘‘ nekdaj bilo v mlinu, kakšno opremo so mlinarji uporabljali in s ? aje-opremo je Dolenjec po strminah gojil trto in v liramčkih in zidanicah / loval vino, nazorno prikazujeta obe razstavi. Na sliki: v takem muh nekdaj mlela moka za kruh vsakdanji. (Foto: M. Markelj) Dan z lepoto in izraznostjo giba V Novem mestu je potekalo 11. srečanje ljubiteljskih plesnih skupin iz vse Slovenije pod naslovom Sredi prostora 99 - Nastopilo je več kot sto mladih plesalcev POTA “Vemo le to, da bo Obrežje novo” Pogovor s komandirjem PiMP Obrežje A. Bašnikom - Delovni pogoji neprimerni - Utesnjenost - Prihodnje leto gradnja novega MP Obrežje, ki je najbolj obremenjen - Veseli 2. mesta OBREŽJE - Nedavno srečanje predstavnikov sindikatov vseh policijskih uprav, ki imajo tudi mejne prehode (MP) na južni meji, v Gruškovju, je pokazalo na nevzdržne delovne razmere. To velja za večino od 26 cestnih in 8 železniških mejnih prehodov med Slovenijo in Hrvaško, pa tudi PU Krško s petimi mejnimi prehodi - Obrežje in Dobova sta mednarodna, v času turistične sezone tudi Rigonce, ter Slovenska vas in Rigonce - ni nobena izjema. Na srečanju je bila glasna tudi obljuba, da naj bi prihodnje leto le začeli graditi prehod Obrežje. “Obrežje je najbolj obremenjen meji največ, kar 22 odstotkov pot- dežurni poročajo mednarodni mejni prehod na vsej južni meji, saj gre za staro balkansko pot. V zadnjih devetih mesecih je na celotni slovensko-hrvaški PLAČAL Z UKRADENO KARTICO - 30-letni B. J. iz Novega mes-taje 21. septembra na bencinskem servisu na Otočcu kupil več zavitkov cigaret in jih plačal z ukradeno Plačilno kartico. Zoper osumljenca Je napisana kazenska ovadba. OB MOTORNO ŽAGO- V času od 12. do 13. oktobra je neznanec na . rudini iz kašče ukradel motorno zago in lastnika M. S. oškodoval za r l's°č tolarjev. Zanimivo: v kaščo n* vlomil, pač pa jo je lepo odprl s klJUčem. DENARNICI V AVTU -13. ok-obra nekaj po 12. uri je neznanec vlomil v osebni avto S. L. iz Potoka, ' Je bil parkiran ob lokalni cesti jltrna Peč-Jordankal, in ukradel ve denarnici. V njihje imelalastni-ca za 70 tisoč tolarjev in deviz ter osebne dokumente. PUSTIL ODKLENJEN AVTO -eznancc 15. oktobra ni imel tež-ega dela, ko je s parkirnega pro-ora v vinorodnem okolišu Stara ?°ra v Semiču odprl odklenjen avto n denarnice v jakni ukradel evize in tolarje v vrednosti 25 tisoč arjev ter bančno kartico. PONAREJENI VIZUMI - Pri «mh državljanih BiH, ki so 13. okra na mednarodnem mejnem ■p odu Obrežje vstopali v Sloveni-J > so policisti odkrili, da so vizumi nikov, prestopilo državno mejo na Obrežju,” je povedal komandir postaje mejne policije (PMP) Obrežje Andrej Bašnik. Prav to in pa seveda neurejeni delovni pogoji sta glavna ftzloga, da bo od MP prenovo najprej doživelo prav Obrežje, o čemer pa, kot pravi Bašnik, sploh ne vedo kaj dosti. “Prehod bo gradil in vzdrževal Servis skupnih služb pri vladi RS, financirala ga bo država skupaj s sredstvi Phare programa, kdaj in kako se bo pričela gradnja, pa ne vemo. Potreben je odkup zemljišč. Sedanji MP se bo namreč od Andrej Bašnik, komandir PMP Obrežje P Polni ponaredki. Ti so povedali, DFiu zanJe plačali vsak po 300 M. Vrnjeni so bili na Hrvaško, o| j. ’ su Ulil 11 ‘kazenska ovadba, je ,rAL” AVTU - Neznanec ost °^tobra zvečer z neznanim pr rim predmetom povlekel črto det ° cel°,nega levega bočnega bil3 Voz‘.*a znamke R 5 Five, ki je k 0 Pakirano pred diskoteko Paci- f" 5Na Uku oz. pločevini je za okrog 50‘>soč tolarjev škode. HUDA PROMETNA NESREČA KRIZEVSKA VAS - 18. oktobra ob 12.50 je pred naseljem Križevska vas prišlo do hude prometne nesreče. 24-letni N. L. iz Črnomlja je z osebnim avtom zapeljal na levo polovico vozišča, v tem trenutku pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avta A. Č. iz Grma pri Podzemlju. Slednji je zaviral in se umikal, toda vozili sta se oplazili. Avto A. Č. seje prevrnil na bok, za njim pa je vozil M. F. iz Tuševega Dola, v katerega je s sprednjim delom trčil N. L. V nesreči so se hudo poškodovali voznik N. L. in sopotnica A. V. ter K. F. in N. J. Vsi so bili odpeljani v novomeško bolnišnico. Lahko se je poškodoval še voznik M. F. • Da na MP Obrežje, kjer je zaposlenih okrog dvesto delavcev, ne glede na slabe delovne razmere dobro obvladujejo situacijo na meji, je dokaz tudi nedavna vsakoletna akcija ocenjevanja mejnih prehodov na slovensko-hrvaški meji in njihovo 2. mesto. “Tega smo zelo veseli, leta 1994 pa smo bili že prvi,” je povedal Bašnik. 4 ha povečal na 18 ha.” Sicer pa na starem MP Obrežje že sedem let (od 1.3.1992) delajo v t.i. zabojnikih, in sicer v enakih pogojih tako policija kot carina, KAR PRETEPALI SO SE SEMIČ - 13. oktobra je ob 23.50 pred železniško postajo prišlo do množične kršitve javnega reda in miru. Stepli sta se dve skupini ljudi. R. B. je s pištolo, last S. S., udaril A. G. po glavi, zato so ga odpeljali v črnomaljski zdravstveni dom, kot tudi S. Š. Policisti so pri pregledu okolice našli pištolo znamke Crvena Zastava CZ M 70, cal. 7,65 mm, ki je last S. S. in za katero poseduje orožni list. V notranjosti vozila R. B. pa so našli naboj cal. 7,65 mm in prazen tulec istega kalibra. Zoper vse kršitelje sledi predlog sodniku za prekrške. Kovačiču 16 mrsrcrv zapora Streljal, ne pa doma gledal televizijo Sodišče je po preloženi glavni obravnavi J. R. Kovačiča spoznalo i^jotelesne poškodbe in ne poskusa umora B. Brajdiča Boška - za krivega kaznivega dejanja Odločilna mnenja izvedencev NOVO MESTO - Prejšnji teden se je na Okrožnem sodišču v ‘ ovem mestu nadaljevala in končala glavna obravnava zoper 50-let-Koma Janeza Romana Kovačiča, ki naj bi po obtožnici pred Vea,a letoma v Žnbjuku streljal na 28-letnega nečaka Roma Boja-■•ni jdiča Boška in ga zadel v predel medenice ter ga hudo telesno J* sJt°doval, umora pa ni dokončal, ker je pobegnil. Kriv naj bi bil ci) | USa umora- Let članski senat s sodnico Ljubo Tiran in sosodni-Janjo Vrečič Perhavec pa je ugotovil, daje Kovačič zakrivil kaz-0 dejanje hude telesne poškodbe in mu odredil leto in štiri mesece Parne kazni ter povrnitev stroškov kazenskega postopka. Sodba Sen' Pravnomočna. teUt|Va glavna obravnava je po-so h V za®et^u septembra, ko Dr'* 6 Zasbšane vse glavne ” 1Ce. na predlog Kovačevičeve je h°|V°rnicc Majde Štrasnel pa s aa preložena za skoraj mc-v dni. Zahtevala je še zaslišalo priče Romana Brajdiča -in h°^e’ kUe obtoženca I Tat oškodovanca, a se vabi-n n' odzval. Tudi prejšnji teden „ s°dišče ni prišel prostovolj- VeHi-emveč so 8a prisilno pri-- al'Policisti. Glede na 236. čl. K? q, pa tudi ni želel pričati. tUipaVnava Jc bda preložena q 1 Zaradi pridobitve mnenja . ntra za kriminalistično teh- Učn dalo e preiskave v Ljubljani, ki podrobnejše rezultate Qrneril na nebo nad Prečno. Kljub dobremu poznavanju lokalnih mule P™ mesto na 3. pokalu Dolenjske, ki je štelo tudi kot zadnja pQje ,z‘‘ letošnji pokal Slovenije, ušlo za vsega dve točki, še bolj nesrečen e/o,, ''•‘tire Žulič, ki je zmago med mladinci v kategoriji jadralnih mod-Pe<( ,zkrešil za eno samo točko. Izidi: F-l-H, mladinci - 1. Nardin (Šem-(Zg’ ?.89> 2. Jure Žulič (Novo mesto) 588; F-l-A, člani - 1. Leško Je) j 1429,3. Borut Žulič (Novo mesto) 1285j F-l-B - L Hribar (Cel-D4j. J’ 2- Dragan Stankovič 1359, 3. Damjan Žulič (oba Novo mesto) 6. j - /. Rozman (Litija) 65, 4. Borut Žulič (Novo mesto) 35; F-l-• Hribar (Celje) 55, 2. Damjan Žulič (Novo mesto) 37. (Foto: I. V.) pa so nam že do sedaj pomagali domači gasilci. Tudi zdravstveno osebje je domače, letos pa nam je s helikopterjem priskočila na pomoč slovenska vojska, ki bi v primeru hude nesreče ponesrečenca hitro prepeljala v ljubljanski klinični center. Na srečo helikopter ni imel takega dela. Dolenjci smo imeli nekdaj izvrstne dirkače, v zadnjih letih sta Tomlje in Valant na Gorjancih zmagovala, v ukinjenem pokalu clio pa smo imeli vedno zelo močno zastopstvo. Zdaj je v avtomobilskem športu Dolenjcev le za vzorec. Zakaj? Letos so se na Gorjancih predstavili le štirje Dolenjci - Lojze Udovč je bil v pokalu fiat seicento, ki je nadomestil pokal clio, drugi in Alojz Pavlič tretji. S 15. mestom v absolutnem vrstnem redu je najvišje posegel Branko Uhernik z mazdo 323, medtem ko je Slavko Brun-skole na domači stezi izvrstno začel in je po prvi vožnji v skupini N vodil pred kasnejšim zmagovalcem Dag-maijem Šusterjem, v drugi vožnji pa je na njemu dobro poznanem ovinku pri gostilni Badovinac zletel s ceste in se prevrnil ter popolnoma uničil svoj BMW M3. Da ni na Dolenjskem več in boljših dirkačev je največ krivo nezanimanje pokroviteljev za avtomobilski šport, ki ni poceni. POSAVSKA ODPRAVA NA CHO OYU USPEŠNA SENOVO - Člani posavske himalajske alpinistične odprave so uspešno kočali delo an gori Cho Oyu. V četrtek, 30. septembra, je ob 12.50 stopil na vrh gore Primož Štu-lar, ob 15,45 pa še franci Oderlap. Eden izmed alpinistov posavskega alpinističnega kluba je skupaj s francoskimi alpinisti poskušal priti na goro 2. oktobra, a jih je ustavilosla-bo vreme in so morali sestopiti, naslednji dan pa so se proti vrhu . namenili trije posavski alpinisti, a so, ko se je na gori razbesnel vihar, podrli oba tabora na gori in se vrnili v bazni tabor, s čimer se je odprava končala. KEGLJAŠKI IZIDI V zadnjem kolu ligaških tekmovanj v kegljanju so dolenjski predstavniki dosegli naslednje izide: 1. B-liga, ženske - Slovan : Trebnje 5:3; 2. liga, zahod, ženske - Medvode : Rudar Črnomelj 3:5; vzhod - Sremič Krško: Miroteks III 6:2; 3. liga, zahod, moški - InterLommerce : Novo mesto 2:6, Rudar Črnomelj : Pivka 4:4; vzhod: Slovenj Gradec : Sremič krško 7:1, Brežice : Agro Ruše 4:4. (N. G.) Pa kljub temu želite prihodnje leto dirko pripraviti sami? Če bomo dirko na Gorjancih organizirali Dolenjci sami, nas bodo domači pokrovitelji raje podprli, pa tudi na Petrolu, ki je bil letos glavni pokrovitelj dirke, so nam zagotovili, ' da nam bodo pomagali le, če bomo dirko pripravili sami. Vse to so posledice neurejenih odnosov v Avtomoto zvezi Slovenije, kjer so nekateri vodilini funkcionarji v preteklih letih avtomobilskemu športu naredili veliko škode. Skupaj z Branetom Kuzmičem sta tvorila najuspešnejšo slovensko rally posadko v zgodovini. Vas morda ne zamika, da bi se po organizacijski plati poskusili tudi v tej zvrsti? J Šport iz Kočevja in Ribnice • KOČEVJE - Čeprav so se Pirančanke potihem bale vedno neugodnih Kočevk, so zmagale lažje, kot so pričakovale. Rokometašice Gramiza so zelo slabo igrale v obrambi, v napadu pa so zapravile številne priložnosti. Kočevke so na koncu tekmo izgubile kar s 14:29. Najboljša med Kočev-kami je bila Mira Dragičevič, ki je dosegla štiri zadetke. • KOČEVJE-V 4. krogu vi. državni ligi so brez točk ostale tudi kegljačice Kočevja, ki so z 2:6 izgubile s Tekstino v Ajdovščini. Z istim rezultatom je v prvi B-ligi Ribnica premagala Sinel Hrast, medtem ko je Kočevje v drugi ligi s 5:3 izgubilo z Domžalami. • KOČEVJE - Košarkarji kočevskega drugoligaša Snežnika so bili dobro razpoloženi za igro in so v 4. krogu brez večjih težav premagali Logatec z 98:78. Dvajset točk razlike je bilo tudi v prvem polčasu. • RIBNICA - Igralci Ribnice, ki letos prvič igrajo v drugi ma-lonogometni državni ligi -zahod, so izgubili v Škofijah z Bronxom s 5:1. V prvem polčasu je bil izid 1:1, gol za Ribničane je dosegel Mihelič. • RIBNICA - V 13. krogu občinske lige Ribnice v malem nogometu so bili naslednji izidi: Divji jezdeci : Grafit 5:4, Biba market T : ŠMD Turjak 5:9, Sodražica : Elin Kot 7:0. M. G. Rudi Sali Me in upam, da bomo Dolenjci po dolgih letih premora prihodnje leto videli tudi dirko v ral!yju. Dobil sem namig, da bi na Dolenjskem izpeljali rally Saturnus, ki šteje za evropsko prvenstvo. Če nam to uspe, bi imeli dolenjski ljubitelji avtomobilskega športa kaj videti. I. V. KRČANI V DRUGI LIGI KRŠKO - Balinarji Krškega so uspeli na kvalifikacijah za vstop v drugo slovensko ligo. V prvem krogu kvalifikacij so Krčani najprej izgubili z Žalcem s 7:9, potem pa so isto ekipo premagali s 14:2, medtem ko je drugi dolensjki prdstavnik Krmelj z Mariborom igral 8:8 in 4:12. Krčani so se tako za mesto v drugi ligi pomerili z Mariborom, s katerim so najprej igrali 8:8, drugo tekmo pa dobili s 14:2. Krčani so se tako v vzhodni skupini druge slovenske balinarske lige pridružili kočevskemu Sodčku, ki je minulo prvenstvo končal na šestem mestu. (R. M.) PORAZI ODPLAVILI TRENERJA NOVO MESTO - Tretji zaporedni poraz nogometašev Elana v nedeljo v Kidričevem z Aluminijem je bil dovolj, da seje uprava novomeškega kluba odločila zamenjati trenerja Branka Slakonjo z Vladanom Mladenovičem, ki naj bi Elan vodil že na včerajšnji.povratni tekmi četrtfinala slovenskega pokala z Novo Gorico. KOLESARSKI VZPON NA POLOM KOSTANJEVICA - V nedeljo, 24. okotobra, bo športno društvo Kostanjevica na Krki pripravilo prvi kolesarski vzpon na Polom. Štart bo ob 10. uri pred osnovno šolo Jožeta Gorjupa v Kostanjevica na Krki. Proga je dolga 12 km, višinska razlika je 650 m, pot pa je primerna za gorska kolesa. Dodatna pojasnila dobite po telefonu 041 746 800. berčani vodili že z 19:13, so v odločilnih trenutkih zaradi živčnosti niz prepustili domačinom. Po na podoben način izgubljenem drugem nizu so Žužemberčani tretji niz dobili, najbolj izenačenega četrtega pa spet prav v zadnjem trenutku izgubili ter tako spet ostali brez točk, ki so se jih veselili neposredni tekmeci v boju za obstanek. Še manj sreče kot Žužemberčani so imele Novomeščanke, ki so se s pomlajeno vrsto zelo dobro upirale Novogoričankam, a so prav teko popuščale v končnicah nizov in ostale povsem praznih rok. V treh nizih so bile povsem blizu domačinkam, osvojile so 23,22 in 21 točk. Bolj kot poraz z 0:3 je spodbudna igra, ki je kljub vsemu zadovoljila trenerja Bojana Verniga, saj Novogoričanke letos napovedujejo naskok na sam vrh, Novomeščanke pa bi rade le dostojno preživele ligaško tekmovanje in obstale v družbi najboljših. Žal jim ne bo nič lažje niti v drugem kolu, ko bodo spet igrale v gosteh, tokrat z državnimi prvakinjami v Mariboru. V drugi moški ligi so Kočevci dosegli manjvredno zmago s 3:2, No-vomeščani pa večvredni poraz z 2:3, ki poražencu prinese vsaj eno točko. Mokronožani so tudi v drugem kolu v tretji ligi osvojili vse tri točke in se držijo pri vrhu lestvice, prava gneča dolenjskih, belokranjskih in posavskih ekip pa je v tretji ligi, kjer Kočevke po dveh kolih celo vodijo, Črnomaljke so prav tako zbrale vse možne točke, brestaničanke so sicer dvakrat zmagale, a enkrat le s 3:2, Novomeščanke in Semičanke pa se bodo tudi letos, kot kaže, zadrževale v spodnjem delu lestvice. I. V. Zimska liga pod teniškim šotorom Dve pokriti teniški igrišči v samem Novem mestu - Zgradil ju je Dušan Kočevar z Logingom in Malkomom - Treningi, tečaji in zimska liga Belokranjcev, Posavcev in Dolenjcev NOVO MESTO - Teniška dvorana na Otočcu nima edinih pokritih teniških igrišč na Dolenjskem oziroma na novomeškem območju. Prav v Novem mestu oziroma natančneje na regrških Košenicah si je pokriti teniški igrišči omislil nekdanji izvrstni igralec in trener namiznega tenisa Dušan Kočevar, ki je pred šestimi leti v neposredni bližini novega stanovanjskega naselja Košenice na obrobju Novega mesta zgradil dve peščeni teniški igrišči. Ker je bila poletna sezona igranja tenisa na odprtem prekratka in preveč odvisna od vremena, da bi lahko živel le od zaslužka na igriščih, se je pred dvema letoma po po- • Teniški center Košenice bo med zimsko sezono letos prvič pripravil zimsko teniško ligo, v kateri bodo lahko nastopali teniški igralci iz Bele Krajine, Posavja in Dolenjske. Liga bo trajala ob vikendih od začetka novembra do konca aprila. Prijavite se lahko po telefonu 341 075. svetovanju z lastnikom podjetja Loging Francem Lavričem, ki je prav tako zelo zagnan rekreativni igralec tenisa, odločil, da bo eno izmed igrišč pokril. Podjetje Loging se je namreč specializiralo za gradnjo montažnih športnih dvoran, teniških igrišč in skladiščnih prostorov, njegova dejavnost pa sega daleč preko meja naše države. Tako je že pred dvema latoma nad enim izmed obeh peščenih igrišč na Košenicah zrasla kupola z dvojnim termoizolacijskim stropom PUCELJ MED ŠTIRIMI NOVO MESTO - Novomeščan Tadej Pucelj je na zaključnem turnirju najboljših 12 slovenskih igralcev do 16. leta izpadel v polfinalu, kjer ga je s 4:6,6:4 in 6:3 premagal prvi nosilec turnirja Mariborčan Miha Mihalič. iz gumiranega platna ter z enojnimi stenami, ki se jih poleti dvigne. Medtem ko je podjetje Loging zgradilo konstrukcijo in objekt obleklo, je zemeljska in betonažna dela opravilo podjetje Malkom. V teniškem “šotoru” je pozimi dovolj toplo za igranje tenisa, poleti pa je streha prijetna zaščita pred pripeko in slepečimi sončnimi žarki ter plohami, ob straneh dvignjene stene pa omogočajo zadostno zračenje. V podjetju Prolinea, ki uradno upravlja Teniški center Košenice, sta zdaj zaposlena Dušan Kočevar in žena Nives. Kočevarjeva igrišča na Košenicah ne samevajo. Medtem ko jih popoldne dobro izkoristijo mladi tenisarji teniškega društva Portovald in športnega društva Grip, ob dopoldnevih potekajo individualni in skupinski tečaji tenisa, dovolj prostora pa je tudi za navdušene rekreativce, ki želijo igrati tenis preko celega leta. 1. V. DUŠAN KOČEVAR POKRIL IGRIŠČA - Dušan Kočevar, ki je v mladosti zelo dobro igral namizni tenis, v katerem je med mladinci skupaj z Matjanom Hribarjem sodil v sam jugoslovanski vrh, je kasneje namiznoteniški loparček zamenjal za večjega, teniškega, ki mu že nekaj let reže kruh. Zdaj, ko je obe peščeni igrišči (v ozadju) na Košenicah prekril, je njegov posel neodvisen od vremena, sezona igranja tenisa na njegovih igriščih pa raztegnjena na celo leto. (Foto: I. V) I KRKkZDRAVI LIŠČN HOTELI OTOČEC "teniški CENTER OTOČEC & Odgovori, popravki Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Pot - jabolko spora med vaščani DL št. 41, 14. oktobra Jabolko spora med nami, prebivalci s Sel pri Otovcu, ni pot, kot ugotavlja novinarka v zadnjem Dolenjskem listu, pač pa gradnja asfaltne ceste skozi sredino najine pare. št. 31 - stavbišče na Selih pri Otovcu, tik in med gospodarskimi poslopji zaščitene kmetije. Kot lastnika zaščitene kmetije in dobra gospodarja ne moreva dovoliti skozi najbolj potrebni del kmetije gradnjo javne ceste in s tem deliti kmetijo na dva dela. Če bi bilo tako, potem gospodarskih poslopij kmetije ne bi mogla gospodarno uporabljati in bi bilo potrebno kmetijo celo preseliti. Ne gre tudi za pridobljeno oz. priznano služnostno pot in kot tako uporabno za kogarkoli, kamorkoli in s čim koli, pač pa se bodo ta dejstva ugotavljala po tožbenem zahtevku tako za obstoj osebnih in stvarnih služnosti na najini parceli št. 31 - stavbišče. Tudi ne gre le za približno 30 m zemljišča, pač pa za 50 m v dolžini in 3 m v širini, kaj pa to pomeni za funkcionalni prostor kmetije in tik gospodarskih poslopji in celo med njimi, pa ve vsak, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Vas Otovec povezuje javna cesta po Odloku o kategorizaciji javnih cest v občini Črnomelj (UL RS št. 73, str. 5649), in sicer za vsa vozila in kolesa. Morebitna služnost skozi parcelo št. 31 pa bi bila povezava le na javno dobro pot, ki ni kategorizirana niti kot kolesarska steza niti kot javna pot. To je pač poljska pot, ki je tako tudi grajena v širini med 2,00 - 2,80 m. Na Otovcu avtobusne postaje ni, tam se ustavlja le šolski avtobus. Železniška postaja pa je na Selih pri Otovcu št. 17, ne pa na Otovcu, kot trdi novinarka. Spor se tedaj ni začel tako, kot trdi novinarka, ko sva na “služnostno pot” postavila kamenje. Spor je zaradi izgradnje nove asfaltne ceste in traja že več kot dve leti. Že dne 19.10.1997 naj bi se sestalo v gasilskem domu Otovec le deset takratnih prebivalcev vasi Sela pri Otovcu (KS Talčji Vrh šteje okoli 600 prebivalcev) in ugotovilo, da je del najinega zemljišča parcela št. 31 (po sredini parcele) po planu KS Talčji Vrh predviden za modernizacijo in asfaltiranje v prihodnjem letu, ter od služb Občine Črnomelj zahtevalo, da se izvede vris teh zemljišč v mapo in da je bodoča pot prehodna za vse krajane. Zapisnik je pripravil in pisal Anton Brula s Talčjega Vrha kot tajnik KS Talčji Vrh, sicer bratranec podpisane. Naju kot solastnika tega zemljišča KS Talčji Vrh ni povabila na ta sestanek, kaj šele uradno seznanila s kakršnim koli planom KS Talčji Vrh in asfaltiranjem po najinem dvorišču. Iz tega razloga sva za ta zapisnik in dopis Občini, ki naj bi ga poslala KS, večkrat ustno in pisno zaprosila pri KS in Občini, vendar ni bilo nobenega odgovora. Ta zapisnik oz. dopis sva dobila šele v tožbenem zahtevku za priznanje osebnih in stvarnih služnosti z dne 30.3.1999. V času treh let, ko je postal aktualen asfalt, pa se je na najini domačiji pričelo šikaniranje, tudi divjanje z avtomobili, zaradi česar sva se obrnila na Občino Črnomelj, kjer sva dobila pojasnilo od tajnika in župana, da bi radi položili asfalt skozi najino parcelo. Takoj sva ponudila, da se le ta lahko zgradi za najinimi gospodarskimi poslopji po najinih zemljiščih, javno dobro ob naših zemljiščih, in sicer pare. št. 786/1,819,830/1,830/ 2, 833/1 in 833/2, pa se naj razširi tako, da bo omogočen varen dvosmerni promet, saj nam je to potrebno zaradi obdelave najinih zemljišč v tem delu. V zameno sva želela le to, da se zemljišča, potrebna za cesto, zemljiškoknjižno prenesejo na Občino, v zameno pa se prenese na naju le manjši del javnega dobra, ki ga nihče ne uporablja že več kot sto let in v naravi ni viden. Pri tem sva bila pripravljena dati na svoje stroške poleg zemljišč (njive in sadovnjak) tudi snegobrane na dveh zgradbah, odreči se odškodnini pri delu na vseh najinih zemljiščih, posekati cca. 15 sadnih dreves in zaradi varnosti ob hlevu postaviti ograjo. Pripravljena sva bila tu na cenitev po izvedencu, sicer pa je bila vrednost najinih vlaganj nekajkrat večja od vrednosti pridobljenih zemljišč. Nemalo sva bila presenečena, ko sva 12.6.1998 prejela od župana občine Črnomelj dopis brez številke, z nečitljivim podpisom za..., v katerem je bilo navedeno, da bi se pot skozi najino dvorišče legalizirala, da se ukine del javnega dobra (ni navedeno kje, koliko in za kakšno ceno) in da se to izvede zemljiškoknjižno. Nadalje je v dopisu navedeno: “Občina Črnomelj je zainteresirana, da se tozadevni problem reši v izogib stalnim napetostim na terenu in tudi v izogib neljubim postopkom, ki jih krajani KS Talčji Vrh zahtevajo in ki bodo problem rešili izven dometa dogovora obeh strank”. Podpisana nisva podlegla tej grožnji, kije do danes ni še nihče preklical niti obrazložil. Seveda so se nato pričela od določenih oseb še hujša šikaniranja na tej parceli, enemu izmed tožnikov je bilo tukaj celo odvzeto vozniško dovoljenje, drugič je bil vklenjen in mu je bila odvzeta prostost. Vse to na tem dvorišču. Podpisana sem zato morala iskati medicinsko pomoč in se dolgo zdraviti. Del tega šikaniranja je objavil tudi vaš časopis pod oznako krivca B. V. Zahteva po prisili za asfalt je bila vse hujša, zato sta dva vaščana kar brez najinega dovoljenja dne 10.2.1999 ob 16.33, ko je biio0,60m snega in je bil ta za potrebe kmetije že počiščen med gospodarskimi poslopji, prišla s 4-metrsko ralico “delati pot” in nama pri tem celo naredila škodo. Dne 20.3.1999 zvečer je nedaleč od najinega skednja nenadoma zagorel velik požar. Sreča je bila, da je veter pihal v drugo smer, saj bi sicer vsa kmetija lahko pogorela. Povzročitelj požara do danes še ni znan. Vsled vsega navedenega sva bila prisiljena zaradi varnosti dne 22. 3. 1999 na najini parceli št. 31, ki ni imela nobenih bremen osebnih ali stvarnih služnosti, postaviti kamenje. Le na ta način sva lahko zagotovila varen dostop do gospodarskih poslopij in nemoteno gospodarjenje na kmetiji. Po objavi vašega članka pa se je pričela divja vožnja z motornimi kolesi nepoznanih in poznanih mladoletnikov, ki nama pojasnjujejo, da je sedaj, ko je bil naveden v Dolenjskem listu članek Pot..., da razume- jo tako, da je to pot v splošni rabi. Ker to ne drži in ker vsaka taka vožnja lahko pomeni nesrečo z najhujšimi posledicami, saj je to funkcionalni prostor kmetije, pozivava z vso resnostjo vse starše, naj na to dejstvo resno opozorijo svoje mladoletne otroke. Čudi naju, da novinarka ni zapisala, da gre za zemljišče zaščitene kmetije in omenila besedo asfalt, saj je bila le-ta večkrat omenjena. Sele ko je nekaj vaščanov ugotovilo, da asfalta ne bo tako, kot so si zamislili v gasilskem domu, so vložili 30.3.1999 tožbo za osebno in stvarno služnost, dveh pa na drugi narok sploh ni bilo. Pri tem izrecno poudarjava, da bi za to bližnjico morala dati zemljišča le midva iz naše vasi. Meniva, da ne gre za objektivno poročanje vaše novinarke, saj ne gre za noben javni interes, ampak interes nekaj oseb, ki pač zatrjujejo obstoj določenih pravic v njihovo korist. O tem, kakšna pravica jim gre in v kakšnem obsegu, pa bo odločilo za to pristojno sodišče. Pripomniti pa morava, da se vaša novinarka ni seznanila s tožbenim zahtevkom, kjer tožniki zahtevajo služnost vožnje z vsemi motornimi vozili, kar pomeni tudi s tovornimi, čez naše zemljišče, ko je evidentno, da se take vožnje niso nikoli opravljale. ANA KAPELE STANISLAV KAPELE V NEOBVEZEN PREMISLEK Neprijazni uslužbenci Vsakdo verjetno pozna kakšnega neprijaznega človeka. Vzgojiteljico v vrtcu, ki ji ne smeš reči, da je prišel otrok domov prehlajen, sicer ga naslednjič ne bo sprejela. Profesorja, ki grozi z maturo in poudarja, da obvlada za pet-ko snov le on. Zobozdravnika, ki te nadre, ker si hodil popravljat zobe drugam. Občinsko uslužbenko, ki je takooo zaposlena, da moraš priti nazaj čez pol ure. Šoferja avtobusa, ki popeni, če kdo med vožnjo samo zakašlja. Carinika, ki prebledi, če niste ustaviliuvto-mobila tam, kjer si je zamislil. Policista, ki mu ne smete pripomniti, da brez aparatur res ne more vedeti, če ste prekoračili dovoljeno hitrost. Prodajalca, ki nima deset rok, zato je prav, če potrpežljivo čakate. Uslužbenko banke, ki vam ne bo pogledala stanja na žiro računu, če boste tudi naslednjič stali deset centimetrov zunaj zelene črte. Pobiralca cestnine, ki zarjove na vas, če niste pripravili drobiža. Elektrikarja, ki vam pride odklopit električni tok, ker niste pravočasno plačali porabe. Poštno uslužbenko, ki vam ne bo odgovorila na vprašanje, dokler se ne boste postavili lepo nazaj v vrsto... Pa še koga. Poleg neprijaznosti imajo ti ljudje še nekaj skupnega. Namreč vsi so tako imenovani državni uslužbenci. Če se slučajno zgodi, da gredo delat na svoje, se prelevijo v prijazne in ustrežljive osebke, od katerih lahko vsak hip pricurlja naj-sladkejši med. TONI GA ŠPERIČ V SPOMIN FRANCU ROZMANU-STANETU Novembra bo minilo 55 let od nesrečne smrti znamenitega partizanskega poveljnika Franca Kozmana-Staneta. Spomin nanj bodo počastili 1. novembra s komemoracijo v njegovem rojstnem kraju Pirničah, 6. novembra na spominski slovesnosti ob spomeniku na Lokvah pri Črnomlju, kjer je preminil, na srečanju borcev, aktivistov in drugih v Sori v okviru Ostrovrharjevih srečanj ter 20. novembra s simpozijem v Medvodah. Letos je začela delovati tudi dobrodelna Ustanova Franca Rozmana-Staneta. Njen poglavitni namen je zbira nje denarja za pomoč socialno ogroženim borcem in udeležencem NOB, vojnim invalidom in žrtvam vojne. Ustanova bo podpirala tudi obnovo in vzdrževanje spomenikov in obeležij, postavljenih v spomin na slovenske hoje. Milijoni stradajočih Preveč nezdrave prehrane Čeprav je kmetijstvo napredovalo, pa zaradi naravnih katastrof in vojn po svetu še vedno strada več kot 800 milijonov ljudi. Zaradi lakote jih vsako leto umre več kot 200 milijonov, od tega preko pet milijonov otrok, mlajših od pet let. Svetovni dan hrane -16. oktober naj bi bil v opomin tistim, ki živijo v izobilju, da se spomnijo na lačne in zaradi tega izmučene in bolne ljudi. Pri nas naj ne bi bilo lakote, čeprav so prav gotovo velike razlike med jedilniki premožnih in tistih, ki komaj zmorejo za najosnovnejše -kruh in mleko. Tem ljudem pomagajo preživeti tudi na Rdečem križu, na območju novomeške OZRK so v ta namen letos odprli Sklad za pomoč ljudem v stiski, saj ugotavljajo, da vse več ljudi potrebuje najnujnejšo pomoč v živilih. Na mesec razdelijo okrog 150prehrambenih paketov. In prav revnejši in manj izobraženi sloji si privoščijo cenejšo in manj kakovostno hrano. Po nekaterih raziskavah Slovenci pojemo premalo varovalnih žitnih izdelkov, krompirja, sadja in zelenjave ter preveč maščob, mesa in sladkorja. Zaradi nezdrave prehrane in nasploh nezdravega načina življenja pa pri nas ljudje najpogosteje umirajo zaradi bolezni srca in ožilja, raka, sladkorne bolezni in alkoholizma. Le še dobra tretjina Slovencev pa ima primemo telesno težo. Za ozaveščanje ljudi o pomenu zdravega načina življenja, kamor spada tudi zdrava prehrana, pa do sedaj slovenska država ni kaj dosti naredila, kot da ji je figo mar za zdravje njenih državljanov. J. DORNIZ NOVOMEŠČANI V VELIKI KLADUŠI - Predstavniki Mestne občine Novo mesto (Jože Florjančič), Območne gospodarske zbornice Novo mesto (Janko Goleš in Janez Cvelbar) in Dolenjke trgovskega podjetja, d. d., (Milan Jakopin in Janez Blažič) so se 15. oktobra mudili na obisku v Veliki Kladuši. Gospodarstvo tega nekdaj zelo močnega območja, ki zdaj oživlja, je zainteresirano za sodelovanje s slovenskim gospodarstvom in zaradi bližine še posebej z gospodarstvom Dolenjske in Bele krajine. Gospodarski zbornici že sodelujeta, do navezave stikov z obmima zbornicama pa bo prišlo v kratkem. Gostitelji so gostom pokazali tudi znani Abdičev grad (na sliki). POJOČI KUHAR - V šentjernejskem vrtcu Čebelica so imeli otroci v dopoldanskem času v tednu otroka kostanjev piknik, na katerega so povabili tudi pojočega kuharja, ki je ob prepevanju z otroki pekel nevsakdanj palačinke iz coca-cole. Te so otroci kot predjed pečenemu kostanju z velikim tekom tudi pojedli. (Foto: M. Hočevar) GENSKO SPREMENJENA HRANA Samomorilsko seme v vaši trgovini Ozračje obče vseenosti in trmoglava omejenost vzorcev vladanja gresta dobro vkup - Zato brezvestno svobodoumje, ki ima v pesti to deželo, tako z lahkoto obvladuje naravovarstveno prizorišče Vzemimo gensko spremenjene pridelke in hrano. Medtem ko je zahodnoevropska in predvsem britanska javnost z neštetimi protesti in napadi na poskusne njive, kjer gojijo gensko spremenjene pridelke, pošteno razburkala ietošnje poletje in prisilila ameriškega orjaka genske tehnologije, družbo Monsanto, daje vsaj začasno sklonil glavo, pri nas vlada prepričanje, da so to strokovna vprašanja, ki se povprečnih državljanov ne tičejo. Slovenska nevajenost množičnega javnega izražanja nezadovoljstva najbrž izvira še iz tistih časov, ko je bilo močno priporočljivo in zaželeno, da so državljani množično in javno kazali predvsem zadovoljstvo nad edino najboljšo politično črto in njenimi nezmotljivimi risarji. Morda je ostanek še bližje preteklosti, ko smo zaradi zahtev po politični korektnosti besednjaka stavko smeli imenovati le “izsiljeni sestanek” ali “organizirana prekinitev dela”. V deželi, kjer množice z občudovanjem spremljajo prevoz četrtstoletnega podaljška svoje jedrske usode, je samoumevno, da potrošnik ne ve, ali je hrana, ki jo kupuje v trgovinah, gensko spremenjena ali ne. Tako tudi ne ve, ali je udeleženec trajnega poskusa o vplivu gensko spremenjene hrane na zdravje človeštva. Če se v postindustrijski družbi, ki naj bi jo odlikovala možnost izbire, s takim poskusom in vivo strinja ali ne, ga nihče ne vpraša. Samoumevna brezbrižnost, ki je mogoča zato, ker tisti, katerih dolžnost je, da nas obveščajo, dobro vedo, da nam je te pravice malo mar. V Veliki Britaniji, kjer deluje okoljevarstvena organizacija Prijatelji Zemlje, informacije o gensko spremenjenih pridelkih in hrani ljudem niso šle tako brez ovir skozi eno uho noter in skozi drugo ven kol pri nas. Osveščenosti gre zahvala, da bo zdaj skozi britanska prebavila potovalo manj gensko onesnažene hrane, kot bije, če bi ostala javnost negibna. S prebavljanjem zahtev javnosti in vljudno postrežbo s podatki v zvezi z izvorom hrane pa imajo zato vedno več opraviti direktorji tamkajšnjih veletrgovin z živili. Prijatelji Zemlje so namreč na svoji spletni domači strani lju- dem ponudili vzorec pisma z vprašanji o tem, kako je za obveščenost o gensko spremenjeni hrani poskrbljeno v njihovj trgovini s hrano, ki ga lahko natisnejo, izpolnijo in pošljejo trgovcu. Na policah britanskih trgovin, ki želijo ohraniti kupce in dobro poslovati, so hrano tako rekoč čez noč opremili z nalepkami, ki obveščajo, ali je pridobljena iz gensko spremenjenih rastlin ali ne. Trg, ki deluje tudi za kupce, ne le za prodajalce. Velespoštovani slovenski trgovci: temu rečemo izbira. Ker osem desetin Britancev noče sodelovati v poskusu, katerega dolgoročni izid je v najboljšem primeru neznan, v nekoliko slabšem tvegan, v najslabšem pa zdravju človeštva in biotski raznovrstnosti planeta škodljiv, so britanske trgovine še kako napele mišice in se ozrle po naravno pridelani hrani. Kako je pri nas? Slabo. Slovenski potrošnik se na gensko onesnaževanje narave ne odziva, njega bolj kot gensko spremenjena hrana zanimajo spremembe najnovejših modelov avtomobilov. Spisi večine avtorjev, ki se lotevajo zelenih vprašanj, so navadno samo telovadišče umovanj hiperobve-ščenih “poznavalcev”, njihov nameravani ali naključni cilj pa produciranje samih sebe. V njih ni razorožujoče topline in prepričujoče strokovnosti človeka, ki je z umom in praktičnim delovanjem posvečen v zelene stvari, kot je npr. ornitolog Iztok Geister. Zato so “poznavalci” nagnjeni k občemu relativi-ziranju in ironiziranju poskusov, da bi človeštvo napredovalo tudi s kakim korakom nazaj. Nič navdušenja, nič ognja, ki bi ogrel dlani. Varovanje naravnega in drugega okolja pa mora skozi ogrete dlani in srca tukaj in zdaj. Samomorilsko seme v Sloveniji Letos sem se vsaj dvakrat dobro najedel gensko spremenjene leče. Ne po svoji volji, temveč po volji prodajalca zdrave biološko pridelane hrane. Leča je stročnica, ki so jo kuhale naše stare mame. Ko v trgovini vidiš vrečko iz rjavega ekološkega papirja, na njej rustikalni napis Natura, v njej pa zelena ali rjava zrna, te, če ti je organsko pridelovanje hrane pri srcu, podre na kolena. Lečo, ki sem jo kupil, so trgovci uvozili iz Italije. Ker mi je tako všeč, sem jo sklenil tudi sam posejati-Toda v semenarnah semena nisem dobil. Zato sem na dveh različnih lokacijah posejal kar tisto iz rjave papirnate vrečke-Vzklilo je na gosto, kot se za organsko pridelano seme z imenom Natura spodobi. Čaka sem na cvetove in plodove, ajm nisem dočakal. Iz tisočev semen ni do začetka jeseni vzklila niti ena sama rastlina, ki bi lahko nadaljevala svojo vrsto. Ali rodila pridelek. Zakaj? Ne da bi mogel izbirati ali da bi me kdo na nemožnost izbire vsaj opozoril, sem kupil pridelek samomorilskega semena. To J® seme gensko spremenjene ras -line, na katero so biotehnolog' nataknili “terminatorski gen > ki seme naredi neplodno. Kan® ne more več pridelati sv0JeE semena, ampak mora vsaK leto kupiti novega. Enako kot tovrstni biokolo^ nializem in njegovo orodje te hnologija pridelovanja nepl° nih in drugače spremenjeni (npr. samo proti določeni herbicidom odpornih) sen?ea pa človeka osuplja pop0 ? vseenost in negibnost slovens laične javnosti glede okolj varstvenih problemov, ki vzn mirjajo svet. Ljudstvu, ki ne v ’ da lahko oblast, trgovino, ' dustrijo in celo znanost z 0 likami neposrednega državlja skega pritiska spreminja v sv J servis, lahko vlada peščica vzpetnežev, ga hrani s prazn'i besedičenjem in ga žejm-g vodi čez vodo. )nj Če je moral mednaroo Greenpeace protestirati pr jedrski prihodnosti SlovenU j ga pa povabimo še, da bo pr . trgovinami protestiral pr^a gensko spremenjeni hrami, . koncu pa z njegovimi akt' lahko napolnimo avtobuse vomeškega javnega P9tn S-prevoza. Večno čakanje na , še čase, za katere bo poskT nekdo DRUG. . e. Zastrašujoča vseenost in" gibnost. Naravovarstvena j® na doba na sončni strani AL JANEZ PENO 16 65 2A ODSTREL l /MAS, /\/AT/ zV/4 St. 42 (2617), 11. oktobra DOLENJSKI LIST Nove oddaje Studia D Informativni program še okrepljen NOVO MESTO - Regionalna radijska postaja Dolenjske in Bele krajine Studio D, ki že dvanajst let deluje kot edina informativna in nekomercialna radijska postaja na našem območju, je ta mesec uvedla nekaj novih oddaj. Z njimi želijo še izboljšati informativni program in poslušalcem, ki jim ni le za zabavo in poslušanje glasbe, ponuditi več informacij z različnih področij. Vsak torek je poslej ob 17.30 na sporedu kontaktna oddaja Županova torta, ki jo vodi Marjana Kavšek, njeni gostje pa so izmenoma župani z območja desetih dolenjskih občin, pripravljeni na pogovor in na vprašanja poslušalcev. Kav-škova vodi tudi novo oddajo o filmu, ki je na sporedu vsako sredo ob 19.15. Jože Musa ob četrtkih ob 17.30 pripravlja tedenski kulturni pregled, Jani Muhič pa istega dne ob 18.45 Planinski kotiček. POŽAR NA SUŠILNICI ZA KORUZO BOJSNO - Zaradi mehanske napake, zaradi česar je prišlo do pregrevanja žita, je 15. oktobra ob 22.55 prišlo do požara na sušilnici za koruzo lastnika A. K. iz Bojsne-ga. V sušilnici je bilo 7 ton sveže koruze. Zaradi hitre in učinkovite pomoči gasilcev se požar ni razširil na gospodarsko poslopje in ostale objekte. VOZILI PREHITRO KRŠKO - V sredo, 13. oktobra, so med 6. in 14. uro policisti drugič v tem mesecu izvedli napovedan poostren nadzor prometa. V času nadzora, ki so ga opravili na glavni cesti Vrhovo - Drnovo in na regionalnih cestah Krško - Brežice, Brežice - Bizeljsko in Boštanj - Mokronog, so ugotovili 34 kršitev, od tega 31 zaradi prekoračitve hitrosti. Najvišja izmerjena hitrost je bila v naselju Tržišče, in sicer 91 km/h. MODNI KOTIČEK Modni dodatki Kadar gre za torbice, so ženske lahko zelo starokopitne. Nekatere ljubijo majhne torbice, druge pa ne morejo brez "cekarjev”. Številne vso zimo nosijo eno samo torbico, saj jih je strah, da bi, če bi jo zamenjale, pozabile priložiti kakšnega izmed nešteto majhnih zakladov, skritih v njej. Če torbice ne menjate, vam priporočam, naj bo vaša “stalnica” črne ali kostanjeve barve, da jo boste lahko nosile k oblačilom vseh barv. Tiste, ki torbice pogosto menjate, pa si privoščite tudi kakšno rdečo ali rumeno. Izvrstno se bo namreč podala k črnemu plašču. Naj bo že kakršnakoli, pazite, da se bo dovolj na široko odpirala. Ni je namreč bolj zoprne stvari od torbice z majhno odprtino, predvsem če ima široko dno. Kaj se dogaja v njej, ko sežemo vanjo, lahko le ugibamo. Kaj šele, da bi se dokopale do želenega predmeta, denarnice ali prenosnega telefona. Ce nosite črno torbico, si kupite - ali pa naj vam jo podarijo - drobno galantčrijo živih barv, na primer rdeče. Tako boste predmete v torbici hitreje prepoznale. Naj ima vsak svoj prostor. Ne bo vas skrbelo, da so vam jih ukradli ali da ste jih izgubile. Izberite torbico, ki jo boste lahko postavile tudi na tla, tako je v avtobusu ali restavraciji ne boste kar naprej prelagale po kolenih. Čez dan sta zelo uporabni aktovka in torbica - “cekar”. Opremite pa se tudi s kakšno manjšo torbico ali torbico z notranjim žepom za dokumente in ličila. Če si boste nadele nahrbtnik, boste imele proste roke. Torbica z ročajem je elegantna in “šik”, a manj praktična. Na potovanje in na počitnice ne odhajajte brez torbice “banane”. Na voljo so tudi številne majhne torbice, izdelane iz zabavnih in smešnih materialov, žameta in polsti, veliko pa je tudi vseh vrst mrežastih cekarjev in najrazličnejših očarljivih modelov, ki jih boste, pa čeprav ne dolgo, strašansko rade nosile. JERCA LEGAN 97 LET FRANČIŠKE BOŽIČ - “Počutim se še kar dobro, le noge me več ne držijo. Mogoče bom pa res še drugo leto, ” so bile edine besede, ki jih je ob koncu obiska sevniškega župana Kristijana Janca izrekla 97-letna Frančiška Božič iz Sevnice. Že davno ji je sluh močno opešal, tako da se z materjo še najbolje sporazumeva najmlajša hči Darja, ki skrbi zanjo dan in noč. Mati Frančiška veliko spi, tek ima tudi še kar dober, mesa nima preveč rada, zato jih hči pripravlja pretežno zelenjavne jedi. Frančiška je edina še živeča od petih otrok primorske družine, ki se je udomila pod sevniškim gradom. Na posnetku: župan Janc čestita slavljenki ob njenem 97. rojstnem dnevu. (Foto: P. Perc) OB TEDNU OTROKA KOSTANJEV PIKNIK - Ob tednu otroka smo na OŠ Vavta vas imeli v sredo, 13. oktobra, medrazredno druženje med predmetno in razredno stopnjo. Starejši učenci smo mlajšim pripravili krajši program z igricami in pesmicami. Po končanem programu pa smo imeli kostanjev piknik in igre z žogo. Dečki predmetne stopnje so odločno škak-Ijali za žogo, deklice pa smo se zabavale z odbojko. Ta dan je bil vsem zelo všeč, najbolj pa najmlajšim učencem. Upamo, da bo takih dni v letošnjem šolskem letu še veliko. (Špela Šobar in Urška Bačnik, 8.b, OŠ Vavta vas) t^ANjE STAROSTNIKOV - V petek, 15. oktobra, se je na svojem srečaW pod okriljem KORK Orehovica zbralo 47starostnikov iz Cq j °fia KS orehovica. Najprej jih je pozdravil predsednik KORK Orehovi-lun°Ze AaSorc, nato predstavnica OZRK Novo mesto Jožica Hudoklin in K(ean šentjernejske občine Franc Hudoklin. Prijetno srečanje so oboga tili PiinC' ■ Orehovica, ki so s svojimi mentoricami Ivico, Lucijo in Katjo Pnz“V^i Prisrčen kulturni program. Nato je Jožica Hudoklin podelila kgn.anie RK OZRK Novo mesto za dolgoletno vestno opravljeno delo v Faragona in OŠ Šentjernej podružnici Orehovica. (Foto: M. trčila v pešca /Ul JJ.fBLJE - Voznica M. G. iz In: ,‘S|čev je 17, oktobra ob 1.10 Zav'ranju trčila v pešca, 50-«a ?a R. iz Boršta, ki je pri »a ,Ju..Gr'blje nenadoma stopil sKi°ziSče' PcSec se Je hudo P°' koin^v®* 'n se zdravi v novomeški EKSPLOZIJA GORNJE LOKVICE - Občan je 18. oktobra obvestil policiste, da je v bližini njegove hiše prišlo do močne eksplozije neznanega eksplozivnega telesa, zaradi detonacije pa so se na njegovi in sosedovi hiši razbile šipe. Preiskava še poteka. NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Napišite vsaj tri kraje v bližini Logatca. (Nagrada: šestmesečna naročnina na časopis 99.); Kaj je to dreta? (Nagrada: darilni bon v vrednosti tri tisoč tolarjev prodajalne obutve Fastcoop.) Odgovore je treba do sobote, 23. oktobra, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99, Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 3. oktobra sta: Janez Porenta iz Škofje Loke in Metka Rutar - Piber, z Bleda. SREČANJE NA SREMIČU - Kmečka zadruga Krško, še najbolj znana Po vinski kleti, ki velja za središče cvička, je v svoje vinograde na Sremiču povabila predstavnike Mercatorja Dolenjska. Goste, ki jih je vodil gene-folni direktor Stane Hribar, je pozdravil direktor zadruge Tone Planinc, simbolični trgatvi žametne črnine pa se je pridružil tudi krški župan Franci Bogovič. Prijetno druženje so pridelovalci cvička in trgovci izkoristili tudi za pogovor o problemih pridelave in prodaje vina. Pri tem niso mogli mimo podatka, da je na slovenskih trgovskih policah kar 80 odstotkov stekleničenega cvička iz Kmečke zadruge Krško in da ga dobro petino prodajo v Mercatorjevih prodajalnah. (Foto: M. Vesel) KOSTANJEV PIKNIK - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika je ob ,ednu otroka pripravila številne prireditve, ki so se razvlekle kar čez ves oktober. Seveda se zveza z zagnano predsednico Vladko Škof na čelu tru-1 da bi v svoje vrste pritegnila mlade in njihove starše. Tako je preteklo nedeljo pripravila že tradicionalni kostanjev piknik, vstopnica pa je bila . ra volja in kilogram kostanja. A se otroci in njihovi starši niso pomerili yl'leni, kdo je boljši jedec, temveč tudi, kdo je spretnejši športnik. (Foto: ŠKOCJANSKI LOKALNI POROČEVALEC ŠKOCJAN - Člani škocjanskega občinskega sveta se že dalj časa zavzemajo za bogatejšo izdajo občinskega poročevalca. Že pred meseci so obravnavali nekatere ponudbe za izdelavo časopisa, vendar se do njih niso dokončno opredelili. Na zadnji seji občinskega sveta pa je predsednica odbora za kulturo in informiranje pri občinskem svetu Marija Halas na podlagi razprave v odboru predlagala novega izvajalca, tako da bi časopis pripravljali v škocjanski osnovni šoli, kjer imajo za to vse tehnične in kadrovske možnosti. Svetniki so se z novim predlogom strinjali in odločili, da se pripravi poskusna številka. PRIJETEN IZLET - 6. oktobra so aktivistke KORK Gotna vas organizirale srečanje starostnikov. Poln avtobus veselih obrazov se je ustavil na Cvitkovičevi kmetiji vAdlešičih, kjer smo prisluhnili zanimivemu prikazu življenja nekoč in danes. Na Vinici smo obiskali rojstno hišo pesnika Otona Župančiča. Najdlje smo se mudili v krajinskem parku Lahinja, kjer smo z zanimanjem prisluhnili ge. Klepec. Pot nas je vodila skozi Črnomelj do gostilne Pezdirc v Semiču. Tu smo imeli večerjo in se poveselili z našim harmonikarjem Jožetom in zaplesali. Srečanja se je udeležila tudi predsednica OZRK Novo mesto Anica Bukovec in podelila priznanja prizadevnim aktivistkam: Malči Lukšič, Silvi Kužnik in Tilki Bogovič. Bilo je prelepo. Posebna zahvala prevozniku Ernestu Zamidi, voditeljici izleta Darji Pečaver, ge. Majdi Pirc, harmonikarju Jožetu Lukšiču in odboru RK Gotna vas. (Tekst: Malči Božič, foto: Tilka Bogovič) IZSILJEVAL PREDNOST BUKOŠEK - F. N. iz okolice Brežic je 15. oktobra ob 14. uri pijan (preizkus z alkotestom je pokazal 2,57 g/kg alkohola) vozil osebni avto po regionalni cseti iz Brežic proti Bizeljskemu. Izv^n naselja Bukošek je nameraval zaviti v levo in izsilil prednost pred drugim voznikom osebnega avta, kije pripeljal naravnost. Slednji se je bil hudo poškodoval in so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. IZGNAN ZA POL LETA METLIKA - Na železniški postaji so policisti 17. oktobra izsledili 61-letnega bosanskega državljana L R. in ugotovili, da je ilegalno prestopil državno mejo preko reke Kolpe v Rosalnicah. Vrnili so ga na Hrvaško, sodnik za prekrške pa mu je izrekel varstveni ukrep izgona iz države za šest mesecev. ^ č Kanj E PRI BENJAMINU - V sredo, 22. septembra, nas je Benjamin °Kpovabil v Dolgo vas na ličkanje. “Ta kup oličkajte in zvežite, ta pridni za i°^° zvezane storže obešali na late, ” so dejali. Takoj smo se začeli grebsti r 2°ruzne laske in jih zbirati v zaboj. Ker smo se prepirali, smo morali lal °^KJžiti. Moj sošolec Uroš si je naredil “trajno ”. Vsi smo se mu sme-‘ lnKa klicali Urška. Ob kupu koruze smo našli tudi bombone, pojedli °i'h drugi dan pri razredni uri. Pri ličkanju nam je pomagala Benjami-stara mama. Bili smo zelo pridni. Učiteljica ga. Majda je nato prinesla njruzne ^ske in smo se našemili. Bili smo videti kot tolpa gusarjev. (Va-Ja Gorenčič, 5.c, OŠ Žužemberk) VOZIL PIJAN RUMANJA VAS - 16. oktobra so policisti do iztreznitve pridržali vinjenega 22-letnega R. N. iz Novega mesta, ki so ga ustavili v Rumanji vasi. Alkotest je pokazal 2,04 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Istega dne so mu policisti že prepovedali nadaljnjo vožnjo, toda ker tega ni upošteval, so ga pridržali. O ZASEBNEM VARSTVU V SLOVENIJI PORTOROŽ - Društvo za zasebno varstvo in državljansko samovarovanje v sodelovanju z Visoko policijsko - varnostno šolo v Ljubljani organizira dvodnevni vsakoletni nacionalni posvet na temo “Nove možnosti zasebnega varstva v Sloveniji”. Posvet bo potekal 26. in 27. oktobra v Avditoriju Portoroža. OBISK UČITELJIC - V torek, 12. oktobra, smo na OŠ Šmihel v Novem mestu gostili učiteljice podaljšanega bivanja iz dolenjskih in belokranjskih osnovnih šol ter iz Laškega. Predstavila se jim je lanskoletna skupina učencev 3. in 4. razreda z učiteljico podaljšanega bivana Heleno Murgelj: Prikazali smo jim del naših dejavnosti, razstavili nekaj izdelkov, si izmenjali izkušnje in razkazali našo šolo. Zgosti smo si ogledali tudi znamenitosti Novega mesta, ki nam jih je predstavila kustosinja Ivana Tanko, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Na srečanje nas bo spominjala tudi skupinska fotografija. (Foto: H. Murgelj) • gguraOnrraO^ogtiB • ©OBfe® • @O®[ja)E]®0 • d3®^®^^® • g® ud O ura 0w® ®G0 • ©OODs® • gO®[pB@B NASE KORENINE Kos lesa je globok kot vsemiije Malo pred koncem prejšnjega stoletja je Jarmom s Kore-nitke pri Sentlovrencu slabo kazalo. Njihova kmetija seje tako kot mnogo drugih slovenskih kmetij utapljala v dolgovih in njen gospodar Jože se je tako kot mnogo drugih Slovencev tisti čas, odpravil čez lužo, da bi jo tam z bolje plačanim delom izkopal iz težav. Kopal je res, saj so tudi njegovi žulji omogočili, da dandanes plujejo ladje po Panamskem kanalu med Severno in Južno Ameriko, ni pa mu uspelo domačije izkopati iz dolgov. Njegov prihranek je bil le nekoliko večji od vsote, ki jo je moral odšteti za ladijsko karto, zato se je z družino preselil v Ljubljano. Tam se je njegov sin Jože izučil za podobarja, potem pa se je po nekaj grenkih življenjskih izkušnjah, pridobljenih v že večinoma nemško govorečem Gradcu, udinjal za pomočnika pri podobarskem mojstru Ruparju v Osilnici. Mojster Rupar pa ni imel le dobro utečene delavnice, ampak tudi hčerko Matildo, s katero se je Jože poročil. Tako je ta lepa in samosvoja dežela ob Kolpi postala njegov dom. Pa ne za dolgo. Prva svetovna vojna ga je iztrgala iz nje in iz objema družinice, ki sta si jo z Matildo ustvarila, in ga prestavila na rusko fronto. Le enkrat med tisto strašno svetovno morijo seje Jože lahko vrnil v njun objem. Ko je prišel drugič na dopust, mu ni bilo treba odpotovati nazaj, kajti medtem je zavladal mir in Jože se je spet lahko posvetil svojim lesenim bogcem in drugim podobam, ki jih je oblikoval iz čvrstega ob-kolpskega lesa. Z njimi je največ oskrboval trgovce v Ljubljani. V domačih krajih ni bilo veliko kupcev, kaj dosti zaslužka pa tudi sicer ne bi moglo biti, kajti Jože je svoje izdelke cenil glede na čas, ki ga je porabil za izdelavo, ne pa glede na njihovo umetniško vrednost in izvirnost. Tako je tekel čas. Številne ujme so bičale in pojile reko sredi doline in prišla je tudi najhujša med njimi - druga svetovna vojna. Bila je drugačna od prve, ki je je bil Jože že vajen. Ta ni iztrgala ljudi iz njihovega okolja, ampak je prišla mednje in med njimi sejala smrt in trpljenje. Jože pa je končno lahko izkoristil, kar je dobil od prve svetovne vojne: z nemškimi vojaki je lahko govoril v njihovem jeziku in pokazal jim je dokument, ki so ga zlahka razumeli - papir, s katerim je bil poslan na dopust iz prve svetovne vojne. Dopust, ki ga ni nikoli prekinil. Potem so ga pustili pri miru. Daleč je že tisti čas in zvoki rezbarskih dlet v Jožetovi delavnici so že zdavnaj utihnili. Z Matildo sta imela devet otrok. Najmlajši je bil Stanko. Rad je prihajal v očetovo delavnico in užival v govorici lesa. Morda bi nekoč postal rezbar? Preveč je ljubil svobodno nebo, reko in plodno ravnico ob njej. Da, kmet bo, ko bo velik! V zgodnem jutru, ko bo dolina še vsa mehka od komaj pres-nutih sanj, bo ravnal svoj plug in pripravljal zemljo za žlahtno rast. Z ostro koso bo krenil v breg in na strmih košenicah krojil usodo rosnim travam. Želje so bile velike, lepe, a neuresničljive za rezbarskega sina. Zato mu je hitro postala domača druga misel: postal bi menih. Zaprl bi se v celico in dolbel kos lesa. To bi počel toliko časa, da bi končno oblikoval pravo podobo njega, ki vodi vse naše misli in dejanja. Skoraj vse se je Stanku uresničilo. Seveda malo drugače, kot si je zamišljal. V Ljubljani si je pridobil diplomo iz upodabljajočih umetnosti in se z nasveti in znanjem priznanih slovenskih umetnikov vrnil v domače kraje. Tuje zastavil svoj plug - v pedagoško brazdo. Mnogim generacijam kočevske mladine je dolga leta razkrival skrivnost lepega in jih vodil po poti, ki vodi k uresničevanju lastnih spretnosti in notranjih nagnjenj. Tu si je ustvaril tudi družino. Z ženo Sonjo sta dobila štiri otroke. Zdaj je Stanko Jarm vdovec, upokojenec in dedek. V bistvu pa je to, kar si je že od svojih mladih nog želel biti: njegov kiparski ateljeje postafmeniška celica in njegovo umetniško delo je molitev, ki ga vsak dan popelje v srečanje z neznanim, nerazodetim. Sediva v tem njegovem svetišču in umetnik mi pripoveduje o svojem rodu iz Korenitke, o očetu Jožetu in o svojih mladostnih vizijah v rodni dolini ob Kopi. Dežela Petra Klepca je to, starih pripovedk in starih ljudi. Mladi le redki ostajajo. Žvabi jih svet s svojim udobjem in dosegljivo preprostostjo. Da bi pa človek živel v tej dolini, se mOra potruditi, ji kar naprej nekaj dajati. Seveda dolina bogato vrača, a to, kar daje ona, je dano videti le redkim. Že Jože, Stankov oče, je imel izostren vid za del njenega bogastva. Znal je poiskati njene igre v lesu in jih dodelati. Ta sposobnost, prirojena in s študijem obogatena, je dana tudi Stanku. Okoli naju stojijo, ležijo, se naslanjajo na zid ali drug na drugega že napol obdelani ali še čisto surovi kosi lesa različnih velikosti in ves prostor prijetno diši, kot bi svečenik pravkar opravil daritveni obred. Večina lesa, ki ga umetnik v svoji delavnici obdeluje, prihaja prav iz osilniške doline. Njegov vajeni pogled hitro ugotovi, kaj kateri kos skriva v sebi in kaj bi se dalo iz njega čim manj boleče izvabiti, da bi spregovoril tudi drugim ljudem. “Seveda tudi rad slikam, toda predvsem zato, da se odpočijem. Najraje pa kiparim. Pri tem uporabljani včasih tudi motorno žago, da mi olajša delo ali izrazi svojo govorico,” pravi umetnik. Pred ktatkim, ko je bil v Sloveniji na obisku papež, je s sabo v Vatikan ponesel tudi njegovo skulpturo. Omamen duh lesa se širi po Jarmovem kiparskem ateljeju. Prijetna toplota prihaja iz kamina, ki ga je v teh jesenskih dneh umetnik že zakuril. Še prijetnejše pa je vzdušje, ki ga izžarevajo napol končane umetnine. Človek bi kar obsedel, pa ga iz zamišljenosti zdramijo topi udarci. Umetnik je že dobil navdih, kako bi dokončal delo, ki ga je pričela narava, zato se je najbolje posloviti. TONE JAKŠE TRSNICA KUNEJ Kje ste, zlati časi trsničarstva? VKunejevi trsnici v Brestanici so prvo trsje cepili in tako vzgojili pivo cepljenje že pred 21 leti. Do danes so pridelavo močno razširili in posodobili, tako da se uvrščajo v sam vrh slovenskega trsničarstva. Kot pravi Lojze Kunej, pa danes ni več mogoče na ta način začeti iz nič, saj s pridelavo do 10.000 sadik na leto ne moreš preživeti. V letih pred vstopom v Evropsko unijo bi morala Slovenija letno obnoviti vsaj 1.500 ha vinogradov, vendar obnova močno zaostaja. Če ne bo šlo na bolje, se bodd morali trsničarji znajti: zmanjšati pridelavo, se oprijeti dodatnih dejavnosti ali poiskati nove trge. Pred dvema desetletjema so Kunejevi pridelali 6 tisoč cepljenk, lani pa že 400 tisoč. Sočasno s širjenjem pridelave so nabavljali sodobno opremo, strojno linijo, rastlinjak za siljenje s kontrolirano atmosfero in hladilno-skladišč-ne prostore. Slovensko trsničarst-vo je stopilo na novo pot, ko je osvojilo tehnologijo vlaganja na polietilensko folijo, ki je omogočala večjo kakovost sadik. Pomemben skok v kakovosti je prinesla tudi francoska tehnologija skladiščenja parafiranih trsnih cepljenk v hladilnici. Pri tem cepljenke jeseni parafinirajo, obrežejo in spravijo take v hladilnice, splomladi pa jih samo dan pred sajenjem izročijo vinogradnikom. Na ta način so izgube kar naj- Lojze Kunej manjše, prijem in rast sadik pa najboljša. Ker je bilo prav s skladiščenjem sadik doslej največ težav, so pri Kunejevih zadovoljni, da so uspeli osvojiti to tehnologijo. V Posavju se je prvi začel ukvarjati s trsničarstvom Janez Colarič iz Slivja pri Podbočju. “Po moji oceni je ravno Posavje najbolj primerno za vzgojo cepljenk, bolj kot Primorska ali severovzhodna Slovenija, ker so tu posebno ugodne talne in klimatske razmere. Sadike tudi uvažamo iz zahodnoevropskih držav, vendar ugotavljamo, daje naša pridelava boljša. Res pa je, da imajo tam večjo izbiro klonov, ker njihove ustanove več delajo na tem področju,” pravi Kunej. Preverjene sadike Naši trsničarji morajo tudi sami iskati primerne klone za naše klimatske razmere. Kunejevi matične klone večinoma uvažajo, hkrati pa vodijo lastno selekcijo. Stalno spremljajo genetsko in zdravstveno stanje materiala, ki ga razmnožujejo: V sodelovanju s Kmetijskim inštitutom imajo v selekciji skoraj 20 tisoč trt različnih kulti-varjev klonskega porekla. Matične nasade stalno načrtno obnavljajo, saj prodajajo le tiste selekcije in klone, ki so že preizkušene v naših klimatskih razmerah. Še več, spremljajo tudi kakovost vina pridelanega iz njihovega grozdja, zato ni čudno, da imajo matične nasade za odbiro cepičev tudi pri priznanih vinogradnikih in vinarjih: pri mag. Janezu Isteniču in ing. Simonu Pinteriču na Bizeljskem, ing. Branku Sekirniku v Rogaški Slatini in v lastnih nasadih na Sremiču in Velikem Kamnu, vino pa preizkušajo tudi pri inž. Romanu Matjašiču iz Sromelj in inž. Andreju Berkoviču iz Orešja. Tudi zato, da bi lahko preverili, kako se obnesejo posamezne sorte na našem območju, Kunejevi ravno zdaj gradijo vinsko klet. Trenutno imajo na dveh hekta vinograda zasajenih 7.000 trt, vendar naj bi že v naslednjem letu v novi kleti povečali zmogljivosti. Gospodar Lojze si želi, da bi kupcem sadik lahko pri odločitvi tudi ponudil v pokušnjo vino iz izbranega klona določene sorte. Stekleničenje lastnih vin in kletarjenje postaja pri Kunejevih vse bolj pomembna vzporedna dejavnost, saj se ne ve, kako bo s trsničarstvom. Že v lahskem letu so zaradi slabe prodaje ter nizkih cen grozdja in vina mnogi obupali in opustili načrte za obnovo vinograda. V Evropi, se ve, države podpirajo sekanje nasadov. Nujno na tuje trge Kakovost domačih sadik je zdaj na taki ravni, da uvoz ne predstavlja konkurence. Kunejeva trsnica oskrbuje vinogradnike s področja Bizeljskega in še proti Rogaški Slatini in Slovenskim Konjicam, vsako leto pa izvezi več tisoč sadik tudi na Hrvaško (lani 56.000). Lojze Kunej pravi, da bodo morali v prihodnje vsaj 100.000 sadik letno izvoziti, da bi lahko ohranili tako obširno proizvodnjo, kot je zdaj. Pri tem upajo, da se bodo dogovorili za izvoz na enega od obetavnih tujih trgov, katerega, je za zdaj še skrivnost. V trsnici delajo tri generacije: stari starši, starši in otroci. Redno imajo zaposlenega enega delavca, sicer pa najamejo sezonske delavce. Sortni izbor sadik pripravljajo po občutku in izkušnjah, saj se morajo odločiti leto pred prodajo, takrat pa večina kupcev še ne ve, PLESNA KARIERA ali bo in kaj bo sploh sadilo. V trsnici jim zato pokažejo posnetke in predstavijo značilnosti posameznih sort ali klonov in tako tudi svetujejo. Vzgajajo tudi sadike posameznih sort (rumeni muškat ali sivi pinot), ki so na območju posavske vinorodne dežele pre- povedane, saj jim praksa potrjuje, da imajo te sorte tu tradicijo in uspevajo morda celo bolje kot kjerkoli v Sloveniji. Vinogradniki to dakazujejo z odličnimi vini iz teh sort, žal pa so bili preslabo organizirani, da bi dosegli spremembe. BREDA DUŠIČ GORNIK Sanje so eno, življenje nekaj drugega 19-letni baletni plesalec Gregor Guštin iz Kočevja je maja letos osvojil naslov državnega prvaka v jazz plesu med člani. Septembra je nastopil službo v ljubljanski Operi, pred svojo že drugo udeležbo na svetovnem prvenstvu, ki bo ta mesec v Nemčiji, pa si je Gregor v teh dneh kot tisoči drugih študentov začel pridobivati tudi znanje na visoki šoli za socialne delavce. Sanje so namreč eno, pravi, življenje pa je nekaj drugega! Na svetovnem prvenstvu pred štirimi leti je bil Gregor med najmlajšimi udeleženci. Med preko 100 plesalci je zasedel 27. mesto v hip hop in 32. v kategoriji disco plesov. K temu uspehu takrat še ne 15-letnega nadarjenega plesalca iz Kočevja je veliko pripomogla Diana Drobnič iz Ribnice, pri kateri je Gregor začel svojo plesno kariero že kot mlajši osnovnošolec. Čeprav njen plesni klubu Di ne deluje več in je Gregor medtem končal srednjo baletno šolo v Mariboru in prvi letnik akademije za ples Rudra Bejart v Švici, z Diano še vedno sodelujeta. Ob svoji koreografiji se pod njenim mentorstvom Gregor pripravlja tudi za letošnji nastop med najboljšimi na svetu. “Poznam svoje telo in vem, kaj zmorem, zato pri plesu izhajam iz sebe in ne iz drugih,” pojasnjuje Gregor dejstvo, da je eden redkih plesalcev v Sloveniji, ki sami ko-reografirajo svoj ples. Drugim dovoli le, da mu pri tem pomagajo, za kar pa jim je, kot še posebno priznanemu slovenskemu koreografu dr. Henriku Neubauerju, hvaležen. Kot pravi, mu je dr. Neubauer, ki je sodeloval z mariborsko baletno šolo pri pripravi produkcij ob zaključku šolskega leta, veliko pomagal z vlogama ob koncu drugega in tretjega letnika, kot že zgodaj odkritemu nadarjenemu baletniku pa mu je omogočil tudi dva poletna seminarja v Avstriji, kjer se je Gregor spoznal z ljudmi, ki so mu pomagali v Švico. Avdicije za sprejem na svetovno priznano akademijo za ples se je udeležilo 56 baletnih plesalcev iz vsega sveta, med 15 izbrami pa je bil tudi Gregor. To je bila nesporna potrditev njegovega talenta, ki pa mu ga, žal, niso v zadostni meri priznavali tudi na šoli v Mariboru. Gregor je prepričan, daje bila vzrok tudi nevoščljivost. Na študij v Švico jc namreč odšel žc po končanem tretjem letniku, kar pa je bilo za nekatere njegove profesorje “nepojmljivo”. Žato je imel z dokončanjem zadnjega letnika Srednje glasbene in baletne šole v Mariboru težave. Ker je bil sicer odličnjak, mu je uspelo Opraviti vse izpite in jc lako kot ostali dijaki junija šolo uspešno končal. Smešno ob tem pa je, kot pravi, da je bil najslabše ocenjen v baletu, čeprav je predtem že maja s pohvalnimi ocenami končal prvi letnik akademije. Na letnem nastopu ob zaključku srednje šole je Gregor dobil zelo dobro kritiko, zato je poleti nastopil na mariborskem Lent festivalu, maja letos pa ga je k sodelovanju povabil tudi direktor ljubljanskega baleta Tomaž Rode, ki ga je Gregor nase opozoril na letošnjem državnem prvenstvu. Čeprav bi se morda lahko v ljubljanski operni hiši zaposlil za nedoločen čas, se je odločil, da bo kot plesalec poskusil delati naj- Gregor Guštin prej le eno leto. Dokončanju študija v Švici, kjer je imel kot glavni predmet balet, moderni ples 'n solo petje, kot stranske pa borilne veščine, cirkus, teater in improvizacijo, se je namreč mora odpovedati. Pa ne zato, ker bi bilo zanj 11 ur dela na dan šest dm 'j tednu prenaporno. Čeprav je ime Zoisovo štipendijo, mu je študij v tujini postal predrag. Vendar Gregor nad tem ni pre več razočaran. “Sprejemam vse, kar mi pač življenje prinese in n me strah začeti na novo,” PraV|' Tako se je v rojstnem Kočevju na povabilo tamkajšnje DelavsK godbe že lotil poučevanja baleta, kar ga bo zaposlovalo med v'^e? di, med tednom pa bo poleg de v operni hiši v Ljubljani pr*®* obiskoval predavanja na viso šoli za socialno delo. Za študijs je odločil, da bi si zagotovil p0*1^ in z njim možnost za zaposlitev primeru, da vse življenje ne D mogel biti baletni plesalec. L prav star komaj 19 let, je v življenju že marsikaj izkusil - tudi tr gično smrt očeta, ki ga je že K otroka privedel do spoznanj j kako pomembno je v življenj delati, kar rad počneš. Zato bo Gregorjeve sanje ostale še nap J povezane s plesom, ki mu je, pravi, najvišji cilj. MOJCA LESKOVŠEK-SVETE Konzularni odnosi “Nobene potrebe ni, da se naslednje generacije slovenskih konzulov in diplomatov učijo od začetka, ampak naj raje pričenjajo tam, kjer so njihovi predhodniki nehali,” je med drugim ugotovil Milan Jazbec, diplomirani novinar in obramboslovec, diplomant, publicist in tudi nekdanji sodelavec Dolenjskega lista, doma iz Artič pri Brežicah, ki je danes pooblaščeni minister v slovenskem veleposlaništvu v Stockholmu. In se lotil pisanja. Lani je uredil zbornik Diplomacija in Slovenci, kije izšel pri založbi Drava v Celovcu. Leto predtem je v zbirki Acta diplo-matica pri Fakulteti za družbene vede izšel priročnik Konzularni odnosi. Avtor Milan Jazbec je v njem zbral nekaj najpomembnejšega gradiva s tega področja, ki ga doslej v slovenščini ni bilo mogoče najti na enem mestu, hkrati pa dodal izkušnje iz prakse, ki si jih je pridobival ob dolgoletnem konzularnem delu. Kot pravi sam, je priročnik namenjen diplomatskim in kon- zularnim uslužbencem ter drugim, ki se vključujejo v medna rodne odnose. Vsi ti bodo lan ko v Jazbečevi knjižici poiska temelje konzularnih odnoso , ki jih opredeljujejo pravni do kumenti in viri. V posebnih p° glavjih bodo našli naštete > opredeljene konzularne fun ^ je ter spoznali konzularna pre stavništva in njihovo osebj ■ Najobsežneje se je avtor lo konzularne prakse, saj pr^ stavlja posamezne vsebine, katerimi se v konzulatihsre:. jejo vsakodnevno. V priročni so tudi konkretni napotki, ka <■ reševati posamezne primere kakšne so najpogostejše naP ke, na koncu pa je priložen c lotcn prevod Dunajske konve cije o konzularnih odnosih- .....u.... ,.,L-rat \0" Milan Jazbec se jc tokrat 'Jikao' službe, til zgolj konzularnega vidika plomatsko-konzularne s!uZre. tako da jc na tem področju ba še precej postoriti, še P° bej, ker tudi slovenska k0^ . _ larna politika in praksa sc . . ta dokončno izoblikovani preverjeni B. DUŠIČ G ORNIK 18 POSAVJE UGODNO ZA CEPLJENKE - V pridelavi trsnih cepljenk je zelo pomembna kakovost izhodiščnega materiala. Kunejevi iz Brestanice imajo na pol hektarju zasajene matične trte za podlago, a vse to zadošča komaj za petino pridelave, zato ostale podlage uvažajo. Razmere pri nas niso najbolj ugodne za nasade matične trte, zato pa po mnenju trsničarja Lojzeta Kuneja v Posavju izredno lepo uspeva vzgoja celjenk. Njegov nasad v Žadovinku (na sliki nasad v Logu pri Sevnici) so si prišli ogledat tudi avstrijski trsničarji in se niso mogli načuditi. (Foto: B. D. G.) DOLENJSKI LIST St. 42 (2617), 21. oktobra TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 21.X. SLOVENIJA 1 7.40 - 1.55 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 930 Tedenski izbor Male sive celice 10.40 Zgodbe iz školjke 11.10 Življenje ptic. serija 1100 Zgodbe iz Avstralije 1130 Mojstrovine Slovenije 13.00 Poročila 13.40 Tedenski izbor Očetje in sinovi 14.30 Zoom 16.00 Osmi dan 16.30 Slovenski utrinki 1100 Enajsta šola 1710 Ročne ustvarjalnosti 18.00 Obzornik 18.10 Resnična resničnost 1810 Humanistika 19-15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20 05 Tednik 21.00 TV Poper 21.30 Turistična oddaja 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Pisave 23-20 Svoboda izražanja SLOVENIJA 2 9-00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Na robu, kan. serija; 10.50 Filmski triki; 11.20 V znamenju škorpijona, se-bR 3/4; 12.15 Svet poroča -12.45 Euronews -D-40Tabaluga. ris. nan. -16.05 Vsi moški lažejo. “• lita -1710 Po Sloveniji • 18.00 Nikoli v dvoje tebe, fr. nad. -18.25 Košarka - 22.00 Pose-pogled, film - 2310 Črni sneg. nad.. 11/12 -•20 Aliča, evropski kult. magazin kanal a j Srečni časi. nan. - 9.00 Maria Isabel. pon. ‘9.30 Vse za ljubezen, pon. • 10.30 Uboga 7ria' pon. • 11.00 Oprah show • 12.00 Adren-®ta> -13.30 MacGvver. pon. • 14.30 Čudna ^anost, nan. ■ 15.00 Ne mi težit, nan. ■ 15.30 bjjtaica Judy, nan. -15.55 Oprah show -16.45 taga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -'■90 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša. J®- • 19.00 Tretji kamen od sonca. nan. -19.30 Mc z Bel Aira, nan. - 20.00 Otroci ne povedo. 7® • 21.40 V nemilosti, nad. - 22.30 Samo be-?**,n konji, nan. - 23.15 MacGjver, nan. -0.15 “•""Jjeve zvezde VAŠ KANAL H* Videostrani -17.30 Risanka -18.15 Iz f^tenja LTV -19.00 Novice -19.15 Tedenski SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Videoring - 10.30 Krst pri Savici, posn. gledališča -12.50 Euronews -14.30 Retour de Casanova, fr. film -16.05 Aliča, evropski kult. magazin -16.35 Varuhinje ognja, dok. oddaja -17.30 Po Sloveniji -18.05 Popolna tujca, nan. -18.30 Simpsonovi -19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, fr. nad. -19.30 Videoring - 20.00 Iskanje izgubljene civilizacije, dok. serija, 1/3 - 20.55 Čaroline v velemestu, am. nan. - 21.20 Garden, slov. film - 22.55 Red in zakonitost, am. nan., 20/22 - 23.45 Izgnanstvo, nad., 6/7 - 0.35 Noč z Dickom, am. nan. KANAL A 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -1430 Čudna znanost, nan. - 15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Čarovnice, nan. - 22.00 Ko se zaljubiš, film - 2330 MacGvver, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Videotop -1730 Ajd dijo, mučenje živali -1820 Kmetijski razgledi - 19.00 Novice -1930 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Adrenalin HTV 1 7.15 Tv spored - 7.30 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Prevare (nad.) -13.55 Obala sončnega zahoda (serija) -14.50 Ustvarjanje hollywood-ske dame (film) -16.30 Otok Lošinj (dok. oddaja) -17.00 Hrvaška danes -17.45 Moj dom (dok. oddaja) -18.20 Kolo sreče -1855 Večer z Muppetki -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Hladna vojna (serija. 4/24) - 21.05 Kviz - 21.15 Po lepi naši - 22.35 Knjiga snemanja - 23.40 Poročila - 0.05 Iz temeljev HTV - 2.05 Japonska drama HTV 2 14.45 TV koledar -1555 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Znanstveni album -17.00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo -18.00 Zdravo življenje -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.25 Veronikine skušnjave - 20.55 Oddelek za umore - 21.50 Opazovalnica - 22.25 Foxov filmski večer: Vaščani z Beverly Hillsa; Zadar - fe-stial; Vodič dobrega seksa (serija); Obala sončnega zahoda (serija); Prevare (serija); Svet zabave Jtaumi pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontakt-woddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice ^15 Tedenski kulturni pregled - 21.25 Oder HTV i in rUn sP°rta ■ 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -D rmn °^'a -10.05 Izobraževalni program -■90 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knji-_lj^^Prevare (serija) -13.20 Trenutek za... Ostanek J -65 Obala sončnega zahoda (serija) -1450 JfjteBek v Fairboroughu (am. film) -17.00 *ska danes -17.45 Matrix Croatica (dok. jT®|1*) • 18.20 Kolo sreče - 18.50 Risanka -2ll!!vVn|k. vreme. šport - 20.10 Odkrito -‘•40 Kviz. 22.00 Slačilnica - 2255 Pol ure kul-Tsč, 30Dnevnik -23.50Cha. cha, cha (film) 1-25 Uličarka (film) HTV 2 I4«rimo1' kavboja med spanjem (film) -15 ss n K°)edar -14.55 Kraljestvo divjine -, ■ 5 Poročila za gluhe in naglušne - 16.00 gV^nstveni album -17.30 Hugo. tv igrica -18.00 V.? ‘ 18.30 Hrvaška v ogledalu - 19.00 . Panijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme. • 2nvi i Kviz - 20.30 Popolna tujca (serija) 22Vu< 8enca (serija) - 2155 Opazovalnica -Jrani-r!!i*°ni 112 0 * fita) - 0.15 Nočni tele- (<,,. ' taugačen svet: Obala sončnega zahoda Prevare: Portreti ^l°venua 1 8.0o 'v25Tdelckst 9 In Ircnienska panorama -30 Tedenski izlir Oddaja za otroke 0.05 Ročne ustvarjalnosti 0-30 Enajsu, šola 055 Partizani, niz. drama 13 iv. I 3 Resnična resničnost fcjB- • Svoboda izražanja 8.40 Po domače 16 On 3(1 Naša pesem H« S* >7.001 ov' 1) at "/takih nog naokrog taoo nhn5ke pravljice 18.10 S°rnik (9 K ^)hcr večer >930 n,Sanka 2(1 n., ^tevnik. vreme, šport frcalo tedna S ,ka 22j)o J^karp: Dediščina, tv nad., 1/13 22sa „ CV|. kultura, šport tahtočm klub SOBOTA, 27.X. SLOVENIJA 1 7.05 - 2.30 Teletekst 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Radovedni taček 8.50 Male sive celice 9.35 Poslednji dinozaver, 16/27 10.00 Kayla, kan.-nem. film 11.35 Lassie, am. nan. 12.00 Tednik 13.00 Poročila 13.20 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.40 Med valovi 14.10 Petka 15.25 Volkec, film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 18.40 Obiskali smo... 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Resje! 21.50 Zgodbe iz Avstralije 22.30 Poročila, šport 23.00 Sorodne duše, am. nan., 4/13 23.30 Velika svoboda, nem. nad., 1/9 1.00 Brotherlv love, am. film SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.05 Tedenski izbor: Videoring: 9.30 Noro zaljubljena. 11/25 - 9.55 Učitelj, fr. nad.. 17/18; 10.40 Štafeta mladosti: 1135 Obljubljena dežela, nan. -12.50 Euronews -17.30 Teniški magazin -17.55 Rokomet -19.30 Videoring - 20.00 Dan organizacije združenih narodov - 21.00 Noro zaljubljena, nan. - 21.25 Home of Our Own, ang. film • 23. lOTrcnd - 23.40 Sobotna noč -1.40 Sla, am. nan., 14/22 KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. - 10.00 Nora hiša. nan. -10.30 Wcbster, nan. - 11.00 Izgubljena dežela, nan. -1130 Cooper-jeva druščina, nan. -12.00 Zmenkarije -1230 Mladoporočenci pon. -13.00 Divji svet. nan. - 14.00 Spomin na naju, film -16.00 Moj prijatelj: Won ton ton, film -18.00 Adrenalina -19.00 Drzni reševalci, nan. - 20.00 Pokopane skrivnosti, film - 21.30 V zadnjem trenutku, film - 23.30 Atlantis VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-17.00 Videoboom 40-18.00 Kako biti zdrav in zmagovati -18.30 Za uho in oko - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja LTV - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? • 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1 7.15 Tv spored - 7.30 Poročila - 8.30 Film za otroke -11.00 Potovanje dr. Doolitla -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga - 1235 Hruške in jabolke -13.10 Kmetijski nasveti -13.45 Homblovver (serija) -15.30 Azijski sveti spomeniki -16.00 Sharman (serija) -17.25 Turbo Limach show -1835 Princ Valiant (serija) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Film po izbiri gledalcev - 23.35 Dnevnik - 23.50 Glasbena oddaja -1.20 album show - 2.20 Iz temeljev HTV HTV 2 15.00 Informativni mozaik -1630 Črno-belo v barvi; Am. film -19.30 Dnevnik, vreme, šport -20.05 Zadar - festival - 22.45 Opazovalnica -23.20 Prijatelji (serija) - 23.50 Pravica za vse (serija) -1.10 Logarjeva hiša (serija); 2.40 Sharman (serija) NEDELJA, 24.X. SLOVENIJA 1 7.05 -1.40 Teletekst 8.00 Živžav Risanke 9.20Telerime 9.20 Super stara mama, nan., 12/26 9.55 Zgodovina novega jazza, 1. del 10.50 Audobonov živalski svet, serija, 1/13 1130 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 1335 4x4 14.05 Tedenski izbor Resje! 15.30 TV Poper 16.00 Prvi in drugi 16.30 Parada plesa 17.00 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Alpe-Donava-Jadran 18.40 Mojstrovine Slovenije 19.10 Žrebanje lota 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Jesenskisuper3x3 2135 Portret 2230 Poročila, šport 2235 Krog s kredo SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.05 Videoring - 930 Nevami zaliv, am. nan. -10.25 Davov svet. nan. - 10.50 Ljubezen in zakon, nan., 5,9 -11.15 Zvezde Hollywooda -11.45 Trend -12.15 Policija na naši strani -12.45 Dan organizacije Združenih narodov -13.45 Euronevvs -15.10 Motociklizem - 17.30 Badminton -18.30 Evrogol -19.30 Umetnostno drsanje - 20.00 V znamenju škorpijona, rus. nad. - 21.00 Življenje v številkah, 4/7 - 2105 Šport v nedeljo - 2230 Garden, slov. film KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. - 10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Webster. nan. - 11.00 Izgubljena dežela, nan. -1130 Cooper-jeva druščina, nan. -1100 Skrita kamera -1130 Fashion TV, nan. -13.00 Divji svet, nan. -14.00 Kdo je bil prvi, film -1530 Klik: Bojevniki davnine; Atlantis; Hughleyjevi -19.00 Nesmrtna, nan. - 20.00 Maskirani Blues, film - 21.30 Stilski izziv - 22.10 Očetova vrnitev, film VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 2030 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 25.X. SLOVENIJA ^ 7.40 - 1.20 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.15 Tedenski izbor Afriške pravljice 9.20 Lahkih nog naokrog 10.05 Dober večer 10.55 Na vrtu 11.20 Obiskali smo... 11.50 Alpe-Donava-Jadran 12.20 Utrip 12.30 Zrcalo tedna 12.45 Pivi in drugi 13.00 Poročila 13.15 Kavla. kan.-nem. film 14.50 Tedenski izbor 4x4 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan. Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.20 Super stara mama. ang. nan. 18.00 Obzornik 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Gozdarska hiša Falkenau. nem. nan, 21/26 21.00 Odstiranja 22.00 Odmevi, kultura, šport SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Popolna tujca, nan.; 12.25 Simpsonovi; 12.50 Živa stolnica, dok. oddaja; 13.40 Življenje v številkah -15.05 Kinoteka: Tem trši bo padec, am. film -16.50 Policija na naši strani -17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka. nan. -19.00 Jasno in glasno - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studio City -2130 Leteči cirkus Montyja Pythona. serija, 23/ 45 - 23.00 Brane Rončel izza odra KANAL A 8.30 Srečni časi. nan. - 9.00 Maria Isabel. nad. - 9.3RVse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria,pon.-11.00 Oprah show- 12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 MacGyver, nan. -14.30 Čudna znanost, nan. -15.00 Ne mi težit -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Stilski izziv -19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -1930 Princ z Bel Aira - 20.00 Brez obraza, film - 22.20 Zvezdna vrata, nad. - 23.10 Samo bedaki in konji, nan. - 2330 MacGyver, nan. - 030 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Teden vseživljenjskega učenja - 20.25 Šport - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez šminke TOREK, 26.X. SLOVENIJA 1 7.40-1.50 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Oddaja za otroke 10.05 Radovedni Taček 10.20 Waynove dogodivščine, nan., 21/26 10.45 Recept za zdravo življenje 11.40 Parada plesa 12.10 Gozdarska hiša Falkenau. nan., 21/26 13.00 Poročila 15.10 Odstiranja 16.00 Brez meje 16.30 Prisluhnimo tišini 17.00 Sprehodi v naravo 17.15 Žlampirji, nan., 3/13 18.00 Obzornik 18.10 Velike knjige, am. dok. serija, 6/8 19.15 Risanka 1930 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Klan. tv nad. 4/11 21.00 Mednarodna obzorja 2100 Odmevi, šport 2230 Partizani, niz. drama 0.00 Jean Pigaet, fr. dok. oddaja SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Snežna reka, nan.; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Studio City; 13.45 Jasno in glasno -14.40 Euronevvs -15.30 Leteči cirkus Montyja Pythona, serija -16.00 Volkec, kan.-fr. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Veter v hrbet. kan. nad., 4/26 - 19.00 Lingo - 19.30 Videoring - 20.00 Nogomet - 23.20 Rdeči Boogie. slovenski film - 030 Svet poroča KANAL A 8.30 Srečni časi, nan. - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria. pon. -11.00 Oprah shovv -12.00 Atlantis -13.30 MacGvver. pon. -1430 Čudna znanost. nan. -15.00 Ne mi težit, nan, -15.30 Sodnica Judy, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Uboga Maria, nad. -17.10 Maria Isabel, nad. - 17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Nora hiša, nan. -194)0 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Adrenalina - 21.00 James Bond: Goldfinger, film • 22.50 Samo bedaki in konji, nan. - 23.30 MacGyver, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.30 Risanka -18.15 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Film - 21.30 Novice - 21.45 Brez šminke SREDA, 27.X. SLOVENIJA 1 7.40 - 035 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor Risanka 9.40 Sprehodi v naravo 9.55 Žlampirji, 3/13 10.20 Velike knjige, serija, 6/8 11.10 Mednarodna obzorja 12.05 Klan, tv nad., 4/11 13.00 Poročila 13.15 Tedenski izbor Obzorje duha 13.45 Ljudje in zemlja 14.35 Jean Piaget. fr. oddaja 15.30 Pomp 1630 Mostovi 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik 18.10 Življenje ptic/serija, 8/10 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan 2325 Beethovnove simfonije s simfoniki RTV SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.05 Videoring -1030Veter v hrbet. kan. nad.. 4/26 -11.15 Nogomet -13.00 Euronevvs -1530 Otok čistilk, nem. film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Ženska v belem, fr. nad. 7/12 -19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, fr. nad.. 20,60 - 19.30 Videoring - 20.00 Nogomet - 23.30 Otok čistilk, nem. film KANAL A 8.30 Srečni časi. nan. - 9.00 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Dannvjeve zvezde -13.30 MacGvver. pon. -14.30 Čudna znanost, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Sodnica Judv. nan. - 1535 Oprah shovv -16.45 Uboga Maria. nad. -17.10 Maria Isabel. nad. - 17.40 Vse za ljubezen, nad. -1830 Nora hiša - 19.00 Tretji kamen od sonca, nan. -1930 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Film po izbiri gledalcev -2110 Plen. nan. - 23.00 Samo bedaki in konj, nan. - 23.40 MacGvver, nan. - 0.40 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Ponovitev filma -18.25 Smo dobri gospodarji -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Adrenalin - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Ajd dijo, oddaja o mučenju živali TELEVIZIJA NOVO MESTO al DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Tadeji Mantelj iz Grebena 3 pri Dolžu. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: 1. (1) Cviček - ansambel Franca Potočarja 2. (4) Srečna mladost - THo Najstniki 3. (2) Odpri mi, ljubica - ansambel Grm 4. (3) Gozdna pravljica - Mladi Dolenjci 5. (7) Deželica sonca in grozdja - Vitezi polk in valčkov 6. (5) Stara hiša - ansambel Štirje kovači 7. (6) Za tvoj najlepši dan - ansambel Franca Flereta 8. (-) Kostanjeva nedelja na Jančah - Litijski odmev 9. (8) Če se bom ženil - ansambel Jasmin 10. (9) Jernejevo - Trio Frančič Predlog: Osamljeni godec - ansambel Vasovalci 93 H KUPON ŠT. 42 Glasujem za:________________________________________________________________ Moj naslov: _____________________________________________________________ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto NAGRADE V TREBNJE, NOVO MESTO IN GRADAC Žreb je izmed reševalcev 40. nagradne križanke izbral Jožeta Prešerna iz Trebnjega, Barbaro Drenik iz Novega mesta ir Rudija Pavliniča iz Gradca. Prešernu je pripadla denarna nagrada, Drenikova in Pavlinič pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 2. novembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212,8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 42". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 40. KRIŽANKE Pravilna rešitev 40. nagradne križanke sc brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: POMERIJ, ITALIKA. KORIT AR. ANAT, Rl, GD, ETALON, POREKLO. ASA. AROSA. NIT, LIZENA. REKA. MED-TON, ARAT, ANJA. SEDALO, STEK. ANANAS. NAGRADNA KRIŽANKA 42 1 DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST OBJEKTIV, ODSTRAN. JUJOČ ABERACIJSKE MOTNJE DEL VZDEVKA IDE KRAVANJE AVTOR: JOŽE UDIR GRŠKI FILOZOf, SOKRATOV UČENEC DEL NJIVE MED DVEMA RAZOROMA. OGON KORALNI OTOK POMOR- ŠČAKINJA NAJPOMEMBNEJŠI PREROK STARE ZAVEZE POKLIC V GOSTINSTVU ZVEZDA PREMIČNICA MAJHEN ZID ~V~ V STAREM VEKU DOMOVINA ILIROV BILJARDNA PALICA SOSEDNJA DRŽAVA JAPONSKA UMETNOST SAMO- OBRAMBE REKA NA PELOPONEZU NOVITETA ^ALAD GOZD PLETEN IZDELEK SOL OLJNE KISLINE HINAVEC, ZAHRBTNEŽ ŽIVALSKA NOGA /RTEČI SE DEl EL STROJA POVRŠINSKA MERA AMERIŠKO MOŠKO IME IME AM FILMSKE IGRALKE GARDNER-JEVE ANTIČNO MESTO V MALI AZIJI ODMEV PARK V LJUBLJANI DREVO IN SAD UČENEC A-RAZREDA MORSKA RIBA ROPARICA NEKDANJI JAPONSKI PREMIER OČKA 19 *t. 42 (2617), 21. oktobra 1999___________________________________________________________ DOLENJSKHjST^ SPOMINSKI DAN NA OKTOBER 1941 NOVO MESTO - V spomin na ustanovitev Prve novomeške partizanske čete v oktobru 1941 bo območni odbor Zveze borcev v soboto, 23. oktobra, ob 19. uri v Kulturnem centru Janeza Trdine s slavnostno prireditvijo počastil zgodovinski dogodek: začetek organiziranega upora proti nacifašizmu na Dolenjskem. Še živeče borce te čete, partizane domicilnih enot NOV in POS iz občine ter občane bo pozdravil v imenu mestne občine Novo mesto njen župan dr. Anton Starc, slavnostni govornik ho Bogdan Osolnik. Sodeloval bo Dolenjski oktet, gledališka skupina novomeških gimnazijcev pa bo pripravila recital iz zbirke Pesmi upora, spremljan z glasbo. Vljudno povabljeni na večer, ki zadnja leta združuje čedalje več zagovornikov vrednot narodnoosvobodilnega boja Slovencev! Kdo bo zdaj pel “na čez”, Maijan? To pismo sem ti, dragi Marjan, nameraval napisati že lani, ko smo proslavljali 40-letnico naše mature na novomeški gim-naziji. Lepo je bilo ponovno srečati sošolce, prijatelje, ljudi, ob katerih nikoli ne prideš v zadrego z vikanjem ali tikanjem, tu veš, da je le eno, veš, da so to ljudje, ki so ti pogosto bližji kot najožji sorodniki. Rekel sem, da bom napisal “pismo bralca” v Dolenjski list in ti si mi odgovoril, da bo objavljeno, če bo dobro. Pa ga takrat nisem napisal, nikoli ni bilo pravega časa ali morda navdiha. Srečanja maturantov so bila vedno, vsaj zame, poseben praznik, zlasti tista ob okroglih obletnicah. Kako so minila ta leta! Ali je res minilo že štirideset let od tistega našega mladostnega kipenja, od tistih časov, ko smo prepevali “Samo jednom se ljubi...”, ko smo po Hamletu ponavljali “To be or not to be”, ko je Nevo mesto komaj začelo pot industrializacije. Sele danes dojemamo dogodke tistega časa; to je bilo vendarle komaj dobrih deset let po koncu vojne. Koliko je vprašanj in odgovorov - v prvih letih o študiju, potem o službah, o otrocih, zdaj o vnukih, koliko je bilo pogovorov o profesorjih, večine zdaj že ni več, in kako smo se spominjali tudi sošolcev, ki jih prav tako ni več. Ni bilo več Vide Regvatove, ni bilo Breščaka, ni bilo Kravcarja. Na zadnjih srečanjih smo že govorili o tem, kdaj bo šel kdo od nas v pokoj. Ti si bil doslej vedno z nami in veseli so bili tvoje družbe. Tvoje mnenje je bilo vedno upoštevano, ogromno si vedel, poznal si številna ozadja zgodb, ki so bile nam znane le površinsko. Bil si Dolenjec in ostal si na Dolenjskem in to smo cenili. V gimnaziji nisi bil med literarnim podmladkom, zato si nas presenetil s svojim novinarstvom, vendar smo ga sprejeli, kot da je bilo to nekaj logičnega. Kot gimnazijec si se učil trobente in občudovali smo tvoj posluh, svoj izjemni glas pa si nam razdajal ob srečanjih, ko smo zapeli “pesmi naše mladosti”, slovenske narodne ali pa popevke, ki so danes že zimzelene. Odslej prav gotovo ne bo več tako, kot je bilo. Bil si edini, ki je znal zapeti tako po domače, po ljudsko “na čez”...Iz tebe je vedno izžarevala prava dolenjska duša, poštenje, mehkoba, preprostost pa tudi optimizem. Tvojega odhoda zato kar ne moremo dojeti. Jezni so bili nate, priznam; tokrat se je zgodilo nekaj, česar ne dojamemo; na taka vprašanja si nam znal odgovarjati le ti. JOŽE PREŠEREN PODOBA NAŠEGA MESTA NOVO MESTO - Društvo Novo mesto vabi svoje člane in druge zainteresirane občane na pogovorni večer na temo “podoba našega mesta”. Pogovor bo danes ob 20. uri v restavraciji Breg. Tokrat bodo posebno pozornost posvetili predvsem podobi javnih mestnih površin in pripadajoči urbani opremi. Pripravljalna skupina, ki jo sestavljalo člani društva Ivan Hrovatič, Marjan Lapajne, Tomaž Levičar, Mitja Simič in Peter Simič, bo ob diapozitivih dala nekaj iztočnic, ki naj bi spodbudile razpravo z razmišljanji in predlogi. VEČJI GRAJSKI VR T - Agrocenter iz Krškega je v sodelovanju s cel}s j, trgovskim podjetjem Tuš za trikrat povečal prodajalno Grajski vrt rta mu. V franšiznem supermarketu imajo poslej bogato izbiro prehrana) izdelkov, pripomočkov za gospodinjstvo, čistil in drugega. Posebej bog je založen oddelek s sadjem in zelenjavo, saj je Agrocenter po tem " najbolj poznan. (Foto: M. Vesel) OSMRTNICA Iztekla seje življenjska pot našega upokojenega sodelavca iz sektorja BIOKEMIJA ANTONA REDKA procesničarja v Oddelku lermcntacijskc proizvodnje Od njega smo se poslovili v torek, 19. oktobra 1999, ob 16. uri na pokopališču v Šmarjeti- S hvaležnostjo ga bomo ohranili v trajnem spominu. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto Primera. Vaš osebni Nissan Primera tretje generacije ponosno nastopa z več kot 600 izboljšavami. Vendar ne gre le za zmogljivosti motorja, varnost, oblikovanje... Pri sodobnem avtomobilu je pomembno predvsem to, kako dobro zna poskrbeti za Vaše dobro počutje. In v novi Primeri boste imeli občutek, da je serijsko opremljena z Udobjem, Praktičnostjo in Brezskrbnostjo. V takšnem okolju bodo lahko Vaše vozniške sposobnosti resnično prišle do izraza. Primera je avtomobil, ki mu lahko zaupate. SKULPTURE IZ LESA IN ZLAT NAKIT - Prejšnji četrtek zvečer so v zlatarni Donum na Novem trgu poskrbeli za posebno predstavo. Pred zlatarno in v njenih prostorih je razstavil svoje skulpture iz lesa priznani sevniškt kipar Peter Vene. Njegove umetniške stvaritve so ta večer na poseben način zaživele ob umetnostnem plesu Igorja Sviderskega, enkratno pa so se podale tudi k vrhunsko oblikovanemu zlatemu nakitu, Na fotografiji od leve proti desni: kustos Jožef Matijevič, ki je spregovoril o kiparjevem delu, lastnica zlatarne Donum Milena Brkič, kipar Peter Vene in plesalec Igor Svi-derski. (Foto: J. Dorniž) NAROČNIKI DOLENJSKEGA LISTA V PRAGI - Prejšnji teden smo. prvič na večdnevni tradicionalni izlet v organizaciji Dolenjskega lista irI turistične agencije Mana v Prago peljali 50 naših naročnikov. Ogledali snio si Vaclavske namesti, Loreto, Katedralo sv. Vita, Zlato uličico, Mestni trg, Karlov most, astronomsko uro in seveda Hradčane, od koder je tudi posnetek. Po zaslugi vodiča Matjaža Cesarja smo uživali v lepotah češkeprij stolnice, ki je v zadnjih letih po številu turistov prekosila Rim. (Foto: MffT Nova avtomobil. ODPRTA ŠOLA DELUJE - V okviru Zavoda za šolstvo Republike Slovenije že drugo leto poteka projekt Odprta šola, ki je tudi na Šolskem cen tru Novo mesto pridobil vrsto organiziranih skupin, ki na različnih stro kovnih področjih udejanjajo zamisel o nujni povezavi šole, okolja in g°s podarstva. V torek, 5. oktobra, je v avli Šolskega centra Novo mesto svo) večmesečno delo predstavila skupina dijakov, ki je pod mentorstvom pmb Tomiča in inž. Siročiča izdelala raziskovalno nalogo “Primerjava m.r‘‘g voj izolacijske zaščite stanovanjskih objektov v obdobju od 1900 do 19 na Dolenjskem". Naloga obsega primerjalno raziskavo triinpetdeset^ značilnih zgradb, katerih konstruktivno zasnovo so dijaki podatkovno slikovno posneli, metodološko obdelali, rezultate pa zbrali v zborniku se tako prvič srečali s postopki raziskovalnega dela. Predstavitev naloge PjT leg zbornika pa zajema še osemnajst panojev. Poleg sodelavcev s centra je projekt podprla in v njem tudi sodelovala vrsta zunanjih, med nji posebej podjetje Pfleiderer Novoterm iz Novega mesta. POHOD OD MOKRONOGA DO PIJANE GORE NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto vabi v soboto, 23. oktobra, na pohod od Mokronoga do Pijane gore. Hoje je za 3 do 4 ure. Prevoz do Mokronoga in nazaj bo organiziran z osebnimi avtomobili, zato se za pohod prijavite danes na telefon 22-948. NISSAN od 2.972.470 v prodaji od 15. oktobra 1999 NISSAN SERVIS KRULC. Moravče, tel 061/731143 AVTO MOČNIK, Kianj, telefon. 064/ 242 277 AVTOHIŠA FERK Maribor, telefon; 062/ 224 478 AVTOSERVIS GORICA, N.Gorica, tel: 065/13 55 721 NISSAN HVALEC, Ptuj, telefon: 062/ 783 849 AVTOMEHANIKA FABJAN, Branik, tel.: 065/ 57 012 MBR COMPANV d.o.o.. Portorož, tel.: 066/ 770 669 Pooblaščeni zastopnik za Slovenijo: NISSAN AORIA d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana, tel.: 061/17 10 840, frttp://www.nissan-adria.si Pooblaščeni trgovci in serviserji v Sloveniji: AVTONISS. Ljubljana, telefon: 061/ 15 97 331 AVTOTRUNK. Ljubljana Ježica, tel.: 061/ 16 83 899 AVTOSERVIS PIŽEM, Domžale, tel 061/ 16 27100 MG d.o.o., Muta, telefon: 0602/61 760 PANADRIA Celje. Celje, telefon: 063/ 425 43 71 AVTO KUK, Slovenske Konjice, tel.: 063/ 753 984 AVTOHIŠA KOS, Polzela, telefon: 063/ 702 230 AVTOSERVIS LIPNIK, Velenje, te«.: 063/ 893 549 AVTOMEHANIKA VIDRIH, Otočec, tel: 068/ 75 180 AVTOMEHANIKA ZIERER. Sevnica, tel: 0608/40389 AVGUŠTIN AVTOCENTER. Leskovec. 0608/ 22669 AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA, tel. 069/ 32 209 DOLENJSKI LIST Št. 42 (2617), 21. oktobra [v inko Beličič 29. septembra je na Občinah pri Trstu, kjer je v povojnih letih našel svoj novi dom, umrl belokranjski rojak in častni občan občine Črnomelj dr. Vinko Beličič, ugledni slovenski pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec, pisec šolskih učbenikov [n dolgoletni profesor slovenščine. Njegovo razgibano življenje in razvejeno pisateljsko delo je usodno zaznamoval surovi medvojni in povojni čas, kljub temu pa je ta plemeniti človek tišine, samote in dela, nadvse rahločutni Belokranjec zmerom ohranil v sebi toliko notranje moči, daje lahko nenehno ostal zvest svojim življenjskim načelom, predvsem skrbi za svoj narod, njegovo kulturo, omiko, Jezik in vero. Vinko Beličič seje rodil 19. avgusta 1913 v Črnomlju posestniku m ključavničarju Antonu Beličiču •n materi Katarini Petrič z Otovca. Ker je oče zadnji dan maja 1917 umrl v vojaški bolnišnici na Jesenicah, se ie mati s štiriletnim sinom vrnila k svojim staršem v Rodine. Tuje sredi prelepe narave, ki se mu je za vse življenje vtisnila v dušo, v vaški odmaknjenosti preživljal otroštvo. Osnovno šolo je obiskoval na Talčjem Vrhu in v . rnomlju. S trinajstimi leti se je Jnseni '1926 odpravil v gimnazijo v Novo mesto in jo tudi uspešno Končal. Leta 1934 se je vpisal na ljubljansko univerzo in 1940. diplomiral na slavistiki. Vmes je en semester študiral italijanski jezik in književnost na univerzi v Milanu. Kot študentje bil nekaj časa urednik časnika Straža v viharju. Med služenjem vojske ga je doletela okupacija. Po vrnitvi iz vojske se je z ženo umaknil iz Ljubljane v Rodine. Ko pa so se 1942. razmere hudo poslabšale, se je nezaupljiv do revolucije umaknil v Ljubljano in tam ostal do konca druge svetovne vojne. 6. maja 1945 je s kolono nesrečnih beguncev odšel iz Ljubljane. Trnova pot ga je peljala prek Ljubelja najprej v Celovec, potem v Beljak, nato v Italijo, v begunsko taborišče Moni-go pri Trevisu. Svobodo in varnost je naposled našel v Trstu. Tam je bil profesor slovenščine na liceju “France Prešeren” polnih 32 let. Z družino se je ustalil na Opčinah, kjer je na novo pognal korenine. Odtlej je vse do smrti živel “življenje na pragu domovine”, ki pa jepo pihu letu 1991 kljubvečnemu pre-postalo mnogo prijaznejše. Beličič je napisal okrog 20 knjig poezij, črtic in povesti. Veliko je prevajal, pisal študije, eseje, učbenike idr. V slovensko literaturo pa se je ta potržačeni Belokranjec zapisal predvsem kot pesnik. Iz njegovega pesniškega dela naj omenimo zbirko Češminov grm (1944), Pot iz doline (1954), Gmajna (1967), Bližine in daljave (1973), Pesem in spomin (1988), Izbrane pesmi (1993). Proza je zvečine avtobiografska. Poseb- ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, teta in tašča AMALIJA REPŠE z Dol. Jesenic 3, Šentrupert Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in vaščanom za tzraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala g. Petru Kurentu za poslovilne besede, g. župniku za (ePo opravljen obred, pevcem za petje, pogrebni službi Novak in vsem ostalim, ki ste nam stali ob strani. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Mar prav zares odšel je tja v neznano, kako je mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru. Svetlana Makarovič V 65. letu nas je zapustil naš dragi JANEZ KOŠIR, starejši Lundrov Janez iz Malih Lašč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, Prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje in sveče ter ga ^ tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala velja |udi osebju ZD Velike Lašče, duhovniku za opravljen obred ln Prijateljem pevcem za občuteno zapete žalostinke. V globoki žalosti: vsi njegovi no pozornost zaslužijo povest Molitev na gori (1943) ter zbirke črtic Kačurjev rod (1952), Dokler je dan (1957), Nova pesem (1961), Med mejniki (1971), Leto borove grizlice (1981). Še neobjavljenim potopisom, ki so jih spodbudili obiski rodne Bele krajine v zadnjih letih, je želel dati naslov Deželica vzhodno. JANEZ MUŠIČ ZAHVALA Življenje celo si garal, za dom, družino vre si dal. Sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. V 66. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in brat JOŽE METELKO Šmarjeta 52 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, otroci Jože, Stane in Darinka z družinami ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. V 55. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi sin, mož, oče, stari oče, brat, stric in boter ANTON LOBE Vel. Brusnice 28 Z globoko žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno družini Lumpert, in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v težkih trenutkih. Iskrena hvala Inter TOB, Krovstvu Kosec, govorniku Jožetu Banu za lepe poslovilne besede in pevskemu zboru iz Šmihela za lepo petje. Hvala pogrebni službi Oklešen in gospodu župniku. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, teta in sestrična MARIJA PAJK roj. Blažič iz Gorenje vasi pri Šmarjeti 23 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pisno ali osebno izrazili sožalje, mami darovali cvetje in sveče, ter vsem, ki ste pokojno pospremili na poti k večnemu počitku. Hvala govornikoma za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, g. župniku za lepo opravljen pogreb, gospodu za zaigrano Tišino in pogrebni službi Oklešen. Žalujoči: vsi njeni • V vsem imenitno bi uspeli, če dvakrat bi lahko začeli. (Goethe) ZAHVALA Vse do zadnjega si upal, da bolezen boš premagal, a pošle so ti moči in zaprl tmdne si oči. Po hudi bolezni se je poslovil od nas dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ALOJZ BEČAJ * iz Rodin pri TVebnjem f*°slovil se je v sončnem jesenskem času in za seboj pustil praznino v širokem krogu ljudi, domačih ln tistih, ki so ga poznali in ga imeli radi. Zato bi se radi zahvalili vsem, ki ste na kakršenkoli način Pomagali in ga obiskovali v času bolezni ter prisostvovali v dneh žalosti in bolečega slovesa. Iskrena ^•a sorodnikom in vaščanom, ki so z nami prvi delili trpko in boleče spoznanje ob njegovem ?°hodu. Zahvalo smo dolžni g. M. Zupančiču za obiske in tolažbo, lepa hvala patru g. Adolfu "težanu za duhovno popotnico, govornikoma ge. Rezki Majer in g. Francu Kotarju, gospodu ■ uPniku pa za lepo opravljen obred. Lepo se zahvaljujemo sodelavcem ZPKZ za podarjeno cvetje sveče, pevcem za zapete žalostinke, izvajalcu Tišine in pogrebnim storitvam Oklešen ter sosedom s Vln°gradnikom Gradišča za cvetje in sv. maše. Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam pomagali, Poklonili njegovemu spominu in mu izkazali spoštovanje, še enkrat iskrena hvala Vsi njegovi POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Peter Blatnik Hrastulje 48, Škocjan tel.: 068/770-013 mobitel: 0609/651-554 delovni čas: NONSTOP Nudimo vam kompletne storitve, opravljamo pa tudi prevoze iz tujine in v tujino ter uredimo vse potrebne papirje. Prevzamemo celoletno oskrbo pokopališča. ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo vsem, da smo se v torek, 5. oktobra 1999, v Crikvenici poslovili od naše drage sestre in tete MERI BARAC roj. Kodrič Globoko pretreseni: sestra Zofi, nečaka Sandi in Nuška z družinama V 60. letu starosti nas je Zapustil mož, oče, stari oče, tast, brat in stric JANEZ ČEČELIČ iz Regrče vasi 29 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, pokojnemu darovali cvetje, sveče in denarne prispevke. Hvala g. župniku, pevcem, gasilcem GD Šmihel in lovcem LD Padež za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali in mu nudili zdravniško pomoč. Žalujoči: vsi njegovi A ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in prababica MARIJA CIMERMANČIČ Stopiče 60 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Prisrčna hvala vsem, ki ste pokojni darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna hvala osebju Doma starejših občanov Novo mesto za nego in skrb, sodelavcem Krke, tovarne zdravil, VV Novo mesto, OŠ Stopiče, gospodu Lapu za lepo opravljen obred, vaščanom, prijateljem in znancem, pogrebni službi Komunale Novo mesto in pevcem iz Šmihela. Žalujoči: vsi njeni # ZAHVALA Bila je mati, njen beli obraz se je svetil, tudi če je bilo okno zagrnjeno in ni bilo zunaj ne lune, ne zvezd... (Ivan Cankar) Z neskončno dobroto, ljubeznijo in globoko vero v dobre ljudi nas je zapustila naša zlata mama, babica, starica, prababica, tašča in svakinja DARINKA JAPELJ, rojena Šemrl slovenska učiteljica v Polomu, Starem Logu, Hinjah, Smledniku, na Primskovem pri Kranju, v Šentjanžu. Dobrniču, Dolenji Nemški vasi in TVebnjem. Pokopali smo jo na pokopališču v Trebnjem v ponedeljek, 11. oktobra 1999. Iskreno in iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, soseaom, aktivnim in upokojenim učiteljicam in učiteljem, našim znancem, sodelavcem in vsem zares številnim nekdanjim prvošolčkom in učencem iz dolenjskih krajev, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče, nam pomagali in našo mamo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo celotnemu osebju Doma starejših občanov v Novem mestu in Trebnjem za njihovo toplo in humano skrb. Naša zahvala velja tudi spoštovani Majdi Mežanovi, družinama Vidmar in Pungartnik, pogrebni službi Novak in vsem sosedom. Zahvaljujemo se tudi spoštovanemu gospodu duhovniku Marku Koširju za zelo lep nagovor in cerkveni obred, prav tako se zahvaljujemo moškemu pevskemu oktetu Lipa in trobentaču Mitji Prijatelju za čudovito petje in glasbo v cerkvi in na grobu. Najlepša hvala gospodu ravnatelju Stefanu Kaminu za lepe in občutene misli, ki jih je izrekel ob slovesu naše zlate mame. Žalujoči: otroci Marjana, Miha, Boštjan in Janez, sestra Cirila in svakinja Vida z družinami, vnuki in vnukinje, pravnuki in pravnukinje ter vse nečakinje in nečaki. Naša mama, zlata si bila in tako radi smo te imeli. Trebnje, Komen, Novo mesto, Ljubljana, Lesce 21 "1 U J Yi ■ ViiU ANIMA TEDENSKI KOLEDAR ■ POHIŠTVO - POSEST ■ KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI KREKOVA BANKA tedenski Četrtek, 21. oktobra - Urška Petek, 22. oktobra - Vendelin Sobota, 23. oktobra - Severin Nedelja, 24. oktobra - Rafael Ponedeljek, 25. oktobra • Darja Torek, 26. oktobra - Lucijan Sreda, 27. oktobra - Sabina LUNINE MENE 24. oktobra ob 23.02 - ščip kino ,BREŽICE: 21. in 22.10. (ob 18. uri) ter 23. in 24.10. (ob 18. in 20. uri) in 25.10. (ob 20. uri) romantična komedija Naravne sile. 21. in 22.10. (ob 20. uri) kriminalni film Konec nasilja. 27.10. pustolovski film Past. ČRNOMELJ: 23.10. (ob 18. in 20. uri) ter 24.10. (ob 16., 18. in 20. uri) ZF film Vojna zvezd - Grozeča prikazen. DOBREPOLJE: 22.10. (ob 19.30) kriminalni film Kvartopirci. 24.10. (ob 15. uri in 19.30) pustolovski film Mumija. GROSUPLJE: 22.10. (ob 19. uri) pustolovski film Mumija. IVANČNA GORICA: 21.10. (ob 20. uri) pustolovski film Mumija. KOČEVJE: 23.10. (ob 18. in 20. uri) kriminalni film Kvartopirci. 25.10. (ob 18. uri in 20.30) pustolovski film Mumija. KRŠKO: 21. in 22.10. (ob 20. uri) ter 23. in 24.10. (ob 18. uri) ZF film Vojna zvezd -Grozeča prikazen. METLIKA: 22.10. (ob 18. in 20. uri) ZF film Vojna zvezd - Grozeča prikazen. 24.10. (ob 20. uri) komedija Vrnitev obiskovalcev. NOVO MESTO: Od 21. do 27.10. (ob 18.30) komedija Sesuti Harry. Od 21. do 27.10. (ob 20.15) akcijski film Afera Thomas Crown. RIBNICA: 23.10. (ob 21. uri) pustolovski film Mumija. 24.10. (ob 16. uri) kriminalni film Kvartopirci. TREBNJE: 22.10. (ob 20. uri) in 24.10. (ob 17. uri) pustolovski film Matrica. VELIKE LAŠČE: 23.10. (ob 19. uri) pustolovski film Mumija. 25.10. (ob 19. uri) kriminalni film Kvartopirci. film « • KARIERISTKE, socialna dra-mica (Career Girls, 1997, Velika Britanija, 90 minut, režija: Mike Leigh) Britanski režiser Mike Leigh je nadvse prijazen gospod v srednjih letih, okrogel in dobrodušen, z be-losivo brado in roževinastimi okvirji očal. Domač človek, primeren za kramljanje kar tako. Približno dvajset let je snemal dokumentarce, zadnjih deset pa izključno filme: malo za televizijo in malo za velika platna. Pravzaprav je kar težko opredeliti, kakšen medij je najbolj primeren za Leighevo kinematografijo, saj se zdi, da kinogledalci niso najbolj naklonjeni izraziti socialni tematiki, ki je režiserjev zaščitni zank. Leigh ima redek smisel za dramo, ki je izpovedna, humorna, inteligentna in življenjsko realna, kjer mrgoli deviantnih likov iz galerije antijunakov britanskega spodnjega razreda, zato so njegovi filmi praviloma najprej dobro sprejeti na festivalih, nato pri kinoobčinstvu, resda nekoliko bolj specifičnem, na koncu pa še na malih ekranih. Njegovi filmi, ki seveda izhajajo in se opirajo na spoznanja iz let, ko je snemal dokumentarce, so univerzalno sprejemljivi, pa čeprav je realizem včasih tako trd, da bi ga najraje spregledali. Leigh tudi tokrat ostaja zaprisežen marksist, film pa njegov osebni manifest oziroma socialna secirnica sodobne Britanije. Karieristki, kakor bi glede na igralsko dvojico v ospredju morda moralo stati v naslovu, je zgodba z reminiscenco, štorija, ki se dogaja nekoč in danes, Hanna in Annie sta bili nekoč zmedeni študentki in “cimri”, danes pa sta (prva bolj, druga manj) samozavestni mladi ženski s, službo in statusom materialno priskrbljenega srednjega rezreda. Punci se srečata šest let po koncu študija, kar je odlična priložnost za spomine na študentska leta. Toda tu gre za mnogo več. Karieristki sta bili nekdaj v svojem obnašanju skoraj deviantki: anglistka Hanna, odlična Katrin Cartlidge (Lom Valov, Pred dežjem), je pod hipoteko zapite mame energično, obsesivno in agresivno, toda kot ambiciozna lingvistka tudi umetelno brusila jezik nad vsem in vsakomer, introvertirana Annie (neznana, toda enako perfektna Lynda Steadman) pa še je zaradi dermatitisa, kožne bolezni na obrazu, in astme vedla izjemno nervozno in sramežljivo, ves čas na robu joka. Hanni irTAnnie je v šestih letih uspel preboj, o katerem sta med študijem samo sanjarili: iz depresivnega proletarskega životarjenja sta prestopili v topel, varen, prijazen objem zlate sredine srednjega razreda. Zdaj sta tam, kjer vse teče gladko, kjer dobiš službeni avto, redno plačo, kupiš lastno stanovanje, zato cinizem ni več potreben, dermatitis pa je čudežno izginil. Res, punci sta naredili veliko kariero lajfa . mMAž BRATOŽ DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA Če potrebujete pogovor ali umik v zatočišče, nas lahko pokličete vsak dan od 18. do 22. ure, ob delavnikih pa tudi od 12. do 14. ure na brezplačno tel. številko 080/11-55. Od 18. do 22. ure smo vsak dan dosegljive tudi na tel. št. 061/9782. Gluhoneme/i nam lahko pošljete opis svoje težave po faksu št. 061/441-993. Odgovorili vam bomo. Vabimo vas tudi, da se pridružite skupini za samopomoč za ženske, ki so ali še vedno doživljajo nasilje. Vsakdo ima pravico do življenja brez nasilja. Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Urednij>tvo:./oi/ffl DorniŽ (v.d. odgovorne urednice), Andrej Blirtelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidiju Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar Izhaja ob četrtkih. Cenu izvoda 210 tolarjev; naročnina za 13izvodov v4. trimesečju 2.574 tolarjev, za upokojence 2 314 tolarjev, za pravne osebe 5.148 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta c lej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena 1 cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpis 3.300 tolarjev. Vceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto: 970-7100-440519. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uprava, uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; propagandna in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: tnfo®dol-list.si Internethttp:Uwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR. d.d., Ljubljana, Dunajska 5. KMETIJSKI STROJI NAKLADALKO SIP, 19 m’, traktor Štore 502, jugo 55, harmoniko Kač, ce, ef, be.in breje ovce prodam. C (068)67-003. 3569 TRAKTOR TV 420, s kiper prikolico, univerzal, prodam, (068)83-289. 3592 KOSILNICO BCS kupim. V (068)52-508. KUPIM ODKUPUJEMO GOBE (štorovke in jurčke) po dnevni ceni. TT (068)22-035 ali (041 )612-861. 3413 DOMAČA neškropljena jabolka kupim, TT (068)84-394. 3580 MOTORNA VOZILA NOV CITROEN BERLINGO MLTSP PLC 1.9 D, zlate kovinske barve, prodamo. Nudimo 80.000 SIT popusta. 3 (0608)62-266 ali 62-277. 3560 R 19 RT, letnik 1993, 100.000 km, registriran do 9/2000, prodam. C (068)326-080, popoldan. 3590 CITROEN BX 16 TRS. registriran do 6/ 2000, prodam. S (068)89-501. 3597 TIPO 1.6 DGT, letnik 1990, registriran do 10/ 2000. in golf JXD. letnik 1986, registriran do 12/99, prodam. S (068)75-334 ali (041)697-963. 3604 POHIŠTVO OMARO, 3.30 m, rjavo - bež barve, v odličnem stanju, ugodno prodam. TT (068) 89-290. 3568 POSEST DOMAČIJO. 2.5 ha, v okolici Sevnice ugodno prodam.® (0608)71-617. 3555 PARCELO, gradbeno in komunalno urejeno. v izmeri 690 m2. 1 km iz Novega mesta. prodam. TT (041)70-39-39. 3566 NEZASEDENO in prenove potrebno stanovanjsko hišo na zemljišču 323 m*\ v Novem mestu, prodam TT (041)420-682. 3575 ZAZIDLJIVO PARCELO, cca 200 m\ v Novem mestu, kupim, TT (041 )667-900. 3587 HIŠO v Novem mestu ali okolici najamem. rt(041)324-711. 3598 PARCELO v Šentvidu pri Stični, 3000 m: do 8000 ni2, za hišo, do 60.000 DEM, kupimo. rt (061) 151 -6789 ali (0609)649-755. 3605 V CENTRU Semiča prodam staro hišo, vseljivo, elektrika, vodovod, asfalt, 80 m:, za 3.700.000 SIT. TT ( 068)66-599. 3556 PRODAM KAMEN, pohorski škriijavec. naraven, različnih barv in debelin, prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz. TT in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. 3030 LES, stenski opaž, bruna, ostrešja, late, talni pod, rezan les prodajamo. Nudimo prevoz. TT in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. HRASTOVE SODE, odlično ohranjene, 100-600-litrske, poceni prodam. TT (068)37-40-40, popoldan in zvečer. 3418 3 NERJAVEČE vinske cisterne, 500-litrske, z zunanjo mero, še nerabljene, prodam po 50.000 SIT/kom. TT (064)709-200. 3494 SUHE hrastove plohe, debeline 5 cm, prodam. (0608)62-346 ali (041)218-831. TESARSKI OBLIČ, širine 205 mm. ugodno prodam. TT (061)132-7200. 3571 ZBIRKO ROMANOV Agate Christie v hrvaškem jeziku prodam. TT (068)26-358. RABI JEN hladilnik, pralni stroj, električni bojler, filmsko kamero, fotoaparate, disk zavore za 126 P in ostalo prodam. TT (068) 347-043. 3599 RAZNO FRIZERSKI SALON v Novem mestu oddamo v najem TT 068 373-460 ali 22-361. GRADITELJI. POZOR! Izdelujemo strojne estrihe in strojne omete. TT(041)642-762. V SEVEROZAHODNEM DELU Novega mesta oddam v najem gostinski lokal TT (068)26-665. 3557 POŠTENA, pridna ženska srednjih let vam nudi čiščenje stanovanje in opravljanje gospodinjskih del. TT (068)28-846. 3563 MANJŠI LOKAL v Novem mestu oddam. TT (068)324-631. 3570 ODJEMALCA za večjo količino kvalitetnih novoletnih smrečic, 1 do 3 m višine, na rasti-lu, iščemo. TT (041)581-819. 3572 ŽELITE izdelovati spominke, kipce, sveče? Svetujemo v tehnologiji in pri prodaji TT (061)722-643. 3574 ZEL() UTEČENO videoteko v novomeškem BTC-ju ugodnoprodam.tr (041 )77l) ' SKLADIŠČE. 400 m-, v Novem mestu, najamem. TT (041 )667-900. 3588 ZA IZVEDBO manjših zidarskih del (omet, pozidave) v mesecu oktobru iščemo zidarja. TT (0609)628-794. 3601 NOVI TRG, Novo mesto, spodnja etaža, prodam ali dam v najem vpeljano trgovino, možna tudi gostinska dejavnost. TT (041 )208-773. 3577 NOVI TRG. Prodam, oddam vpeljano trgovino, (49 m2), možno gostinstvo. TT (041 )208-773. 3578 OPRAVLJAM vsa traktorska dela (oranje, brananje, odvoz gnojevke, prevoz silaže, peska) za področje Dolenjske. TT (068)75-002. 3600 GOSPO za varstvo 7- mesečnega otroka ter za pomoč v gospodinjstvu na našem domu iščemo. 1T (041)787-486. 3564 SLUŽBO DOBI V NOVEM MESTU zaposlimo kuharja S (068)341-077 ali(041)671-335. 3554 TRGOVCA redno ali honorarno zaposlimo za delo v trgovini v Brežicah. Pisne prijave na naslov: M&MT, d.o.o., Skalna ulica 23, 8222 Otočec. 3561 DELO DOBI KV elektromonter - inštalater za nedoločen čas. TT (068)375-950 ali (041)638-597. 3581 HONORARNO, za dvakrat na teden zaposlimo natakarico v okrepčevalnici As na Otočcu. TT 041/730-151. NATAKARICO redno zaposlimo. TT (068) 76-214. 3594 KV KUHARJA (-ico), lahko pripravnika, zaposlimo dopoldan. TT (068)342-614. 3596 K SODELOVANJU vabimo zastopnika za prezentacijo sistemov VORVVERK na področju Dolenjske. TT (068)376-330. 3602 ZASTOPNIKE za terensko prodajo nove kuharske knjige iščemo. Provizija 30 % neto. tt(041 )849-784, od 8. do 14. ure. 3606 STANOVANJA V NOVEM MESTU prodam enosobno-stanovanje. 30 m:. ali menjam za manjšo garsonjero. TT (068)312-707. dopoldan, ali (068)26-285, popoldan. 3558 DVOINPOLOSBNO NOVEJŠE stanovanje v Novem mestu prodam. TT (041)787-465. TRISOBNO STANOVANJE v Novem mestu najamemo. C (041)667-900. 3586 SOBO s kopalnico v Ljubljani oddam študentskemu paru. © (068)26-052. 3607 ŽIVALI 2 KRAVL po prvem in drugem teletu, prodam. Avbar. Goriška vas 6, Mirna Peč. MLADE NESNTCE, rjave, cepljene, prodajamo. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču, Otovec, Črnomelj. TT (068)52-806, v gostilni Krulc, Mostec. Dobova. TT (0608)67-587 in pri Dušanu Sajevcu, Vavta vas 9 TT (068)84-111. 3573 PRAŠIČE, težke 100 do 130 kg, samo domače krmljene, prodam. TT (068)41-074. RJAVE NESN1CE, stare 10 tednov, prodam. rt (068)46-655. 3584 OVCE PRODAM. TT (041 )877-136. 3589 1 KG težke piščance prodajamo. TT (068) 324-496 ali 67-108. 3591 KRAVE FRIZIJKE, breje, prodam TT (041)538-018. 3595 TELICO SIMENTALKO, brejo sedem mesecev in pol. prodam. TT (068)81-867. 3585 TELIČKA, črno-belega, starega 10 dni, prodam. TT (068)41-423. 3583 DVA KOZLIČKA srnastc pasme prodam. rt (068)44-685. 3567 KRAVO SIVKO za zakol ali nadaljnjo rejo in hrastov sod, 700-litrski. prodam TT (068)45-543. 3579 /F o zo O (K /cev Tž •S 068/324-377 VEDEŽEVANJE V ŽIVO 090-42-26 SUZUKI —s//M AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto TT 068/24-791 PRODAJA in SERVIS VELIKI SUZUKI SEJEMSKI POPUSTI JIMNY GRAND VITARA 3D GRAND VITARA 5D 2.495.000 SIT 3.195.000 SIT 4 195.000 SIT popust popust popust 50.000 SIT 200.000 SIT 200.000 SIT V MESECU OKTOBRU BOSTE OB SKLENITVI RENTNEGA VARČEVANJA PREJELI DARILO. PE NOVO MESTO. Prešernov trg I Tel.: (068) 371 -9860 www.krekova-banka.si P>£C 'J O V J (»j-1>L č(o VžjfP- KOVINOTEHNA KOVINOTEHNA, d.d., CELJE 3520 CELJE, MARIBORSKA 7 objavlja prosto delovno mesto PRODAJALEC v PC Novo mesto - Cikava Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: • da ima IV. stopnjo strokovne izobrazbe trgovske smeri • da ima najmanj 9 mesecev ustreznih delovnih izkušenj • poznavanje blagovne skupine gradbenega materiala in instalacij • zaželjen izpit za vožnjo z viličarjem Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, za čas 2 mesecev kasneje možnost podaljšanja delovnega razmerja oz. zaposlitve za nedoločen čas. Ponudbe z ustreznimi dokazili in kratkim opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Kovinotehna, d.d.. kadrovska služba, 3502 CELJE. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA NOVO MESTO Oddelek za okolje in prostor Novo mesto, Seidlova c. 1 8000 Novo mesto Upravna enota Novo mesto, Oddelek-za okolje in prostor, na podlagi 94. in 149. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 - prečiščeno besedilo), v zvezi s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS. št. 1/91-1) in 2. člena Zakona o prevzemu državnih funkcij, ki sojih do 31.12.1994 opravljali organi občin (Uradni list RS, št. 29/95)-razpisuje v upravni zadevi Mestne občine Novo mesto USTNO OBRAVNAVO v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo mrliške vežice v Potovem Vrhu, na zemljišču pare. št. stp. 12 in 33/1, k.°-Potov Vrh, ki bo v sredo, 3.11.1999, z začetkom ob 15. uri, v prostorih Gasilskega doma Križe Z javnim naznanilom so vabljeni vsi prebivalci Potovega Vrha in lastniki sosednjih zemljišč in objektov, ki bodo vabljeni še s posebnim vabilom. Vabljeni imate kot stranke v postopku za varstvo svojih pravic in pravnih koristi, pravico udeleževati se postopka izdaje lokacijskega dovoljenja Mestni občini Novo mesto za gradnjo mrliške vežice Potovem Vrhu. Na obravnavi boste po predstavitvi lokacijske dokumentacije & LDPO-254/97 in po strokovni utemeljitvi predvidenega posega prostor s strani Zavoda za družbeno planiranje in urbanističn načrtovanje Mestne občine Novo mesot, lahko podali svoja mnenj in pripombe. t0 Upravna enota Novo mes TELEKOM SLOVENIJE, d.d., PE Novo mesto objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo odpisane tehnološke oprem« za ATC, drugih osnovnih tk sredstev, drobnega inventarja in zarubljenih predmetov. Dražba bo potekala v poslovnih prostorih Telekoma Slovenije, d;|L PE Novo mesto, Novi trg 7 a, Novo mesto, I. nadstropje - sej soba, v četrtek, dne 28.10.1999 ob 14. uri. Ogled predmetov namenjenih za javno dražbo bo možen poslovnih prostorih Telekoma Slovenije na Podbevškovi uho (Cikava) in na Novem trgu 7 a v Novem mestu in sicer v sre : dne 27.10.1999 od 13. do 15. ure. Dodatne informacije interese lahko dobijo na tel. št. 068 373 800. {g Izklicna cena je določena v seznamu blaga, ki je precJrnet licitacije. Seznam in pogoji javne dražbe so na razpolago vs^ zainteresiranim kupcem na sedežu Telekoma Slovenije, d.d., Novo mesto, Novi trg 7 a. DOLENJSKI LIST Št. 42 (2617), 21. oktobra Zavarovalnica Maribor d.d. Predstavništvo Novo mesto VABI K SODELOVANJU * vse, ki jih zanima delo v prodaji zavarovalniških storitev na Območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja, * v Črnomlju pa vabimo k sodelovanju kandidata za vodjo zastopstva Bele krajine. Od kandidatov pričakujemo najmanj V._ stopnjo strokovne izobrazbe in vozniški izpit B kategorije. Želimo kandidate za univerzalne zavarovalne zastopnike. Poleg ostalih ugodnosti vam nudimo izredno stimulativno nagrajevanje pri delu. Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica Maribor d.d. Predstavništvo Novo mesto Zvvitrova 1 8000 Novo mesto Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI. H ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA ENOTA NOVO MESTO OBVESTILO Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna enota Novo mesto, sporoča, da bo 25.10.1999 pričel poslovati na novi lokaciji Urad za delo Novo mesto, ki se je do sedaj nahajal na Trdinovi 10. NOVI NASLOV URADA ZA DELO JE MUŠIČEVA 15, NOVO MESTO (nasproti stavbe gozdnega gospodarstva na Grmu) V teh prostorih se bodo opravljale storitve za stranke z območja upravne enote Novo mesto in se nanašajo na: * prijavo oziroma odjavo iz evidence brezposelnih oseb * obravnavo brezposelnih oseb in izdelavo zaposlitvenih načrtov * uveljavljanje pravic in dokazovanje izpolnjevanja obveznosti * svetovanje delodajalcem * obravnavo invalidnih oseb in druge storitve, vezane neposredno na delo z brezposelnimi osebami. Na lokaciji Trdinove 10 ostaja vodstvo območne enote in dejavnosti s področja specialističnih obravnav, ki se nanašajo na poklicno svetovanje, aktivno politiko zaposlovanja, izdajo delovnih dovoljenj, prijava potreb po delavcih idr. šolski center Novo mesto šegova ulica 112 8000 Novo mesto izpisuje delovni mesti 1- učitelja športne vzgoje, profesor - nedoločen čas 2- učitelja angleškega jezika, profesor - določen čas ^osto delovno mesto razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, trimesečnim poskusnim delom in opravljenim strokovnim izpitom za učitelje splošnoizobraževalnih in strokovno-‘eoretičnih predmetov v srednjih šolah. Začetek dela je 1. november 1999. Delovno razmerje za določen čas sklepamo s Polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom, in sicer °d 1. novembra 1999 do 31. avgusta 2000. Odjave z dokazili pošljite v osmih (8) dneh po objavi razpisa. Vsi, se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih doeh po preteku roka za prijavo. DOLENJSKI LIST Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje Postregli vas bodo s: • picami • hamburgerjem • giricami • pomfritom • sladoledom • ledeno kavo • sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. S* 068/321-878 Vabljeni DOLENJSKI LIST GOTOVINSKA POSOJILA garancija - čekovni blanketi 068/375-875 9.M-12.“ 13. “-16“ Na področju Dolenjske potrebujemo 4 urejene zastopnike za terensko prodajo. Plačilo 2.000 SIT na uro. Inf. na tel.: 041/736-727 (po 17. uri). KEBOR, d.o.0. • PREPISE VOZIL OPRAVLJAMO SEDAJ ŽE TUDI NA NOVEM TRGU 1 • ZASTAVLJALNICA • KRATKOROČNA GOTOVINSKA POSOJILA Tel.: 068/326-888 NON-STOP 041/611-377 10 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666 OBVARUJMO KOSTANJ PRED BOLEZNIJO! Pred nami je nova sečna sezona. Z novo sezono tudi krajši plačilni roki! - Pokličite 0608 41-044 ali 0608 41-349 - TANIN Sevnica in o vsem se boste dogovorili! RADIO f BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz 'ar rWo OGNJIŠČE Krvavec 104,5 Kum 105,9 LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 tel./fax: 068/322-282 tel. 068/342-470 mobitel: 0609/633-553 Prodamo: • HIŠE: V Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Žužemberku, Dol. Podšumberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Orehovici, Dol. Brezovici, Škocjanu, Bučki, Dol. Ponikvah, Ljubljani... • STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenjivasi, Kranjui... • VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, na Šutenskem hribu pri Podobočju, Tolstem vrhu, Novi Gori nad Stražo, v Karteljevem (Poljane), na Trški gori... • GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljem pri Šentjerneju... • POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), v Črnomlju (picerija in diskoteka), v Žužemberku... • KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Šmarjeti, Beli krajini... • NAJEM: v najem oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. Prodajni center podov PCP PUREBER- PARKETARSTVO kabaret 'NOVEGA MEDIJA - V restavraciji Tango na Otočca dnfj meio prireditev Modni kabaret, začinjeno s humorjem in satiro, za kar (HQ°.s^rbela Vinko Šimek Šraufciger in Alenka Pirjevec z lutko Pavliha SQ z I, ,ermQdno revijo in predstavitvijo modnih smeri ličenja. Goste ko o/VU-i *~°rbič in Vaško tlrkič, plesalci skupine Krik in Plesnega centra Pu S’*'ter državna prvakinja v stepu Vesna Vučajnk, za kanček poezije °h > poskrbel še Smiljan Trobiš. Modni kabaret se je zaključil s plesom °kih ansambla Objem. (Foto: M. Markelj) ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE de najboljše je dovolj vejalnik pa so jih spomnili na dobre stare čase, ko so si kmečka opravl polepšali z veselim druženjem, kjer ni manjkalo ne pijače, ne jedače, tjf pesmi. Škoda le, da na tokratnerp prazniku ni bilo mladih, ki bi se od svoj staršev in starih staršev lahko marsikaj naučili. (Foto: M. B.-J.) 20. oktobra 1983 “Da” za 6. uro Ob premiku urnih kazalcev pred slabim mesecem je za štiri dolenjske občine veljal dogovor, da se bodo držali priporočilarepubliške skupščine in ne spreminjali začetka delovnega časa. Ke| so ponekod po Sloveniji ravnali drugače, točneje, začeli delati spe ob 6. uri zjutraj, so se tudi na Dolenjskem pojavile zahteve po spremembi v tej smeri. Beti: na leto prihranili 140 ton mazuta V bavarni metliške tovarne Beti so do letos kondenzat, t.j-tanek porabljene pare, spuščali v odtok, marca letos pa so ga zace, koristno uporabljati v kotlarni. S tem so zmanjšali porabo vod za napajanje parnih kotlov ter porabo mazuta za ogrevanje napajalne vode. Obetajo se električni mrki? Električni “mrki” bodo v novomeški občini vedno pogostejši in verjetno vse daljši. Tako je bilo sporočeno novomeškemu izvr nemu svetu na eni zadnjih sej. Daljnovod, ki dovaja elektriko Brestanice, je tako obremenjen, poraba pa narašča, da bi utegn lo priti do topljenja žic. Tudi sicer je celotna napeljava dotrajan* ■ Gnojila na kredit Kmetje kooperantje lahko pri sevniški temeljni organizaciji ko operantov nabavijo umetna gnojila na šestmesečni kratkoroc kredit. Mogoča je tudi poravnava z živino. Obrestna mera je 1 odstotna. Na zalogi imajo dovolj gnojil za spomladansko in jese sko gnojenje po stari ceni. Ne opreme ne usposobljenosti Vodnogospodarsko podjetje nima ne opreme in ne strokovn kadrov, da bi lahko ukrepalo v primerih, kakršen je bil nc. „e tega pri Beli cerkvi, ko se je po prometni nesreči bencin iz ciste razlival po poljih in travnikih. Po nesreči so bili sicer predstavd^ Vodnogospodarskega podjetja prisotni, kaj več pa od njih m n koristi. Pri stanarinah nekaj dolžnikov i uskla; Pred kratkim je imela prvo sejo novomeška komisija za *■—, jevanje v interesnih skupnostih materialne proizvodnje in drugim na osnovi podatkov ocenila, da plačevanje vodarine,c* :u rike, kanalščine poteka brez problemov, da pa je pri P'a^v‘'cd-stanarin v zadnjem času več dolžnikov. Trenutno je v skupnih s stvih, ki se zbirajo iz stanarin, kar 12-odstotni izpad. Asfalt na gorjanski cesti Vaščani so zbrali preko 800 tisočakov za 600 metrov asf*1^. treprogena cesti proti Mohorju oziroma zaselku Avgušt j ne -|aSt. li iko je bilo tudi udarniškega dela, za asfalt pa so prispeva,-niki vikendov in kostanjeviška krajevna skupnost. Otvoritev p sodobljene ceste na Gorjancih bo te dni.