VijT««]! slorenslri teenOč ▼ Združenih državah. Velja sa tm leto...t......$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo ccio leto... $7.00 GLAS list slovenafcih delavcev v Ameriki- fke ltrcttflf Slovenian Daflj 1 in the United States, Issued every day except Bundayi and legal Holidays. WC 75,000 Headers. TELEFON. 2876 CORTLANDT Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT4 NO. 88. — ŠTEV. 88. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 15, 1922. — SOBOTA, 15. APRILA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. PREMOGARSKA BITKA V NOVEM SEKTORJU BOJ, DA SE NAPRAVI KONEC NEUNIJSKEMU PROIZVAJANJU PREMOGA. SE JE PREMAKNIL V RALEIGH OKRAJ V WEST VIRGINIJI. — POROČILO O STRADANJU. — PREMO-GARJI SE PRITOŽUJEJO RADI IZGONOV IZ STNOVANJ IN PRETENJ NA JETIH BANDITOV. Bcckley, \Y. V a. 14. aprila. — Ii'»jri;i fr«iHM v premoga rajev Inited Mine Workers of America. Začasno se je h poraoč-j«» zveznih sodnijskih prepovedi napravilo konec naporom, da se < »atiižira neunij«ke delavce te-okraja, a obe strani soglašati \ tem. da je bitka dejanski žele pričelu. Postavo in red se je vzdrževalo •/ oboroxfiiimi silami okraja in «!i/avr. Nekako dvajset državnih koyakov v spremstvu ve«" .sto pomožnih ;''rifov patru lira jh> pr»*-iiii>*rai skih kempah v naporu, tla p i •• I »(•«•.'i" nerede in. nasilja proti loMinijskim premogarjern, ki — no.'-ejo pridružiti stavki, r.jmn-i. ki prevladujejo v sosednih \'*w River preiuosrarsklh |>o-Ijih kj**r skušajo delodajalci jz-tri'.iti unijo, ki je vladala tam /e • viliin leta. (Na koj«*ga strani .'< torej m-postavnost ? Vedno na sti a ni delodajalcev.) I rudniki zveze delodajalcev v W iidin«; < I nI f so danes priznali, d;- izkopalo le približno 50 o« ..-t«-t ko v normalne dnevne tona-/. ki rriaša 40.000 ton. Pravijo p.-* da je bilo to pripisovati pomanjkanju naročil f T). Priprav-lj« ni pa *«> podvojiti sedanjo produkcijo. kakorbitro bo pomanjkanje preinojra povečalo povpraševanje po premogu. Po celem olrraju je položaj napet Xa stot ne premolar je v sc. r bralo tlanfs tukaj. Napolnili so trjr pred sod ni jo tor stali v ski.»>inab po jrlavnih ulicah. Obdani od divjine in crora ter izolirani oil celega sveta, imajo le mn-lo novie o napredovanju stavke, v dru«rslopju v srcu majhnega g lavnega mesta, tega okraja. — Prinesli so s seboj stare povesti o izgonih iz kompanijskili hiš ter 0 pretnjah najetih bandit...', ker se niso hoteli vrniti na delo v \\ imling (iulf okraju, — je reki J Lorenc Dwy;, elan medna-rodn«*jra sveta United Mine Workers. Trdil je. da se je linijske može pretrnalo i t. premogarjfkiht ken,p in da se je spravilo v okraj 1 Idwin Kelt sove bandite. I nijski uradniki :-<► nadalje Izjavili. od pogoji, katere so določili sami ali pn poginejo s svojimi družinami vred od glada. .lasno je. da so delodajalci zmožni tudi takih pelele»ns-kih mr.hinacij. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah $ 3.80 $37.00 • teniojej« p* nizki mf. aeecljhr« te kiti«. tteraj m boe aaAe mm Jugoslavija: SazyoMIJa mm ndn> poite te UtAmimH "Kr. p*«tal Mi< w LJ iMiMl $ 1.30 1.000 kron $ 1.70 10,000 kron $ 2.10 Ministrstva mm poŠto te brzojar v JuronUvijl hi Mkaiovail »Mke potan potto edlnoie t di-Štlri kme bo izplmimm m dinar; razmer Jo Mi 00L«0 torej aelzpraacnJoM. Italija in xaoedeso ozemlje: HatpoftOJa mm Mteje polM te kpteiodo "Mnwhi baaka" v T[ te "Jadranska 300 kron 400 kron 500 kron G k Mla«"o morajo stati i>o deset ur pri razbeljeni pe<"i tor delati kot črna živina. OBLETNICA POTOPA iSEMENOV KOT FRANCOZI - NA ČELU CIVILIZACIJE TAKO SO IZJAVILI FRANCOZ I NA EKONOMSKI KONFERENCI V GENOVI, IN POTEM TAKEM MORA BITI ŽE RES. SPLOŠNO PREVLADUJE NA KONFERENCI PREPRIČANJE, DA MORA AM ERIKA POMAGATI. . t pri- svoje PARNIKA "TITANIC" Pred destimi leti se je potopil parnik "Titanic" in 1517 "judi je izgubilo življenje. ORODJE JAPONSKE Sibirski general, katerega so zaprli v New Yorku, je bil baje o-icžje iapoi\skih imperijalistov. Yf-eraj zvečer, nekako dvajset ' (ienerar' (Jrejjorij Semenov, minut pred polnočjo, je l»il« de-j kozaški povHjnik. ?rledovini paro-jlo pri.%« pred senatnim komite-brodstva. Novi antoptl v bfižini nasipov Nove Fmidlandije, ker je zadel skupaj z neko ledeno goro in pri tem izgubilo 1517 ljudi svoje življenje. * V ponetleljek. dne lfi. aprila je prišla ponoči kratka brzojavka. kateri se je glasilo, da se je parnik ponesrečil. Na miljone ljudi je čakalo z velikansko nestrpnostjo nadaljnili poročil, dokler nisr> pričela prihajati tri dni pozneje, v Četrtek, poročila, ki so kazala nesrečo v erlem njenem strašnem in groznem obsegu. Parnik "Carpathia" je privede! v newvorsko pristanišče 70"» preživelih s "Titaniea^. katerega je zadela tako strašna usoda na njegovem prvem potovanju pr<'-ko morja. Senat (Združenih držav se je nato pečal s celo to zadevo ter naprtil krivdo za nesrečo poveljniku In d je. kapitanu Smitliu. ker se ni brigal za svarilo, katero je dobil, da se namreč nahajajo v bližini kurza njegove ladje velike ledene srore. Lord Mercev, ki je vodil preiskavo za angleško vlado, pa je strogo pokaral tr-govsko zbornico radi površnega o gledan j a pamika ter radi zastarelih predpisov, tikajočili se rešilnih čolnov. Kot znano je izgubil pri tej nesreči svoje življenje tudi newvor-ški miljonar Astor. ki se je naha-jrd na svojem ženitovanjskem potovanju s svojo drugo ženo, sedanjo Mrs. Dick. Pariz, Francija. 14. aprila.— Reparacijska komisija je včeraj zvečer sklepala o besedilu poslanice na Nemčijo, v kateri se bo sporočilo slednji, da bodo ostali pravomočni SKlepi komisije z dne 21. marea. prav posebno pa oni, ki se tičejo plačil, ki zapadejo dne 31. maja in da bo komisija dte 31. maja prisiljena odrediti ^znilne odredbe, ee bi X^rp/'iji. dotedaj ne storila r.ierrzih korakov, da uredi fir.anee. Odgovor priporoča takojšno in drastično zvišanje obdačenja ter se glasi, da je upanje na izdatno posojilo za Nemčijo v inozemstvu niče\o. dokler ne bo vpri-zorila. Nemčije rednega poskusa, da spravi notranji proračun v ravnovesje. Poslanica izjavlja, da je odgovor Nemčije glede novih davkov in dobave inozemskega denarja v repargeijske svrhe istoveten z izjavo, da ne bo Nemčija vprizorila nikakih resnih pri zadevanj. Na koncu se glasi v poslanici: — Komisija goji upanje, da >e je zavzelo nespravljivo stališče, kot je razvidno iz nemškega odgovora, brez upoštevanja neizbežnih posledic. Ministrski predsednik Poincare je proti seji najvišjega sveta v Genovi, ki naj bi se pečala z nemškim odgovorom, — kot se je zaznalo danes tukaj. Včeraj ^o krožile govorice, da se bo še pred koncem aprila vršila seja najvišjega sveta v Genovi, a danes je postalo jasno, da je francoska vlada proti takemr. koraku. Genova, Italija, lt. aprila. —jimvo. da so bili Kusi poučeni o Na današnjih sejah tukajšnje' koraku senatorja Franca ali da konference se je potisnilo v os-J so vsaj vedeli zanj — in to je bil predje razprav zmedeni finančni položaj v evropskih deželah, potem ko se je preložilo na jutrišnji dan nadaljno razpravljanje o ruskih zadevah. korak, kojega nann-n j«' bil izključno spet spraviti n;i površje vprašanje ameriške sovdele/.lie iki konferenci. sir Edvard CJrigg, tajnik an- •Sir Bazil Blaekett, finančni gieškega ministrskega predsed-kontroler angleškega zakladniš- j nika, je prišel na dan z odločno kega urada, je sklical skupaj j izjavo, da Lloyd George "ni še" svoj posebni posvetovalni komi-.dobil take brr.ojavke. vendar pa tej finančnih izvedencev v upan-jne predstavlja ta brzojavka za nju. da bo mogoče spraviti skti- nekatere druge delegate nikake PJMIUM i« ■miij ŠE TEGA JE MANJKALO. jem za vziroj četi tek zvečer v luknjo, potem ko je družba, ki je stavila zanj jatnščino, slednjo odpovedala iz (i> moljiibnih razlogov. General se je obrnil nato na druge družbe, ki sta vi ja jo jamščino, a povsod so ga zavrnili in moral se je nastanili v Ludlow. Washington, D. C., 14. aprila Drj je bil Ci-egorij Semenov na-vodno orodje japonskih imperija-listov. je razvidno iz izjav prič, katere so bile podane včeraj pred senatnim odsekom za vzgojo in delo. Senator Borah, predsednik odseka, ki je vodil razpravo, je rekel, da si bo za pozneje pridr-žal sovdeležbo Japonske pri aferah Sem eno va. Odsek skuša zaenkrat dognati, zakaj je bilo Sse-menovu dovoljeno izkrcati se v j Združenih državah. l>. včerajšnjih izjav je bilo razvidno, da je prise" pri tem vpoštev japonski u-pliv. potem ko se je ameriški kon-zi.l na Kitajskem branil vizirati potni list Semenova in potem ko je Ameriška legija protestirala proti njegovemu izkrcanju. Kot se glasi, bodo še nadaljne pr če izjavile, da je prišel Semenov v Združene države v namenu. da spravi skupaj denar, s katerim bi v Sibiriji nadaljeval svoje krvavo delo. C'lanom senatnega odseka je postalo jasno, da je pripravil Semenov v Sibiriji, kot o-rodje Japonske. "Sibirijo za miroljubno prepojen je dežele od strani r men i h". Vse kaže. da pa ni bil zadovoljen s sredstvi, ka tera mu je dajala Japonska na razpologo za njegovo delovanje in da je upal dobiti v Združenih državah veliko večje sv o te. KONDOR ODNESEL OTROKA. pa j temelj za poročilo na finančno komisijo konference, ki se bo sestala, jutri. Posebni komitej. ki je bil imenovan včeraj, je sestavljen iz zastopnikov skoraj vseh evropskih dežela, z izjemo Rusije, in člane tega komiteja se smatra za vodilne finančnike evropskega kontinenta. Od njih se pričakuje, i bijo smešno urediti gospodarske odnosa je z Rusijo, ne da bi se pri tem ozi-rr.lo na Ameriko. T«> pa je bilo dejanski določeno v mednarodnem memorandumu. Da so Angleži istega mnenja, je razvidno iz izjave Sir Robert Hornesa, predsednika finančne komisije na konferenci, ki je rekel. tla ni mogoče svetovne valute uravnati brez sodelovanja Zdr. d ržav. NAŠLI SO TRUPLO V GOZDU. Ženeva, Švicarska, 14. aprila. V nekem švicarskem lokalnem listu se poroča, da je neki velik ptič, kondor, prijel in odnesel dojenčka neke švicarske kmetice. Mati je bila ravno zaposlena s tem, da očisti svoj vrt, nahajajoč se na obronku visoke Halis go-ie ter je pustila svojega otroka. rodil. Pot.-m ko jo nakratko skiciral prispevke Francije, k civilizaciji r. ozirom na znanstvo, u-metnost in literaturo, je rekel v na daljnem : — Na tehtnici je obstoj intelektualne Francije. Še vedno smo tako nečinuu*ni. da mislimo, da svet še vedno potrebuje Francijo. Mi nismo razburjeni. 7\Fi smo mir- Stony Point, N. R.. 14. aprila. Truplo nekako devetnajst let stare deklice, koje črepinja je bila razbita, so našli na samotnem mestu cv gozdu, približno pol milje od tukaj. Coroner Stahlmann je izjavil, da je bila deklica mrtva že najmanj devet mesecev. Truplo je bilo popolnoma nago. Ker je že skoro razpadlo, ni bilo mogoče ugotoviti na truplu nikakih družili ]x>škodh. Zarcr.e, napravljene v. nožetn v drevesa v bližini, kažejo, da j.* hotel mori b*e zaznamovati dotično mesto. PREDSEDNIK JE PESIMISTI ČEN. ■j - . xr. - ..»ni, razumni in pripravljeni sode- sedecega na travi. Njen moz, ki/, ,. . ... ' J ..... . . jlovati pri veliki nalogi rešitve ce- je videl, kako se je roparska ptica ,e Empe De]o pa ^^ je Atene, Grško. 14. aprila. — Kot se je danes tukaj objavilo, j«> zbolel, kralj Konstantin. Za enkrat še ni znano, kake vrste bolezen se ga je lotila. DOBER PLEN. Clevealnd, O.. 14. aprila. — Danes so vflrli trije banditi v Max Curjan Co.. ter odnesli 50 tisoč dolarjev. je videl. KaJco se je roparska ptica spustila navzdol ter zagrabila o-troka. je prijel za svojo armadno puško ter ustrelil ptico, ki se je tako počasi pustila navzdol, da je bil otrok le malo poškodovan. Kondor je meril z razpetimi krili sedemnajst čevljev ter pet co-lov ter imel šestnajst colov dolg kljun. Da gre pri tem za resničnega kondorja, ki je doma v juž-no-ameriških Andah, je potrdil profesor Oclisenmaul z vseučilišča v Bernu. Ptico bodo nagačili ter izročili muzeju v Bernu. I ZLOČINSKI VAL PO CELI DE ŽELI. Pittsburgh, Pa., 13. aprila. — Streljajte tako, da boste ubili, — se je glasilo povelje policijskemu načelnika, potem ko je bila o-premljena slehijna policijska postaja v n: *n s strojnimi puškami v namenu, aa se napravi konec zločinskemu valu. STRELJANJE V BELFASTU. velika potreba ure. Francija želi, da se jo sodi po nj -nih dejanjih, ne pa po njenih besedah. Genova Washington, 1 >. f, 14. aprila. V dobro poučenih krogih se j>* utrdilo prepričanj**, da je opustil predsednik Harding vsako upanje, da bi se moglo številne evropske meje uravnati s pomočjo konference, ki se vrši sedaj v Genovi. LENIN BO PRIŠEL V GENOVO. Genova, Italija, 13. aprila. — Nikolaj Lenin, sovjetski ministr-Italija, 14. aprila. —i^ki predsednik, bo prišel v Geno- •o. da stopi na mesto Jurija Ci-•'•l ina kot. načelnik sovjetske de-l-.-acije na ekonomski konferenci. kakorhitro bodo posvetovanja koni'ciem-e dospela do primernega študija. — Tako poroča list "" Secolo* \ Brez dobrega sveta Amerike in br ez njene aktivne soudeležbe »«■ ^sedanji konferenci v Genovi t.-r vsakemu drugemu kongresu, katerega bi se sklicalo v namenu, da se sanira Evropo, določen žalosten konec. To je prevladujoče, mnenje tukaj komaj po petih dnevih od časa, ko je bila otvor- ~~~ jena tukajšnja konferenca. | ~ -- Dozdevna brzojavka senatorja D fj 7 H 0 P H T U I If I T France-a na angleškega ministr-T U £. U It I U I R I M t skega predserc;;a. Razkril jr cilj«' koza k« »v — konštablerjev, D Iri, to m* v teli pasjih razmerah ni lifornijo. Je res lepo, umakniti nič za čudili, vendar zadnji raču- se kruti zimi in iti iz dokolenske-sii kažej«t. da k«j bodo vse. finance j ga snega v kraj cvetočih vrtnic, poravnane, bi potem bila proda-j lilij in drugih cvetlic, ki pa so le-jalna že lastniifa članov, delničar- tos v januarju pomrznile. je v prodajalne, povrhu bi pa osta- Ne mislite pa vi, tam doli v lo še j»ar tisočakov rezervnega de- zimskih zametih, da je Kaliforni-narja. Par mesecev da bi se dobro je zemeljski raj. Ne, tndi tukaj i delalo, pa smo na konju. ' jt? dolina solz, ako. pomislimo, da i Poi tw*ati moram Še. par drugih Jod decembra do maja večinoma 'bolj žalostnih stvari. Pred nekaj (dežuje, znad morskih obali se vla-|dnevi je zadela huda nesreča dru-|čijo megle ter zakrivajo včasih s J /ino Jakoba Dolinarja. Njih 10 j snegom zametene hribe, na ka-ilet stari sin je nekje našel dina-tterih je skoraj celoletni sneg. Ta-že proizvedel liekaj initni naboj in je zaeel po njem seSplovek počuti kot v ječi v iii namene črnili ameriških j<* za s »i ža vi 1'. v telil k rival i jt . . . . I XT • _ , ->1111 lil NIC im .avei prav dobro poznajo to sodrgo. .Njen namen . ^ ^ (J 11.1 it i dt io. Tm .j<* bilo posebno dobro, znano v dr- tU(Ji ne ve razbijati z železno cevjo. Naboj je eksplodira! in um je odtrgalo Jštiri prste na desni roki. Izgubil Ivo in na drugega se teh s cvetjem obdanih krajih ter mora biLi doma v zaduhli sobi. Od časa do čas* sem obiskal v« slovenskih kmetovaleev, di m el* ■uibylvaniji, ki uživa dvomljivo čast, da je oziru. Kapitalist i«'no časopisje zna izborno pri-n nirii. Dosedaj je ><■ vedno prikazovalo ti' Iju-i » dolžne stražnike, ki skrbe edinole za red in <* v \>akt*ui sporu postavijo na stran zatiranega- I'red let i se je vršila v državi New Yol k velika kam-ni.i za osnovanje Iconštablerskega zbora. 31 a t matografski iirralci. Mesto se ime-i ° ~ nu.;e Hollywood, v katerem kraljuje demon alkohol. 1'mestno bi bilo, če bi ime iz-prcinenili v Alcohollywood. » m # Ni ga naroda na svetu, ki bi bil bolj vdan in pokoren kot je narod jugoslovanski. Vladar mu je Bog, vlada mu je mati. Ko so nekoč gradili po Crni-gor: železnieo, in ko so jo dogradili, je peljal Črnogorec svojo kravieo past. Pasla se je ob železniški t rek i. Naenkrat prisopiha vlak — uboga kraviea strmi in gleda —- slrmi in gleda toliko ('-;.sa, dokler ji Vlak ne zdrobi vseli kosti. Seljak teče ves obupan domov. Toda vlada je bila poštena in je hotela seljaku povrniti škodo. Nusledlijeg«. dli« se oglasi V sel Jakov i liiši žaiulir. Kalcsns kdaj videl. Hu-j b»«lje povedano: vino iu sadjerej-prvajda in žalostna nesm'a je to. Sta-' cfcv- Tako sem našel v Si. Heleni riši, pazite na otroke! j kakih šest slovenskih družin s Pred nekaj dnevi je tudi umrl I precej imovitimi kmetijami. Tamj^st, če t, pr.de žandar v h;.šo tukaj dobro jMiani rojak Antoni^ nagaja že star Kalifornič;in Turk, star okrog (jO let, doma i/|-^diša. Na njegovi nanovo raz-Novega mesta na Dolenjskem. Hii:orani zemlji se je našlo ve,- lepili naroeiflk "(Jlasa Export, Pa. V tukajšnjeu največjem premogovniku Westmoreland Coal Co. Organizirani delavei so poklieali na pomoe James M. rt ra, })redsednika državne delavske federacije v Pennsyl vaniji. Pri javnem zaslišanju v Albany je povedal ta mo-žak, kaj so pravzaprav konštabUrji in kaj je njihova na-lo^a. Dokazal je, da ščuvajo delavce in jih potem pobijaj; da se v l'eiiiisylvaniji izpremeni vsak štrajk v bo-jišč-e, kjer teče nedolžna kri delavstva. Kane, iz katerih J No. 1 in No. 2 so v pondeljek pre-vi'*' ta kri, pa zadajajo nasilni kapitalistični hlepel. mogarji odlož.li orodje. Na delo Ko je Maurer ]>ovedal, kar je imel na srcu, je natopi! Lynn <1. Adams, vodja državnih konštablerjev. Kir ni mogel o sebi in svojih ljudeh ničesar dobre-t..a povedati, je enostavno nstajil vsa Maurerjeva ugotovila. Ker je stala tačas trditev ]>roti trditvi, ni zamogla nobena stranka dokazati, kje je lažnik. K« »t | m i vel j i lik državnih konštablerjev je pisal premo-ini baronom 1'ennsvlvanije dolj^o ]>ismo ter jim v iijem stavil naslednje vprašanje: — Prosim vas, dajte mi na razpolago imena znanih radikalnih linijskih uradnikov, ki se nahajajo v vašem okraju. Ta prošnja je jasen dokaz, da se namerava Adams v ni« -ali v premogarsko stavko. Ker se zanima za radikalni m ij-ke voditelje, najbrže namerava zapovedati svojim ljudem, naj .jili aretirajo. Vrhovni koza k 1'ennsvl vanije ]>a hoče še w*kaj več vedet i. Vprašuje namreč: — Ali so vaši majnarji organizirani indijanskih kamenitih izdelkov. Jaz sem našel več kamenitih pu- boljše čase želim t<,r loncu kameni te ipm 7ii;.nppin in "stope", v katerih so Indijanci je mnogoletni Naroda'*. Pozdrav in vsem prijateljem, znancem znankam Sirom Amerike. Val. Pctemel. je šlo le neka j koiiipanijskih ljubljencev, kakih 25 številu, kateri pometajo "tiipei", nekateri pa popravljajo "fens", ker za drugo ilelo niso sposobni. Premo-gorov jiočiva, kljub temu pa še vedno vsako jutro ob i-G. parna piščal kar perkrat zaporedoma zatuli. Seveda, to je samo iz navade in pa tudi, da prebudi tukajšnje gospode državne policiste, da vsaj vedo, kdaj skočiti v uniforme ter se do zob oborožiti. Ali se začudimo temu, ker so ti gospodje miru šele teden dni tukaj in ne poznajo še ljudi iu ne eest. S svojimi ko«iji kavalirajo kar po trotoarjh iu ljudje se jim morajo umikati na eest o. Premogarji .vSkelly Coal Co. so od petka 7. t. m. na »trajku in d bližnji naselbini White Valley si premogarji prvi <*llo/.ili pred tednom krampe in lopate. Premogo- Olaml »AofttU Predsednik: RUDOLF PEHliAN, K. l«SOi St., ClrveUod, O. Ptxlprpdseonik: IXHI 18 BALANt, Bux 10« Vt-mrl Ar«.. LonOa, O. Tajnik: JOSiFFH PISHi^SH. Ely Minn. Blagajnik: GEO. I . BliOZICH, iilj-, Minn. ItlujrMjilik neizpIaCii'-iU t-mrtnui: JOU N MlJVEttM, M. 2nd Ar«_ w. lmtuttk. Mina. Vrhornl idr»ra'V < Dr. JOS. V. 6RABEE, 843 E. Obi j ut-e^t, N. 8.. PltU^nrsb. P«. Nadzorni tAar: MOHOR MLADIČ, 2603 S«. Law^aale Ar«, Chleajto. fcL PKA.NK H K HALJ KO, 4H22 Wmalilngton Street, Denv^j-, Golo. Porotni odbor, LEONARD SLABODNIK. Box 480, Elf. lfflna. GREOOK J. 1'oUKNTA, 2911' lieac-on Ave, Se« 11 te, Wash, f ilAN K ZOHlOU. «Z17 St. Clair Are., Cleveland, O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 019 Meadow Ave., lioi-kdale, Jollet, IU. PAULINE ERMENC, KI9 — 3rd Strret, La 8all«, 1IL J^>S1P STEL.LE, 404 E. Mena Avenue, I'ueblo, Oolo. ANTON CELARG To« Market Street, Waukegan, 111. •—i- Jednotlno uradno gluallo: "Glas Naroda". t ■*=*-» Vse stvari tikajoče »e uradnih zadev kakor tudi denarne poMlJa-tvo naj K pošiljajo na KtavneKa tajnika. Vse pritožbe naj se po&UJa na predsednika porotnega odbora. Pro&nje za sprejem novlb Članov ln bolnidka spričevala naj se i>oftilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Je-.'nota se prliioroča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor teli poslali član le organizacije, nsj se zglaat tajnik*: bljlf:'.ega društva J. S.. K. i Za ustanovitev Dovlb drufitev Se i>a ob.ulle na gL tajnika. Novo društvo se labko vstanovl a 8 člani ail članlcajnl. Iz Slovenije, Seljak se krivi prt-il njim kot l. kjer je že nad trideset let nastanjen kmetovalec Pasi. Zadnje čase se je še več drugih naselilo tam. Sepastopol je bolj pri morju in grozdje ne rasle tam, pač pa razno sadje, ja-bo:ka. hruške itd., krompir in rr./no sočivje. Kraj je izboren zn kokošjerejo. Kar sem tukaj, namreč od februarja do aprila, je bil skoraj vsak dan dež in 'okoli 1">. marca tudi sneg. Padlo ga je precej in nekoliko višje v hribovju se ni stajal 4 dni. Tukaj sem opa/.il tudi neko sta rok rajsko posebnost. Sel sem v gledišče, iji ssm prišel df>-mov. mi je nekaj lezlo po nogi. Premcžčenje v državni službi, da nakupi cvetlične lončke. Kller Ministrstvo za gozile in riulni-'j*' >'zel denar in samokres ter od-ke .i«- premestil«) gozdarjjliega ko- potoval v Zagreb k svoji s«»stri. atisarju 1. i azretla inž. Ilcrberia' kj«*r je /.aj>r.-ivil ve«, denar. K«»ne-Sch"]»pla i j. Novega mestu v ijjti.it- liM j«' zapekle vest in je začel ] ;.,jc __pp«. ne morem dati i.iano k direkciji šum kraljevin«* groziti sanutiinirom. Ko so mu slavni vladi kot borih dvajset [Sr,"'v> Hrva-t"v i" Slovencev, v hoteli mlvzeti samoki-es, je zbežal. ...... " ! Novo mesto pa je premestilo od xa jt. naletel na redarje. Ko direkcije šum v I.jubljani vi>jega gozdn«*.ua oskrbnika inž. Franca kron. Neki moj prijatelj je dobil li- Sulgaja. s1 no, na kateri so bila tiskana! Uro ministrstvo je imenovalo vpiašanja ^Tlede rojstva, rojstne- j inž. Dominika t'er jaka v liohinj- kraja, prihoda v Ameriko itd. Poleg vprašanja "Rojen/" je in.pisal besedico "Yes". ski Bistrici za provizornega šu- tuarskega ;»>.".^t«'.nta v li>. >"in. r:iz- i edu. ^ f l."radni žlvinozdravnik Anion I .Močihiii: na Prevaljah j.- pi-eme-j Skoraj vsar mlada newyorškn -(Vn v ^roknmo„ s]uj,ht.nj j dekleta kadijo. Ce pa ne kadijo,: ji4) pa že vsaj |Vi tobaku smrde, •o Lra hoteli aretirati, je padel, jiri čemur se mu je sprež l samokres. Krogla je zadela stražnika, ki je obležal na mestu mrtev. Naš dolg priprostim. so hoteli organizirati "premogarjej P"gbda1 sem, in kaj sem vi.b-1 v Exportu, k»'r so pa oblastneži plačo bodo zniževali ali;lia konj h hoteli izzivati nemire. Imperial, Pa. j ]»lačo, in d".ti a.ana razpolago, povišali jtrouiogar^ki baroni, ka-jse k organiziranje odgotlilo, in me nd j> r K*ati z«»pet par;kor se bo njim ljubilo, z ljudmi premogarji so se mirnim potom var. j/, tukajšnje ua-jbodo delali tako, da se bodo pre- j mogarji sovražili med seboj. To iiprilnin smo vsi tukaj- je tista taktika, katere se hočejo rarji odložili krampeIposlužiti. .Malo prijateljev imamo razšli. Prem o go rov v bližnji naselbina Irwin «»š potem shajal, st -no ."-av Kapitalisti bi ravno t taktike, k«»t s«» jo ra-Jki t \>j(k rojen človek. Ne bodimo bili |»red dobrim letom v železni sužnji, zavedajmo se, da smo Ijud- la že, da je" strah, .posebno z ve Oko družino? Imamo ra«li poslužli ravno tako pravico d«» živijejija industriji in }»«> tovarnah. Ali'b«t-, potem je pa naša stvar izgubljena na leta. Nato bo vsak posamezni rov imel drugačno je in kot taki imamo zahtevati pravico za svojo eksistenco. To je naša dolžnost ! Ako pa nam tega ne priv<«čij«», dajo nam naj pa drugo «lelo. Mi nismo šli tu stav- nogarji? Samo dve poti imamo.|ko zaradi lenobe, ampak zaradi "ztrajati d«» konca, ako pa prxl- lepšega vremena smo šli v boj, da si ustvarimo človeku primemo življenje. Ako smo bili pridni in in v je I ? — pristno si a rok rajsko bolho, katere nisem nikjer «lru-g«u7 opazil. Povsod je kaj novega, lepega iti drugačnega, ali tndi Kalifornija ni pravi paradiž. M. Pogorele. ljemt iti v naselbino. Danes (11. apr.> so pa tudi tam premogarji odložili orodje, kakor tudi v Pleasant Vallevu. Export ttkoli«*a je torej na štrajku vsa. Prem i *gorov West moVel and Coal <'«». v naselbini Clarklge, Pa., ki je tako na glasu, kot jo je opisal znani dopisnik v "Prosveti", še danes obratuje s polno paro, kakor tudi bližnji premogovnik Me Allen Shaft, last iste kompa-nije. Rojaki premogarji, ali naj Cla-ridčane posnemamo ?! Ne, ampak < Maridičani naj odložijo ff\'oje krampe in lopate ter izraibijo se-j Položaj v Egiptu. Iz Kaira poročajo, da je položaj v Egiptu skrajno napet. Ljudstvo o Mestna davščina na vozne li?tke španski . Imenovali so jo tako, ljubljanske cestne železnice. i er so mislili, tla je istovetna z le-1'okrajinska uprava za Slov«Mii-,som. ki so ga rabili pri zgradbi jo je dovolila, da sme mestna ob- Skrinje Zaveze. L. 1Š72 je neki čina ljubljanska «lo konca tekoče-j mizar Donnelly razvil zdravilno ameriškimi patronami._ 'ga leta za kritje «>ltčin*kih jMttreb-1sestavino, katere dobrote je izve- ^ -4: * ' | š č i 11 kakor doklej pobirati poseb- e zanjo? I cestne železnice vijronu. Dan« v Californiji in O rese največje z«lravni- ne .. , . . listka. I a davs« \ sviJ.o sigurnega zastrazenja i .. . . .. . ... w unli ou mesernili si o instopniki tlrzav naibrze ,• , , 1 J j listkov, katerim /atisniii ušesa ptvtl sovjetsko delegacijo. na s*i»o!>ira da je casr-ara najboljše zdravilo Kaj je hujše: žena ali vrag? — me nekdo vprašuje. Ne vem, kaj bi rekel: Poznam po «lo\vnto\vnskega rojaka, ki se v oštariji neprestano zaklinja in ze.verja, «la se vseli hudičev ne boji. »lomov tra pa ni mogoče spraviti, ker se boji, "kaj bo ona rekla". S tem nočem ž.dili nobene downtownske rojakinje. Za šalo na.; vzamejo, če Zgnga kakšno za-orgl ja. in 1«*;nih voznih zoper zaprtje. To je poglavitna se-kov, katerim je prištevati tudi1'tavina Trinerjevega Grenkega proste vozne listke, in si«-"r j»rav Vina. ki že 32 let uživa sloves naj-tako v izmeri 10r' njih cene. j bol i zanesljivega zdravila za že- ; 1 od ene nerede. Ali ga. imate v Tatvina z žalostno pcsledicc. 'svoji dnižinski lekarni? Vaš le-Mariborski puškar Posehin-ger karnar ali proilajalee z«lravil ima j«* izročil svojemu jMunoeniKU, 20- Trinerjevo Crenko Vino v zalogi, letnemu Ivanu Ellerju Kluo 1-rotiJ —A«lv*l. plačate več, za pravi, pristni Columbia gramofon, ako ga dobite EDINO LE OD MENE $10 C0 CENEJE haloga Je obilna. Rekorde v vseh jezikih po 75 centov komad. Sežite takoj p« tej izvanredni priliki. Ce lik dobite pri: Victor Navinšek, 331 Greeve St,, Conemaugh, Pa. Opcrrba: 1'azite na Ime "Columbia,, varstvena znamka. ŠTEDENJE KOT IZDATEK . Katero pot gre Vaš denar? PRORAČUN VAŠIH PREJEMKOV IN IZDATKOV VAM BO POVEDAL TO V NAPREJ! Prihraniti denar ni tako težavno, ako se ve na kateri način. Izkušnja je dokazala, da postane štedenje čisto lahko in umevno, ako se preračuna načrt za izdajo svojih dohodkov, brez ozira na to kako mali so, ali kako občutni so odbitki na istih. Ako smo toraj dosegli stališče, pri katerem smatramo naše prihranke kot redno postavko naših izdatkov, s tem da položimo za prihranek določeni znesek na stran tako sigurno in skrbno kakor ga bi dolgovali mesarju namesto samemu sebi — potem je vprašanje rešeno/ DAJTE NAM PRILIKO RAZLOŽITI VAM NAČIN, KI BI BIL NAJBOLJ PRIMEREN VAŠIM POTREBAM. Glavno zastopstvo Jadranske Banke FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street — — New York, N. Y. i A GTiAS NAHODA, IS. AP1L 1322 Vladimir Levstik: GADJE GNEZDO. Povest iz dni trpljenja in nad. (Nadaljevanje.) — Pusti! Da pogubim tudi njega? Dovolj t« ga! Verjameš zdaj, f na se ne gane; strmo gleda gospo in skleplje roke na krilu. — Ti si hotela! — izdavi vdova. — Kadar umre, boš kriva z Do v kai sem povedala tebi. Zini in vsa me komur? . . . Kaj naj storim? Karl V objamem, je prekleto kar podim ame dekle zam(>lki0 ia ma. je prekleto — tak kaj? Tak kam? — Kadar bo Janet mrtev — _ ponavlja stara s suhim, še vedno brezsolznim sikanjem. Sosed se prime za «lav*o, kakor bi bal. da mu po«" i. Za nekaj ea-ha izvzame: Ljuba Mana, poslušaj m** pametno, ako moreš: zuto sem j i i-M-l. Najteije si vedela sama — hvala Bojru. in Bo p te potolaži. Ali. Mana, prinašam ti duijro spo-roeilo — veselo vest, sem hotei .— popravi na^lo, v idee, da l<- stara izbilijila <><"i ter omahnila za mizo. — Veselo novico, ta-' koreko«". . . .Janez je prost. Kastelkin obraz se rjasni In s1«V nad krsto. Kastelka sloni s seneem na mizi. tep bode z o- mi nepremično v crosteči se mrak; sivi lasje ji ,e/,e razmršeni po hrastovi plošči. Bliža se korak, in j»n ne sliši; človek je tu, in ga ne vidi; šele. ko jo strese za ra-n.e, se zbudi. Zina jo deda; njen obraz je bel kakor črešnjev eevt. - Kaj hočeš, d^kle? Oh, nihče rima usmiljenja z mano! — Mati, Janez bo umrl. . . — govori sirota, koma jpibaje 7. ustni« ami; njen glas je tišji od tišine same. — Doktor maje z plavo in pravi, da je preslab. Najhujše-p-> se je bati. — O Boar! Temu hodiš? Marf n«* vem. da mora umreti* — Jane* heče umreti doma. . . P«»vej materi, mi je dejal, da ho-rem ležati v naši sobi; ako me ne pusti domov in ne pride k meni, jo bom klel v svoji smrtni uri! — Na i me kolne; dokler živi, je upanje. . . Nič ne verjemi. ,Zi-ra : dr/i pa. ti pa rešiš! Zaupaj, dokler ni mene zraven. Tod,\ Zina maje z plavo. — <"> bi pa videli, mati! Še jaz ne upam v«č — ob. niti jaz ne. . . Domov prosi, mati Kastelka; Je-ra mi je povedala, da pravkat* |K»^pravila sobo; in iaz sem rekla, m,; pa prine^o. . . Slišite? Prišli so — i'u.ite. v veži — po stopnicah predo — že so pori! St-.-egla mu bom sama. nikogar ni treba k njemu . . Tn zdaj. blazna mati. pa vrzi iz hiJie, če moreš! Kastelka je planila kvišku, stoji kakor steber; utrip dveh sre meri dolgo minuto molčanja. Zi- homa utihne: oči govore za usta. Sele zdaj ji popleda Kastelka parno v obraz, ki je ves popisan no. . . Vseeno je, vseeno. Da bi le bi i bilo. kar misli biti! I11 vendar ji ni vseeno. Sedemkrat vstane izza mize ter leze po stopnicah; šestkrat se vrne, sedmič se splazi do vrat. V sobi je tiho. Svit bolniške lučke riše ostro Črto na pragu. Ura v sobi tika. in kolikorkrat tilene, je gadovo življenje za sekundo krajše. strogimi črkami tragedije. To 1 gospa in ne sliši niee- je konec. Se malo ur, dan ali dva. in tlom bo brez dediča; teman vr-t-nec polta poslednji up Kastelče-vine. . . Karkoli se je približalo stari, je zapisano poginu; ubogo d« kle nosi pečat obsodbe na čelu! Ciroza bo kraljevala pod orehi, proz.a pod japnedi — ona pa, ne-s><-<"-na mati. bo stala kakor zla •"nrovniej. sredi ujronobljene Kreft* t. r poslušala sosedn, kako si ruje Inse ir. terja; — - Dvoj- hčera mi je vzela ljube vn do tvojih otrole! Vrni ml ht'-eri, prekleta! In zdajei se bridko zasmeje ter položi dekletu roko na ramo: — I je iil i k njemu, Zina; zdaj je vseeno. Zidovi se rušijo, strop se podira. . . Idi. otrok; razumem te! Idi k njemu. Zina! Tvoje ro-k«1 so mehkejše in manj ne*;re<*e se jih drži. . . Ne. jaz ne; sama pojdi! 1 erna je. Vdova užge sveči na pisalni mizi; nato odgrne papir, ki ga je prinesla popoldne, ter j:;i«"ne raz postavljati spominke po dmpem sinu. Ravno za Benjamina je še prostora.. . . Vseeno, je rekla dekleta, in vendar ji ni vse-010. Bolj ko se brani, bolj mora misliti nanj; kakorko'i zatiska oči. venomer vidi fanto'-sko sobo, v rji belo posteljo, v postelji pada ki umira. — Joža in Tone! — mrmra iztezajo roke k njunim slikam. — kaj mi svetujeta, ljuba pokojni- Vidva. ki vesta zdaj vse in pernata najploblje skrivnosti — I ;;j pravita svoji mat«*ri. ubopi K.-.stelki? Toda mrtva molčita. ta jo zapuščata, še ta ne, vidita njene muke! Stara upihne sveči; pa ne! Saj je vseeno, če tukaj n«' sme obdržati sinov, jih tudi na onem svetu ne potrebuje. Bliža se veliko zlo. ura sodbe d revi naproti kakor oblak, ki pa jaše nevihta. Veka j strašnrpa leze nad njo; že .n- in. že jo drži, odnaša jo hopre k.->m — še malo. in vse bo kompa- sa r: mahoma pa ji razpara src« njepov revni, slabotni glas. ki je- či : — Zinka! Zinka! Jaz nočem umreti! O Bop! o Bop! Stara kleči v sadovnjaku in tišči plavo v hladno zemljo. Kako je zbežala Kod je dirjala? Ona ne ve.-ne ve_in tam gori za komaj razsvetljenim oknom umira njen zadnji otrok m not-e umreti. . . Pri fari bije devet. Ne bo je konca te strašne noči. l'ro bo tekla za uro in ena med njimi bo 1:1 a smrti. Katera? Kdaj bo prepozno? Prepolno — o Bog! Kaj more storiti zanj? S čim pa odkupi? Ni pa odpovora. ni je rešitve? Koleselj se zapraši na dvorišče kot bi ga satan gonil; to je Galjot z zdravili. C'emu zdravila, ko pada ne davi bolezni. Kastelka ve. da ne! Misel ji zablisne v plavi; že ji sldei. beži po vasi. pada. vstaja, teče brej sape. stoji pr*d župniš-čera. . . Okno v gornji sobi je svetlo, župnik ne spi. Pokliče ga. naj pride in oprne što!o: ubopa prešniea se izpove Borru vsepa-mopočnemu svoje krivde. . . Jz. pokori se. v prah se poniža, s pepelom si posuje glavo, in vse stori. karkoli ji poreko; po golih^co-Icnih pojde na Golpato, samo da reši otroka! T'ybi roka ji omahne s kljuke hišnih vrat: ali utepne čakati na milosti ^božje? Tn ne je Bop ne usbši ? ;i d r-si v d m po kakor mlečni po-to.'ki. Na desno in levo se razgrinja zemlja v svoiem snu. Ifu-br.su m na zver. ki se je polakomila rjene sreče: f :ho leži. v brazdah > r:dilo dihanje kakor v kolkih dremajoče ž-ne. ki sanja l.iubim-e-i naproti: T»ali# prib»dnii^.l Izjave italjanske vlade. ^Ministrski predse>lo že ve«*-, toda tokrat bodo v Genovi sedli Udm delom ruskih emiprantov, k isti mizi zmairovalei in premaganci, da se porazpovore o skunnih ' "* i"T 'V '' .. i r- . t **ni'uiii med temi tudi z peneralom vvran- mteresih. | ________' j glom, kateremu bo vsletl tega treba povečati večjo pozornost. Dobro! Kupi te cigarete in prihrani denar. Kajzer se bo poročil s staro ljubico. Steklenica, ki potuje petdeset let. Pred petdesetimi leti je po in-j cijativi sedaj že tudi pokojnepa profa Wilezka odrinila z Duna ja ^ avstrijska ekspedicija za raz-! isk ovanje severnepa tečaja. Po-! smeri na Novajo jZemljo. Maši-nist Križ j«? umrl na tuberkulozi. V ostali posadki imamo koncem aprila tri bolnike. Wevprecht. Iz nje: Monakova poročajo nasled- pa leta dan ji je bivši kajzer podaril krasno škatljo iz usnja, po- — Kljub dejstvu, da zan.iku.je- sejano z demanti in rubini ter na- jo oni Hohenzollenrn. ki so .ostJi- p:som: — Viljem, Imperator et li v Nemčiji, vest, da sta se zaro- Rex. — čila prejšnji kajzer Viljem ter Izza svojega povratka v Berlin baronica Gabrijela von Rochow. je imela baronica von Rochow so zopet pričela krožili poročila, povor s princem Avpustom Vil da «'aka Viljem le na konee prve- n oni. Tekom tekočega meseca bo Pozor, potniki! Potniki, ki prihajajo v Ne"vv Vork, kaj lahko postanejo žrtev! raznih zakotnih agentov, katerih! je v New Yorku vse polno. Ko j pride potnik iz vlaka, ga obsujejo j taki agenti in v*ak ga hoče vzeti 1 s seboj. Ako potnik reče, da jej Kje je nii.j sorodnik JOŽEF KO-HO.šlk'i Kodom j«* iz Krasne na N<»tranjsk«-m in zdaj sebaj«* nalaja nekje na Vzhodu. Ker sein njegova teta, bi ž«*l«*la iz-ve-leti za njegov naslov. — Mrs. Helena Štrene*-, 4702 Pnget Sound. South Tac0111 a. "Wash. (1.V17—4) Naroda" kateri so namenjen k nam, bo agent rekel. Zastopo1ki G'fK . . . „ ' 0 ' pot.Mašeeni pobirati naročnino za uev- nak pruski plemenitaš. —................"" i uamui.jcil I\ iiciui, Lfi> tl^Clll. 1 "IVI tj n leta svojega vdovskega stanu šla v Frankfurt, kamor jo je po-!da je on naš zastopnik ter ga pe-»I,:;,b!;,ffoni '^ akar se bo drupu poročik Xeki vrbi la prineesinja MMrpareta Ma-lje v svojo pihamo. Tam ^»tnik ^ jeva sestra.^jšele spozna, da ni prišel na pravo k.uero je prej mila lepa 1 mesto. C*e ima pri nas že aro in roCtuuo. kjer se bo i agentu topove, mu jo agent takoj J*«*«*"« ™ .kar. Takih slučajev je bilo zadnje 4'Aurora, III.: J. Verbif-. meseee že r,0. Potniki so prišli v|lHirago, 111.: Joseph Blisih in Jo«. New York v .namenu, da sred«) T> . . .. , iSP J2ra hn nadomestilo 7 baronom tero so nam poslali, povrnil, pa jih .Math Ogrin Baronica je bila v svoji mlado-j von Sel d. bivšim poveljnikom hu-jje na drup način prevari! ' Eevuič. Joliet, IIL: Fr. Baml.i^, John Zaletel. laseoutah. 111.: l-'rauk August in. North Chicago, 111.: Ant**n Kohul In Vsakdo nai tedaj pri prihodu v| p,.i3 CovZe. eucuti, da je bila lepa Gabriiela "i .. . . .". . . , . , .. ^ , .. ' »ilhert, Minn.: Louis Vesel. , - - ... , 1 pred vce kot štiridesetimi leti in *topnika ne bi bilo na phstaji, nas ii:».|.:n„ \i;n.i • t.,i,n iv«-^ ki ni zamudila nobene potsdam- 1 ■ * 1 A ,■ v j .iiiDDing. .nuni., .joim iov>e. , , . ^ da je ostala ta lpibe/en vedno ske clvoi-ne prireditve, v starosti 1.1 • u * i - . i , , ' . živa. kljub temu, da ie bila Ga- osemnajstih let, najbol 1 pni iub- 1 • - 1 - , . ^ ,-__ , „ ' , . J i""Juu rhi-x.iela poro.-ena z drugim ter da jena plesalka bodočega cesarja, imH tndi kai-zor SV0,0 Z(4nn tedanjega kronprinca, ki jo je Pf.lo k -nadchudnih" sinov. nara\-nost oboževal. j, - v , . , ' ki pa so se zoeetom vred strmoglavili v prepad. član ekspedieije znal ruski, pa so si mislili.fcda utepne steklenica priti v roke ali Angležem, ali Norvežanom ali Rusom, in za poslednje je bil namenjen hrvatski tekst ? Steklenico je končno prispela lota 1921 na Novajo Zemljo, kjer so jo ribiči potepnili z vode in izročili slučajno navzoči botanični ekspedieiji norveškepa učenjaka Iloltedala. Ta je objavil vso, zadevo v norveškem listu "Af-i^oltkeja. pribočnika bivšega četen posten". steklenico pa poslal sarJa- Mlada baronica se je poročila s von Roehowom. Tri mesece pozneje pa se je tedanji kronprlnc poročil s princesinjo Vitorijo Avguste iz Šlezvika. Baron von Rochow je umrl maja meseca leta 1921 na posledicah ran, katere je dobil v vojni, in sicer par tetlnov potem, ko je postal bivši kajzer sam vdovec. Baronica von Rochow je bila že dvakrat v Doornu, in sicer na iz r ceno bivšega cesarja. Prvi teh obiskov! 7il se je pričel dne 23. avgusta preteklega leta ter je trajal do 10. septembra. Drugič pa je dal prejšnji cesar izraza svoji želji, da pieživi vdova novoletni praznik v njepovi družbi. Baronica je sprejela povabilo in dne 28. de- pokličite na telefon, ali pa prosite j t irginla. Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian Fast Helena, Mont.: Fr. Ilrella. Se en kandidat za albanski prestol. "Tribuna" piše o zelo kritičnem položaju v notranji Albaniji in trdi, da je dobil albanski notranji minister Zapolli v Belpradu orožje, municijo in živež za svojo diktaturo. iZapolli se poteguje s i pomočjo Jugoslavije In Anglije albanski železniškega uradnika ali policaja, da nas pokliče. Naš telefon jel Cortlandt 4687. Pred svojim odhodom vedno pišite, po kateri železnici in vlakom pridete in naš zastopnik vas bo gotovo pričakoval na postaji. Frank Sakser State Bank. DR. RICH TE RS PAIN- SfePELl V p je vredno zlatih do- nrestol ki bo imel larjev. —vsaka dobra ..... presrni, ki no imel % wakaznlca je zname- ve«. kandidatov, kakor po črvov! H nje dobrega zdravja. V ki A. Monarhistična propaganda Bavarskem. Nemški eentrumovi listi poro-eajo. da se je v Monakovem ust- Prež«nite nadležne bolečine 8 pristrira Paln-Expellerjem, starim družinskim prijateljem. — Vstrajajte pri tvornlški znamki Sidro', na Dunaj. Vseh steklenic je bilo le četvero. Druge tri so se izgubile. Potovanje te stekleniee je dokazalo. da se led giblje — čeprav zelo počasi — v iztočni smeri, na Novajo zemljo. Ded en a pora. na kateri se je steklenica nahajala, kom novembra smo nasedli na je prispela po dolgem in počas-tej zemlji ter obtičali. Poleti [netn potovanju v toplo Golfovo 1873. smo poskusili vse, da.strujo in se stopila. Steklenica je spravimo ladjo zopet v vodo. !nlavala s tokom na Novajo Zem-toda zaman. Zato smo jo 20. fljo. kjer je po petdesetih letih maja zapustili v treh čolnih v J molče pričala o svoji poti. cembra je odpotovala iz Berlina | no vil '1 Baverischer Heimat- una v Doom, v spremstvu grofa von J Koenipssbund" In Trene fest". Kakor znano, so nemški monar-histi v ozki zvezi z reakeijonar- Baronica se je vrnila v svoj prad v hrandeburških močvirjih m le 31. januarja tekočega leta. ter se trdi. da sta bivši kajzer in baronica dne 31. decembra, to je na Silvestrov večer, obljubila drug drugemu zvestobo. Tekom svojega bivanja v Doornu je bila baronica predmet posebnih pozornosti od strani prejšnjega monarha. Na dan svojega prihoda v Doorn je našla pred svojim sedežem na mizi krasen bnket iz belih, rdečih in črnih rož. Na nove- KIMEL VIŠKA (RYE) BOROVIČKA RUM SUVOVKA TORKALY Čudovito dobri okus in vonj. ki j« narejal nekdaj pijače tako prijazne in poootne je tukaj reprodueiran v tem MUTUAL izdelku. Pošljite vaSe naročilo takoj in dobili bodete X.1 J BOLJŠI tn NAJČISTEJŠI di&avni ekstraktni cvrt. 1 steklenica dovolj za 2 salona mokrote za ........ .......* 1.25 5 steklenic katerekoli vrste diiav in okusa ................S 5.50 10 steklenic katerekoli vrste dišav in okusa ..................$10.50 Zavarovalnina za zavoj 15 centov posebej. Zavoje se pošlje C.O.D. ako tako želite. 4 * : ] Pošljite denar v Registriranem pismu Ekspres ali poštnem Money Order. MUTUAL FLAVOR COMPANY 2130 Forbes atr.. Dept. G. N.. Pittsburgh, Pa. Klr'in. Mont.: (Jro^or Zo!>ec. tiouanda. N. Y.: Kurl Sternisha. Little Falls, N. Frank Masle. iarbertoM, O.: A. Okolish. Cleveland, 0.: Jjinko Plosko. Jakok Kesjiik la C'lias. Karlins»*r. (*<>Hin\vood, O.: Math SInpnik. Lorain, (>.: Louis Iialant in J. KumSe. Nlles, O.: Frank Kogovsek. Voiinestouaw, O.: Anton Kikelj. ■ Ainbridge, Pa.: Fr^nk Jaks»>. iSrssemer, Pa.: Louis Hribar. Itro&ehtjn, Pa.: Anton Ij>avoc. Ilurdine, Pa.: John nomslia«*. ConeDtaueh, Pa.: J. Brezovre in ItovanSek. Claridge, Pa.: Anton Kozogrlav Ir Jerina. Dunlo, Pa.: Atnon Ochal*en. Cxport, Pa.: l/ouis Supanfift. orrst City. Pa.: 5Inth Kamin. Farrell, Pa.: Jerry Okorn. Imperial, Pa.: Valentin Peterne!. 'Grrensburg, i'a.: Frank Novak. Irwin. Pa.: Mike PavSek. 'Johnstown, Pa.: Jolm Polanc. lluzerne, P».: Antcn Oolnik. Lloydell, Pa.: Anton Malovrh. |.M^ior. Pa.: Trank Demshar. Moon Run. Pa.: Frank Maček, Frank PodmUSek. (Pittsburgh, Pa.: D. JaKohlch, Z. Jak- bIip. V'ao, Arh in Ijr. Magister. Ralphton. Pa.: Martin Korosheta. !Heading, Pa.: J. Pezdirc. !Corkwood. Fa.: A. Hochevar. iSteeltwn. Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, P». in okolieo: Frank Sohifrer. I West Newton. Pa.: Joseph Jo van. milite Valley. Pa.: Jurlj Previf. WUloek. Pa.: J. P«ternet. CoKeton, W. Y*.: Frank Kor-ian. Milwaukee, Wis.: Jos. Tratntk. 'Sheboygan, Wis.: H. Svptlin. 'West Aliis. Wis.: Frank Sknk. Roek Springs, Wyo.: Louis Tanehar In A. Justin. 1 Poleg gori navedenih »o pooblaščen! 'pobirati naročnino tudi vsi S. K. J. GLAS NARODA, 15. APR. 1922 FRANCOSKE DETEKTIVSKI KOMAH. SpiMl Emile Oaboriaa, Sf "QUi Naroda" yrevtl 0, P. t« {Xadai^c-vanje.) Tort j e !#ii -t« katerega sto oni veeer poslali v v k-iJt*i<-m .•le «'l vestili ycspodirno Dionizi,o. tJ?i VpiaSanje: -.Suvif-t h pismom, J**- ii;nre'e priti T fkl^ovor . — Da. Vj-rasanj'-. — Trdili st«*, oa v*»s zadr; jo v:i/.ni opri\ki- Odgovor: — To je običajen izgovor. Vprašanje. V vašem ji».«'-;i.iu pa ni !iil to nikak izjrovor. a?mi ste monili ni u; kam iJ*;v*ki šli? Odgovor, — DokJei se i;e l'tu jKisvetoval 7. za govornic na, ne I mi m rekel ni'esar. V j)r.iš;i»i jc r — I»<»di*e si.-i ni. Si-.t«-in z.'.i.ikn van ja in lija jt* ii«*varen. Odgovor - — To ven: ter j'-udjem nase posledice. Ž;tk je hil str-iMio j.reseii "et n. Vsak olito/.eni človek je presenečen, ko čn.e, k; j je rekel sam -ekom zaslišanja. Niti enega ni. ki bi ne vzkliknil: — Kaj, ja/. sem rekel to? Nikdar. On pa je rekel to n tega niti ni mogel ranikati, kajti sam je podpisal protokol. Vprašanja, k.nom r».u je si.-ril sodnik, st» bila 1ako dobro pre-iijšljena vnaprej, da se je takoj u.:»•!. Ko je spoznal, na kak način se je bil zagovoril, je vzkliknil: — To j** strašno. Prevzel od strašne realnosti, je dostavil: — Kako priti ir. te zagate 1 — Rekel sei« vam ><•. — je < dvrnil Pidgat. — da moramo najti kak Verojeten izgo' (>r. Prepričan >•* morala vršiti \;i.ša poroka? — V moji hiši v Roaskoranm — In kje naj bi m* vršila verska eeritnonija? — V eerkvl v Ureši. — Ali st" že kedaj govoril *• tem z duhovnikom? — Pogosto, ('b neki priliki, ko sva se šalila z župnikom, mi je rekel: — Vas boni /e ujel v »zpovcdniei. (»•■»spod Kolgat >e je skoro t*esel od zadovoljstva in Žak je zapazil to. — Potem i; /upnik v Brešijn vaš prijatelj? — - Zelo intimen prijatelj celo. Dostikrat je bil prt meni v go-Meh in nikdar >«• ti is a i srečala, ne da l»i si podala roki. Zadovoljstvo mladege odvetnika je ori vidno raslo. — Dobro. — je /ekei, — moj jK>jasnitev postaja vedno bolj vr-jetna. < ujte, kaj sem pozitivno u «ro t o vid kot dejstvo. V času od devetih fin en. jstiii v sočr rloeina ni bilo nobene žive duše v žup-niš»'-u v H reši. Župnik je večerja i z gospodom Bessononi v hiši slednjega. Njegov služabnik pa je odšel da počaka nanj s svetilko. — Razun»em, -- je rekel Magloar. — Zakaj pa bi ne v"li. da govorite v. duhovnikom, moj dragi klijenr? V piv vrsti si«, morali urediti z njim posameznosti glede }xv ročne eerimonije. Ker je vaš prijatelj, izkušen človek in duhovnik ste gii tudi hoteli vprašati za njegov svet glede važnega koraka, katerega ste nameravali storiti ter izpolniti tudi svoje verske dolžnost i. katere ^te tako dolgo zanemarjali. — Dobro. — je rekel odlični odvetnik iz So v terja, — zelo dobro.. — Idile, moj dragi ki i jen t, — je nadaljeval Kolgat. — v namenu. da se Kc^tanctc / duhovnikom v liresi. ste se tudi odpovedali veselju, da preživite večer v družbi svoje zaročenke. Reda j ]>a si oglejmo, kako odgovaija to trditvam državnega pravdništva. Vprašujejo vas, zaka; -te -.e napotili preko močvirja. Zakaj.' Zato. ker je bila to najkrajši, pot ter ste se hrh, da boste našli župnika v postelji. Nobena stvar ni bolj naravna. Znano je. da bodi žnpnik ponavadi spat že ob deveetih. Kljub temu pa ^te prišli zaman. Ko ste ]K)trkali na vrata župnišča. ni bilo nikogar, ki bi vam odprl. Oospod Magloar je prekinil svr.jega tovariša ter rekeT: — Dosedaj je bilo vse dobro, a sedaj prihaja velika nevrjet-nost. Nikdo bi ne mogel priti ni mifel. da gre skozi gozd Rošpouije \ namenu, da se vrne iz Breši v Boaskoran. Oe bi poznali deželo... — Poznani jo. kajti natančno sem si jo ogledal. Dokaz temu pa je. da sem tudi našel odgovor, ker sem videl vnaprej ugovor. K40 je potrkal Bnpskoran na vrata zupn šča. je prišla mimo neka majhna kmečka d-klica ter 11111 povedala, da je ravnokar srečala župnika na mestu, imenovanem Maršalovo križišče. Ker je župnišče po-polnotna osamljeno ter na koncu vasi. je tak dogodek zelo vrje-ten. Kar se tiče duhovnika, pa sem slučajno izvedel naslednje: Natančno ob uri, ko bi moral biti Boaskoran v Breši. je žel neki duhovnik preko dotičnegf mesta. Bil pa je iz neke druge župnije. Tudi on je večerjal } 1 i gospodu Bessonn ter bil poklican k neki umirajoči ženski. Mala deklica ni vsled tega pripovedovala laži, pač pa se le motila glede osebe duhovnika. — Izvrstno, — je rekel Magloar. — In kr; je storil Boaskoran po tej informaciji? — je nadaljeval Kolgat. — š< l j,« naprej in ker jen pal vsaki trenutek srečati duhovnika, je šel prav do gozda Rošpon.je. Ker je koneeno spoznal, da ne bo našel nikogar, je sklenil vrniti se v Boaskoran skozi gordove. Bil je zelo slabe volje, ker je izgubil na ta način večer., katerega bi bil lahko preživel v družbi svoje zaročenke. Klel je ln se pridušal, kot je izjavila priva (Sodri. Magloaf je zmajal z glavo. — Priznavam, da je to ženijalno in da bi ne mogel jaz nuditi ničesar vsaj prilično tako dobrega. Vaša povest greši ravno vsled svoje enostavnosti in pri prostosti. Državno pravd ništvo bo reklo: Če je to resnica, /akaj ni povedal tega gospod de Boakoran takoj? Kaj mu je bi'o treba posvetovati se o tem s svojim zagovornikom? Gospod Folgat je kazal na obrazu, tla si na vse načine prizadeva, kako bi odgovoril na to. Koneer.o pa jp odgovoril: — Preveč dobro vem, da jc to slaba točka v naši obrambi, zelo f-laba točka. Popolnoma jasno je, da bi bil Žak na mestu oproščen, če bi podal to pojnsnitev na dan svoje aretacije. Ali pa je mogoče najti kaj boljiegaf To jp seveda le surov obriz moje obrambe, kajti teremu sem že d« sti dolžan, pa bom lahko izboljšal švoj načrt ter dodal par skrivnosti, ki naj bi pojasnile molčečnost, gospoda de Boaskorana. Mislil sem že na to. da pokličem na pomoč politiko, vsled katere ni hotel Boaskoran izdati svojih stikov z župnikom. — To bi bilo skrajno neugodno, — se je oglasil Magloar. — Mi j nismo le verni tukaj v Šovter. pač pa pobožni, zelo pobožni. — To misel sem že opustil. — je odvrnil FolgaC. Žak. ki je ostal dotedaj tih in nepremičen, se je dvignil naenkrat do polne višine ter vzkliknil z ogorčenim glasom: — Ali 111 strašno, da si moramo izmišljati laži.' Jaz sem nedolžen. Kaj več bi bilo mogoče storiti, če bi bil v resnici morilec? Žak je imel popolnoma prav. Strašno je bilo, da je bil prisiljen prikrivati resriiolu ro*,ako- kl ]i-n- ir. dela ilirano im topr.«rafični karti, ki je priložena ;sko naredi od inene kali- Čne govoriti o reškem vprašanju, navajajo j i^nnjsko grozdje, da se osebno politič. možje vseh strank enako. dr. treba nemudoma pričeti ivzr- Upoznamo in domenimo glede bojevati dogovore in rapallsko pogodbo aplieirati tudi s priloženo Jdoee kupeije. \ slučujii, da pa še klavzulo. 'Izročite nam haroško pristanišče, in potem pridemo do [kdo drusi izmeti rojakov, ki kuj.i raznih dogovorov: do pristaniške jednote ali kar boste hoteli. Imn-iyy'" karo grozdja, želi, da ga ob-mo velike zalege blagr. s katerimi t>e moremo nikamor, ker nam je j iščem, naj mi piše iu jaz run bom morje zaprto. Švojčas smo i me i i sli'en spor z Avstrijo glede živine. Poročal, kdaj ga bom obiskal, pa mala ^rbi.ta je takrat vztrajal« in je končno zmagala. Zmagali Moje geslo je bilo in bo, da svoj« bomo tudi sedaj napram vam." A stori je govoril nadalje z nekim odjemalec zadovoljno postrežem Jugoslovanom resnega in evropskega duha. ki ima mnogo interesov i še priporočam vsem. v Italiji in na Jadranskem morju. Te po njem tako označeni .Tugo-| Walter Predovieh, vlovan je rekel takole: da spoznate situacijo in ljudi, moram vam IllT \Y. Pitkin Št., Pueblo, Colo, povedati, da se Belgrad ne bi mo gel nikdar odpovedati baroškemu pristanišču, ne da bi vzbudil na Hrvatskem odpora. Jaz mislim, da je za Italijo največjega interesa, ako prepusti baroško pristanišče Jugoslaviji, predvsem radi tega. leer Baroš ne zadošča potrebam Jugoslavije, katera bi bila prisiljena tako posluževati se vse reške pristaniške ol^sežnosti. Drugič bi Jugoslavija, ker bi imela Baroš in ker bi se mogla posluževati vsega reškega pristanišča, ne mislila dolgo vrsto let na to. da si zgradi svoje lastno pristanišče. Ta čas pa bi Italija, vsled koneilijantnosti. ki bi najbolje vplivala v Jugoslaviji. imela čas. da se* afirmira gospodarsko z ogi-omno koristjo za svojo deželo. Vsalca intransigent na rešitev pa bi hudo razžalila jugoslovansko nacionalno čustvo in Jugoslavija bi doprinesla rada vse žrtve, da si zgradi nemudoma primerno pristanišče na južni ribali in vsa jugoslovanska javn« s* bi z vsemi močmi preprečevala vsak poskus italijanske trgovske penetracije na Balkan. Mogoče b: se rorodilo, da bi tašistovrka prenapetost rajše pognala baroško pristanišče v zrak. nego da bi ga izročili Jugoslaviji. Jaz kot Jugoslovan .predvsem kot trgovec, bi b;i teo-a le vesel. Tako bi se mi končno odločili, da si zgradim osvoje pristanišče. V ozki zveri z Barošem je gospodarska vojna, katero Italijan! že precej močno občutijo. Astori je slišal ponovno, da Jugoslovani ne podpišejo nobenega novega gospodarskega dogovora z Italijo. ITAN1A 2 maja CherBourj ^T. PAUL* 3 maja — Hamburg LA SAVOIE S n laja H a vr» G. WASH'GTON 6 maja Cherbourg HOMERIC 6 maja Cherbourg KROONLAND 6 maja Cherbourg NOORDAM e maju — Boulogne YORK 10 maja - Bremer FRANCE 10 maji — M ivrt CHICAGO 11 maja - Havre uAPLAND 13 maja Cherbourg ORBITA 13 maja Cherbourg OLYMPIC 13 maja Cherbourg HUDSON 13 maja Cher bouro ROTTERDAM *3 maja — E?auiognc CARONIA 13 maja Cherbourg ANDANIA 13 ma ja Cherbourg MAURETANIA 16 maja — Cherbourt MONGOLIA 17 ma ja — Hamburg MAJESTIC as maja — Cherbourg RYNDAM 20 maja — Boulogn* AMERICA 20 (Via j a Cherbourt °Ri£S, WILSON 20 maja — Trs1 VESTR1S 20 maja — Hamburg AQUITANIA 23 maja — Cherbourg PARIS 24 maja — Havre SAXONIA 25 maja — Hamburg LAFAYETTE 20 maja — Havre MANCHURIA 24 maja — H amburg LA TOURAINE 25 maja — Havre ORDUNA 27 maja — Cherbourg ANTONIA 27 maja — Cherbourg FINLAND 27 maja — Cherbourg PR. MATOIKA 27 maja — Cherbourg RCRENGARIA 30 maja — Ci-eruourg MINNEKAHOA 41 maja Hamburg FRANCE 31 maja — Havre POTOMAC 31 maja — Bremen ROCHAMBEAU 1 jun. — Havre OLYMPIC 3 junija - Boulogne N. AMSTERDAM 3 jun. — Cherbourg OROPESA 9 Junl ja - Ha~'burg LONE STAR ST. 3 maja Hamburg ZEELAND 6 junija Cherbourg MAURETANIA 6 jun. — Cherbourg ST. PAUL 7 junija — - Hambcg LA SAVOIE 10 jun. — Havre G. WASH'GTON 10 Jun. — Cherbourg HOMERIC 10 Jun. — Cherbourg KROONLAND 10 iun. — Cherbourg NOORDAM 10 Jun. Boulogne POTOVANJE IZ EVROPE. Ako imate aorodniki v Avstriji ali Nemčiji, kateri je tam pristo jen ter želi priti v Ameriko, ga zamorete sedaj dobiti sem. N?-dalje zamorejo sedaj ameriški državljani iobiti žene in otroke iz pod 18. leta u: Jugoslavije ali zasedenega ozemlja. Avstrijski podaniki morajo plačati vizej pri ameriškem konzulu dokler ne bodo razrešena vsa gospodarska vprašanja. Da se mu to J- amerikanskim denarjem in rav Iščem MARIJO OOLCAR. ki j« bila pred .">. l»*ti v Klklamln, I'a. Prosim če kdo ve 7.a njen naslov. da ga mi javi. ali naj sipa sama oglasi. — John llol-eliar. štandardville. T'tah. (15-17—I) dokaže, se mu je navedel v pr.i vrsti dogovor glede ribolova, ki je bil napravljen lani na Brionih med obema državama. V Beogradu ga še niso ratificirali, pn ga tudi še ne bodo. Tako bi se zgodilo tudi z vsako drugo pogodbo, ako bi se tudi povoljno sklenili dotični dogovori. Dalje je izvedel Astori, da je filialka Trgovske banke iz Tista v Splitu dobila odklonilen odgovor na svojo novo prošnjo glede prodaje deviz, dasi je izpolnila \se zakonske določbe. Ako bi bilo sedaj količkaj boljših odnošajev Italijo, bi jo n. pr. ne bile zadele zadnje omejitve glede uvesa tako kakor so jo. Po statistiki trgovskega ministrstva izgubi Italija :>o izdanih omejitvah uvoza okoli 48 milijonov, to j 1 po italijanskih računih 12 odstotkov od skupnega kalkula 400 milijonov. Italijani si radi predstavljajo, ca Slovenci in Hrvatje obravnavajo vprašanja, kakor baroško in gospodarska vprašanja napram Italiji, strastnejše in sovražnejše. Srbi pa mirnejše in popustljivej-še. Sedaj pa prinaša ugleden italijanski novinar poročila, ki kažejo da sodi Beograd o teb stvareh enako kakor Zagreb in Ljubljana. Torej vsa Jugoslavija je edina v reškem in baroškem vprašanju, v gospodarskih zadevah pa dosežejo Italijani vbodoee to. da se jim Jugoslavija odmakne kar najbolj in bo obstojalo samo to. kar že prav mora biti. Italija st bliža razpotju z Jugoslavijo. Reka in Ba-ro?, to sta imeni, ki ali polagoma zvežeta Italijo in Jugoslavijo v dobre odnosa je. »li pa se razideta. Kako bo v tem slučaju z Italijo to že napoved oje Astori. Odločitev je v rokah Italije. Nova zveza vzhodnih velesil. se pripravlja in prizadeva en-tenti zapadnih velesil čezdalje večje skrbi. Turčija je s pomočjo Rusije dosegla, da se bo morala pogodba temeljito revidirati obe velesili zahtevate tudi, da se Dardanele osvobodijo ententi-iif kontrole. Perzija in Aganistan nastopata skupno t. Moskvo In An goro, s katerima sta sklenili pol i t^ en o-1 rg ovsk o zvezo. Egipkt je storil velik korak naprej do popolne samostojnosti in ne bo nisem je še spravil v besere. Z vašo pomočjo ter ono Mešineta, ka- odnehal, dokler Anglija ne izgu- .bi premoči nad Sueškim prekopom. Sirija, Mezopotamija in Arabija imajo danes svoje musTr-manske vladarje, ki le čakajo, da s< iznebijo atko francoskega kakor angleškega varuštva. TTcrajl-na ima sicer še svoje račune z Rusijo, vendar pa je trgovsko in politično pogodbeno zvezana s Tur-cijo. Boljrarski ajrrarci upirajo svoje pojrlede v Moskvo In samo čakajo, kako iz izpadla genovska konferenca, da bi mogli preorfen-tacijo napram Moskvi IzvrSitl s prememo spodobnostjo in prtv vidnostjo. Celo v Rumuniji npa-jp zaranisti, zemljeradniki. na pomoč od Rusije, da kdaj strmoglavijo veleposestniško oligarhijo. Mala ententa se tudi počasr no take morajo na EVlis Islandu svoto $25.00 pokazati v ameriških dolarjih. Glede denarnih pošiljatev v U. S. dolarjih, za vsa pojasnila glede potovanja, potrebnih listin (affidavitov^ in voznih listkov se obra bajte na najstarejšo slovensko ivrdkc: Frank Sakser State Bank, 82 Cortlandt St, New York, N. Y. de imate kile poskušajte to brezplačno. Prilagodi se vsaki kili, stari ali »ovi, veliki ali mali, in vi ste na poti, katera je tisočere prepričala. FRANCE MAURETANIA MINNEKAHOA LA TOURAINE HOMEB'C SAXONIa PR. MATOIKA ANTONIA AQUITAN'A PARIS ROCHAMBEAU P I N LAND MANCHURIA ARABIC MAJESTIC OROUNA LONE STAR ST. N. A M ST E R D A M PRES. WILSON OROPESA ST. PAUL BFIRENGARIA ^AU BAN ZEELAND OLYMPIC NOORDAM LA SAVOIE G. WASH'GTON MAURETANIA ARGENTINA ANDANIA ROTTERDAM HOMERIC LAFAYETTE OROPESA HUDSON MONGOLIA FRANCE CARONIA MAJESTIC RYNDAM VANDYCK AMCRICA 13 jun. — Cherbourg 14 junija — Havre 15 Jun. — Havr* 17 Junija — Bsulogn« 17 Junija — Cherbourg 17 Jun. — Cherbourg 17 jun. — Bremen 17 Jun. — Cherbourg 17 lpnija — Hamburg 17 jun. — Hamburg 20 junija — Cherbourg 21 jun. — Hambura 24 jun, — Cherbourg 24 Jun. —, Havre 24 Jun. — Cherbourg 24 jun. — Bremen 24 Jun. — T?ouloQne 28 Jun. — Havre 27 jun. — Cherbourg 26 jun. — Hambury 29 Jun. — Havrs 1 Julija — Cherbourg 1 julija — Hamburg I julija — Bremen t 1 julija — Bremen 4 Juliju — Cherbourg 5 Julija — Havre 6 julija — Havre 1 Julija — Cherbourg 5 Julija — Hamburg S _'uli j a — Genoa 8 julija — Cherbourg 8 julij? — C he ' bo ur g 8 Julija — Cherbourg 8 julija — Boulogne 8 Julija — Trst 10 jun. — Hamburg 12 Julija — Hamburg II julija — Cherbourg 12 julija — Hamburg 12 Julija — Cherbourg 15 Julija — Cherbourg 15 Julija — Boulogne 15 julija — Havre 15 Julija — Cherbourg 18 Julija — Cherbourg 15 Julija — Trst 22 julija — Cherbourg 22 julija — Buiilogno 22 julija — Cherbourg 22 iiihja — H .i vre 22 julija — Hamburg 22 Julija — Bremen 2C Julija — Hamburg 26 Julija — Havre 29 Julija — Cherbourg J'HIjn — Cherbourg 29 julija — Boulogne 29 Juiija — Hamburg Julija — Cherbourg 1 avq. — Cherbourg WILSON 2 avq. 8 avg. 10 avg. 12 avq. 19 avg. T'. avq. 26 avq 29 avg. H avre C'nul Trst K j vre Havre Havre Trst CenoM O POTOVANJU. msuucH uuf 1 Naravnost v Jugoslavijo^ i Z« potovanje ^pomladi, poleti znani parniki. izborneugodnosti ^ zaeetkom jeseni je dniffi raz- —i Imejte brezpotrebnih stroškov in za* ; , ni ude. ! prelioeeaTisK t»: parnikih 7.e PRES. WILSON, 20. maja, 8. julija vee mesecev rapn*j razprodan. Že BELVEDERE - 14. junija. I sedaj je !ežko dobiti prostore dru- ARGENTINA - 15. julija pega razreda za junij in d mre Vnaprej plačane karte la srrodnike aH | TQ€tt>ece. Le llij'o prostorov je 8v prijatelje se lahko preskrbi pri bilžnjl , parobrodni agenturi ali pri j Iia razpolago. Kdor l:i tedaj hote! PHELPS BROS. & CO., j potovati prihodnje mesee*' v dru- Generalni Agenti . . . 2 west street_new YowK razredu, naj na in takoj na- ~ } znani, da mu preskrbimo prostor. NAPRODAJ. MI imamo naprodaj v.v' tV.rm v j st verni "Minnes(»ti v (»kraju, kjer rodi najbolje d^tokin in krompir. I>od uj^odnimi in lahkimi 40. 80 in 120 akrov. Pisi'o p.. i-eno' in jiojasnila na: O. L >\ve, Case I Lake, Minn. (5x 1,8,^15.22,29- 4) Frank Sak»FT State 3ank. LaKLs sf vzame — hitro| poiram pri VNETJU MEHURJA Vs«ka piluU (midy) niti ime ijf~ ' V»rujte seponaredb V dokas se pošilja zastonj. Vsak. kdor Ima kilo. možkl. ženska ali otrok, naj piSe takoj W. S. Rice. 270A Main Street. Adams. X. V; aa prosto poakufinjo tega Čudovitega pomirju-JoOfcca sredatva. Samo denite na kilo. i>a ae bodo mišice sa£ele krčiti. SkrtUJo se tako da. se odprtina naravnim potom zapre. Ni vara treba nobenega nosilca več. nobenega pasu ali priprave. Ne zamudite risati po to prosto poskuinjo. Tudi če Vara kila ne naxaja. zakaj bi imeli vse svoje življenje nosilca? Zakaj bi trpeli to nadlogo? Majhna in nedolžna kila lahko privede gnitja. Zakaj bi se izpostavljali tej nevarnosti ter priSH na Vteracijsko mizo? Velika množica mož-kih in ženak se dnevno bliža temu rl--3ku ravno vsled tega. ker jih ne ovirajo pri delu ir» hoji. PiSlte takoj po to prosto poakuSnjo. ker je v resnici čudovita ctvar. ter je pomagala ozdraviti kile. kl eo bile tako velike kot dve možkl pesti. Poskušajte In pISite takoj, služeč se ■podnjega kupona. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic, jugoslavija « Beograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik Ercegnovl. Jel«a, KorCula. Kotcr, Kranj. LJubljana, Marloor; Metkovitf. Sarajevo, Split, Albenlk, Zagreb. nemška avstrija Dunaj. ITALIJA Trat, Opatija, Zadar. IZVRŠUJEMO hitro ln poceni denarna Izplačila v JngosiavlJ«, r:a'JJI„ in Nemški Avstriji ter izdajamo tekj t kronah. lirah »n dc-I&rjih, plačljive na vpogled pri Jadrauaki banki ln »seh a.vnlb podružnicah. PRODAJparobrodne In železnice vozne Mstke na vse kraje la za vse trte. (Vidi zgoraj kretanje pair.iimv.) Kadar ste nt potn v staro domovino in ea naliajate v New Vorku, se Vam h« U platalo, alto se zglasfi« glede vreditve VaAih denarnih zadev pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju brez ozira na to, ako kupite parobrodni listek pri nas ali ste ga morda kupili drugje. Zajamčeni bo nam pri Jadvaeski banki izveuredno n godni pogoji, kl bodo velike koristi za vse one, kl se ie ali bodo posluievall um banke. Frank Sakser State Bank Nove vrste svilnate Regalije, pečate, trakove, i.t.d. za društva. IVANI PA TW 24 Main Street M. V i r/lUIV Conemaugh, Pa. Zastonj xm kito. W. S. Rice. Inc. 270 A Main St., Adams, X. T Poftljite ml -popolnoma brezplačno za poskusno zdravljenje vzorec va-Hega pomirjujočega sredstva za kilo. »me .................................. Nariov ............................. Dratava ............................. DR. LORENZ 644 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. EDINI tLOVKNSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MC&KIH BOLEZNI. Moja strok". Js zdravtisnjo akutnih In kroničnih bolezni. Jaz aarn ie zdravim nad 23 f-t ter Imam skuinje v boleznih In ker znam slovensko, zato vaa m o rt m popolnoma rare.neti In spoznati vašo bolezen, da vas ozdravim In vrnem mot In zdravje, t kr*l 23 let Mm Pridobil posebno akuSnJo pri ozdravljenju moil:lh bolezni. Za.o ae morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa J«, da vaa popolnoma ozdravim. No odlaiojte, ampak pridite ilmpreje, Jaz ozdravim zastrupljeno kri, maaulje In lise po telesu, bolezni v grlu. Iz« padanje ta«, bolečino v kosteh, staro rane; o«Obe1 bolezni v mehu« Ju ledlcah, jetrah, želodcu, rmenlco rvvmatlzem, katar; zlata žile, nfcduha Itd. Uradno ure: V ponedeljek: sredo in petek od ft. dopoldne do K. pupoldnt; v torek, četrtek ln sobota od ft dopoldne do I, zvečer; v nedeljah tu prasnililb od 10. dopoldne do % popoldne.