1 I ieu KI* ij* J# 1(1» liii vif tej« (‘»I jfl 31 5<1 I L>(' I 14 '11) I ^1 SI I !«<■ I 'M 31 !«l ■0« jiii bi •flJ SD' i*' jli sD S" Pi' C A St I z Z f' s. ' »“i / fe. J. (f ti •1 Bralce Vestnika obveščamo in vabimo, da nam svoja vprašanja o tem, kaj in kako s certifikati, lastninjenju podjetij in sploh vsem, kar je v zvezi z lastninjenjem, pošljejo na naš naslov: Uredništvo Vestnika, Slovenska 41, 69000 M. Sobota s pripisom »Lastninjenje«. Na vsa vprašanja vam bodo odgovorili vladni predstavniki sekretariata za lastninjenje in drugih vladnih organizacij, ki se s tem ukvarjajo. VESTKi I _ —■ ■ ■■ -- I II * ■' Minka Sobota, 14. oWolira1993 • Leto XIV • Šl. 41 • Cuansn 4 Zgodba ima pravzaprav dva začetka - eden sega k’ začetek 1 ko smo prvič sti^čih za t« r rajonizacijo slovenskega ' ........................................................... lahko [ kmetijstva; drugi pa v vroče junijske dni, ko smo se sprehajati po zaprtih mejnih prehodih in med zabarikadiranimi šoferji na eni in drugi strani meje, ki so kmetu namenjali sočne kletvice, v čas kmečke stavke torej. Če ostanemo pri prvem, gre za »gorenjski« liderski blok kmetov, ki vztrajajo pri uresničevanju tega koncepta tudi za ceno nezaupnice ministru iz svoje stranke. Kot je znano, se je ta po padcu koalicije Demosa preselil k sosednji stranki. Zatem smo bili priče slepemu napadanju ministra iz liberalnega tabora, Čeprav je strategijo pripravil že prejšnji minister. Seveda so bili napadi ponovno najmočnejši Pomurju, kjer smo se kupčkali o predvolilnem dodatnem plačilu pšenice. Hvala bogu jim je uspelo. Uspel jim je tudi punt, ko so jih gorenjski »Uderji« spet spretno postali na mejne prehode. Toda dolgoročno so ponovno potegnili kratko, kajti v senci so uresrtičili nov koncept zasnove kmetijske politike j gorenjskega »liderskega« bloka. Ja, nekaj so pa le dosegli, j imajo podpredsednika kmečke zveze pri stranki. Da, dosegli so ( vzpon svojega aktivista, ki je postal celo svetnik. : In sedaj smo pri bistvu problema. To kar ves čas trdim, da so j pomuski kmetje politična izpostava »gorenjskih ali, če hočete, notranjskih« kmečkih liderjev, potrjuje tudi nedavno sprejela sprememba vladne uredbe o uvedbi finančnik intervencij za . ohranjanje in razvoj kmetijstva ter pridelave hrane. V tej uredbi ' je namreč jasno zapisano, da se je pomoč za izenačevanje razmer kmetovanja hribovskim kmetijam povečala za skorajda sto odstotkov, zlasti za iivinorejo. V tem primeru seveda ne gre za to, da bi oporekal telkim razmeram kmetovanja v hribih ali Lagodje kmečkih aristokratov nasprotoval poseljenosti slovenske krajine, to je namreč eden od ciljev strategije. S tem zgledom Le Um le opozoriti, da se ta strategija ne uresničuje celostno, ampak parcialno. Če ob tem še upoštevamo, da je prišlo u ministrstvu do prerazporeditve sredstev za te namene, se sploh postavlja vprašanje, ali bo kdaj prišlo do celostnega uresničevanja. Prej bi lahko rekli, da imamo opraviti z rajinizacijo, to pomeni selitev govedoreje iz ravninskih predelov, nam pa ostanejo žito in razkroplejene 1 smrdeče praSiČje farme, če jih bodo seveda razseljevati. In če bo : * prevladala rajonizacija, potem adijo ekološko uravnoteieno ‘ .i1 £ J3 ♦. * ■te.*- M«,* 7 J 1 'S«C'rT:- s.« 4, 'S iC "X p T 1 1 1 kmetovanje. Tega se, kot ka}e, prleški minister in prekmurski i sekretar ne zavedata preveč. In kaj imajo s tem kmetje in stroka. Imajo, predvsem SLS in stroka, veliko. V vseh svojih »demago- ' Ških« bitkah so se tepli za malenkosti, ki so jim na koncu bolj škodile kot koristile. Začnimo pri zadnji zgodbi -»štrajku«, ko so res dosegli sorazmerno ugodne cene pšenice, vendar so rta pogajanjih pozabiti, da je bita cena pšenice izhodišče za oblikovanje cen vseh drugih kmetijskih pridelkov. Glede na sušo jim nt uspelo doseči regresiranja drugih semen kot pšeničnega. Na račun suše še zmeraj ni otipljive pomoči, ki jo je obljubljalo ! ministrstvo. Sedaj pa se povrnimo k začetku, namreč ravno ob '1 lanski suši Se je pokazala nemoč lokalnih politikov in stroke, ko ,1 smo lahko videli, da je bila Ljublana bistveno bolj »prizadeta« ■ zaradi suše kot Pomurje in dobila bistveno več od Pomurcev. Zato lokalni ministri, svetovalci, svetniki in podpresedniki, pa tudi sekretarji in ministri le pogumno naprej, ekosocialni model kmetovanja ste že dali v gnojevko. Upam le, da se ne boste na ponovnem zboru v Dolgi vasi borili proti prenizki cent puščavskega peska. J. VOTEK - II J 4 .‘L f '2 fotografija: NATAŠA JOHNOV j ACIJSKA PRODAJA ^bii 'I3tia MENJALNICA LEND Ugoden nakup in prodaja deviz ter drugih valut. Mohorjeva 2, Lendava, telefon: (069) 75427,75518 Nimi napredne tehnologije mursica sobota d,o.o. PROFESIONALNA KOMUNIKACUSKA OPREMA; MOTOROLA UDS, RAD, RND, TADIRAN. Vegova 13, M.Sobota, tel./fax.: (069) 23-895, 31-954 Ali so liberalni demokrati dobili pomočnika generalne^ direktorja slovenske pošte z Andrejem Gerenčerjmn? str. 6 POHiSrvA <6 WT£ei>0M IE/ trgovina BALAŽI' ČHENSOVCI, teJ.; 70 70« VELIKA IZBIRA POHIŠfVAl SM.M rflKtrvA, Mnm UGODNO: • ženski, moSkt in otroški iov’ [TtiaSka 65, VEGfiOS SHOPPING CENTER* Ulm kmiiu. mmum Iji športna obute: • tokstil Ruška 104. tel. (062) 1026IS, VREME Nadaljevalo se bo spremenljivo vreme, občasno so možne manjše padavine. Vestnikov koledar ^4. oktober, četrtek, Veselko :a 15. oktober, petek, Tere- zija 16. oktober, sobota, Marjeta 17, oktober, nedelja, Ignacij 18. oktober, ponedeljek, Luka 19. oktober, torek, Pavel 20. oktober, sreda. Irena Pregovor Luka repo puka, v roke huka. stran 2 vestnik, 14. oktobra]^ | aktualno okoli nas PO SLOVENIJI ■ LJUBJJAN.A - Ker so bili pogovori med predstavniki policijskega sindikata in vlade neuspešni, so policisti nadaljevali stavko, ■ LJUBLJANA - Republiške vlada je sprejela proračunski memorandum oziroma temelje za oblikovanje proračuna. Proračunski odhodki bodo znašali skoraj 400 milijard tolarjev, primanjkljaja bo več kot 16 milijard, letna inflacija pa naj prihodnje leto ne bi presegla 13 odstotkov. ■ LJUBLJANA - Vlada je sprejela sklep, po katerem Silvan Jakin od 7, oktobra ni več direktor slovenske vam ost no-obveSčevalne agencije. Kot je na tiskovni konferenci pojasnil pravosodni minister Miha Kozinc, so se tako odločili na podlagi Jakinove odstopne izjave, v kateri direktor Sove navaja, da odstopa tz osebnih razlogov. Do imenovanja novega direktorja Sove bo to delo opravljal Drago Ferš, njegov dosedanji namestnik. ■ LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so med drugim obravnavali prvo fazo zakonov o ustavnem sodišču, rednih sodiščih in kazenski zakonik. Korenite spremembe so zlasti pri zakonu o ustavnem sodišču, ki dobiva po novi ustavi precej širše pristojnosti, V nadaljevanju zasedanja pa so razpravljali o varuhu človekovih pravic, o zakonu o igrah na srečo ter o še nekaterih predlogih. ■ NOVO MESTO - Veleposlanik ZDA v Sloveniji Allen Wendt je obiskal begunske centre v Novem mestu in Črnomlju, ZDA so doslej prispevale pol milijona dolarjev v denarju in več ton hrane. ■ LJUBLJANA - Na Gospodarskem razstavišču je potekal 40, sejem Sodobne elektronike. Približno 32 tisoč obiskovalcev si je ogledalo proizvode 441 podjetij iz 21 držav. ■ LJUBLJANA - Slovenska osamosvojitev ni bila le politično in vojaško, temveč tudi globoko kulturno dejanje, je dejal obrambni mitrister Janez Janša na zasedanju glavnega zbora združenja veteranov vojne za Slovenijo. Omenjena organizacija je nepolitična stanovska organizacija članov, ki jih združujejo dejanja, ki so prispevala k osamosvojitvi Republike Slovenije in jih povezuje skrb za svobodno, mimo in varno Slovenijo. ■ PARIZ - -Veleposlanik republike Slovenije v Franciji dr. Andrej Capuder je med slovesno avdienco v Elizejski palači izročil francoskemu predsedniku Francoisu Mitterrandu poverilna pisma in s tem tudi uradno začel opravljati posle najvišjega slovenskega diplomata v Franciji. ■ KAIRO - Po zgodovinskem stisku rok pred Belo hišo v Was-hingtonu sta se vodja PLO Jaser Arafat in izraelski premier Ji ca k Rabin prvič sestala tudi na uradnih pogovorih. Gostitelj tega vrha je bil egiptovski predsednik Hosni Mubarak. Dogovorili so se o ustanovitvi skupnega koordinacijskega komiteja, ki naj bi usklajeval vsa dogajanja pri uresničevanju mirovnega sporazuma. ■ WASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton je sklenil, da bo v Somalijo, kjer je bilo v minulih dneh največ žrtev med ameriškimi pripadniki modrih čelad, napotil še dodatnih 5.100 pripadnikov ameriških sil. ■ MOSKVA - Predsednik Rusije Boris Jelcin je razpustil ustavno sodišče. Varnostni organi so zaradi poskusa oborožene vstaje zadržali 1338 oseb, od ljudskih poslancev pa je priprt samo Se nekdanji predsednik parlamenta Hasbulatov. ■ NEW YORK - Predsednik BiH Alija Izetbegovič je v govoru na sedežu OZN vnovič zavrnil najnovejSi mirovni načrt, saj po njegovem mnenju nagrajuje agresorja. Ponovil je že znano stališče, da je ozemeljska delitev BiH nesprejemljiva. ■ BUDIMPEŠTA - Slovenska parlamentarna delegacija pod vodstvom predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika se je mudila na ur a dnem‘obisku na Madžarskem. Člani delegacije so se pogovarjali s predsednikom madžarskega parlamenta in nekaterimi poslanci. Sogovorniki so ugodno ocenili odnose med državama. ■ DUNAJ - Tu je potekalo dvodnevno vrhunsko zasedanje držav članic Sveta Evrope. Na njem so določili novo politično vlogo te mednarodne organizacije po spremembah v vzhodni Evropi. Govorili so tudi o varstvu manjšin. Srečanja so se udeležili predsedniki držav, vlad in zunanji ministri ter najvišji predstavniki Sveta Evrope, Evropske skupnosti in KEVS-a. ■ RAVALPINDI - Na parlamentarnih volitvah v Pakistanu je zmagala Pakistanska ljudska stranka pod vodstvom Benazir Buto. Prednost zmagovite stranke pa ni tolikšna, da bi lahko sama oblikovala vlado. V vsakem primeru bo nova pakistanska vlada koalicijska, v parlamentu pa bo imela močno opozicijo, ■ NEW Y0RK - Združeni narodi so tudi uradno obtožili hrvaško vojsko, da je prejšnji mesec uničila tri srbske vasi v okolici Gospiča in pri tem ubila veČ deset prebivalcev. ■ SRINAGAR - V spopadu med indijskimi varnostnimi silami in uporniki v indijskem delu Kašmira je bilo ubitih 24 muslimanov. WASHINGTON - Mednarodni denarni sklad je odobril 223 milijonov ameriških dolarjev posojila Vietnamu. To je v dvanajstih letih prvo posojilo tej komunistični državi. Z denarjem naj bi v Vietnamu hitreje prešli na tržno gospodarstvo. VESTNIK Izdaja Podjetje za Inlormlranje Murska Sobota časopisni svet: dr. Jože BederrjaK. štetan Cigut, Zlatko Eriih, mag. Dali bor Gedar. Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar UrodnlMvo: Irma Benko (direklorica in glavna urednica). Janez Volek (odgo-: vorni urednik}, Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). Bernarda | Balažič-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan JerSe, Feri Maučec, Stefan Smej, Stefan Sobočan (novinarji), Ksenija SSmen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov urednlitvB In uprave: Murska Sobota, Slovenska 4i. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-303, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direklorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21 -303 ih 21 -064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za lil. trimesečje 1993 je 1.050.00 SIT, celoletna naročnina 3.000 ' SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri ' Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tlak: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranja St. 16/1B z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne Številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Galijeva zgrešena politika Ameriško javno mnenje in politika sta podprla nove ukrepe predsednika Billa Clintona za rešitev položaja v Somaliji. Čeprav so dosedanji neuspehi mirovnih sil Združenih narodov v tej državi in žrtve med pripadniki ameriške vojske razburkali ameriško javnost, pa nekateri krivdo za dosedanje neuspehe pripisujejo generalnemu sekretarju svetovne organizacije Butrosu Galiju. Sicer pa v ZDA podpirajo sklep ameriškega predsednika Clintona, da bo začasno podvojil število pripadnikov ameriskili enot v Somaliji. Skupaj z enotami, ki bodo nameščene na letalonosilkah, bodo imele ZDA po novem na tem obmo^u približno 20 tisoč vojakov. Omenjene okrepitve bodo namenjene izključno krepitvi obrambne sposobnosti največje velesile na svetu in napovedanemu umiku iz Somalije. Sicer pa je predsednik Clinton ob^ubil ameriški javnosti, da bodo vse ameriške enote zapustile Somalijo do 31, marca prihodnjega leta. Ta sklep ne postavlja le vprašanja o nadaljnji usodi mirovne operacije v Somaliji, ampak o vseh 17 mirovnih operacijah, ki v tem trenutku potekajo na različnih koncih sveta. Če se bo namreč edina svetovna supersila umaknila iz teh operacij, ji bodo hitro sledile tudi druge države. Omenimo naj, da je s svojimi enotami zdaj angažiranih v teh mirov- ---------------------------- nih operacijah kar 52 držav. Polom mirovne operacije v Somaliji pa je predvsem posledica zgrešene politike, ki jo vodi generalni sekretar OZN Butros Gali, saj se je dejavnost mirovnih sil v Somaliji osredotočila skoraj izključno le na lov za generalom Aididom. Butros Gali je namreč dal težišče mirovne operacije na vojaški del, kljub opozorilom njegovih so- delavcev, pa tudi držav, ki so prispevale enote, da bo takšen pristop zaostril spopade. Predsednik ZDA Clinton se je na osnovi dosedanjih neugodnih izkušenj z vojno v Somaliji odločil, da v to državo odpošlje svojega posebnega odposlanca, ki naj bi poskušal pospešiti politični dialog. Zanimivo je. da se je za tak korak odločil kljub nasprotovanju generalnega sekretarja svetovne organizacije Butrosa Galija, ki prav tako skuša proučiti možnost za politično pomiritev razmer v Somaliji. Ena od velikih ovir za tako rešitev je, da Butros Gali nasprotuje sodelovanju generala Aidida v tem procesu, češ da je zločinec. Po drugi strani pa Gali dovoljuje drugemu, še hujšemu to je vodji Srbov v BiH vanu Karadžiču. da se vanu rkaiauzijuu, žuje vseh mirovnih koiu^ ki jih organizirajo Zdna«^.. rodi. Poleg tega znova postavlja različi* r goje. Kaže, da je putK!' I guje. rs.az(;, ua k— -veliko sovraStvo nied som Galijem in S®”’ ,.(• ■ Aididom, Potemtakem ( ralni sekretar OZN s sebe sprati del odgo«;^ , ralni sekretar s sebe sprati za sedanje razmere v Sooi^l'' ie S*' f ) j Poznavalci pravijo, J i tros Gali s svojimi ekst^^, nimi in togimi pogl®“' va! k zaostritvi itcvilfl' 1 Najbolj zgovorna J Sta ravno Somalija in o iiti' MILAN lek# f t ■fl iwlnnl An inh Skoraj nas 9, - svctoviiu . tbn Th datum m ri iidbriih zaradi Sn- . licm« posrid Ml 1S74 ' v švicarskem gl^iinHem mestu Beruu, je njnt se iSedE fe. (kmes. V teh i}S1je M razvoj p<^ v knr^ to iTtIhuo za ziasti po i^i osmoošvojitvi. se ^bvalirno, da raziv«^^ poštao trt oinrci^. V priho^je pa boala pošta ifi telefon^a tms feiSli, saj sc {^edt^eva ustant^-tev smnosEc^aSi Sicer pa je ci^ celefonije. ds bi Imeli leta 2000 v & 60 telefonov na sto preiitv^- eev, poštna $ltd^ pa bi še a^^Sala dostaw posajk, Dovčerajšnji zavezniki sovražniki in obratno! Kot kaže, Srbski radikalni stranki Vojislava Šešlja ne bo uspelo zrušiti manjšinske socialistične vlade v Srbiji. V dveh dneh ostrih obtoževanj v republiški skupščini, predvsem med socialisti in radikalci, je nastopil ključni trenutek, ko so poslanci Srbskega gibanja obnove igavdi, da ne bo sodelovali nik Slobodan Miloševič potegnil daljši konec. Nesporno je, da je Miloševičev a politika zelo podobna mački, kajti kakorkoli jo vržeš, vedno prileti na noge. MILAN JERŠE Ljubljansko pismo! v glasovanju o nezaupnici vladi. Znova se je pokazalo za resnično, da so tisti, ki so bili še včeraj v Srbiji zavezniki, danes sovražniki, včerajšnji sovražniki pa so danes zavezniki. Zgovoren zgled: Miloševičev! socialisti in Šešljev! radikali so bili do nedavnega dobro uigrana nacionalpatriotska dvojica, ki je brez milosti dušila politične nasprotnike. Toda nekdanji nenačelni politični prijatelji se že dlje časa zmerjajo s kriminalci, izdajalci in podobno. Na drugi strani pa se je Draško vice va stranka Srbsko gibanje obnove odločila na tihem podpreti Miloševiča v boju proti skupnemu sovražniku, to je Šešlje vi m fašistom, kot jim pravijo. Prav tako ni naključje, da so srbske oblasti ravno zdaj prenehale s kazenskim pregonom Vuka Draškoviča zaradi sodelovanja v neredih pred zvezno skupščino junija letos. Paradoksalno je tudi, da se vse opozicijske stranke strinjajo s Šešljem, da je srbska vlada ne-yjosobna, toda za večino bi bil Šešljev prihod še slabša možnost. Toda parlamentarne razmere narekujejo, da radikalci brez podpore drugih opozicijskih strank ne morejo vreči vlade, vlada pa ne more obstati brez podpore radikalov. Čeprav bo parlamentarna farsa o glasovanju o nezaupnici še trajala, je zmeda tako rekoč popolna. Tako Draškovič za izhod iz krize pomirljivo predlaga nekdanjemu sovražniku Miloševiču, da skupaj oblikujejo prehodno strokovno vlado z opozicijskim premierom. Ne glede na razplet neizbežne vladne krize v Srbiji se zdi, da bo tudi tokrat srbski predsed- Novo upanje za mir v BiH? Poleg razprav o človekovUi pravicah so ference na Dunaju govoril! tud! o novi mirovni Bosno in Hercegovino. Z vrhunskim srečanjem kov držav, premierov, zunanjih ministrov in drugm matov Sveta Evrope je namreč v dunajskem hotelu konrinental vzniklo novo upanje za dosego A. Nepredvideno sta se namreč srečala hrvaški pr^^^T^eiir Franjo Tudman in voditelj BiH Alija Izetbegovič. ■ : nih pogajanjih sta na tiskovni konferenci objavila . ( isAilunknncH n ^Innk-kvnnu -ra IrZhnAmrllA VfllQC tere podrobnosti o dogovoru za končanje vojne Oba predsednika predlagata Evropski skupnosti in varnostnemu svetu OZN, da namesto sedanjih mirovnih enot svetovne organizacije, torej Unproforja, namestijo na spornih območjih v BiH enote Nata ozi- kmalu dogovorila podrobnostih. roma Severnoatlantske zveze. Imenovala sta tudi komisiji, ki ju vodita zunanja ministra Mate Granič in Haris Silajdžič. Ta naj bi se Zupan premog, Ae samo Amerikanci, zdaj imamo tudi a m' jeJ Tega dogovora predsednikoma Jo |,(,i in Izetbegovičem s posrednika in žila tudi prehs^ Evropskega ^ffi' Class in turški zunani js .. ____, i^stin. L" J tudi ster a .e 'n .i S; 4 ■t' -I e l Hi kmet Cetin- ? Ja hosta obljubila, da zum po svojih prla. 2L«***^ i s I. predsednik pa fr®* I i mi 1947 pobegnil z Madžarske m j,- | bili svetu obogatel, podpira take I t na slavi, Kijevu, Moskvi, združbo vojnih veteranov; ljudi, ki so biti svetu obogatel, podpira - v nasprotju z vami - v pravem trenutku na stavi, Kijevu, Moskvi, Zagrebu, pravem mestu. Ali kot je rekel prvi med ena- Rigi in Talinu. V r juhijnni bo eem*' kimi Janez Janša: Še nikoli ni bilo toliko ljudi likovno dejavnost, razstave, — v dolžnih tako malo ljudem. Citiral je Winstona knjižnični fond, pripravljal Chruchilla, ki si je po teh besedah prižgal ževanja in izmenjave, svetovalG^^^^^SA:^^ ' cigaro. In ta zadnja desetdnevna vojna ni tra- mcg-Z jala samo deset dni, ampak dve leti. Seveda dij. Tako so trenutno v l^eežt tta V Ljubljani ost, razstave, I 1 D tagfl/ posameznikom do tnei-tl 'T/jt-n crt trifUTitnrt v Mrei,i na • , veterani vojne nam ne verjamejo, Če pravimo, tri prireditve; zanimiva je akcija da vojna Se traja. Kot je nekoč revolucija tra- organizator je graški Kunstverem^^ -.^1, n..- --------- /-'-„1.—.- __ umetniki upodobih vem domu je burno aplavdirato samemu sebi pisemskega papirja, njegovo sp in poslušalo, kako imajo nekdanji oficirji do- jema odnos umetnika do spremer-bre pokojnine, za naše heroje pa je slabo po- Evropi in do vojne na Balkanu-skrbljeno. Krivi seveda nisto tisti, ki zdaj vo- Medtem ko ljubljanski dijo obrambno politiko, temveč tisti, ki so pod nima časa za pogovore z alierntm kožo in nad njo rdeči, fn proslave se nista Metelkovo, o katerih pa sicer udeležila ne Milan Kučan in ne Janez Dr no v- vori kot o vandalih, je ttašelčos, Šek. Opravičila pa sta se. ,^koda, na ekranu bi cijo odpotoval v Indonezijo lahko gledala krvave prizore iz zadnje vojne, mog, s katerim se bomo Ljubtp^^^ No, zato pa je Milan Kučan pretekli teden, tožimo. Česemuboseveda'*-^!^^^!! if med eno in drugo p. procesijo, našel čas, da se zimo v Ljubljano. Do je udeležil otvoritve modne trgovine v stari kor bo, kajti to je njegov d Ljubljani, ki bo prodajala predvsem večerne Ljubljančani na obrobju toalete za dame in gospode. Si lahko predstav- barake na Ižanski cesti in v Ijate predsednika Milana Kučana v fraku?! Če zgradbe, plačujejo depozit žfč vas ni na seznamu za Združenje veteranov smejijo, saj bodo tako pf^^^ nopd^^^ lU^^i vojne za Slovenijo, vas lahko potolaži to, daje Ijivih območjih Barja. jala in trajala. Dva tisoč veteranov v Cankar je- na njem teve zvezda Lado Ambroiič. so Ijivin (jorriuepri uurjtt. ----- calP”' rlP J gače so se razburjali MoŠČaru, ^ck^^r nntn^Mi/*P 7/7 olačtlo Bitka za Metelkovo se nadaljuje. Ljubljan- dobilo položnice za /di ske oblasti ne popustijo in se nočejo pogovar- uporabo stavbnega r jati s kulturniki in alternativci, zbranimi bile milijonske številke. Sevea ^^1* v Mreži za Metelkovo, ki so zasedli del nekda- velikem razburjanju ctbčaru^'' . njih prostorov vojašnice v Ljubljani. V okviru Ljubljana Moste le odkrili kr ftjin fzi fJJtkfi cev r(jjU3rit9u v r utvni« L^jtAUtJunu jriuzotc tc uurv< - akcije »1001 noč« vsako noč dežura in prespi ki je zapisovat tri ničle preveč- n/, M£>t^tt^n,,i /r/, tjmn/i/i- Pasjc poletje je zamer.jrua 1 na Metelkovi eden od članov mreže ali simpati- zerjev. Ob lem se ves teden dogajajo prireditve jesen! Za gobe dal bt t ad ' in kulturne predstavitve. Ob koncu prejšnjega sebno le za tiste iz tujega ' tedna je bil ustanovljen Sororosov center za en mesec kraljevali jurčki! sp‘^' sodobne umetnosti, ki je le eden od centrov od 1700 tolarjev za kilograr^^ v verigi institucij, ki jih je osnovat svetovni Tudi v Kliničnem centru ’ .. donator madiarskega rodu George Soros. gobja tetina. Pač po tistem tf ^(1. Centri naj bi povezovali vzhodno in srednjo užitna, Žal ene le enkrat! pjji.f' Evropo. Madžarski hiznismen Sores, ki je leta k 0 It Ji 'Ji n s It 'i I* (I f. A S 1 J!- H !^ik. 14. oktobra 1993 stran 3 aktualno doma I. ht tf t ic bj v I« iD' 11» «• »t i Vlada odloča tako, da nafta lendavski Nafti ni zlato I »I č C it I« lin L*'*^**^***^*nhnejšim novicam dneva so osrednji slovenski me-aec septembra v nekaj vrsticah dodali še vest, da vlada ni l^višanja cen naftnih derivatov. Povzetek vladnega bil sporočen v odobravajočem tono. Vest pa ima za naš ,. ^Snčen pomen, saj gre vendar za lendavsko podjetje bremeni 780 milijonov izgube. za podražitev rafinerijske cene nafte je tokrat na vlado . « Mbio Nafta. Zakaj sami, brez trgovcev? je drugačen kot problem trgovcev v Sloveniji. U, j je problem rafinerijske cene. Želeli smo samo, da normalno obratovati, torej na ničli,« je pove-"^slur Nafte Miloš Ošlaj.j .""S kol uAni šdki "Pr ..... ivSis KS - kot naftni šejki ■ ;ujubt osmih milijonov do-ne moremo nadomestiti W likn. A,......- IRJifcL- jifluijri o če bi prišlo do Cenr.vM;i, L_________■■ __________________ spro-cenovnih razmerij, bi se JO tržno obnašali. Sedaj pa ,, ®*8aia, da vlada kroji svojo eni strani, na drugi pa ^iki, vmes pa ni pro-" (M.Ošlaj) glasje k 11-odstotnemu povečanju rafinerijskih cen v skladu 2 rastjo tečaja od zadnje podražitve. -daje izguba 679 milijonov 9,9 odstotka poslovnih prihodkov Nafte. Vzrok za nastajanje izgub i Državni svet o zakonu o lokalni samoupravi Neposredne volitve ino ^''^nia pojasnilo zavrnitve rafinerijskih cen * la dobili, ampak ,?□ prebrali, ko so ga ^Ich “ temelji opicah. Ministrstvo za Undiva dedji 40 od-suTOvtfle Iz Rmije « Sftva- 'fc nafte, ki “"S ^ači^ dobavite- 'V ■h^ HTtnt l>d ( ih-?^ OtTli i cena določen da-epj >0011« 2,5 dolarja- Po 2'*”! bodo dobili 25 uwt a kolik« kupujemo sami. Za nas jo kupuje Petrol, torej jo dobivamo prek slovenskih trgovskih kanalov, ki so ustrezni, in po najnižji možni ceni. Trditev, da kupujemo drago rusko nafto, je iz trte zvita. Rusko nafto pa sto prava številka pa je 780 milijonov tolarjev izgube.« Slovenija se je odločila za trgovino Za razumevanje odnosa med rafinerijo v Lendavi in vlado L občinskih županov Novembra bo imela Nafta pripravljeno nevtralilio oceno strokovnjakov o upravičenosti gradnje rafinerije v Lendavi. Pozitivna bo potem osnova za pridobitev denarja od mednarodnih bančnih izvorov. Krog partnerjev pn projektu rafinerije Sc m' sldenjen, zapnlcrat pa so štitje, trije iz Slovenije ter partner iz Kanade. V Nafti so prepričani in se že pripravljajo na to. da bodo gratfili, posleifica nove rafinerije pa M ustanovitev mešane družbe, to pa organizacijslco {rameni ustanovitev in izločitev rafinerije z vso infrastnikturo iz podjetja Nafta. kupujemo iz dveh razlogov, ker jo lahko financiramo suk-cesivno, in drugič, ker pridobimo pri transportni poti, saj jo Orafidni prikaz gibanja cene surove nafte ( po Brent Dtd) ... « * .J*........... «m'9Cbci potriuie trditev, da je naJta 133 trgo taSas poc^i - najnižjo ceno v dveletnem obdobju je dose^ prav pre^ji mesec desetega, ko je dosegla 15,285 IJSD/ddl, najvišjo pa lani desetega junija (21 dolarjev). In če se je cena nafte v dveh letih gibala v razponu (največ ) Se&tih dolarjev, pa ^^bat^e tc&ya dolarja pri nas kaže na tjbčutno povečanje, In v tem tiS bistvo problema Nafte in osnova za zahteve, da vlada poviša rafinerijske cene. Pri ceni naj bi jim vlada priznala razliko, ki jo občutijo zaradi tečajnih razlik moramo dodati Se naslednje. Določa ali uokvirja ga namreč tudi javno izrečena opredelitev in ocena vlade, da rafinerija in njen obstoj za Slovenijo ni stra-teSkega pomena, to pomeni, da država lahko ostane tudi brez lastnega predelovalca, ker stavi na trgovino. Popolna odvisnost od tujih predelovalcev in trgovine z naftnimi derivati pa je lahko dolgoročno vpra- Nafta je zaposlovala 240 tujcev, ^ed>wn> ctaevnili V Nafti pa vidijo v »kupovanju drage ruske nafte ter v zastareli proizvodnji«. Trditve v vladni obrazložitvi smo ponudili v komentar direktoiju Nafte Milošu Ošlaju. Gospodje v vladi ne vedo, kaj govorijo i »Trditve v razlagi ne držijo. ji, "Silose in razvoj v "im nafte na sve- mirno zapišite !«je rekel rsanm aprila direktor, katerega je najbolj } dolarja avgusta ' —--------- to trdi podjetje Nafta. To mirno zapišite !«je rekel Naftin in J J J," Pa je že bil upošte-•^■■ažitvi naftnih deri- pogrela trditev o ruski nafti. »Mi dobivamo rusko rrafto po najugodnejših cenah in je ne dobimo po naftovodu. Ruska nafta je Še vedno ena najcenej-Sih. Kar pa se kakovosti tiče, je drugo vprašanje. Je namreč težka za predelavo. Kar sc pa tiče cene surove nafte, je trenutni padec samo trenutni, saj je gibanje cen nafte kot surovine v glavnem konstantno že dve leti. In Se teh 9,9 odstotka. To je popolnoma nesmiseln podatek in ne vem, kaj so si gospodje s statističnega ali finančnega dela ministrstva izračunali. I?i- migrantov. Delovno dovo-ijen^ 30 zapfosiii za if)Q, dobili pa ga za 57. čeprav je zaradi zakona o zaposlovanju tujcev podjetje zapustilo vež kot 180 delavcev, na novo ne bodo zaposlovali. Priznavajo, da imajo še vedno tehnološki presežek delavcev. šljiva. In če se bo to res kdaj zgodilo, bo temu zagotovo sledila za našo država dugačna cena, takšna, ki bo »upoštevala « prav to odvisnost. Majda Horvat Ko že toliko pišemo o osnutku zakona o lokalni samoupravi, je prav, da predstavimo tudi stališča in pripombe državnega sveta. Ugotavljajo, da je bila v dosedanji javni razpravi podprta večina njihovih predlogov, med katerimi so na prvo mesto postavili enakomerni regionalni in mno-gosrediščni razvoj Slovenije. Kot navajajo, pa je ostalo še vedno nekaj nedorečenih pojmov, ki omogočajo različno razumevanje. Tako se državni svet vseskozi zavzema za redno trifazno obravnavo omenjenega zakona, ki je glede utijevanja političnega sistema najpomembnejši zakon, s katerim se zakonodaja usklajuje z ustavo Republike Slovenije. Poudarjajo, da je treba zagotoviti dovolj časa za široko in poglobljeno množično razpravo o tem dokumentu. Pri tem opozaijajo, da občani še niso neposredno sodelovali pri pogovorih o pomenu in vlogi nove občinske organiziranosti, predvsem ne zdaj, ko je predlagatelj že veliko natančneje konkretiziral vlogo, pomen, pridobivanje sredstev in organiziranost lokalne samouprave. Zato tudi državni svetniki še nimajo konkretnih stališč svojih volilnih baz. Vzorčna občina kot model Zanimivo je, da se državni svet zavzema za hkratno obravnavo in sprejem tistih zakonov, ki neposredno vplivajo na delovanje občin, zlasti zakonov o upravi in regionalnih volitvah. Prav tako bi morali hkrati razpravljati o zakonu o sodiščih, zakonu o financiranju javne porabe, o referendumu in še o nekaterih drugih zakonih. Šele s celostnim pregledom bo namreč po njihovem mnenju možno ustrezno razdeliti pristojnosti med državo in lokalno samoupravo. Kot je zapisal predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan, osnutek zakona o lokalni samoupravi sicer precej upošteva funkcionalna merila za združevanje vasi, mestnih četrti in krajevnih skupnosti v občine in pokrajine, ne pa tudi administiativnih meril. Zato se v državnem svetu sprašujejo, kako bo občina lahko zagotavljala možnosti za gospodarski razvoj, skrbela za vzgojno-izobraževalno dejavnost ali organizirala lokalno policijo ter v skladu z zakonom skrbela za javni red in mir. Državni svet Še vedno meni, da iz osnutka omenjenega zakona niso popolnoma razvidne gmotne obveznosti občine za opravljanje njenih dejavnosti- Pri tem dodajajo, da bo predstava in odločanje lažje, ko bo strokovna skupina pod vodstvom dr, Gorazda Trpina izdelala model neke vrste »vzorčne« občine na primeru Ptuja. Le-ta seveda ne bo obvezna, toda prikazala bo množico konkretnosti, s katerimi se bodo ukvarjali v samoupravnih okoljih. “v ^Ualnejša poraba sredstev — več za obrambo ^dkon o narodnostnih Manjšinah pripravljen Diemnrnndum ie snreiet: tako realno manjSi, (oda povečuje se prispe •».■'■'a in^ »letnorandum je sprejet; tako b* P®*"^**« sredstev in nji- la leto 1994. Proračun- 2?! hi vL-,***^ rauMth' utilijiird, pri- pričakujemo kS. realno manjši, toda povečuje se prispevek za aktivno politiko zaposlovanja, in sicer z 7,5 milijarde na 9 milijard dolaijev. Lahko torej -'Jt—--»« I iBfli nove težave v gospodarstvu, ludi 61 zauMlIi milijiud, pri- ___________ jijj »1 Ur- .«1.»-.. ; «;srRe.in” S »«1« drt,., .» bo vlada nathrnicstUa t novimi stra zaposlitve predvsem 1^. v^^davčni^ administraciji in novo tehnično ekonomske odnose in razvoj opremo za o samou- železarnah, ki jih vlada očitno ne želi več Soboška občiiia pra^uje z nedeljsko otvoritvijo razštave govedi lisaste pasme v Prosenjakovcih in 5,6 kilometra dolgega asfaltnega odseka ceste med Ger-linci In Korovci, vrednega 2 tadijoBa talcev, pri čemer so občani pri^vali 5- odstotni deki, so % začele | tradidoaalae prireditve gospodarski razvoj; ve- gan bi bil narodnostni svet, ki naj bi bil izvo-do b i^sininjenja pojdetij, ki se ]jen neposredno na volitvah. Zaradi racional-'•titnska W4. Tudi vsa nosit je prediagafu'!., da so volitve v ta svet la n, politika vlade je usmeijena hkrati z lokalnimi votitvami. Občinske samou-■—na nai bi se povezo- jih dotujo; duhovnik tn kul-trtrtii detavee ii; Gornjih Petrovče Iv^ Camplin, pri- dddeftta stt^nik kirurškega Splošne bolni^ce ________ ScArata §tefan Kous in Ho- bolnišaice Mur^a i *th lu n« pouLiikii viakiv jCr nVz^^^^^^danju inflacije, ki v prifiod- večja od hZ^dii«. ~ •'•ji i nrlct/^tAlr na — r ■ pravne narodne skupnosti pa naj bi se povezo-13odstotkov, vale v samoupravne narodne skupnosti na * in ta bi predstavljala interese •* *' •. _______ ‘ odstoteif na mesec. Vlada ravni pokrajine in ta bt preasiavija.a >> I*® naraščala nezaposlenost narodnosti v državi m v sti i z; ma ' ra« ^50 tisoč nezaposlenih v Slove- narodom. Predstavnik, lojalne narodnostne Vs« to pa je odvisno od oblasti bodo morah « odločitve o zadevah, k, Eo. '''^''todnje leto odločilno vplival se nanašajo na vitalne tntefc« b in njegovo stabilnost, dobiit s,.)g)B3je svoje skupnost,. Tako to tud, J. viden nekoliko večii ,zvoz na na državni ravni, saj se o bistvenih zadevah za bo moglo odločati brez njtno- trbK.^ ''»den nekoliko vcČji izvoz na V ’ ^znana je dvoodstotna rast P’"®*®!'!™ letom. na na rodnosti r*e vega soglasja. K?., n ,'II pojavljata dve novi ooiiKt Vlada je tudi sprejela odstop predstojnika obrambo in gradnjo avto- SOVE (bivši VIS) Silvana fakina, potem ko je i,," 'pa bodo veljale omejitve do bila skoraj mesec dni deponirana njegova A. i7'e real ^^N^i^enih dohodkov, Plače »prošnja- ra odstop. Vzrok je bila njegova n J1 -»atb.; oi) Ja 5 odstotkov manjše kot nedobronamerna odtujitev zapisnika z zasliša-> Obrambo se noveCuieio za 1,5 nja udbovca Predaniča v zvezi z orožarsko 'uru pojavljala dve novi obliki V > ,------------ ^-utic se povečujejo za 1,5 i 1^?^.:)»? ?^’^®’tibo se povečujejo za 1,5 nja udbovca rreiMuiM ■ , I 1 hn® družbenega proizvoda, afero. Za Miho Brajcem m JaneTOui S.rŠ^om plaVanje obre- je to tretji Sef obveščevalne službe, ki je odle-'0 o >'’• ‘“i“ posojila, tel. Silvan Jakm pa 68 pORVAT \,^nsferji v gospodarstvu bodo MaRJA-N HORVAT "s. kejski klub Lipovci, pa bo V petek, 15, oktobra, ob 12,00 v soboški grajski dvorani, Istega dne ob 20.00 bo v kinodvorani v Murski Soboti koncert učiteljskega C'tega zbora Slovenije Adamič pod vodstvom dirigenta mag. Mirka Sto-sarja in mešanega raladin- skega lievikega rhor? sreč- njih Sol Merrire Sobote taklirko Mikvfi fcrali-Bu- jK!ti. Praznovanji: soboUc obsaue pa bo končano v ne- de^o. 17, oktot»a, ob 13. uri s rioveaoo otvcuitvljo in-ftnstriolEtunuh" objektov % naselju Nemčavci. slava bo v vaško-gasilskem domu, M. JERSE Prevelike pristojnosti državnega zbora? Ustava državnega zbora sicer ne zavezuje, da upošteva rezultate referenduma, vendar si člani državnega sveta težko predstavljajo, da bi le-ta odločal mimo volje ljudstva. Sodijo, da ima državni zbor prevelike pristojnosti pri odločanju o oblikovanju novih občin. Prav tako naj se v zakonu o lokalni samoupravi opredeli status poskusnih občin, zakonodajalec pa naj prouči možnosti za podelitev statusa demografsko ogroženih območij tudi v okviru'posamezne občine. Predvidi naj se postopek za priključitev posameznega naselja zdajšnje občine drugi občini oziroma ustanovitev nove občine iz naselij, ki pripadajo dvema ali več občinam Kot navajajo ob koncu zajetnega spiska pripomb, bo državni svet svoje predloge za konkretne spremembe Členov osnutka zakona o lokalni samoupravi pripravil takrat, ko bodo končana posvetovanja po volilnih enotah v občinah. MILAN JERŠE 1 stran 4 vestnik, 14. okto^j^ Natura v Radinu v Radencih Za zdravje v hotelu Radin v Radencih, kjer so že pred časom začeli odstopati odvečni prodor butičnim prodajam, so v poletnih mesecih odprti trgovino, ki po svoji ponudbi še najbolj spada v zdravilišče, katerega osnovna dejavnost je skrb za zdravje gostov. 1 Slanina RazdelŠek ima v Radinu trgovino s hrano I' za zdravo življenje in tudi surovine za makrobiotični način prehranjevanja; to je prva tovrstna trgovina v Pomurju, Slanina RazdelSek pa ni prišla v Radin Sele sedaj; prej je bila zaposlena na agenciji Globtur, vendar je postala tehnološki presežek. Torej je bila prisiljena, da si išče zaposlitev, in ker se je že dve leti intenzivno ukvarjala s spremenjenim načinom prehranjevanja in življenja in pri tem ugotavljala, da je ponudba zdrave hrane pri nas slaba, se je I odločila za takšen posel sama. »To je moj način življenja, ki ga Živim Že dve leti, vendar ne v popolnosti, priznam. Prilika je uresničila mojo žiljenjsko željo, da bi imela takšno trgovino. In ker sem postala tehnološki presežek, mi je to prišlo prav. Vsak mora te stvari preizkusiti na sebi. Jaz sem začela tako, da sem opustila meso. Na sebi sem ugotavljala, da sem se zaradi tega počutila veliko bolje. Pred- vsem svinjsko meso daje človeku občutek teže, agresivnosti, Ko sem bila v najhujših stiskah, sem zaradi zdravega prehanjevanja in načina življenja vse to lažje prenesla,« je povedala Slanina. Trgovinica je res majhna, tudi prostor ni ravno primeren za tovrstno ponudbo, kljub temu pa hotelski gostje radi posegajo po zdravi hrani, zdravi kozmetiki , začimbah in drugih pripomočkih za zdravo življenje. Razna žita, rastlinska semena, soja. sojina omaka, kosmiči - se to rad poskusi tudi tisti, ki se ne misli povsem odpovedati mesu. Največji slovenski dobavitelj je Evergreen iz Šoštanja na Dolenjskem, veliko blaga pa jim priskrbi tudi Mikrokozmos iz Ljutomera. Razdelškova pa bi rada, da bi lahko prodajala čim več zdrave hrane (žit in drugega), čajev in kozmetike (Galez) iz pokrajine ob Muri. BBP gospodarstvo Intervju z nekdanjim generalnim direktorjem Elrada, ki je po nekaj mesecih odšel zaradi notranje blokade vodstvenih struktur Globok rez Elrada Zvezdan Žlebnik je ime, ki v Pomurju ni neznano. Za nekatere slovenske direktoije je morebiti mlad, za sodoben svetovni poslovni svet pa ravno pravih let za uspešno in zdravo vodenje. Spada v »krizni menedžment«, kakor sam imenuje ljudi, ki poskušajo rešiti, kar se rešiti da. Uspešno je izpeljal sanacijo Impola (1988-19*^1, v gomjeradgonskem EIradu pa je ostalo le pri poskusu sanacije. Danes je zasebni ekonomski svetovalec in raziskovalec; že devet mesecev sodeluje s Skladom republike Slovenije za razvoj ter vodi projekt sanacjje družb poslovnega sistema TVT Maribor. Te dni je delovno mesto generalnega direktoija Elrada zasedel njegov kolega in st^tdec $ Ptuja. Ker se lahko zgodi, da bo naletel na podobne težave kot g. Žlebnik prejšnje leto, bo zanimivo izvedeti, kaj seje pravzaprav dogajalo v EIradu in zakaj je človek, ki so ga povabili v Elrad kol rešitelja, po nekgj mesecih iz le firme odšel, G.ŽIebnik, kakšne so vaše izkušnje glede Elrada in bila morebiti preveč radikalna - ne samo za to okolje - nas- kakšno prihodnost napovedo- ploh za današnji čas, saj si nikjer« tej gomjeradgonski firmi? jer ne upamo pregloboko žare- »Res bi raje govoril o prihodnosti kot o preteklosti, vendar menim, da je bil Elrad zame koristna izkušnja, ver- jetno pa tudi koristna Sola za vse, ki smo sodelovali slabe pol uresničiti svoje zamisliti in pomagali rešiti Elrad? leto 1992. Problema sem se lotil na enak način, kot se ga lotevajo da se je v obstoječi organizacij- V svetu. Elrad je bil v krizi in z vidika kriznega vodenja je se- veda obvladovanje poslovnega sem jih zastavil in pripravil, iz-sistema bistveno drugačno kot vajalo. Naj jih zelo na kratko katerokoli drugo normalno ob- predstavim! Gre za projekt vladovanje poslovnega si- iskanja novih poslov, kjer so se Sterna. In eden od osnovnih dale naloge vsaki družbi ozi- si’ elementov kriznega vodenja je roma vsem ljudem, ki so ostro in radikalno ukrepanje v družbi za to primerno uspo-ter zamenjava ali menjavanje sobi je ni; iskanje poslov je bilo vodstvenega ali vodilnega ka- sprejeto kot imperativ oziroma dra. Predlog in program sta PODIM v Mariboru minil ob skromnem številu udeležencev, toda s pomembnimi spoznanji Kreativnost je Zakaj smo pozabili biti ustvarjalni, domiselni; je za to kriva šola? Zakaj morajo imeti nove ideje le inovaloiji? Vsak na svojem delovnem mestu mora imeti vsak dan kakšne nove ideje. Ni naključje, da so si organizatoiji 14. posvetovanja ob dnevu inovatoijev PODIM 93, ki je potekal v Mariboru 7. in 8. oktobra, za temo izbrali prav ustvaijalnost oziroma Zbujanje ustvaijalnosti - pot iz zaostanka za Evropo. Pri razvoju nujno potrebujemo nekaj ustvarjalnosti; kdor nima v sebi ustvaijalnega duha, pravzaprav ne more biti inovator. Dejstvo je, da inteligenčni kvocient ni enak kot ustvaijalni kvocient. Pozpamo veliko primerov, da je nekdo poln naučenega znanja, z dvema fakultetama... pa tega ne bo znal nikoli pravilno uporabiti v praksi. Ves Čas mu je delovala te ena polovica možganov, tista, ki beleži, računa, izbira. Toda ta strokovnjak ne bo nikoli inovator. Delovati mora tudi druga polovica možganov - to je tista, v kateri se porodijo najbolj genialne rešitve pod tušem ali pred spanjem, takrat, ko pravzaprav počivamo. Kakšen je bil vaš največji dosežek ustvarjalnosti v otroških letih: ste si odrezali obleko, zamenjali zlati prstan za navaden kamen, sami porezali lase, prelepili kuhinjsko omaro ali prebarvali stene? Ali vsak dan počnete kaj takega, kar zrase v vaši glavi? Če imate konjiček, je to mogoče, toda kako je v službi? Marsikaj zanimivega smo lahko slišali na PO-DlM-u 93 in razgovor s Tatjano Raster o tem, kako postati ustvarjalen, je bil le eden takih. Zanimivo je spoznanje (in premagovanje) o sedmih blokadah ustvaijalnosti: 1.nevarnost (ta občutek premagamo s pozitivnim mišljenjem), 2. strah pred neuspehom (sprejeti tveganje. sami si zastavljamo opisna vprašanja in nanje odgovarjamo), 3. čezmerni stres (premagati občutek nenehnega pomanjkanja Časa), 4. slepo sledenje pravilom, 5, domneve in sumi (premagamo jih tako, da jih preverimo) , 6, pretirano zanašanje na logiko in 7. lastno prepričanje, da niste ustvarjalni (Če verjamete, da nekaj zmorete, potem to zmorete). Podobno temo je (mel tudi Franci Požgan, in sicer Načrtovanje učnih smotrov osnovne Sole s ciljem razvijanja ustvaijalnosti, medtem ko je Zdenka Ženko govorila o ustvaijalnosti na Japonskem, kjer so sodelovanje pri delu, nenehno razvijanje in kakovost Izdelkov osnove poslovne filozofije, za katero skrbi kreativni memedžment; kreativnost inženirjev mora skrbeti za razvoj, kreativnost delavcev pa za izvedbo in tehnologijo. Tudi Matjaž Mulej je imel podobno predavanje, in sicer Kreativnost ali reaktivnost - to je zdaj reaktivnost ena od ključnih nalog. In posledica zelo velikega angažiranja - v obdobju recesije evropskega in svetovnega trga in seveda stanja na nekdanjem jugoslovanskem trgu - je današnji rezultat ter kar solidna zapolnitev proizvodnih zmogljivosti. Drugi element sanacije je bil program dezinvestiranja ozi- roma prodaje in dajanja v na- vprašanje; prepričan je, da dobivajo prednost odvečnih zmogljivosti. Ta družboslovni m dušeslovni elementi, ker bolj - program je bil začet že v času, usposabljajo inovativnost: »Uspešno podjetje ko smo bili Se skupaj, in jaz mora imeti ravnovesje in medsebojno komuni- ciranje obeh možganskih polovic, da zajema vsebino, ki je stvar leve polovice, in vidik odno- upam, da so delni dosežki tega programa vplivali tudi na to, ramo znati živeti. Ta pM*® postaja tudi sestavni del *■ venske ekonomije in pred si iii možno zatiskati oči.« . Če bi danes prišli v kako bi ukrepali? bila po mojem odhodu izpeljana! Lahko bi naštel še vrsto takih drobnih aktivnosti, ki so bile že zapisane v ponudbi za to delo in so bile kasneje tudi uresničene. S tem hočem poudariti, da je najpomembnejše spoznanje glede poslovnega problema: nobenega poslovnega problema se ne sme podcenjevati ali precenjevati. Podcenjevanje ali precenjevanje kateregakoli od poslovnih pro- KUHI/ vf VHm/nnn , »Enake ukrepe bi sp«F ' vsebinsko enak program pravil, kot sem ga že. Sevfr cpHn, na ni^iAm nivojU ttt^ sedaj na nižjem nivoju blemov je lahko usodno. Osebno menim, da se bo moral tudi tisti element ukrepanja, ki je bil načrtovan, prej ali slej izpeljati: zamenjava bo morala biti opravljena. Do kakšne glo- seuaj na nizjeiu m-vj- -Sim številom zaposlenih alnih možnosti, da bi se val ali dimenzioniral v kakšni drugi obliki. dni pa se je tudi marsikaj tS' diio, lo se pravi, da bi 1**^2 rebiti dinamika ukrepov s*** drugačna, kot je bila v 1992. S tem pa ne želim podcenjevati ali problema Elrada. da je v programu, ki p v obvlada, toliko znanja. - sR I* 1 I 1 1 I obvlada, toliko znanja,^ šenj in možnosti, da -se del Elrada reši brez vetjikf" blemov. Cilj Elrada in vs' r »Jaz sem pravzaprav vesel, ski in vodstveni strukturi praktično vse ključne elemente, ki zati, je pa osnovni pogoj, da se v okoljih, kjer je kriza, pričenja novi način razmišljanja in novi način dela.« Ste torej uspeli vsaj delno ti Im Zvezdan Žlebnik bo v prihodnjih mesecih kot zaselmi ekonomski svetovalec in raziskovalec sodeloval pri projektu Nafte Lendava. bine in kako radikalno bo to izpeljano, je sedaj stvar novega poslovodstva, pripravljenosti upravnega odbora in delavcev,« Bi lahko konkretno povedali, koga je v EIradu potrebno zamenjati? »Ne! Svetovna praksa je na- bllUVu — blemi pa se brez preti«’ bolečin ne dajo rešiti- . velja le za Elrad, to vdg^ vsak poslovni sistem, K nekaj sto ljudmi ati ’ tisoč zaposlenimi. , veljajo enake zakonitosti-I globina in dinamika ukt^i I so v pcr2n’e7'>*li dosIovh® Sternih različne. Vsi skm^. I moramo sprijazniti s 11 da krizno vodenje poa’®'®^, I stveno drugačane odoos^ , l ljudmi, bistveno dtugab^ I noše med funkcijami, 1”^, I drugačne odnose meč l zacijskimi enotami. kaj, kar v našem okoJj'*^ j spoznavamo, in ko boio^^ nali. nam bo tudi na m omaim— , Bi lahko slednja ko je podjetje v krizi... ali z drugimi besedami; ljudje, ki so podjetje pripeljati v krizo, ga ne morejo pripeljati iz krize. Kako globoko in radikalno bo Slo, na to je potrebno najti odgovore v realnih možnostih Časa in potencialov. Mi vemo, daje ljudi, ki so pripravljeni nositi glavo naprodaj, vsak dan manj. Tudi da je sistem zdržal. Tretji ele-sov, ki je podlaga desne polovice. Sodobna ment je bilo znižanje Števila za-inovativnost torej ni odvisna samo od svoje poštenih glede na obseg zna-temeljne podlage - izumitelja, ampak tudi od nega tržnega povpraševanja, komuniciranja,« To je najbolj boleča faza v vseh > časa, da bi o tem veliko razmi- Teme posveta so bile razdeljene v sklope, in sicer so začeli z ustvarjalnostjo in gospodarjenjem, nato je bila tema Ustvarjalnost in zazna- delovnih okoljih. Toda brez te nikjer ni sanacije, ni obdobja. ni področja, ni programa, ni vanje problemov, nadaljevali pa so s sklopom firme, kjer bi bilo mogoče hitro Novejša spoznanja o metodah za zbujanje ustvarjalnosti v podjetjih ter končali z metodami in primeri zbujanja ustvarjalnosti v podjet- nadomestiti izgubljene trge določenemu Številu delavcev. Ni! . . _ . In seveda z višjo stopnjo brez- jih, Matjaž Mulej je letošnji PODIM takole poštenosti oziroma večjega zni-ocenil: žanja zaposlenih se je potrebno a Mislim, da je vsebinsko dobro uspelo in da sprijazniti. In tudi ta faza je bo odzivnost vendarle dobra, čeprav je bila lu- kajšnja udeleiba za naše navade podpovprečna. Vse referate bomo objavili v zborniku z naklado pet tisoč izvodov, tako da bodo lahko informacije prišle v vsa podjetja, kamor bodo ieleti. Uresničevanje dosedanjih sklepov PODIM-a je bilo takšno, kakršno je razmišljanje vodstva v posamezni organizaciji. Če poskušajo Še vedno liveti po starem od starih izdelkov in postopkov, potem so jim taki razmisleki odveč in se ukvarjajo s Čim drugim. Če pa spoznavajo, da poti v Evropo ni brez ustvarjalnosti, se s tem čedalje več ukvarjajo in vedno znova kaiejo kakšne rezultate. Tudi tukaj smo danes izvedeli - ne v formalnem ampak v neformalnem delu - za firmo, ki je z dvema čisto drobnima inovacijama prihranila milijon mark. Imeli pa smo tudi predavatelje, ki so nam lahko predstavili velike rezultate, recimo 21 novih izdelkov v petih letih ali novi izdelek, s katerim so zaslužili 150 milijonov dolarjev. Hkrati pa smo vedno znova ugotavljali, da se živi od ustvarjalnosti takrat, ko se Z ustvar jalnostjo prenavlja tudi stil vodenja. Tema naslednjega PODlM-a bo najverjetneje odnos med upravljanjem inovacij in upravljanjem kriz v podjetjih. Letos smo dati prednost ustvarjalnosti, ker smo meniti, da je tudi to sredstvo za premagovanje kriz. Ali gremo lahko neposredno v krizno vodenje s pomočjo inovacij? Tu so težave, ker je novost dolgoročna, kriza pa trenutna, zaradi česar so potem lahko zapleteni odnosi in spremembe, ljudje začnejo potem napačno inovacijo enačiti s krizo in dobijo neprimeren odnos. To bo potrebno eno leto proučevati, da bomo potem lahko rezultate predstavili v smiselni obliki.« BERNARDA B. PEČEK 1 f f f I f I t za podjetje neKoj r- , ttega kot izredne »0»'^^ državo? Kaj je jmtf^ i rrkrizni menedžment«? »V svetovni minologiji je za krizi*^ i' h pogosto uporabl/ef Krizno vodenje m.f nje ^kriznega Prva njegova zakof^tid ‘ ljudje, ki so Sljali, je vsak dan manj. Od velikosti problema in pripravljenosti ljudi, da nosijo glavo naprodaj, je odvisno, kako globoko se bo zarezalo. In najlepše ali najhujše, kar nas praktično vse čaka, je; vsi smo vsak dan na udaru! Vsi vodstveni in vodilni delavci smo stalno na prepihu in s tem mo- v krizo, le-te ne ui- ■ . . Ijati iz težav, w ^krizni menedžment^ takSne transformacija . membe in toliko žira, da ne more biti "^^l' Sternu oziroma firmi- jp kriza traja predolgo preživijo. Zato se premagati v obdobj« id štirih let. To pa čas. ko se mora f/d/ menedžment, in to dokazano z nešteto I i !ano z nesi^^?: ■ meri - ko je y , prihaja do spretnetttv^^'^ j vodstvu, to ' j nihče slaloma nihče snu«**^- i abonmaja na i Eme^ o tent, zakaj se slovenski izvoz manjša V 1 i ■.»i ;Si i i C tl d a »i 6' mot'^ Kriva je država cene ■ Podjetniki se ne sitritvc^o z ekonomsko politiko vlade - če razloga, ' odstopili zaradi slabega vodenja podjetja, bi jonij /višanje । odstop« S iduhe K# mo« morajo direktorji morali tudi odgovorni ljudje v vladi ekoBOOMke polttlke, znudl katere je tevot čedidje maujii. ces “ te »e pjičene stihiji cene zvišmje potem mora tudi rrr, markah. Tup ' -iiMiotFa ne 0^^!^ v prisest E-ujs je rodu it bilo rnMih stroškov, na katere v Prekmurju, jaz ne mprem vplivati. Ti se 4a država nv - Z P® J? ampak so J»» •'L/ P«»l^ml<. ki je povsem odvisni od domačega ""S »'"V postovd rta noge Pnniat in ki trga. To so energija, FTT, i« mma aVuVp Prtv. lr/MnH«ah<» atnrJtva nrprunm CCU- » v Fr^murju, jaz ne mprem vplivati. Ti se da država nP postavil na noge PnuKt m ki trga. Jo so energija, rTl , izv< venski gospodarski pdtfikt tn podobno. Tj sriofld s» se državi bi v paroŠ P; j velikem padanju tevoza - iz- v z«d«em brin p«v«č«i mt VOK toko voz 1^ moral biti v strukturi 48,4 oMotk« tn p(edBtovt|iyo je v zadnjih 1 slovenskega gospodarstva dMtes v strukturi numesto M »M, večji za 440 odstotkov. lou 46 odstotkov, ^ktično m to, že I »Usti, ki trdijo, da izvoz to pomeni, da smo v strukturi mislim, da J pada, ker se ^meminja struk- tiste^, kar naj bi pri izvoznih . '—“ tura našega gospodarstva, ni- poslih ostalo v podjetju, padli ne. iz- V ... ne. V»labetDf^' t I K 'j k ! h h, n majo prav. Izvoz padla zaradi s 27 a« 12 mUtolkov, to pa je odstopiti i J ..imaki in .f ekonomskega interes«. Pred prag, pri katerem začnemo ekonomski enim letom je bilo v naših razmišljati. Če se nam izvoz Se izvoznih izdelkih neposredno t^tlača. izdelanega materiala 42 od- :rar*',Jo^ eKonoH*""' "i.n Zato je prava spodbuda za pujs. stoikov, 31 odstotkov pa je izvoz obvladovanje domačih voten.« ’ J 3 14. oktobra 1993 stran 5 gospodarstvo Zaradi odpuščanja tujih Ljubljanski sejem vabi občino Gornja Radgona . delavcev ni prevroče k i lendavski občini je (lahko) bila ministrica za delo zadovoljna. Pogovaljala se je namreč z direktorji Pomurski sejem ima zaposlene 21. septembra je začela delovati sodno registrirana družba Po-muiski sejem.^ S tem dnem so vsi zajrosleni delavci družbe d.d. Ljubljanski sejem prešli na delo v družbo Pomurski sejem, d,d., Gornja Radgona. Sestaviti morajo še upravni odbor. Nasprotno pa prav tako sodno registrirana družba Radgonski sejem (ustanovili ' jo Gospodarsko razstavišče - lastnik sejemskih prostorov, občina Gornja radgona in podjetja, ki so vlagala v razvoj razstavnih prostorov) razen v. d. direktorja in upravnega odbora še nima zaposlenih. Zadeve se Čevlje bolj zapletajo. Če bi želeli v Ljubljani dobro Gornji Radgoni in Pomurju, najbolj pa sejemskemu prostoru in prihodnosti sejma, bi po registraciji povabili k sodelovanju novo družbo Radgonski sejem. To bi bilo logično, saj je ta lastnik nepremičnine, torej objektov, kjer potekajo sejmi. Toda ne. Ignorirajo novo družbo Radgonski sejem (čeprav je njen soustanovitelj tudi gornjeradgoskna občina) in pisno povabijo k sodelovanju Skupščino občine Gornja Radgona. Kdo in kaj je to? Župan ali vlada? Očitno vedo zelo dobro izkoriščati trenutne »hladne odnose« med predsednikom občine in predsednikom izvršnega sveta. 5. oktora so na naslov Skupščine občine Gornja radgona poslali pismo oziroma zadevo: poravnava obveznosti po odloku Skupščine občine Gornja Radgona. Gornje radgonska skupščina je nani-reč sprejela odlok, po katerem bi moral Ljubljanski sejem že 1992. leta nakazati občini 7 odstotkov od vsote, ki so jo pobrali s prodajo vstopnic za sejme v Gornji Radgoni. V sporočilu Je zapisano: X...Ljubljanski sejem, d.d., Ljubljana je na seji upravnega odbora 27. 9.1993 sprejel .sklep, da ponudi skupščini občine Gornja Radgona v odločitev molnosl, da bi navedeno obveznost poravnal s 93 ustanoviteljskimi navadnimi delnicami izdajatelja druibe Pomurski sejem, d.d.. Gornja Radgona, Cesta na stadion 2, to je 3J-' odstotni detei v družbi Pomurski sejem, d.d.. Gornja Radgona.r Ce vemo, da je ustanoviteljska vsota 3 milijone tolarjev, si lahko vsak sam izračuna, koliko je Ljubljanski sejem dolžan občini Gornja Radgona in kako prav bi ji prišel ta denar v času, ko želijo v celoti urediti vodovodno omrežje in drugo komunalno infrastrukturo. Kako so zaposleni Pomurskega sejma, dosedanje poslovne enote (ki to ob združitvi z Gospodarskim razstaviščem in ustanovitvijo Ljubljanskega sejma sploh ni bila), in glavni organizatorji postali »tehnološki presežek« v Ljubljanskem sejmu in bili ponovno zaposleni v Pomurskem sejmu, je druga zgodba. Iz zadnjega sporočila Ljubljanskega sejma je razvidna velika popustljivost v primerjavi s prejšnjim zavračanjem vseh ponudb; večino zadev, ki Jih sedaj ponujajo občini, so Se pred nekaj meseci zavračali kot nesprejemljive, Kaj se je spremenilo z odgovornimi v Ljubljanskem sejmu? So naenkrat ugotovili, da so zahteve občine upravičene, ali pa Želijo le nagajati drugi družbi in narediti spor znotrai občine? tenkočutna ali previdna, so ministrico za delo opozorili predvsem tisti direktorji, ki že ali še računajo na tesno poslovno povezanost s sosednjo državo. Neugodna medvladna dogovarjanja namreč lahko neugodno vplivajo na poslovno sodelovanje med podjetji. Ministrica za delo si je ta poziv vestno zapisala. Če je nekaterim podjetjem zakon o zaposlovanju tujcev prišel prav, da so odslovili presežne delavce, pa podjetja, ki so nastala po stečaju, ugotavljajo, da so jim itak ostali samo nujno potrebni in predvsem dobri delavci ne glede na to, ali prihajajo na delo čez Muro, zato ne vedo, kako nadomestiti delavce, ki so ostali brez dovoljenja. Čeprav so na soboški Sobc^a enota Zavoda za zapt^ovanje je lam izdala delovirih se- daj pa so dotnli le tdem. Za 46 odHtolkov zaposlenih tt^cev podjts^a tdso pojila dovoljenja xa delo. Pii odo^ravaiiju dovolj«^ so Rrokovni delavci z zapctdovi^jid^^ m-voda upofeev^ imeobBui zoai^ lil pomti^ u_ B V|^BPT4BBJaBlB 3*7 JV BBall1BW m UBav0*V>ja "^It ki $o ali še zaposljujejo tujce. Skoraj vsi soji zatrdili, da vejili problemov zaradi zakona o zaposlovanju tujcev da pa se o konkretnih problemih nekateri bolj, drugi manj 'higovaijitjo s strokovnimi delavci enote zavoda za zapo--i'** nnmreč povprašala prav o tem, pa zbranim njen obisk na to temo mnogo prepozen njenim prihodom spraševali, zakaj ^oh prihaja aii ho povedala. Namen obiska je pojasnila kol željo, da bi b obmejne občine, kjer zaposljujejo tujce, in da bi slišala ■Ris nuienja. f I *>4rai ( u f t S) 11 t » l i r J t i P ( 1 f t r 1 t z' ( I i ( I S ( i I 1 bi zaznala ■iDris delavcem, ii'mejo, v podjeten sklepe o preneha-■‘'tiiiodNjen * lendavsko občino in pa je seveda retLija zato, ker Sto- kjer bo tudi i sporazum po- glavje o obmejnem zaposlovanju. Zaposlovanje tujcev je namreč tudi zelo občutljiva politična tema, pomembna pa tudi z vidika zaposlovanjskih tokov in odnosov med prebivalstvom. Naj bo naša stran pri pripravi sporazuma s Hrvaško ter politiki zaposlovanja tujcev 4leia, ga 13^ djetja. JS®- zirivuo rešksnitk jOi je 15! odstotkiov zs Utba. koi tema o zaposlovanju tujcev jc di- delovne sile, kr je draga zaradi prispevkov in zanimalo, kaj si z ministrstvu za delo davkov. Jožica Puhar je v odgovor povedala, prrhpdnje. da so »i pri teh vprašajih vlada ia parlamait v v„ sv «. prpusMoj t»cg«, bo pa tla pogovor frckvallflticijo ddtAe sile? ždrav^ncga mt^ra, saj » jo. ftuuBria namerava aada^evati, četurU iti »na ooj,,, ttolniikc odsotnosn delavca. Odsotnost delav- v mhlistrstvu Se denar za preustroj b(j politika zaposlovanja tujcev cev zaradi bolezni je namreč zeb nataka in to ■ 1**^“***® zaposlovanja -i, ■ MeiBsmaji v »ciauji. z-vuiootviu iv umii-strsivo spremenilo nafin odobravanja pogii^ ne ® j’ j \ ® Slovenije na ta tujem. Pogf ^iS gU prililerjallitl a Mvviiuiii sejma. Tik(^ naj dtidiui, di X IjubEjatt-'iHh, J ..A n. a An n^.FI d—FF.|f moupravnih interesnih skup- razstavili nekdanje snemalne nosti za raziskovalno dejav- in oddajne naprave, predva-nost, iz katerih so se »napa- jali so (nekdanje) poskusne jale« tudi domače (občinske) barvne televizijske posnetke, raziskovalne in novatorske na katerih so bili nekdanji tv- skupine, je denar za razi s ko znanci, ki pa se zdaj ne pojav- ('S** la Specializirana prireditev, na kateri ni dan poudarek ??'***’** porabo, ampak profesionalni elektroniki, svhHnaluadJl, telekomunikacijam, opremi za glavnih delov, funkcijskih enot in materialov ter sai • *****®K'j* P® pomeni, da tudi laik ni našel kaj v eni od h ul razstava tako imenovane zabavne kf je hil odprt od 4. do 8. oktobra, je ■to ddi 1___• Al i Valno delo in izpeljavo dog- Ijajo več na malih ekranih. njanj v prakso. Seveda pa je Nekatere so obiskovalci Prav slednji stavek (obljube glede lastnine) je najbolj zanimiv, saj ni pojasnjeno, katero lastnino imajo gospodje iz Ljubljane v mislih. Vsa lastnina, objekti in razstavni prostori, spadajo pod okrilje družbe Radgonski sejem, zato bi bilo smiselno, da bi sodelovali tudi z njimi, ne pa da jo enostavno ignorirajo in delajo zmedo Še naprej. Znati se pogovoriti in prisluhniti drugim - tudi to spada k umetnosti poslovanja. Vsi skupaj, tako ustanovitelji Pomurskega kot Radgonskega sejma, se morajo zavedati, da sejmarji v Mariboru, Celju in v Kranju samo čakajo na trenutek, ko v Gornji Radgoni ne bo več primernih razmer za organiziranje sejma. Pomurje lahko kaj hitro ostane brez sejmov - tudi kmetijsko-živi Iškega. In tega bi se morali zavedati tudi vsi lokalni, ‘W1 razstavljalcev iz 21 držav. ^i^^^^^dobna tivknu-slovenski mini-h n'®®!tehnologijo in dejal, da K ’ elektro- . vzgib tl tehnološkega na-LdtuJbi in tudi . •‘kr-H ■ “ . gospodarske "s^^tluk,^.^industrijske C’)« družbo. Poh- elektro- icije, elektro- a... vzgib slovenske elek- .J — , ki da je že TOsobnost uvelja-"^jzahtevnejSih tr- a'.. S”«, ^aij nujnost je zato h* ' I1m_ -nob-d-l-ri- Kl^i„ '"^isutih nekda-> ''atiskih tržiSč ter položaj Ul v blagovnimi (azvojnem so- vši^®'^''^jalci medna osnovah Raz- predvsem i-i/^iK 1, ' pt^vovser rt^gij .‘komponent in ...... tronike ^Iriventjo po-jodro-državne spod- vprašanje, ali v posameznih sejma lahko videli »v živo«, podjetjih za to vedo. Je pa ‘ ’ tudi res, da tistega, kar so občinski in drugi politiki in strankarski veljaki. Z ignoriranjem in Od pomurskih podjetij uveljavljanjem le svojih zamisli se pri takem delu ne pride daleč. sem na sejmu elektronike v Ljubljani opazil dve. Rad-ponovno »izumljati«, kveč- gonski EIrad je razstavil pro-jemu le naddelati, kar pridno gram naprav za sprejemanje drugod Že razvili, nima smisla kveč- Bernarda B.Peček počnejo Japonci. Pospešen in oddajanje televizijskih in hude Ministrstvo za znanost . tehnološki napredek je raz- radijskih signalov. Ob ogledu vojna nuja Slovenije, kajti le razstavljenega sem prišel do tako bo Šla v korak s tujimi spoznanja, da ne strmijo več. na menja in tehnologijo . v svoji politiki za leto 1994 glavni poudarek prenosu kakovostnega znanja v gospodarski razvoj. Podpora bo veljala ciljno usmerjenini naročniško sofinanciranim raziska- da bi prav vsak element izdelali sami, ampak je že čutili vam. V ustanavljanju je tudi tehnoloSko-razvojni sklad sklad Slovenije, namenjen predvsem za pokrivanje stroškov prenosa razvojnih izsledkov v proizvodnjo in trže- nje; ministrstvo za znanost in tehnologijo podpira nastajanje in krepitev razvojnih jeder v gospodarstvu, sousta-navlja tehnološke centre, tehnološki park in druge institucije za prenos znanja. Podjet- jem in raziskovalnim organi- zadjatn fitiancirajo tudi veC-i^krirt iicnnsabiianie mladih letno usposabljanje raziskovalcev za magistrski in doktorski študij, sofinanci- rajo polovico stroškov razvojno! nd ust rijsk ih raziskav m kar 75 odstotkov stroškov predkoiikurcnčnih tehnoloških raziskav, , Pojasnilo! proizvajalci. Čeprav je na sejmu elektronike prevladovala profesi- rezultate prizadevanj za spe- onalna elektronika, so prišli cializacijo. Perspektivo pa vina svoj račun tudi obisko- dijo v profesionalni efektro- valci. ki se ne spoznajo pre- niki. V novejšem času dajejo več na elektroniko, pač pa še večji poudarek projekt- »spremljajo« druge novosti. Gre za najsodobnejše teievi- nemil inženiringu na po- dročju multikanalnih oddajnih antenskih stolpov za vsa TV- in FM- področja, kjer zijske in satelitske sprejemnike (novost: z enim krožnikom spremljamo več sateli- jim izkušenj ne manjka. tov), videorekorderje in ka- mere, v^ mogoče telefonske pa je na sejmu v Ljubljani Lendavski Elek t roma terjal nove aparate (žal jih večina nima predstavil nove vrste in atesta), naprave za varovanje oblike stikal in vtičnic, ra- pred vlomi in požari, računalnike in tiskalnike... Pozornost so vzbudili tudi solarni ztične okove (grla) za električne žarnice ter novost: infrardeče stikalo, ki se samo- moduli za pridobivanje elek- dejno vklopi ob navzočnosti trične napetosti iz sončne človeka oziroma ljudi, čas energije. Zanimiv pa je bil vklopitve pa je mogoče nasta-tudi pogled na razstavljene viti s potenciometrom in predmete slovenskega radia lahko traja od 5 do GOO se-in televizije. Prav letos nam- kund. Primerno je predvsem reč mineva 65 let, odkar smo za vbode v stanovanja, se- V naši državi dobili prvo radij- veda pa tudi druBc- sko postajo, in 35 let. odkar S. SOUCČAN Pri članka Tržni red snKox3^vilj ilustrativno fotografijo, ki je naslada v lanskem leta. Na fotografiji je obnnica domače obrti na svojem prodajnem mestu na enem od soboških sejmov. K folografiji dodajamo, da obrtnica nima nič opraviti z ncspoStovacjem učnega reda. Je pa res, da se. na sejmih pojavlja cela vrsta »švetes^ev«, ki jih tržni red in kakovost blaga kaj malo brigata. Prizadeti obrtnici se opravičujemo. BS TEHNIK NOVO! NOVO! proizvodnja in trgovina d.o.o. ................... , - CERADE za uakiorske prikolkt Slamnikarska I, Domžale 61230 in nakladalnike i - izdelane iz kakovostnega materiala - uporabne tudi za druge potrebe v kmetijstvu - izdelujemo tudi cerade po naročilu ! U; NAROČILA: tel. 061/712 869 od 8. do 14. ure; telefaks 061/714765 l stran 6 vestnik, 14, oktobrajj^^ -------- - - Lendavski center za razvoj ne bo prodajal samo nasvetov Po nakljugu je dan po tem, ko je lendavska vlada govorila o programu dela Centra za razvoj drobnega gospodarstva, ministrica za delo Jožica Puhar v isti sejni sobi povedala, da se morata z ministrom Maksom Tajnikarjem kaj hitro usesti za isto mizo. Dogovoriti ter razmejiti morata pristojnosti ali naloge njegove svetovalne mreže, ki si jo je pospešeno vzpostavljal po občinah, in si povedati, v katerih točkah posegajo v prostor, Id je že »pokrit« s svetovanjem prek služb Zavoda za zaposlovanje, ki ga tinancira njeno ministrstvo. Njena izjava seveda nima nič skupnega s komaj nastalim Centrom v lendavski občini, pa čeprav je tudi lendavski Center del Tajnikarjeve mreže in je nastal tudi zaradi njegove spodbude in prigovaijanja. Komaj nastalim pravimo zato, ker je z delom začel šele septembra, Čeprav je bilo kar nekaj neuspelih poskusov ujegove ustanovitve in ima za sabo več kot leto dni dolgo rojevanje. Če s« si ga odgovorni v občini v začetku zamislili kol svetovalno podjetje, ki bi ga s svojim kapitalom sousta-novila lendavska podjetja, prav zato, da jim ne bi očitali, da gte za neko vsiljeno občinsko svetovalno službo, se je zgodilo prav to. Center za razvoj drobnega gospodarstva so lahko ustanovili le z občinskim kapitalom. politika { * Mali, večji in veliki bogovi med sanjami in obeti - .................. ‘ ‘ ■ ......... ........... “ ■ da mu skromne so petlaniliB^n^^ Navdušen menda ni td-t. ^.1 Soboška občinska skupščina je v nekem podobnem pat položaju kot ljubljanska. S (o razliko, dajo ljubljanski odborniki brez uspeha razgrajujejo, saj je vse njihovo doslej neuspešno delovanje uperejno proti županu Strgarju, v Soboti pa se skupščina že od ustanovitve sem ne more dokončno konstituirati. Soboški odborniki so po treta poskusita takoj po sklicu zdajšnje skupščine odnehali voišH njenega podpredsednika. Po prav toliko poskusih so nehali voliti tudi novega predsednika izvršnega sveta. »Center je ustanovljen kot zavod. Ustanovitelju se je zdela ta oblika najbolj sprejemljiva in mislim, da tudi je. Vendar pa ne mislimo biti paraproračunska inštitucija izvršnega sveta. Želimo, da je naš ustanovitelj pri nas naročnik določenih storitev po ugodnejših cenah kot na trgu, saj je v ta zavod vložil precejšnja sredstva. Mislim, da se bomo za prihodnje leto dogovorili za konkretna naročila, medtem ko bomo preostale zmogljivosti ponudili po tržni ceni in se tržno tudi obnašali.« (Vršilec dolžnosti direktorja Centra Anton Balažek) ' Namen ustanovitve je seveda znan. Center naj bi prispe: val k hitrejšemu razvoju gospodarstva in pojetnikov v občini, in če bo izpolnil pričakovanja, bo vprašanje ustanovitve drugotnega pomena. Center za razvoj drobnega gospodarstva, ki bi mu bolje pristajal naziv Center za razvoj podjetništva, pa v tem mesecu delovanja že lahko pokaže opravljeno delo. Za ustanovitelja so pripravili načrt za vinogradniško zadrugo, ki je po mnenju strokovnjakov zelo dober. Poiskala so jih tudi že nekatera podjetja, da bi jim svetovali pri problemih lastninjenja. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je nedavno razpisalo subvencioniranje obresti in anuitet posojila podjetij, ki prestrukturirajo proizvodnjo. Za podjetje so pripravili tudi tako vlogo in kmalu bodo Se drugo. Nekatera podjetja pa so jih povabila, da I sodelujejo pri pripravi njihovih razvojnih načrtov. »Smo pa tudi pred podpisom pogodbe o sodelovanju z gospodarsko zbornico za Pomurje, madžarsko narodnostno skupnostjo ter seveda Centrom in izvršnim svetom. Namen tega je, da bi bi se organizirano in skupaj lotili stvari,« je povedal Anton Balažek, Gre torej za povezvalno vlogo Centra, pa ne samo do meje, ampak tudi čez. Obmej-nost bi morali znati obrniti sebi v prid. Če bo Center zaživel in ga bodo začutili ter zaznali v postom, kol si želi začasni direktor, se bo Število zaposlenih prihodnje leto povečalo s sedaj dveh na štiri. Prav zato vabijo k sodelovanju strokovnjake, ki jih lahko najdejo tudi v domačih podjetjih. »Izobraževanje zaposlenih, pa tudi sodelavcev in pridobitev potrebnih licenc je zelo pomembno. Če želimo izpopolniti ponudbo, si moramo pridobiti stalne sodelavce ter se usposobiti, Rad bi opozdril, da nismo klasična svetovalna organizacija, delujemo po načelu, da tisto, kar svetuješ in poveš, tudi narediš, Če seveda naročnik tako želi. Konkretne probleme torej tudi rešujemo. «Besede direktorja bi lahko »prevedli« tudi tako, da ne nameravajo prodajati samo nasvetov in besed, ampak bodo povedano uresničili v življenju oziroma besedam dali težo stvarnosti. Majda Horvat Predsednik skupščine Andrej Gerenčerje vsaj po politični provenienci iz levega bloka. Vmes med mandatom, ki ga torej opravlja brez izvoljenega namestnika, je bil za krajši Čas celo zaposlen na sobo: ški Ljubljanski banki. V tistem času je županstvo opravljal honorarno. S ponesrečene ekskurzije pa se je brez večjih težav, čeprav po čudnem glasovanju, na katerem so ga odborniki vnovič sprejeli na občinsko plačilno listo, vrnil županova! profesionalno. Janku Halb iz desnega bloka je bil v izvršnem svetu, katerega mandatarje bil Ivan Obal, njegov podpredsednik. Potem ko je Obal odšel za državnega sekretarja za knte-' tijstvo. je Halba namestil za svojega nadaljevalca s statusom vršilca dolžnosti. Čeprav je Halb na njegovo priporočilo ohranil Obalovo ekipo, ki vsekakor ni enoznačno desna, se kravja kupčija med levimi in desnimi, v katero je bita očitno vračunana tudi ponovna Gerenčeijeva profesionalizacija, ni gladko iztekla. Levica je skušala postaviti svojega kandidata Ervina Pitza, vendar brez uspeha. Halb je tako še naprej vršilec dolžnosti. Po otvoritvi Murinega prodajnega prostora v Svetovnem trgovinskem centru v Ljubljani, kjer so se srečali ljubljanski politični sezone! v državnem vrhu in lokalni soboški politiki, se je začelo pospešeno govoriti, da skušata oba bloka premakniti reči. Center naj bi posegel v zadreman provincijski ma-tičnjak, vsaka stran na svoj način. Po eni verzij!, imenujemo jo kavarniška. je prekmurski emigrantski politični center v Ljubljani tako zelo zainteresiran za premaknitev tukajšnjega političnega statusa quo, da so pripravljeni podpreti kariere akterjev iz nasprotnih taborov. Tako naj bi bilo desnici za to. da Gerenčer odide na neko poštno funkcijo v Ljubljano, levici pa za to, da Halb dobi izpraznjen Toplakov mandat. S tem bi odšla, tako ta kavarniška verzija, dva ključna človeka iz vsakega od obeh taborov in tisti, ki bi v navalu trenutne neči-memosti poslali svojega liderja na pot »velike kariere«, bi bili s teni oslabljeni. Pri tem se še dodaja, da Gerenčer spominja na Kučanovo delovanje iz ozadja, medtem ko je Halb bolj janševski tip. Gerenčer trdi, da ni na tem nič. Da je on »evidentiran kader za do- vega politika, ki se ne uklanja partijski disciplini. Tako pravi, da se bo o tem. Če naj prevzame Toplakov mandat v državnem zboru od-lodl Sele potem, ko bo vrhovno sodiiče odločilo o njegovi pritožbi na razdeljevanje mandatov po zadnjih volitvah. Trdi, da je bila pokrajina ogoljufana za mandat. Res pa je, pravi Halb, da je rektorstvo nezdružljivo s poslansko funkcijo. in«ivuum:ii iiicijuo SDSS nji sodelavec v soboškem „/IB M. Lai* Ttl u II točeno funkcijo reorganizirani pošti, ker se pošta ločuje od tehnike«, to je od telefonije. »Vendar čutim toliko odgovornosti do te občine, da prav zdaj, ko je čas za urejanje zadev okrog lokalne samouprave, ne bi mogel kar tako oditi.« Sploh pa te reorganiozacije še ni, do nje bo prišlo Šele nekje aprila. Na vprašanje, če je njegovo premeščanje povezano z vzpostavljen je m ravnovesja na lokalni politični ravni, v tem smislu, da če gre Halb, mora iti tudi on, je odgovoril, da ne bi bilo prav. Če bi oba odšla v istem Času. »Končno pa,« laku Gerenčer, »nisem na levici, sem levosredinec in se tukaj politično ne igram.« Rekel je, da ga v določenem konlekstu zanima tudi lokalna samouprava, »zanima me strokovno delu«. Značilno je, da verzija o političnih prekladanjih, kije prišla iz krogov okrog levice. Gerenčerju ni naklonjena. Tam se govori, da Gerenčer nima nikakršnih možnosti, da bi postal pomočnik generalnega direktorja slovenske pošte. Čigava je potemtakem slovenska pošta? Gerenčer trdi, da so se na njega v tem prvem krogu evidentiranja spomnili zato, ker je nakoč na pošti že delal, »gre za njihovo »Tuphik v državni ztaur ni bil izvu-Ijeii po prioritetni strankarski listi, ampak pu rezultatu. Drugi na listi naše stranke po številu glasov sem bil jaz, Ta «, volilna enota je dala dve tretjini presežka glasov za drug direktni mandat v drugi volilni enoti. Če bi tega »Toplakovega* mandata, v primeru, da bo v resnici odšel za rektorja, ne doli naši volilni enoti, bi bili še enkrat ušku-duvoni«. Halb ne izključuje možnosti, da so v centrali njegove stranke spoznali, kako neproduktivno bi bilo, če bi on svoj proces gnal naprej, saj ga ho, tako je prepričan, naposled dobil, zato najbrž tokrat ne bodo nasprotovali njegovemu vstopu v parlament. Kljub temu pa opaža, da njegovi- potenci la ni poslanski kolegi niso presrečni, ker se jim bo morda pridružil, kar sodi po tem. nji sodelavec v svetu, »Čarli se boji, 'p.s* potem ne bo veČ ' med prekmurskimi (>ud»" V Gerenčerjevem visokem letu poštnemu vrhu pravi, dal veliko nižje, kot si J Menda mu dajejo mes nika ljubljanske pošte. Zastran računov. L. za sabo. Če bi odšel v str si Halb ne beli glave. presipaval denar, Trdi, vendar !ako, ravnotežje, če je dal verJ deželi, je v Soboti dai -Solo. Nekje je seveda J drugega. *Če P® strokovno odločitev.« Levica pravi, da to ni res. Gerenčer naj bi bil po njihjovem mnenju zato potegnjen v igro okrog pomočnika direktorja slovenske poSte, ker je naznanjal, da bo pristopil k liberal- nim demokratom. Podobnega mnenja je tudi nevladna desnica, predvsem tisti iz SLS. Pravijo, da si hočejo liberalci po nekem dogovoru s krščanskimi demokrati prisvojiti pošto, medtem ko naj bi bila telefonija v interesni sferi krščanskih demokratov. Janko Halb hoče po vsem videzu še naprej ohraniti vtis ncpredvidlji- ■I -SS-f I skl avtu safrao, je, * z najbolj nakupa urejena. Z ejn r rom sem opravil zadnjič malo pupell*’ a’ ____' ...I .Ueni la* J, sem Creditanstalt - Nova banka d.d. .i A Z nami do uspeha Upokojenci imajo možnost, da dobijo nakazilo pokojnine preko ZPIZA-a na CREDITANSTALT - NOVO BANKO, d.d., enota M. Sobota, Lendavska 11. Ob dvigu pokojnine lahko koristite vse vrste naših bančnih storitev; - vezava sredstev, ~~ menjava in nakup deviz, - posojila, - plačila doma in v tujino. Delovni čas: vsak dan ob sobotah od 8.00 do 16.00 Od 8.00 do 11.00. 1 L- 069 22/tDi malo ;l, d« diselilj** partijska ' itn nvt« Že rekel, da abem j»* koč kupila avtu že la -buškemu županu Cerei* jih zdaj zapušča-* ^rfP- Iskra Commerce 'I rgovina, d.«•<>•» Ijane je na Lendavski 13 v Murski Soboti novo poslovalnico. Trgovina je dobro zaloM^^^ M..: .. v. «1. f;; I p' .’‘w g v— n- T I#*; "•1 tl h Ul h tt 11 4 * t J ,|1' spodinjskimi aparati, električnim ročnim iu inštalacijskim in električnim materialom, m insiaiacijsKim m eieKrncntm pravami ter drugimi izdelki iz Iskrinega F nega programa. kJ A i i GRADBENEGA MATERIALA IN CENTRALNIH^ •» c&niwtt 45, vreča 445,45 - apno, 33 kg - teomsl-tonTKJputf, 336,36 SIT - centralne peči NA OLJE IZ UVOZA že od VF9Č9 ' - tvrvoi (3. kakovosti, S cm), - slporme 35 cm), m’ " op^a &1, kos - betoftsAa opeka (30 cm), kos 753fiOSa tfis,7os/r 8.356,40 S/T 31,90SfT 70,00 srr - adlem, V3, lOrrfi 3.160,00 SIT " bramac, AO9 - lMrv«nl diwTuc, Aos 51,00 SIT - A/vt Aelorult/stre^nAkf 60,00 srr - gorilnik LIBELA - gorilnik MINOR 4 - bojler(IOOI) - navadni (It) premog Vsa cena Izdalkav razen prai"^ 0 kos 55,00 Sir - centralne peči EKONOMIK že od 65.000,00 SIT h ta »I ta ta ta, l|^ 's I 5 h 'li N rif promstnoga davhal MOŽNOST NAKUPA 00 OBROKOV. Samo pri DISKONT UNIVERZALU -Ljutomer, telefon: ® jj^i*'** in v Križevcih pri telefon: 87630 Priporočamo s®* t 's V 3» ^5: )3 2^14. oktobra 1993 stran 7 I! sociala, šolstvo, zdravstvo s fr >'l #1 Bi * l^tninjenje S certifikati Naših 25 let v AVDI-ju De kaze hiteti « 'eden mr občani Porauija med prvimi prejeli obvestila 'Dvl računov lastniških certifikatov pri SDK-ju. ^^redno z certifikati so se na poštah pojavile tudi lastninske jj" besedah državnega sekretarja za lastninjenje mag. Toneta ‘n direktorice Agencije mag. Mire Puc pomeni odprtje tet']'''™!' tabu nov za lastniške certifikate dejanski zagon za zače-ji,,yCertifikati s sprejeto vladno uredbo o izda-taoi '•po Šle Van ju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto »la a zajemajo vse možne načine neodplačnega lastninje-lij'i '''‘“Onega premoženja. Tako imamo sedaj štiri vrste lastni-in sicer certifikate državljana, ki sojih Pomurci ijFii. ’ oortifikate denacionalicijsklh upravičencev ter razlike za te ll Z la del neto plač po kolektivni pogodbi v družbenih dejav-gospodarstvu. '^®jn ceRinkaro^' jr začelo naraSčati tudi število programov Bi i %ciqiiirB[ex* jc zacejo naraščati rum siiKviiu prvgjauivv Dosedaj je agencija prejela 41 programov, ^«Sia za __:_____________la___________________ za lastninjenje pa je prejelo 14 programov. »J a ■t it J It f i t Jubilej, ki ni le to Ob 25-letnici odhoda prvih naših delavcev na delo v tovarno A udi-A G iz Ingosladta je bila v telovadnici Srednje strojne in tekstilne šole v Murski Soboti večja slovesnost. Na njej so predstavniki Audija učencem te srednješolske ustanove predali izjemno dragoceno darilo. Avtomobil Audi 80 in učna tabla za svetlobne elemente na avtomobilih Audi sta vsekakor koristna učno-vzgojna pripomočka- S tem je hkrati zaznamovan tudi 25-letni jubilej plodnega sodelovanja soboškega sindikata s tovarno Audi-AG, kije spodbudilo številne oblike stikov tudi na drugih področjih. Ingolstadt je navsezadnje partnersko mesto Murske v DGB-IGM v tovarni Audi, kjer smo videli pravo možnost za uresničevanje delavčevih družbenega premoženja •••'••btra dr. Davorina Kračuna postanez izdajo iiiilofi*^*®'* '®s*ninjenje problem vsakega posameznika in njegovih ravnal s tem delom družbenega premoženja, do certifikati niso gotovinski papirji, tr PtlPHpJS ■ A rv vJz^lzk^Avn rj «■ 11 lia Tl A ITnTAmrT^PTII^a Kot razpolaganja z , ... kijiijr . ' kajti vredni so toliko, kot je vredna lastnina podjetij, **'e'ino,st je po knjigovodski vrednosti 1. januaija 1993 . '* “* f milijard nemških mark. Oh tem so vladni predstav-j* ® dejanski vrednosti podjetij sicer težko se deležem družbenega premoženja. n< mogoče strinjati s tezo, da so ti papirji brez '•> vredno,st je po knjigovodski vrednosti 1. januarja 1993 “H K milijard nemških mark. Ob tem s« vladni predstav- *l (1 1* -m. i”‘. ■ t>samično pa bo vrednost certifikata odvisna od tega, bodo posamezniki vložili. Ce se bodo odločili za wih podjetij, se utegne nominalna vrednost certifikata '^brih podjetij Vestnika daveSčamo in vabimo, da nam svoja (fll 'vsrniKB (Krve^camo m vaonno, u» ntuu oy,i,jQ SjI I *> tem, kaj in kako s certifikati, lastninjenju 1*11 I vsem, kar je v zveži z lasdiinjem, pečejo t šj, Uredništvo Vestnika, Slovenska 41, 69000 s pripisom »Lastninjenje« Na vsa vprašanja odgovorili vladni predstavniki sekretariata za In drugih vladnih organizacij, kt se s tera uivar- ^bota ■ , ' ^Dota k. 'llD sicer pa vladni strokovnjaki pričakujejo, da bi se Sleri- ohraniti na ravni vrednosti družbenega kapitala. '■'JlRlO t- 1 .. . ... . » *** logiki, torej ni bojazni, da so lastniški certifikati Ob tem seveda ne kaže prezreti, da je z vsako ^f^iisakeiju. to pa vlaganje certifikatov nedvomno je, določenim tveganjem. Če se odločite za napačno .svr* oziroma zamenjate svoje certifikate za delnice dobičkonosno, je t-------------------------------------- -------------- I OZiresTrt-v . S»ii otironia delnice. temu ustrezna tudi vrednost Sobote, s prvim avtobusom oktobra 1968 Ne gre pozabiti, da smo se ob koncu šestdesetih let pri nas srečevali s težkimi gospodarskimi razmerami, katerih posledica je bila velika nezaposlenost. Ker precejšnjemu številu naših delavcev niso mogli zagotoviti dela doma, so si morali mnogi poiskati zaposlitev v tujini. Oktobra 1968 je prvi avtobus popeljal naše delavce v tovarno Audi v Ingolstadtu. Število delavcev v tej tovarni je sčasoma naraslo na več kot 2200, kar polovica jih je bila iz Pomuqa. To je navsezadnje spodbudilo številne stike med sindikati Pomuija in sindikatom tovarne Audi, katerih osnovni namen je bil, zagotoviti enakopraven položaj našim delavcem, Sindikat tovarne Audi je problematiki naših delavcev namenjal veliko pozornost, V začetku so delavci stanovali v barakah, prav na zahtevo sindikata pa so začeli graditi sodobne samske bloke, V okolici teh blokov so nastala Športna igrišča, našim delavcem pa so omogočili tudi dodatno usposabljanje. Tako so si poleg kvalifikacije pridobili tudi zahtevnejša delovna mesta in s tem tudi boljši zaslužek. S prodajo avtomobilov prve zaposlitve Franjo Šonaja, ki je bil pred 25-leti direktor Zavoda za zaposlovanje v Murski Soboti, je v bistvu utrl pot za nadaljnje partnerski dogovor. Zdaj se nekateri naši delavci vračajo domov z dokaj visokimi od- pravninami, marsikdo med njimi pa je z znanjem, ki ga je pridobil v Ingolstadtu, uspel tudi v domačem okolju. Če-prjiv današnji čas prinaša številne težave, sem prepričan, da to sodelovanje utira pot slovenskemu gospodarstvu na bavarski trg.« FRANJO ŠONAJA - nekdanji direktor Zavoda za zaposlovanje v Murski Soboti Izenačitev delavčevih pravit Nekdanji sindikalni funkcionar Štefan Sreš pravi takole: » Občinski sindikalni svet sodelovanje med mestoma ^*^^’"®kega »proračuna« • jlr Kračun, so certifikati sestavni del družinskega Murska Sobota in Itigolstadt, se v Murski Soboti je začel vzpostavljati stike s sindikati na tistih območjih in v podjetjih oziroma tovarnah, kjer je bilo zaposlenih več delavcev iz Pomurja. Eno od takih mest je bil tudi Ingolstadt, kjer je bilo S lo^ ’ * katerim kaže umno ravnati in razmisliti, ko se odlo- •»ste vložili. Da - nrA„»hkpmii Pametno, da z vlaganji ne hitijo, istočasno pa naj svoje v več različnih vložkov. Po ocenah strokovnjakov varne naložbe v investicijske sklade. V skladih v začetku vsaj ohranjanje realne vrednosti ! kapitala, v treh do štirih letih pa tudi prve te 7seveda postavlja vprašanje, koliko je to Sk, s je se Pantetno, da z vlaganji državljani izognejo prevelikemu P^i^^^f^ovaii, saj se bodo verjetno v P’'^'3videnlb 20-tih odstotkov llaiik ^^'^delitev delnic dobrih podjetlh znašla p 'Poda kot ocenjuje dr. Kračun se bo p razmerij v teh podjetjih di I i* pri^flcovati gospodarsko oži Ij J "0 prezreti Se lastninjenja javnih 'M vrednost tega kapitala Prod^t^vlja dobro trelpno ^^dnosti družbenega kapitala. V Pvmh gospo« , bi se po ocenah olastninila približno polovica kapitala. -j w ic t*; tk ve- dogajanja Takratnega /t! Js' r (l ’^l’otiiR pozneje delnice se, kot izhaja iz zakona, .«<.* prenos navzven ni mogoč. Prvo sprožčanje ibej udeleženci nofranjega odkupa. Po oceni 'Rie deleženci notranjega ookupa, ro u^cu' Pi^^^iitsljivost odvisna od podjetja, ko se odloča kako atraktiven je projekt javne prodaje, t^ii jnjn je povezan z invesiicijskiini skladi, ko ka-r'''' kotaciji na borzi. Pri tem je predvidena kjh?delnice sprostile po dveh letih in l^^ko prišlo do Šoka, Hkrati ne gre prezreti, da odkupa, ki teče najmanj Štiri leta, možne J- lega odkupa. Še enkrat pa naj opozorimo, da kb. ---------------------- n IS gre prezreti, da '•ni pred iztekom zakonskega roka ni možen z predstavitvijo lastninjenja s strani vladnih pred- ^(l- _ pl'cdsprlrk( iu na pobudo poslanca Jožeta Kocuvana (j 'n J ' "J- I________________J______ komisije za lastninjenje pri parlamentu j® poudaril, da celoten paket lastniške &r temelji na poSteni razdelitvi, o tem je 'bfti L lastninjenje podjetij, kjer je prišlo do ki, kapitala, ni možno, dokler niso končani revizij- imUtilu ekonomske odnose in razvoj dr.Kra-h.ič.. lAistninipniji Rnr^^mfimbo ekonomskc poli" -B za ekonomske odnose in razvoj or -h^. lastninjenja spremembo ekonomske po J Ptevladoval družbeni kapital, je bila nujna L t'*^^'**'*"-’ ekonomska politika, med privatizacijo je Piih. ohfAnitpv djsilnvnih mest, za čas pO lastumjc ohranitev delovnih mest, za čas po lastninjc “spodarsfcega oživljanja. AtijilM. pravic.« Naši delavci krepijo stike z Audijem Zdajšnji predsednik Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Pomurja Janez Kovač pa poudaqa, da naši delavci v Ingolstadtu prispevajo k poglabljanju in navezavi stikov med različnimi narodi. »Ne bi bil zvest tradiciji, če se rim I 1 ŠTEFAN SREŠ - nekdanji predsednik soboškega sindikata ob 25-letnem jubileju ne bi spomnil zgodovine tega obdobja. Število delavcev je v tovarni Audi iz leta v leto naraščalo in doseglo maksimum v letu 1977, ko je bilo v njej zaposlenih okrog 1100 Slovencev, in to kar polovica iz Pomurja, Tovarna IGI-Methal je problematiki naših delavcev od vsega začetka namenjala posebno pozornost in enako zaznala probleme vseh delavcev, ne glede na njihovo pripadnost. Takšne aktivnosti sindikata v tovarni Audi so pozdravljali naši delavci in Še danes ponosno govorijo o njih. Pomembno vlogo je imel ta sindikat tudi v zadnjem času. * ii ko so iskali zaposlitev otroci naših delavcev. Pod velikim pritiskom domačinov so dosegli, da so se otroci naših delavcev lahko izobraževali v poklicni šoli tovarne Audi in nato dobili zaposlitev v tovarni. Danes je v Audiju zaposlenih okrog 160 delavcev iz Pomurja. Tesno sodelovanje je privedlo tudi do tega, da zdaj v tovarni Mura šivajo prevleke za avtomobile Audi.« KSAVER MEIER predsednik sindikata v tovarni Audi 'Lr'Č JANEZ KOVAČ - zdajšnji predsednik Zveze svobodnih sindikatov Pomurja Veseli smo, da smo lahko vaši prijatelji! Predsednik sindikata v Audiju Ksaver Meter ne skriva zadovoljstva nad dosedanjimi rezultati sodelovanja. »Lelo 1993 je za nas pri Audiju posebno leto. Minilo je 25 let od takrat, ko je iz Murske Sobote in njene okolice prispelo T 50 mož. Ti niso prišli kot turi-• sti, saj so imeli v žepih pogodbe s takratnim podjetjem Audi in so pri nas nadaljevali ,,.jj začeto delo. Zato imamo pose-ben razlog, da v tem letu praz-_ j nujemo jubilej. Minuli teden ^1 smo ga praznovali v Ingoi-stadtu. Vsi, ki so bili takrat pri nas, se bodo še dolgo spomnili tega dogodka. Slovesnosti se je udeležila tudi 12-čl a tiska dele-gači J a iz Republike Slovenije, ■ v posebno Čast pa si štejemo, da je bila med nami tudi vaša ministrica za delo Jožica Pu-har. Da bi bila ta slovesnost popolna, smo se zbrali tudi V Murski Soboti, Tega do- V godka smo zelo veseli, po-I sebno pa, ker smemo biti vaši J prijatelji, O tem nas navsezad-■j nje prepričujejo stiki z nekda-1 njimi člani delavskega sveta iz audi v UČNOVZGOJNE namene - s slovesne izročitve darila Srednji strojni in tekstilni Soli v Murski Soboti vaših krajev, brez vaših delav-cev pa ne moremo biti tudi da- nes.« MILAN JERŠE spomni takole: »Jeseni leta 1968 so šle v Ingolstadt tri sku- pine po 50 delavcev na začasno delo. To so bili predvsem mladi kmečki ljudje in nekateri kovinarji. Na predlog tamkajšnjega načelnika oddelka za kadrovske zadeve Adama Hu-mteka smo 'vzpostavili sodelo-soboško občinsko vanje s skupščino, katere predsednik je bil takrat Boris Goljevšček. in z občinskim sindikalnim svetom, ki ga je vodil predsednik Štefan Sreš, To sodelovanje se je močno razvilo. Vsakoletno srečanje naših predstavnikov z vodstvom podjetja Audi in njegovimi sindikalnimi delavci se nenehno neguje, predvsem v obliki skrbi za naše delavce. Med mestoma Murska Sobota in Ingolstadt pa je sklenjen V tamkajšnji avtomobilski to- varni AUfO UNION AUDI zaposlenih tedaj nekaj sto delavcev iz občine Murska Sobota. To je bil tudi vzrok, da smo v začetku leta 1970 povabili delegacijo sindikata tovarne avtomobilov Audi iz In-golstadta na obisk v Mursko Soboto. V drugi polovici junija leta 1970 je pripotovala Šestčlanska delegacija pod vodstvom Roberta Weishacha. Osnovni namen tega prvega srečanja je bil, kako našim delavcem v Ingolstadtu zagotoviti enake pravice, kot so jih imeli nemški delavci, v delovnopravni zakonodaji ter pri zdravstvenem in pokojninskem varstvu. Našim delavcem pa smo priporočali, da se včlanijo v njihove sindikate, predvsem PODJETJE KOMUNALA MURSKA SOBOTA, Kopališka ul. 2 6S000 MURSKA SOBOTA razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnih sredstev - BAGER NAKLADALNIK - IMP SKIP BN 82, leto izdelave 1988, v dobrem stanju, izklicna cena 1.644.621,00 SIT - BAGER NAKLADALNIK - IMP SKIP BN 80. leto izdelave 1985, potreben popravila, izklicna cena 561.678,00 SIT - TRAKTOR TOMO VINKOVIČ - 319 T, teto izdelave 1986, v dobrem stanju, Izklicna cena 110.360,00 SIT. Javna dražba bo v ponedeljek, 18, oktobra 1993, ob 12,00 dvorišču Podjetja Komunala M. Sobota, Kopališka 2. Ogled osnovnih sredstev, ki se bodo prodajala, je možen na dan dražbe od 11,00 do 12,00. na Interesenti morajo pred dražbo položiti pri blagajni podjetja 10-odstotno varščino, Plačana varSčina se kupcem všteje v kupnino, drugim udeležencem pa se vrne, Prodaja bo po načelu videno-kupijeno, zato reklamacij ne bomo upoštevali. Kiw le daliHi plačan ki^tnrto a pripadajočim (Hometnim dare-hom v oemih dnab od nakupa stran 8 vestniK 14. oktobra]^ reportaže I Proti nasilju za prijateljstvo Osnovnošolci o nasilju V petek 50 na tretji osnovni šoli pripravili otroški parlament, kjer 50 spregovorili na temo Brez nasilja - za prijateljstvo. Osnovnošolci so celostno obdelali podroqe nasilja. Mladi so opozorili na številne oblike nasilja v šoli, na ulici, v družini, na televiziji. še posebej so osnovnošolci obdelali področje nasilja v družini. Barbara je med drugim povedala, da veliko otrok spozna nasilje že v zgodnjih letih. Omenila je sošolko, ki ima kljub dobrim ocenam hišne pripore. Simona je govorila o nasilju kot pojmu, ki si ga vsak drugače predstavlja in ga je vsak že doživel tako doma kot v Soli. Mnogo nasilja povzročijo tudi starši, ki velikokrat namesto pogovora uporabijo trdo roko. In to delajo zato, ker so imeli v službi slab dan. Dodala je tudi, da pretep ne reši ničesar, pripelje te lahko samo v težave. In da lahko težave rešiš samo s pogovorom in ne z nasiljem. Starši pa pri tem velikokrat niso dober z^ed. Jernej je opozoril na posameznike in učence, ki pretepajo mlajše učence in slabotnejše in da prihaja do izsiljevanje denaija, ponujanja cigaret in podobno. Opozoril je na nasilje na televiziji, v Športu, predvsem pri boksu in wrest-lingu ter tudi v risankah. Spregovoril je tudi o nasilju v družini. Predlagal je, da naj bi se starši izogibali prepirov in pretepov pred otroki, da naj ne bi bilo nasilne kazni, ki jo radi uporabljajo tako v Soli kot a— ”1 Angrtli Nvndl, nvastc-Ifkau, |e imvudA. da s» z lalBiltiiit ta imta- vasd veHSkn skvarijo, tat ita bodo fkrtajke, kamor lirtfei osBOvtmšold Ustka z vpnrtH|l o sv«^ težtvidi, v drugi poloti ukh^tra pripeavUi prvo Mbtitaidke id« •e aAsart {togovs^B namergese rto^9b|o2l iMa-tSinJ Ib ptablemom, s se igoa*«i »e> s ralimmi se M|jono »e-ia p pravo kolo. Koliko sreče zaradi drobne pozornost!-Da bo geslo v celoti preneseno v življenje, bodo dojenčke mame seSile oblačila, za knjige nam bodo o-naredili police, tako se bomo igrali SKUPAJ i® najlepše v otroškem svetu. . Veliko povezav bi bilo Se potrebnih v vsakem kraja. veseli pa smo te tako velike geste za srečo otrok. .f MARIJA Lions klub k J 5 h ki Socialno ogroženii^ Lions klub iz Goslaija je soboškemu Lions klubu Že ij pošiljko za pomoč socialno ogroženim. Predstavnica **c®* -s-r pošiljko za pomoč socialno ogroženim. Predstavnica kluba Richard A. Hobnann in Henninhg ven BirkJiahn slovestnosti v Muri izročila pošiljko, vredno priUižno neinšk^ 40 lis®* Mark. Tokrat bodo hrano za dojenčke in otroke, zdravila in plenice, medicinsko opremo in sanitetni material razdelil* V j tistim, ki to najbolj potrebujejo. Medicinsko opremo in bodo namenili splošni bolnici v Murski Soboti. Del pcilil)!® begunskim centrom, nekaj' pa prek organizacije Karitas, li * / It h« h tt S Evangeličanske cerkve. Vrednost pošiljk, katere je do sedaj prispeval Lions Klub t jjj skupaj 420 tisoč neSkih mark. Prvo poSijko je domači K :ih mark, Prvo posijKO je aoma'-' Hercegovini. S pomočjo Karitasa in Hrvaški ter Bosni in c ......—p. Merhamet je pošiljka zdravil, obleke in hrane varno prispe** mesto Gunja. " esto Cunja. . _______ fe Lions klub iz Goslarja in soboški Lions klub imata j ijateijske stike, za kar ima največ zaslug Milan Moreč, *01^ prijateljske stike, za kar ima največ zaslug Milan Moreč, moških oblačil v Muri. Zato ga je ob tej priložnosti ^ic, ravsKin ocuacii v iviun. z.aio ga je od tej priioznosu e‘^v^,uic v" f ■ odlikovala častnim odlikovanjem. »Vedno rad pomagam - . ijf^^ [ pomagam Sloveniji in Prekmurju, je povedal Moreč. i( 1 z nemškim mestom imajo tudi poslovni pomen Obenem .ff dogovorita, da se bosta pobratila. .... Kri'' i R ALEKSANDRA NANA p Zadnji dnevi u 1 stiinovanjskega”nal»rt $i«M> $e do tort«, 19. dctofan, bo S Samo .še do torka, 19. oktoten, »o nekdtmje droSbeno stmov«^ s popustoei a® k^ dtdo&i staoovt^jrtti ankoa. >'a ta do* d*« od veljavnoBtl Xtattovaqjrtc^ ogotbiega stooivi^rtiiegii ntdk^p«. ! ■tIm ootMŽS^ooHk atdfrffckMMirfglrdb vtco prtfhtjlh milkov, I tauetnBcov sUbo^ m^nuilkov, ki so * stattova^ še pb* stanovanjskega zakona. - Ker se številni Se odločajo o nakupu. "" 1-*^ osnovnih pogojev, kot jih določa zakon. , Prednji imetnik stanovanjske pravice ali ^an stanovanje lahko kupi s 30-odstotnim V/ vrednosti stanovanja. Deset odstotkov mora plačati v 60 dneh po sklenitvi pogodbe. , v dvajsetih letih. Če je obrok za tidplač^ tretjine plače, se deba obročnega odpiB** tdJJJ ustrezno podaljša. Do dodatnega pravico tisti stanovalec, ki se odloči za prede*-vanje stanovanja. Stanovalčeva odločitev. * plača v enkratnem znesku, mu prinese 60-^ Ce stanovalec stanovanja v teh dveh Is®' odkupil, ima pravico do povrnitve usklajefls rane lastne udeležbe. Popravek v Vestniku številka 40 je prišlo število beguncev se manjša do napake- h h h k S Ih v 'i Na posameznega begunca pride mesečno i namo, da je škrobna vrednost '"“Tf “ pesnih rezancev 720-’750g. Če fosfor - P (g/kg) Drimeriamo s koruzno silažo, pH NTHI suha snov 1.000,0 194,3 87,2 736,6 6,78 0,75 vostno vime. Žofa Jožeta Hor- je ima za 120-140g manj. Pesni rezanci so zelo dobra in ener- amoniak NH3 (mg/kg) 1 ... ------,, gijsko bogata krma, po kako- boljša med kolekcijo starejših vosti, ki se meri po zastopano-krav, kjer je drugo mesto pri- sti organskih kislin, pa je ta silaža zelo revna, ker doseže vata iz Ratkovcc je bila naj- krav, kjer je drugo mesto pn-i padlo Marči Marjete Gergorec samo 15 točk od 100 možnih. Pomemben dejavnik pri sili- amoniačni dušik (g N/kg TN) skupne organske kisline (g/kg) mlečna kislina (g/kg) oetova kislina (g/kg) niaslova kislina (g/kg) ocena (točke po Fliegu) ocena (kak. razred) 30,4 40,45 36,49 3,94 0,00 100 l 805,0 158,14 142,69 15,41 0,00 ( l J rgatev gre ---- ll^ke odkupne cene grozdja lil. liu^ i„,tnih vinoEradov je bila letina dobra in odkupne cene privlačne, j ■ J --„i„;ii veh sodov, sai zmoKljivc ie bila letina dobra in odkupne cene privlačne, pa je 0113 icunn " . ._;i; ssi Tnioehivost J™ grozdja iz lastnih vinoeradov je bila leuna auum “* - •. - fl,^K zasebnihfrinogradov že predelu- najbrtne bodo napolnili vseh sodov saj zmog‘jtvost h ^In^l kleti. Proces nastajanja vina se ormoške klet., ki je ograjena v treh podzemnih •)»Sh^i občutno izboljšavo, .saj etažah, P'''‘^e!ek, ki bo znašal pn- 5SPiimistično. Večino letošnjega na domačem tržišču, le manjši ■j/iteltiolite vinske kleti Lidija Ruška - - - • - - t.t se 15,1 odstotka. Za odštevali po tri tolarje. Pri stopnji —■ 19,1 pa za 10 šievali oziroma - . . 17,1 se cena zviša za sedem, pn „dia «.viovi —______________ Pri stopnji pod 12 odstotkov pa se cena ' jet tolarjev pii kilogramu grozdja. Izho-OI3V.,« w„~-a za sorte beli pinot, chardonnay in zeleni silvanec je 77 tolarjev. Posebno spodbudna je cena renski rizling, sauvignon, rulandec, traminec, -------------------------mnJiVat ki le pfj ]7 I tolarjev zniža za deset diščna cena m^SkM Otone! in rumeni muškat, ki je pri 17,1 _______________, arifiv. —--------- s t S dober mesec dm, nato pa muškat otonei m lumc. ------. _ odstotka sladkorja 117 tolarjev. Na licih utrujenih traktoristov, ki so pretekle konce tedna vse noči stali v vrsti pred vinsko kletjo, je bilo videti zadovoljstvo. In prav je tako! vivTDRUA KLEM " ” ietoSnje letine. ij^^^leiučana, ki ga prodajo največ, so S ».‘■jeitinih hstital :Xn g <3 1 Ni pravega recepta, kako ravnati, da dobiš iz pesnih rezancev dobro silažo. Pri nas na ŽVZ-ju za Pomurje M, Sobota smo se odločili že v letu 1992, da siliramo z različnimi dodatki. Tokrat smo si izbrali melaso, in to 10% koncentracijo. Na srečo smo dobili zelo zanimive rezultate, to pa nas sili, da Se raziskujemo. Pri dodajanju mlečnokislin-skih bakterij moramo paziti, da temperatura ne bo previsoka. Želimo si, da bi bila temperatura ob siliranju 40-45“C. Če bo temperatura previsoka, bo del bakterij propadel, tega pa si ne Želimo. Kako pesoim rezancem dodati mlečnokistinske bakterije Najprej si pripravimo razsto-pino mlečnokislinskih bakterij in encimov, kot je napisano v navodilu. V malo vode zmešamo vsebino vrečke A, potem isti razstopini primešamo vsebino vrečke B in vse skupaj dobro premešamo. Dobljeno razstopino primešamo preostali vodi, ki naj bi je bilo 501. Tega pripravka doziramo 21 na 1 tono. Tako z enim zavojem plantanaze lahko siliramo 25 ton pesnih rezancev. Siliramo kot druge silaže, potrebno je dobro potlačiti, da iztisnemo zrak ter na kocnu silos dobro pokrijemo s plastično folijo in ga obtežimo s peskom ali mivko. Fermentacija brez dodatka bakterij je končana v treh tednih, z dodatkom plantanaze pa v 10 dneh. Kot je bilo že prej omenjeno, naj temperatura ob siliranju ne bo višja od 40 do 45’C. To pa dosežemo Sele naslednji dan, ko smo dobili pesne rezance. Kmetijska svetovalna služba pri ŽVZ za Pomuqe M. So- Iz dosedanjih preiskav na na Sem Živinorejsko-veterinar- bota, skem zavodu smo prišli do JOŽE PUHAN, dipl. inž. agr. I stran 10 vestnik, 14. oktobra odsevi mladosti I : ,ie i.CfVT' "I I l // 4 D ;! i' Ob tednu prometne varnosti It fe X v Na pragu dozorevanja šesti razred - razred dozorevanja. Obdobje, v katerem se otroci .spreminjajo’ v mladino. Čas, ko se na nas iz dneva v dan opažajo spremembe, Čas puberteniSkih vznemirjenj in tegob. Radovedna sem, kaj nam bo prineslo to Šolsko leto. Premišljujem. Že od sedmega leta hodimo v Solo, da bi se kaj naučili. Za zidovi te velike in lepo popleskane zgradbe je bilo tudi veliko drobnih in lepih doživetij. V šestem fazredu bomo posegli po novih delčkih znanja. Spoznavali bomo svet matematike s premicami in ulomki; z Josipom Jurčičem in Franom Levstikom bomo odšli v Čase naSih prednikov in turških vpadov, zgodovinska knjiga pa nas bo popeljala celo v kameno dobo. Širili si bomo obzorje, spoznavali svet, živa in neživa bitja, se poglabljali v svet umetnosti... O raznih zanimivostih bomo brali, pisali, jih skušali ilustrirati, izraziti v različnih izdelkih. Mislim, da se bom v tem šolskem leA veliko naučila. Ne bojim se dela in skrbi, ki mi jih prinašajo novi učbeniki in delovni zvezki. Sem vedoželjna in komaj čakam, da bomo obravnavali... Ne bom naštevala, ker bi bil seznam predolg in za marsikoga dolgočasen. Veselim se torej šestega razreda ter sebi in svojim vrstnikom želim, da bi bil vsak uspešen in da bi bilo veliko prijetnih dogodivščin. PETRA SRAKA, 6, a OŠ Beltinci '2. Kar ni uspelo Puckom,.; f- Moj kuža Moj kuia rad teka in pogosto zeha, se po travnikih podi in muce rad lovi. Ko dobil je kost, bri odhitel je v gozd, se najprej z njo igral, potem pa slastno jo pojedel. METKA HOZJAN, 5. b OS Turn tiče Klopotec Klop, klop,., klopotec se v vinogradu vrti. Klop, klop... klopotec Škorce prepodi. Ko pa spet priletijo m na grozdne jagode se zapodijo, klop, klop.,. klopotec se zavrti, da bri jih prepodi. PETRA GYERGYEK, 3. r. OŠ Puconci Doma sem v Tropovcih. V šolo hodim po zelo prometni cesti. Po njej vozijo veliki tovornjaki. Strah me je, da me povozijo. Pri prehodu čez cesto sem zelo previdna, INES BUKOVEC, 2. a OŠ Tišina ♦ * ♦ Mi, otroci, smo najmljaši udeleženci v prometu, zato morajo vsi skrbeti za našo varnost. Seveda pa moramo tudi mi sami paziti nase. Poznati moramo prometne predpise in se po njih ravnati. Tako ne smemo nikoli prečkati ceste na nepreglednem mestu, ampak le na označenih prehodih. Pri hoji po temi ne smemo pozabiti kresničke. Na kolesu pa moramo imeti luč, odsevnike in zavore. Pa srečno! FRANJA PIŽMOHT, 3. a OŠ Apače « * » Moja pot v Šolo je dolga in nevarna. Vedno se peljem lepo ob robu cestišča, kot smo se učili v Šoli. Ko pa zagledam avtomobil, me kar stisne pri srčku, saj se bojim, da bi me zadel. Cesta je namreč ozka in polna strojev, ki kopljejo jaške za vodovod in telefon. Čeprav je mnogo prometnih znakov, smo kljub temu v nevarnosti. Večkrat bi morali opozoriti šoferje, da ne bi vozili prehitro in vinjeni. Najbolj pa si želim, da bi bilo ob uri, ko se peljemo v Solo in domov, več policistov, saj bi imeli otroci tako varnejšo pot. SIMONA SRT, 3. a OŠ Apače Ali veste? (Nagrajuje Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA Sobota) Očitno je, da vam je delalo 4. vprašanje precejšni* preglavice, saj ste se le redki opogumili odgovoriti, dolgi naj bi zrasli nohti na roki. Če si jih eno leto rezali. Po našem podatku, ki je zapisan v eni od enciklop®^ dij, je pravilen odgovor 2,5 centimetra, preizkusili pa W seveda nismo. Če ima kdo dokaz, da ni tako, naj aam Čimprej sporoči. KUPON St, 6 Ali veste, kateri kraj je najloplejši na svetu? Odgovo« kuponi) pošljite najkasneje do 26, oktobra na naš našlo'' , pripišite »ALI VESTE«,. J Nameravali smo na Trigl^' čili, nato pa se Kredarici. Pot je bila Se j . . . U f ».rt* »J Nekega počitniškega dne smo se s teto, sestrično, bratrancem in bratom napotili v planine. Nameravali smo na Triglav. Hodili smo po gozdu in se vzpenjali v strmi breg. Ob poti sta se pasla kobila in žrebiček. Lahko smo ju božali. In kako veselo sta se sladkala z našimi bonboni! Ko smo prispeli na planoto, smo zvedeli, da nismo na pravi poti. Utrujeni smo se vrnili k avtu, nato pa se še enkrat podali na pot proti Triglavu. Bili smo neizmerno žejni, ko smo končno zagledali žuboreč potoček, kjer smo se lahko odžejali in osvežili. Čista mrzla planinska voda nam je bolj prijala kot vsa pijača tega sveta. Pot se je venomer vila navzgor. Radovedni smo bili, kaj bomo zagledali, ko bomo prispeli do tja, do koder je segel naš pogled. Toda pot je spet zavila okrog skale. Včasih smo morali biti zelo pazljivi. Končno smo zagledli Vodnikovo kočo. Malo smo si odpo- dolga in nevarna. --------------------- ntpii’' celo vSeč. Večkrat sino H 'Jl^ grafirali in z < . ogledovali okolico-urah hoje smo končno p- -Kredarice. Pravi rekord ki nismo nikoli >1: V I i i I I I I I t I ( 51 4 š 4 K h k k « hribe. Noge so nas , ko da smo se v k<^ ^ju ! iVK NJai^z^ili «:nlO Sl tako da smo se v vlekli. Naročili smo si pa se opravili spat. Naslednje jutro je mp.-.bnn 7atn se niSh* I in megleno, zato se " ' pravili proti vrhu jj'# I pak smo se raje odloči H t (ev v dolino. Hodih sia^ te V v dolino ur. .s ur. . p..' Čudno pomirjena j.-novih moči sem mov. Mamo sem z lepimi vtisi o gorah, / planinskih rožah in e !■ planinskih rožah m o pomoči katerih sino niali. Sklenila sem. . pf 1 Sla v planine in osvoJ'* najvišji vrh - Trigla*- MARTINA C S □AMai’- « t Argentina dobra druga domovina Slovenceifl nihče ne razburja, ker ni Se nikogar. Španske navade so tudi slovenskim izseljencem. Nekaj po deseti zvečer se ni Cii;'k nCirusIni rnja/l CrZVCži rbri/arlcfn vni Ič . J. tTaJ:®. h B Še nekaj dni potem so naši gostitelji v slovenskem izseljenskem društvu Triglav z začudenjem pripovedovali, da so s Prekmurci pili »šnops« že navsezgodaj. Pa so pozneje enako presenečeni ugotavljali, da jim je sicer jutranje osvežilo iz Prekmutja dobro delo, da pa kljub temu nimajo opravka s pijanci, ki ne mislijo na drugo kot na alkoholu« okrepčilo. Andi je pač, ko smo prišli v Triglav, poiskal slivovk« in ponudil steklenico našim gostiteljem. Slovenski dom Triglav v Buenos Airesu je ogromna zgradba. S telovadnicama v dveh nadstropjih, kegljiščem, bazenom, gostilno, pisarnami društva. Gotovo prevelik za okoli 700 stalno včlanjenih Slovencev v argentinski prestolnici. Ideološko in s preteklostjo neobreme- zapuščali prvega od hotelov, kjer smo prenočevali v Argentini. Naslednji večer pred kongresom so stavkali svobodni novinarji. Takrat je bito veliko ___________ ____J....................... p................... glava napolni, med gosti je tudi predstavnik Slovenije ■ najhujSe predvolilne kampanje, se je pozneje pokazalo, da Je nasprotnikov Božidar Fink, poznavalci padajo od presenečenja, daje tx>lf vroče kot pri upokojencih. Ker pa smo bili v Argentini ravno v času IJUJIIUJM; piCUVVlHJIt; K.UIII|JčflllJCv JC pUZ.LI<;jV |JUA. Buenos Airesu. Staro mesto šteje tri milijone prebivalcev, združeno z obrobjem pa nekje med 10 in 14 milijoni, nam je povedal. Seveda nas je gostitelj vozil mimo obeliska, mimo sporni ni ka Špancem, svetemu Martinu, kjer so predstavniki mehiške ambasade ob državnem prazniku polagali venec in Je bila Častna straža in godba na pihala in veliko amaterjev, ki so slikali, in med njimi Marko banda. Najlepše, kar nam pokaže Bogataj, je naselje prvih naseljencev v Buenos Airesu Boca. Živopisno jKibarvane hiše kažejo, da so sedaj to četrt prevzeli umetniki, svetovno znan stadion Boca Juniors pa je znan tudi po tem, da ga je zasnoval arhitekt po rodu Slovenec. Popoldne nas zapeljejo Se na ogled delte reke Rio de la Plata, reke, kr Je znana po najširšem izlivu na svetu. Med Buenos Airesom in Mote Videom je reka široka 400 kilometrov in pristanišče v Monte Videu je sladkovodno. O v a L ttf W M v I g ■ a v uuza V>< " rviaai" ijliji iv ' s/a ■ ju ' • • '-j _ । Pozneje vidim, da tudi Fink razposajeno zapoje z Marko a 11 I I, I' 4* t' 1 ^•SSf' 1 gostitelji v slovenskem klubu Triglav Upokojenske demonstracije pred argentinskim bongi'®®*'’' slovenske drža*® iailh’*’ razvname zabava s plesom, predstavnik sivvcii.>~“ - ., ■ , prizorišče. Slovenija Je pred časom že Imenovala veleposlanik jp iJ(^ ralni demokrat Franco Juri novi emigraciji ni bil ' ga argentinski parlament ni potrdil. Juri je zdaj v /. dorja v Argentini pa teče boj med kandidati v p d kandidati iz Slovenije. . . V soboto smo najprej gostje v oddaji Okence na njenega ustanovitelja in glavnega mecena Maria Cu 1-5 s ■5 > Jh spodobi, da jih pošlješ v veliko širši prostor, kot če si na potovanju po Gorenjskem, smo odhrumeli v bližnje trgovine. Ja, kar se razglednic tiče: med dvajsetim prodajalnami s časopisi in kioski so jih prodajali v eni sami. In to brez znamk. Tudi na bližnji pošti znamk nismo dobili, ampak so nam poštnino oznaSli s strojčkom. Prijazni prodajalec, ki ga seveda Še enkrat nismo nič razumeli, pa nam jih je ožigosane vrnil in povedal, kam da jih moramo odvreS. V neke lesene zaboje, katerih Španska vsebina nam ni bila jasna, rn šele doma smo ugotovili, da smo ravnali prav. V sredo zvečer so kot vsako sredo pred kongresom stavkali upokojenci. Prepričani, da jim peronistična oblast Carlosa Manema reže preskop reženj kruha. Letaki so Še ležali po cestah, ko smo mi po štirih dneh že Zvečer pričakam v hotelu bratranca, v Argentini rojenega Sobočana Ladislava Kazarja-Maria, ki ne zna slovensko, zato pripelje s sabo 15-letno hčerkico, ki odlično govori angleško. Pomodrujemo, izvem, da je Mario uspešen ]X>djetnik v bližini Buenos Airesa, punčka bo študirala arheologijo, družina pa obiskuje Slovenijo in mamino domovino Italijo vsako leto. In kot v vseh pogovorih na potovanju iščemo skupne znance. Kazarjev Borut je bil kot član ansambla Royal Flesh v kombinaciji za obisk Argentine, pa je naneslo drugače. V moji torbi pristane prva od številnih kuvert za domovino s pismi, fotografijami in podobnim. V petek dopoldne obiščemo osrednje argentinsko gledališče Teatro Colčn. Španske vodnice skorajda ne razumemo, nekateri se priključimo nemško govoreči, ki so si jo najele samo tri turistke, a nam kmalu dajo vedeti, da nismo zaželjeni. Po kosilu v Triglavu se začnemo pripravljati na večerni nastop. Napovedan je za 21. uro, pa se ob tri Četrt na deset prav Ličen, v enourni oddaji pa župana Gorenčerja, in novinarja - mene povezuje Marjana Pirc. Meo P J*! č ' bi Se sam pn^P® Slovenci v Argentini, Je tudi tisto: Ali ste I’''^'*'’’‘^'^npp'’^/||i'"'ji r Kučana? Odgovorim, da ni razloga, da ne bi bili P odgovarjam s previdnostjo, da ne Goričanec iz Križevec na dveh demokratičnih vohtvabl^ S ^=2 S p|4 lIJVJItlJI .. -guB K** J J ?.h dvorišču Triglava. W rani pa spet igramo v re jhj (A in da je bil na čelu mlade države pri njenem Zvečer smo na assadu na d”'"*'" Trioiava aov J v neomejenih količinah, po hrani pa spet igramo v te Banda, ampak na taki poti se ne ločujemo. Vsi dr Aleksts odpelje v najbolj umazan lokal na svetu, * jnS'. 4^/^. moramo počakati na prostor. Ob štirih :^traj vstan v R nas Ksts Odpelje v najooij umazan lOKai na svclu, . v- amo počakati na prostor. Ob Štirih :^traj vstane že ob sedmih čaka vožnja na letaliSče in pole V dobo. Vilma Rojc, ki je z nami ponočevala 1^ rji, ki bi nas peljali proti letališču, zaspi, tako i orjem in taksiji. Cimbale pa spet gnjavijo letalis Cordobo. Vilma Rojc, ki je z nami ponočevala Šoferji, ki bi nas peljali proti letališču, zaspi Pahorjem in taksiji. Cimbale pa spet gnjavijo I i gkJ4. oktobra 1993 stran 11 kulturna obzorja Prekmuge, tvoje 'I l 1 1 I srednjeevropsko I stebri z akantnim frfotom na kapitljih so se zdeli izključiti, d< I hii H ' stropni prečniki iz počrnelega hrastovega lesa nečan pod t t okrovi in belorožnato roževinastif kot olupljeni njal bežneg ime da ni že kdaj kak Be- tistim krovom izme- bežnega stavka o lovskih itainte OKrOgJi m Deioroznaio nui viupijem Lzvtiivgu jvhvivm k. prečniki oglati in nazobčani. Načela stavbne umetelnosti revirjih v naših krajih. ” &AlPlorfeat n«. ___ 1« MAKAVHA IjPogledu na to stebre in strop videti kaj preprosta. Iz naravno '■ mehko, iz mehkejšega trše. Nič togega. In vsa reč ~ 1 z neko dobrohotnostjo. O, da so bili mehko, i in navda f J* kroti? Morda že, toda v stavbi se to ne vidi- So prikriti. Tako se (o dela. Kakor da ne bi bila 1^^ * fskemle postopku zamenjave pa je obenem !i^ ^jT'™P beneškega, neka prefinjena in lahkomiselna perver-“Skor da se oglaša z zidov vsake beneške stavbe. M Zi t ■ • je sobano, v kateri M ^deti, uporabljal beneški 'IDO to 4, • Ker, kot pravi t Hoyer, ' Zondr.,,;«_______I,. f umet- t,YjJ'^t^8odovtnarka in kon- h. so o vseh pome-beneškrh stavbah monografije. Kako km ne bi vedeli vsega o naj-■b. pomembnejši med njimi. V sredo, 6. oktobra, je bila v Doževi palači v Benetkah predstavljena prva monografija o kaki znameniti stavbi na Slovenskem. In najbrž je bilo v tej palači prvič omenjeno ime Prekmuije. Najbrž, čeprav je komaj verjetno, da bi bilo drugače. Ne moremo pa povsem 11 f Iz starejše i prekmurske m K d < 1 Zgodovine referat, prebran na letni skupščini 51(3 J^skega dništva za Pomuije 23. aprila f TRiiitvi.--■—*i------ X J**“fskosoboŠkein gradu) , ki® stanju raziskav starejše prekmurske zgodo- r SlAilai T '*■ ®datsikaleri bralec je že slišal za imena prekmurskih -1.*-** Ivana škafarja, Franca Šebjanii^, literanijh ' in še pišeta tudi Vanek Šiftar in Jožef Smej, od Grafenauer in Peter Stih. Vendar so nekateri teh žal že ^'>61 Zelka, Ivana Škaf a tja, Franca Šebjoniča, literandh Vilka Novaka in Stefana Barbariča. O starejši zgodovini novejših objav pa je lastiašljivo skromno. v filial poteze Starejše prekmurske zgodovine, ki bi Jih L Vtak kniiinrai Itnljmi Pr^VTrmree? PrOStOr med Rabo, ZalO 10 ik, 'it hii^*’ količkaj Solani Prekmurec? Prostor med Rabo, Zalo m predniki zelo redko poseljen do 30 let 9. stoletja, ko * P''^lllM ttiu ICUAU pnjovijv-ii ww o- — . - -----, . 'a kolone nemško in predvsem slovensko govore- 'etfenje Karantanije. Dobrega pol stoletja kasneje začno i ►..,'1 i: f®l stoletja kasneje začno ' ®'a'nega jezera proti Muri in naprej vpadati Ogri (od ' o e* tfi ftrostor DOlniti •''ko prebivalstvo izgine. Ponovno se začne ta prostor polniti Čei'-* uginc. ruuuvuu ot »kuv »m j.r.^—---- j--........... Umi 'i'*‘'’’^>'®vskih in slovaških predelov od začetka 12. st., ko območje, vzdolž Mure in Slovenskih goric. Zem- Irti .7-^4 h,.......... ravrebSka ''^■1 n last ogrskega kralja, dobč cerkev - gybrska in zagrebška 'planov! je ni v 11. st., ter številne fevdalne družine: Banffv Ba . ■ ................... Saji "7 ■ B^tthvžnv, ErdOdv. Esterhazv, Nadasdv, Szžpaty, 4 j Ajj Zichv in Zrinski, seveda v različnih obdobjih. Te ^®8otavljajo mirno življenje prekmurskih Sloven-f srede 18. Jt. miru tu ni več, II. tesarjem vpadajočem TuAi. mesti bohota in Lendava ................— -----r--------------- 1^ Vpadajo sem Tu Ai. mesti hoDota m Lendava vojaški posadki. NajhujSe obdobje je nekako ........ . ;x- tukajšnje prebivalstvo se mora skrivati pred izmenič-: ias od 16. do 18. Prekmuqe je omenil profesor umetnostne zgodovine dr. Nace Šumi, v slavilnem govoru dr. Sonji Ani Hoyer, rojeni So-bočanki. Menil je, da je zani- mivo, da je monografijo O znani piranski stavbi -Tartinijevi hiši napisala umetnostna zgodovinarka, ki je doma iz drugega konca Slovenije. Rekel je tudi, da gre za avtoričino srednjeevropsko vpetost, ki ne boleha za geografskimi in loka-lističntmi predsodki. Govorili so tudi beneški gostitelji. Univerzitetni profesor, ki je Hoyerjevi največ svetoval, predstavnik beneške občine in predsednik združenja, ki oživlja kulturne vezi med tistimi, ki živijo ob vodi in pijejo iz vrelcev apeninske kulture. Naslov knjige je Tartinijeva hiša. V Doževi palači je v bila tega dne predstavitev italijanske verzije knjige. Predstavitev izida slovenske izdaje je bila pred dobrimi tremi meseci v Ljubljani. Hoyetjeva je našla mnogo dokumentov o Tartinijevi hiši v Piranu v Benetkah. Zato je knjigo o njej po dobri srednjeevropski v maniri predstavila tudi v tem mestu. Sploh pa je bila srednja Evropa v Doževi palači ta večer tolikokrat omenjana kot že dolgo ne. V srednji srednji Evropi namreč zanimanje za ta duhovni prostor v zadnjem času nekoliko zamira. Mogoče pa njen refleksivni izvor vendarle ni nekje v trikotniku med Dunajem, Pe-što in Prago? Kaj če je v Benetkah, na njenem zahodnem robu? Potem ima Handke deloma prav, ker pravi, da so to oblaki. Kaj pa je bolj lahkomiselnega kot oblaki in veneci-janski stavbni stil!? ŠTEFAN SMEJ , •if' h- S* S Za zeleni jezik (48) Nekatere slovenske zavarovalnice so na začetku novega Šolskega leta 1993/94 po slovenskih vrtcih in šolah razpe-Čale tiskane ponudbe za nezgodno zavarovanje predšolske in šolske mladine, Ene so svojo zavarovalno ponudbo predstavile na skromnejšem letaku, druge v že navzven lični barvni prepognjenki, tretje so dodale Se urnik ali koledarček itn. Seveda so poleg nejezikovnih prvin vsi ponudniki za izrazitev svoje ponudbe in poslovno pridobitev naslovnika uporabili predvsem jezik. In predvsem to, kako so pri tem ravnali z njim, nas zanima tokrat. Sedaj, ko zavarovalnice verjetno Že vnašajo podatke o sklenjenih zavarovanjih v računalnike in ugotavljajo svojo uspešnost na zavarovalniškem trgu, smo se v rubriki odločili, da bomo z različnih zornih kotov pregledali besedila in nasploh ponudbe tistih zavarovalnic, ki so »se pojavile« na obeh bregovih Mure. To bomo storili nekoliko drugače kot lani, ko smo jezikovno primeq ali zavarovalni ponudbi Zavarovalnice Triglav in Croatie, Zavarovalne ponudbe Adriatica, Slovenice, Zavarovalnice Maribor in Zavarovalnice Triglav (če gremo po abecednem redu) smo namreč poslali 15 profesorjem slovenskega jezika in književnosti na različnih obmurskih srednjih šolah in jih zaprosili, da pet točkovalnih elementov otočkujejo s točkami od 1 do 4. Točkovalne elemente oz. opazovalne kote smo takole poimenovali in opredmetili: 1. Ponudba: Pri tem naj bi bili točkovalci pozorni predvsem na sestavljenost celotne zavarovalne ponudbe, na ustrezno kombiniranje besedila in slike, na smotrno izrabo pisne površine oz. papirja ipd. 2, Zgradba: Besedo smo uporabili v njenem širšem pomenskem obsegu, saj naj bi točkovalci pri tem presojali razporeditev snovi glede na temo, oblikovanost besedila po načelih dobrega jezikovnega sloga in drugih praktičnostili-stičnih načelih. 3. Jezikovna podoba: Ta točkoval ni element je obsega! presojo slovnične in pravopisne ustreznosti besedil. 4. Slogani: Propagandna gesla, s katerimi se gospodarske in tudi druge organizacije predstavljajo javnosti, so postala predmet proučevanja številnih znanstvenih področij in menda pri njihovem oblikovanju ponekod sodelujejo že specializirane skupine različnih strokovnjakov. Kljub temu smo se odločili, naj naši točkovalci - čeprav morda za ta del strokovno manj pristojni - povejo svoje mnenje o domiselnosti, udarnosti, psihološki prodornosti in jezikovni svežosti zavarovalniških propagandnih gesel. 5. Vtis: Pri tem naj bi bil otočkovan celoten vstis, ki gaje ponudba zapustila v zavesti točkovalca. Čeprav smo na podatke morali Čakati nekoliko dlje (zaradi tega tudi 14-dnevni rubrični premolk), pa menimo, da se je splačalo, saj od združitve enajstih odgovorov, kolikor jih je prispelo, smemo pričakovati objektivno presojo ponudb. Našemu povabilu so se prijazno odzvale/i profesorice/ji Janez Glažar, Brunica Kralj, Beatarice Logar, Dragica Marič, Danica Muhič, Pavla Šmid, Irena Štuhec, Milan Vincetič, Sonja Žilavec, Matija Žižek in podpisani in zbrani podatki kažejo takšnolfe sliko; Zav. Vtarib. 19 24 21 2.5 19 108 SbT^nka ?7 3.5 32 27 33 164 Triglav 33 33 32 32 36 166 Adriatic 24 26 29 20 22 111 Ponudba Zgradba Jaz. podoba Slojni Vtis Skupaj točke edinole tukaj. Pridružuje se divjanje ogrskih roparjev. Na prekmurskih tleh nastaja obrambni sistem nemškega cesarstva. Slo Je torej za čas delovanja treh oblastnih elementov hkrati - nemškega, madžarskega in turškega. f) migracije, nove poselitve, izginjanje slovenskega Življa Ena od številnih posledic negotovega časa Je stalna cirkulacija piebival-sAa, odhajanje starih in dotok novih ljudi, lokalni asimilacijski in raznoro-dovalni procesi. Zgled; že v 80 letih 16, st, najdete med meščani Varaždina tudi priimke Kolenko, Kranjec, Magdič, Mihelič, Perko, Petek i Ščavničar, Zelko, ŽnidariSč in Žunec, torej ljudi, ki so tjakaj pobegnili iz ' slovenskega prostora, največkrat Prekmurja. Drug zgled: prebivalci Radgonskega kota so do konca 15. st. večinsko nemško, manj slovensko govoreči, od turških pritiskov v 16. st. pa hitro narašča število slovenskih prišlekov iz Prekmurja. To so korenine še danes tamkaj živeče in doslej uradno zatajevane slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem. Prišleke v Prekmurje čutimo dandanašnji po priimkih Horvat in Novak. S temi se ponovno spreminja socialna slika in stopnja fevdalne obremenitve posameznika. d) promet, obrt, trgovina, akumulacija kapitala Cas 18. st. pomeni dolgotrajno celjenje ran. Opazen je rahel konjunk-lurni dvig. Območje se odpira, tuji trgovci iščejo zmeraj več hrane za potrebe vojne krajine na Hrvaškem in Ogrskem. Še posebej zanimivi so lahko kakršni koli podatki o trgovini v 16. in 17 stoletju. Zato pa že nekaj vemo o obrti 18. stoletja. Sploh bi to večidel mirno stoletje moralo “postreči z veliko spoznanji o spremembah na podeželju sledovi merkanti-lizma in terezijanskih reform, rasti nasprotij med mestom in podeželjem). e) religiozno življenje Prekmurja Dobro obdelano nasproti drugim temam, saj Je na voljo razmeroma mnogo virov. Meja med dvema cerkvenoupravnima območjema - Gy-brom in Zagrebom (Bogojina-Rakičan-Mura) se pozna v življenju ljudi. Medtem ko gy6rska škofija severno od te ločnice nastavlja madžarsko govoreče duhovnike in redke izšolane slovenske, prevladujejo v beksin-skem arhidiakonatu zagrebške škofije (»čez Muro«) hrvaški, tudi tu se najdejo slovenski duhovniki. Klasične teme so luteranstvo, kalvinizem in i protireformacija. Do ustanovitve somboteljske škofije 1777, in poenotenja cerkvene uprave vsega Prekmurja Je ta vsebinski sklop še zmeraj (v novem Času sploh) zelo privlačen. Navezuje se na kulturnozgodovinsko podobo sakralnih objektov. f) kulturna, izobrazbena slika prav tako že obdelana, vendar smemo pričakovati nova spoznanja in podrobnosti s področij šolstva, pismenosti, recimo podatki o pisarnah fevdalcev, in fcnjtgotiskarstva. Raziskovalec starejše prekmurske preteklosti mora poznati tehnike obdelave virovT obvladati potrebne jezike - latinskega, nemškega, madžarskega in hrvaškega, poznati mora pokrajino, ne more se lotevati dela s kakršnim koli ideološkim, verskim ali šovinističnim predsodkom. Na oddelku za zgodovino Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru bomo v prihodnje načrtno spodbujali prekmurske in druge študente k tovrstnim raziskavam. Javnost in zanimanje za preteklost Prekmurja - kaj Je to? Dobro vem, da interes za zgodovino »Slovenske okrogline« Obstaja, Je celo večji, kot bi si morda kdo mislil, in to prav zaradi doslej tako malo napravljenega. Enkrat moramo začeli znova. Ne začenjamo namreč od a, imamo temelje, postavili so Jih prekmurski ljudje, zavedajoči se pomembnosti vedenja o začetkih slovenskega bivanja tukaj. Še nečesa ne smemo pozabiti: dandanes živita tod dva naroda, ločuje ju pač državna meja, vendar zgodovina Prekmurja Je zgodovina Slovencev in Madžarov, le upoštevajoč dosežke obojih bo zgodovinar lahko brez očitanja samemu sebi podpisal, Rezultati, kakor jih kaže razpredelnica, so sami po sebi dovolj zgovorni, tako da skoraj ne potrebujejo komentarja. Vendarle pa je osupljiva znatna razlika v točkovalnih rezultatih, saj razkriva, da ob zavarovalnicah, ki skrbijo za ustrezno (tudi jezikovno) podobo svojih propagandnih sporočil javnosti, obstajajo tudi takšne, ki bodo v to morale vložiti precej več truda. Zato lahko ob zahvali sodelujočim profesorjem izrazimo le še upanje, da se bosta zavarovalnici z dna točkovalne lestvice naslednje leto že pridružili onima dvema na njenem vrhu. do tedaj skoraj monotono življenje Sk?* Slo^ *" j* ■ ___________________' ____ -Ivnesla st-uh, negotovost, materialne in duhovne luteranstvo in kalvinizem, Prekmurci dobč prvo narečju ter vtisnila pokrajini pečat, razpoznaven še I ■' Si v FRANCI JUST možne vsebine raziskav starejšega Prekmurja, si '«>'-6Z!P‘?5nih dejt) vniVnv Tondovin^k^pa raziskovanja, rekli .Jb(i,,'^onovle-,efia' = obstoječih virov 'j sploSniii dejavnikov zgodovinskega raziskovanja, rekli = UDNIUJCUIH vuu* pestrost vsebinskih sklopov 3 ■ veno« ,_________ 'C* ®itše javnosti za rezultate /ib arhivu **"***'j “ i® obdelovalo skorajda izključno gradivo Kbszega in Sombotel, do Budimpešte. Zelo malo [V , ,i,v r- - •=’ . , ' ^kiicai' značilno za stareJSo zgodovino vsega slovenskega t Tt)n„ '^»1 pravzanr,,_______A f l 4^ P''3vzaprav gremo od začetka. *lika; socialna struktura višjih slojev upravna organiziranost Kj>, J Sest j p 'hformacijo o prostoru nam daje razde ’ll.At_^nin..^''*i "no, da je ta v rokah cerkvenih I lu UM... daje razdelava lastnine rokah cerkvenih m posvetnih 1 teh sprememb da je ta v rokah cerkveni iz rok v roke, s poznavanjem . . if*.- ^vdije Q konkretni posesti nad določenim območjem. L htti o konkretni posesti nad določenir ( L IImeščanstvo, nižji poljedelski sloji 'i „1_____a_i crt vVOf^-^dili M hizji poijcucis.., in r? ®J®'^®hske strani, več so naredili Madžari. Mesti Lendava imata življenje, podobno drugim pasu, izvršujcrjk *eC fi-inkciT. povezanih fvkhb*- socialna slojevitost, različne Ivodstvene strukture, O manJSih ' ^f^iavljenih naJsiareJSih krajevnih imen (Zelkova P. J*r ,’^fekmurja do I. 1500) kaj dosti podatkov, izjema so * -* -Ji;;«,; einii Že obstaja UOJOSUJVJd......-J- - ''I, .^fektnurja do 1. 1500) kaj dosti podatkov, izjema so ‘•^■jAde '"Dobrovnik. Tudi med nižjimi sloji že obstaja "kosti obdelovane posesti in opravljanje raznih lilVjUede , ,,---------- ■— -------. obdelovane posesti ' p? "Sstejie S^^tle na količino ohranjenih (vojasnim/...... Od 13. st. (močan vpad Mongolov) spopadih, ropanjih, uničevanjih, verskih "*^''"^ki v Prekmurju. Seveda imajo I’*® zijimi, od padca Nagjkanizse orav in 1600 so le-ii neposredni mejaši Slovencev prav tn kar Je ugotovil. mag. ANDREJ HOZJAN, univ, asist. Razstave kulturni koledar MURSKA SOBOTA; V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja je na ogled gostujoča razstava Tekstil v kmečki hiši, ki jo je pripravil Neprajzi Muze um iz Budimpešte, vsak dan od KI, do 12. ure, razen nedelje. Ogledate si Jo lahko do 30, oktobra. LJUTOMER: Razstavo del, ki so nastala na 5. slikarskem ex-temporu, sl lahko ogledale v galeriji Anteja Trstenjaka do konca oktobra, MORAVSKE TOPLICE; V galeriji hotela Ajda si lahko ogledate olja Leopolda Strnada iz Sežane. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin si lahko ogledate razstavo del Adolfa Pena. RADENCI; V galeriji muzeja Radenske je na ogled razstava del likovne kolonije fundacije Rembrandt in Radenske. Razstavljajo Marjan Gumilar, Sandi Červek, Zmago Jeraj, Zdenka Žido in Lojze Logar. Ogledate si jo lahko do 15. novembra vsak dan med 10. in 12. uro ter ob sobotah in nedeljah med 15. in 17, ure. LENDAVA; V gradu je na ogled stalna razstava del dosedanjih mednarodnih kolonij, Obenem si lahko ogledate tudi freske Zoltana Gaborja. Na ogled pa Je tudi stalna razstava Oioris. GORNJA RADGONA: Razstavo kiparskih del, nastalih v likovni koloniji Radgona '93, kjer so kiparili Jože Barši, Mirko Bratuša in Lujo Vodopivec, si lahko ogledate v paviljonu sejmišča med 10. in 12- tei popoldan od 16. do 18. ute. Kino PARK Film PRIVEŽI ME, Težiseqa Pedra Almodovrja, si lahko ogledate 14. oktobra ob 18, in 16. oktobra ob 20, uri. Film RT STRAHU bodo vrteli 14. oktobra ob 20. uri, 15. in 16. oktobra, ob 18, uri ter 17, oktobra ob 18. in 20, uri. Igrajo Robert de Niro, Nick Nolte in Jessica Lang, 19. in 20. oktobra bodo ob 18, in 20. uri vrteli »odšiekano-komedijo za mlade WAYNES W0RLD. 1« stran 12 vestnik. 14. oktobra^ ne zgodi se vsak dan £ Evropa, Ige je to? Poklicno se srečujem z mnogimi podjelji, podjetniki in direktorji. Že pri prvem stiku s podjetjem, ko skušam dobiti direktorja, da bi naredil z njim intervju, mi je takoj vse jasno. Eden od naših evropskih direktorjev mi je nekoč povedal: ‘^Ko zazvoni telefon enkrat, se ponavadi ne zgodi nič, ko zazvoni drugič, mora nekdo dvigniti slušalko, če se to ne zgodi in telefon zvoni kar naprej, potem takoj vem, koliko je ura v tem podjetju.« Misel je razpredal nekako takole: V podjetju, kjer vodilni vedo, kaj hočejo, mora nekdo sedeti ob telefonu, kajti to je njegovo delo, za to je plačan. Ko zazvoni telefon prvič, ga opozori, ko zazvoni drugič, že stegne roko in dvigne slušalko. Oseba, ki bi to morala storiti, je telefonist ali tajnica, ki potem veže naprej. Če je tisti, ki ga Želite dobiti, navzoč, bo ravno tako dvignil slušalko ob prvem alt drugem zvonjenju telefona. Sam bi dodal še naslednje. Tam, kjer po dolgotrajnem zvonjenju končno nekdo dvigne slušalko in se zasliši neprijazen, zdolgočasen glas v stilu: »Kva pa čte?« tam so še zelo daleč od Evrope. Zgled je lahko tudi naslednji. Po dolgotrajnem zvonjenju končno nekdo dvigne slušalko: »A detektorja čte? Ga pa ni! Tajnico, bom vezala, če jo bom dubla. ir Jasno, da tu dih Evrope Se ni prebudit zaposlenih. Isti direktor evropske firme mi je pripovedoval dalje: »Torej že ob prvem stiku prek telefona vem, kakšna je firma, kdo so njeni vodilni in kaj bo z njo. S tem mislim, ali se bo vključila v Evropo ali bo propadla.« So pa tudi druge možnosti. Firmo lahko obiščete osebno. Prvi stik z vratarjem ali portirjem vam tudi zgovorno pove, kam ste prišli. Če ima vratar prekrižane noge na mizi, če reže z nožem Čebulo, masten papir s Špehom pa ima na mizi, če poje »Pasem ovce...« in se ne zmeni za vas, če vas ne sputi v podjetje, zahteva potni list, osebno izkaznico, ali vas kakor koli drugače šikanira, potem tudi veste, da to podjetje ni evropsko. Je pa še ena druga različica. Vratar se drži kot kontraadmiral v svoji mogočni pisani uniformi, z vami ravna, kot da ste navaden »regrat«, vas pomilovalno pusti čakati, končno pa milostno spusti naprej. Tak vratar seveda govori tekoče francosko, nemško, angleško in italijansko, poleg tega še latinsko in malo grško, seveda pa tudi takšno podjetje ne sodi v krog tistih, ki so blizu Evrope. Naslednji stik je tajnica. Ko vstopite v sobo, lahko »štrika« ati plete, kakor vam je ljubše. V tem primeru, jo tudi če se pogovarja po telefonu S prijateljico in se ne zmeni za vas, če bere včerajšnji časopis (današnjega ima še direktor}, če si pili ali lakira nohte, potem zagotovo niste prišli v evropsko podjetje. Pa Še nekaj, če vas na hodniku med recepcijo in tajničino pisarno spremlja vonj po kuhanem fižolu ati »kupusu« (po naše temu pravimo zelje), potem prav gotovo niste vstopili v evropsko podjetje. Kaj pa direktor? Tega vam niti ni treba videti, direktor, ki vse našteto dopušča, čisto zagotovo ne more biti direktor evropskega podjetja, pa Četudi ima magisterij in dva doktorata ter je Član Šestih mednarodnih združenj in asociacij, vključno z Rotary klubom in je poleg tega še član kakšne tajne obveščevalne službe. -------- " „ Vesela pridobitev V sydneyskem živalskem vrtu Taronga so še posebno ponosni na podmladek koal. Ti prikupni medvedki so tudi ljubljenci obiskovalcev, zato jih že od P«"' PreminoLiC i teden prameti. pačuj to p Moj je liki nej pajdaš buv Bela teden se varnosti je vo na cesto pistijla, itrajkali » gor stavili, preti nevarno brbučka, stoupi. I I I Goriv oj Kepe malega navajajo na strašno zavolo ka ga r>& bi v cestnon ' varnoga ždavanjska stike z ljudmi. Devet mesecev star medvedek Yarri ima najraje svojo oskrbnico Kir-sty. liki zivolo kd so policaji pa SB rrj&mi Je nej trbelo bajati* pa ka bi mogo bi lou zdaj » fudati gda n j emi mej ^r. ks Di Tou, ga bi ka ga že saga malo tA ne lifij, gda Malo se je čudno granici ^trajkali k a do č ul o. ka normal no do delali, pa do se strogo držali predpisat. Bela razrno, ka gda ne štrajkajo. te se 1 agvi policaj i tak k le j t na ( dole Po pomali) ton držijo ? ! Ovak je pa že pA rAji čunta lUčena. čunto mo zdaj Čedni 1i > predpisat Certifikati. en čas gladali, pA se okouli togA ka pan ja mk^a gldvou stoupiti» Tak prijti, bar do kak na Ruso5kon» strej lanJa nede Pede ne Tou tel ko magl a JDOg 1 D □vak so pa dejansko čunte bile lučene^ nej dugo ;a tej mi visikimi ž i 0 i jnami na Koc 1j evi Soboti, 'v' tej iibijnaj so zdAj trij iTiesnice, ulici Edna toga, □d tej mesnIc je P-a mesovja, p*A drobovino, plastike) nal^kla ritij dugo toga» pouleg čunte v kon tejner-d sef&1^ velkoj odpadno reči 2a Smeti » . s med bloki, pa so te prebivalci v blpkovskon kompleksi me 1i krvavo mesno predstavo. PA trgo vari anta, po kak park plači. kak je pes vse tou rAzno vlAčo 5 ten j e gda nega se rej^iti mesni adpadkof nindri lega 1 noga odpadkof, pa gda kafilerija ne dela. -W borbi 1 i pou pri k azana ton □d 1 aga1i^ča časi r živalski za zdravo okolje pozdrav, brat Džouži I I Bo papež dovolil? Da se tudi katoliSki zaljubljajo in želijo f vsakomur znano, v uradni cerkvi strogo zan celibat. Taksne dogajajo celo čedalje šteje. Primer ogo alje P’»" mladega občine Bulach v kantonu Ztirich je ip* pritegnil širšo pozorno* nik Reto Haelfinger se'' ne želi več skrivati s k. . jateljico. A kaj ko so po^ Svinje kot gozdarji Britanski gozdarji so v borov gozd, ki ga je poškodoval vihar, spustili 20 brejih svinj. Povprečno 100 kilogramov težke živali naj bi gozdna tla na najcenejši način pripravile za pogozdovanje. Po oceni britanske gozdarske komisije lahko svinje bolje kot stroji tla očistijo, prerahljajo ter odstranijo nadležen mrčes in koreninice. Živali prerijejo tla do 20 centimetrov globoko in pri tem požrejo koreninice praproti. Sipka in rododendrona, ki so za gozdarje le neprijeten plevel. Pri teh požrtijah pa hrkati v zemljo zakopljejo naokoli ležeče borove storžke, to pripomore k pomlajevanju gozda. Britanci si od te metode ne obetajo le ekološke nege gozda, ampak tudi primeren način svinjereje. Živali namreč tako pojedo manj maščobe kot pri množični reji na farmah. zvezde vam kažejo OVEN BIK dvojCka RAK Ona: Čustva ti bodo pokvarila načrte za konec tedna, vendar pa bo, gledano dolgoročno, to prav izjemna »naložba«. Nikar ne dopusti, da se ti vse skupaj izmuzne iz rok. Prijeten večer se bo prelevil v še prijetnejšo noč. On: Postajal boš vse bolj ljubosumen in nič več te ne bo uspelo spraviti na normalna pota. Pazi se, saj se lahko s takšnim ravnanjem r>ekomu prav pošteno zameriš. Uspešna poslovnost te bo stala več, kot pričakuješ... Ona: Ne smeš biti zadovoljna z majhnim uspehom, ampak moraš poskusiti še s čim večjim. Od odgovornega srečanja lahko sicer dosti pričakuješ, a se tvoji načrti vendarle ne bodo pop^noma uresničili. On: Pripravljen si na marsikaj, vendar bodo dogodki prihodnjega tedna docela presegli tvoja pričakovanja. Toda kar brez panike, saj se ti obeta le dobro, še posebej pa bodi pozoren na ljubezenske premike... Ona: Preveč si obljubila, sedaj pa ti zmanjkuje časa in še česa. S koncem tedna bo v tvoje življenje prišel nekdo, ki bo v njem zapolnil dosedanjo praznino, vendar je vprašanje, ali je ta pravi. On: Nekdo te bo z milimi pogledi kaj hitro omehčal in te popeljal na popolnoma druga pota, kot si jih načrtoval. To bo sicer popolnoma zmedlo tvoje ustaljene posle, po drugi strani pa ti bo prinesto noslutene avanture. □na; Zgodilo se bo tisto, za kar si še nedavno od tega goreče zatrjevala, da se tebi ne more zgoditi. Toda še je čas, da poskusiš rešiti, kar se rešiti da. Obetajo se ti denarne težave. On: Čeprav se vsi trudijo, da bi te končno uspeli odtrgati od tvoje blodne misli, boš Še naprej vztrajal pri svoji prvotni odločitvi. Mogote ti bo celo uspelo, toda gorje, če bo šlo vse narobe... LEV DEVICA □na: Tvoji izgovori bodo precej prozorni, saj jim ne txxlo nasedli niti tisti, ki bi jim sicer prav radi verjeli. Raje poskusi vse skupaj na malo drugačen način, še najbolje pa bo. če se zadevi odpoveš. On: Partner bo naredil precejšnjo zmedo v tvojih poslovnih načrtih, in to se ti lahko še zelo maščuje. Nekdo vas bo poskušal prepričati, da je prav on najboljša izbira, vendar se boste prepričali o nasprotnem. Ona: Nič dobrega se ti ne piše! še najbolje bo, da se potuhneš in počakaš kakšno ugodnejše obdobje. Prijatelji te bodo sicer vabili, a se jih boš na vsak način hotela otresti, in to ti bo na koncu tudi uspela. On: Vse prevečkrat si zadajaš skoraj nemogoče naloge, pozneje pa se zaradi tega predajaš melanholiji. V prihodnjem obdobju se raje posveti realnim ciljem in videl boš, da se sreča lahko nasmehne tudi tebi. Ona: Igrala se boš s srečo, vendar ti le-ta ne bo obrnila hrbta. Partner bo nad tvojim novim videzom navdušen in se ti bo na lep način poskusil kar najbolje zahvaliti. Izkoristi priložnost - ne bo ti žal. On: Le kako si zamišljaš svojo prihodnost, ne da bi vsaj poskusil odpreti svoje srce in prijateljici pokazati čustva. Je že res, da je poslovna uspešnost prijetna TEHTNICA stvar, vendar se boš tega kaj hitro naveličal. ŠKORPIJON Ona: Z nepremišljeno potezo si boš nakopala cel kup neprijetnih opravil, podrobneje pa boš spoznata tudi nekoga, ki si ga že dalj Časa zaman poskušala ujeti v svoje mreže. Izkoristi ponujeno priložnost - ne bo ti žali On: Ne boš mogel več dolgo skrivati tega, kar nosiš v svojem srcu, čeprav bo to za nekatere precej veliko presenečenje. Kar pa se tiče poslovne plati tega tedna, je še najbolje, da se izogibaš kakšnih resnih naložb. Telefonske govorilnice za ženske Tri nove telefonske govorilnice v japonskem mestu Fokuoka nosijo napis: »Govorilnica za ženske-sanski prostor«. Japonska telefonska drii^a je vanje name- stila z osveži In ike zraka gozdnimi vonjavami, rože, ogledalce in ploščo v višini oči, ki varuje pred radovednimi pogledi. V prostoru za telefoniranje] je prepovedano kaditi, Ža vse te dodatke je morala družba primakniti za vsako govorilnico dodatnih 1200 dolarjev. Če bodo odzivi uporabnic ugodni, bo družba Število govorilnic povečala. Moškim vstop vanje seveda ni prepovedan, naproSeni pa so, naj strogo upoštevajo pravilo, imajo da gospe prednost. »Javne telefonske govorilnice imajo enako umazano podobo kot javna stranišča,« pravi predstavnik družbe. »Prizadevamo si, da bi se naši uporabniki pri telefoniranju dobro počutili,« je izjavil predstavnik družbe. Po videzu naših javnih telefonskih govorilnic smo podobni Japoncem, STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI J katoliški župniki Zato je župnik napo''^ odstop. Vendar pa faranov tega ne driVOiL bi se skrivoma pci'C'‘-u ; . soče prebivalcev kratko malo podpisaloP za svojega priljubljenem nika. V njej pozivajo p cerkvene oblasti, da župniku poroko ' prej ohranijo v fari. (■ ■ vernikov preseneča vene oblasti. Bulach j ; cer* . JI faranov tega ne velika sorazmerno čina, s katero se jeiitif celo rado oblast ne bi i ,. tembolj, ker so peticu^ ■, šali ljudje vseh sM® j,. r# a i župnik si je s '■'“J,?.' pridobil veliKo^^t cerkev se Khuh Ijenostjo žencev in tv,.- er™, ji obrnili hrbet. JI Obrnili nroei. je pobuda faranov s« tela na hladen ziiriiki vikar Škof razurnev'i''-'5^ ? i cer pokazal i . hladnokrvno izjavi ki bi lahko žup " , edini, vezal. Farani so KI b1 laUKO > .rs.>!5 ’ ri menijo, oLM Nekateri menijo, tel”' v Rimu kljub vsemu premislili, tudi v S , primanjkuje ljudi, k pravljeni postati Samo v kantonu župnij brez župniko’'' SEI Ižakovci 72b telefon: 41 377 Popratfliai”^’ - pralne stro^ - električne bol'® L - električne šiečilf' id ZA VSA dajemo GAP*' 11 Vsak četr*«^ Vestnj!^ Ona: Ali si res želiš pretrgati staro ali pa je to le tvoja trma? Partner M , jjviS prizadet in ti ne bo kar tako odpustil, "f p za danes, premalo misliš na jutri, na pozabljaš. □n: Spoznal boš, da niso skega sveta iz istega testa, kajti srečki popolnoma očarala. Ne smeš se se ti lahko sicer ugodna priložnost sp" strofo. Ona; Srečala boš nekoga, ki si bo k J P'^' deval, da bt tt uspel ustreči. Raje boš podala v kakršno koli avanturo, i* .J tudi sedaj ne pre ravno slabo. ai seoaj ne gre ravno siaoo. . On: Naj ti ne bo žal denarja, kajti obračati na bolje. Vsekakor pa je ^dih r . boš lahko privoščil kakšen konkretnejs* posvetil svojemu konjičku. □na: Kritičen pogled na .5’ '(Vaflji' ■ dosedanj« Dri nekoh"^*'KP'.^’’ odkril tvoje realne možnosti pri ne ko ■ ■' [<’ gre iz glave. Nikar se ne podcenjuj,^ pU’ predvsem tvoja dobre lastnosti, slaM drugič. On: Naj ti ne bo nikar nerodno ki jr ikar nerodno bolje kot v , bi /la nflkO*' napake, saj je to veliko bolje kot trma slabšega konca. Nekdo, ki si ga ponovno vmešal v tvoje ljubezenske ^^lifi- j Ona: Za tvoj načrtovani korak je daj, vendar pravi trenutek ni dokaj nestabilno obdobje, iz katerega^ naključju izvlečeš marsikaj zanimiv^pj 5*^ On: Prihaja ugodno obdobje, “ jg področju, ki te že dolgo mika, / delovna mrzlica. Toda nikar na l*'« -t* ti lahko dober nasvet, Se bolj pa r pri uresničevanju načrtov. 14. oktobra 1993 stran 13 za vsakogar nekaj Energetsko varčna hiša ^lika zgradbe, prostornina in površina zgradbe Kdaj mora roža na toplo? it < f tir Si prvi risbi je prikazana sprememba tran-^isijske toplotne izgube Q glede na različne zgradbe pri enakih temperaturnih in izo-^^ijskih razmerah (zunanja temperatura, no-lemperatura, k-vrednost izolacije), To-Potna izguba Q se spreminja sorazmerno z zu- nanjo površino zgradbe (plašč zgradbe), pri čemer se majhna odstopanja pojavijo zaradi različnih tlorisov; toplotne izgube pri nižjih objektih so manjše. Vsa telesa na risbi, torej zgradbe takih obltk, imajo v tej primerjavi seveda enako prostornino V. ii eJ Ul 5 PKOSTOENlhiA, )W TlDI^LS SPREMINJATA Telovadba z enokilo- !» » «1 ill J L >frt 'TOtPVo s M P=ts% P-mS: gramskimi utežmi Se kako koristi, če hočemo odpraviti nekatere pomanjkljivosti na puiiiaiijrLijivvdLl JJčl [postavi, obenem pa se med vadbo tudi primemo razgi- tl f ? f i iT t? V siH Jiii 5 f it. Iti prostornini zgradbe delež ts |r. primerjavi s prostornino (velja (^[ji^paktne oblike) vedno manjši, je manjša ^J^ansmisijska toplotna izguba Q. Tako je PobvoJl na primer pri 16-kratni povečavi volumenske enote (V=1, P= 100%) delež površine zgradbe le še 31%, to pomeni, da so toplotne izgube na volumensko enoto zmanjšane na 31%, bamo. Pred vajami se dobro ogrejemo, ko jih končamo, pa se počasi ohladimo, saj za telo ni priporočljivo, da se v trenutku umiri. Da bo bolj V dCOVt % zabavno, vadimo dvoje, tako se spodbu- N ^5^0^ 8y\/ I 4CxCv) p se močno zmanjšajo ohlajevalne po-zgradbe, če več gradbenih enot sesta-' '* večjo celoto. T t 'j E > Jt «1 ^ESTavlJAMJE E ■F, t (t ffoiei. 1 / ■ Ob predpostavki, da vzdržujemo v vseh enotah enako temperaturo ima najugodnejša lega enote le Se 22% toplotnih izgub v primeijavi s samostojno stoječo enoto, ki ima 100%. GMbFSEHlM ENOT vvs3we kiSe o vivlwe. klic iBiijih poglavjih smo lahko v kratkem Orisu videli, kako pomembni so za : objekta in za postavitev le-tega terenski in geometrijski dejavniki, Glasbene 1 lestvice S.j ni: e-lc,Tnt< cjiodn|A v naslednjem poglavju pa boste lahko prebrali, kaj pomeni toplotna izolacija zidov. ,fSe nadaljuje) ■ STOJAN HABJANIČ, dipl. inž. gr. jamo in kontrbliramo, ob dobri razpoloženjski glasbi. Za večjo gibčnost: Pokleknemo, ročki položimo na ramena in se v pasu nagibamo na levo in na desno. Hrbet in glava morata biti vzravnana. Ponovimo tridesetkrat na vsako stran. Za boke in stegna: Z ročkama na ramenih počasi počepamo in spet vstajamo. Noge naj bodo rahlo razširjene, Ponovimo desetkrat. Za vitke noge: Ležemo na bok in se s komolcem opremo na tla. Drugo roko z utežjo položimo na stegno in potem nogo tridesetkrat dvignemo in počasi spustimo. Prav tolikokrat ponovimo vajo na drugem boku. I Za trebuh: Ležemo na i hrbet, skrčimo noge v kole- 1 I nih, roke z ročkama položimo na prsi in počasi dvi- I gamo in spuščamo glavo in j ramena. Pri vsakem dvigu I globoko izdihnemo. Pono- i vimo tridesetkrat, I SEDEM SKLADB NA MURSKEM VALU , .'TRAIN- Soul Asylum " OF DREAMS - Billy Joel ' GROUND - UB 40 ? Lnv""' MORNING - The Pogucs ' GLod, a THIS - Bad Boys Blue \Vkix J-' * Vjn Morrison & John Lee Hoker 5, **Hat ] I*?": I CAME KNOCKING - John Melicncamp '■ - [nncr Circlc OP MV UITiBT- Melon ^*STv, ’ Op my HEART- sring ‘iLAjVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH j' j It-EFI ■ Fcp dmgn SPAT - Johnny’s band 4 nad&lropje 7 ^11 in *. ' Švajger ' ~5 makroji, A, Niven, ukuleln, ItM^koVk Vk^KuhlaUa '* ' Irokezi, Sahalin. rolo, Ob, vlak, stran 14 vestnik, 14. oktobra 19^ podlistki Iz župnijskih kronik: Črensovci (47) Mogočna cerkev sv. Križa Toko kol mnogi drogi kraji, so prvotno (udi Črenšovci, Žižki, Trnje, Gornja, Srednja in Dolnja Bistrka, ki sestavljajo sedanjo župnijo ... Križa, spadali v prožupnijo Turnišče. Po ustanovitvi fare v Beltincih, so tri Bistrice spadale v letih 1760-1807 v beltinsko župnijo, poznqe pa so se priključile novoHStanovtjeni črenšovski, njej pa sta pripadla tudi kraja Žižki in Trnje. SV. Ustanovitev župnije Ustanovna listina za župnijo sv. Križa je bila izdana 21. maja 1807. Prvi župnik je postal Peter Borkovič, rojen v VuČji Gomili, V kraju je deloval do svoje smrti 1830. leta. Za časa njegovega župnikovanja so v Črenšovcih zgradili župnišče. Leta 1811, torej kmalu po ustanovitvi župnije, je bilo v omenjenih krajib 2.368 katoličanov. Število je nenehno naraščalo in leta 1830 je bilo 2.713 duš. Še več katoličanov pa je bilo v času, ko so začeli zidati cerkev, in sicer kar 4.357. Leta 1937 je imela župnija 4,912 katoliških vernikov, zdaj, proti koncu leta 1993. pa jih je 4.300. čeprav zdaj zakonci nimajo več toliko otrok kot nekoč in četudi se je veliko ljudi izselilo, je tudi zdaj v črenšovcih, ki veljajo za kra- jevno srediSČe, še vedno veliko gospodinjstev. Sicer pa je bilo območje župnije naseljeno že v 13. stoletju. Najstarejši so seveda Črenšovci, ki jih listina iz leta 1379 so omenja kot Chremsoutch. Tudi ime Bistrica se omenja že zelo zgodaj. Prvotno naj bi bile vse tri današnje Bistrice en kraj. Mlajša kraja sta Trnje in Žižki, saj ju kumenti ne omenjajo pred letom 1.500. Logično je, da je bil v ČrenŠov-eth sakralni objekt že mnogo prej, preden so zgradili sedanjo cerkev. Prvotna kapela sv. Križa je bila lesena in zgradili naj bi jo v 14. stoletju. Uporabljali so jo skoraj 300 let. V vizitacijskem zapisniku iz leta 1669 piše, da je bila lesena, iz lesa je bil tudi nadstrešni stolpič, pokrita pa je bila z lesenimi škod- Spomini na organizacijsko delo v Prekmurju Problematika države SHS Zakaj 50 se Slovenci vključili v državo SHS? Dr. Anton Korošec je utemeljil vključitev Slovencev v Jugoslavijo (prvotno so jo imenovali Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, pozneje Kraljevstvo Srbov. Hrvatov in Slovencev) zlasti s tem, da je grozila še večja italijanska okupacija slovenskih krajev. Avstrija je bita premagana, Slovenija kot njen izločen del bi imela osamljena zelo malo možnosti za uspeh na mirovni konferenci. Nasprotno pa so bili Srbi kot uspešni zavezniki Francozov in drugih članov Antante v Parizu zelo upoštevani. Zato je bila povezanost Slovencev s Srbi takrat koristna, čeprav je imela tudi svoje slabe strani. Untorizeni ali federacija? Kraljevstvo SHS je bilo po ustavi, sprejeti na dan sv, Vida (28. junija) 1921, unitaristično. Državno ozemlje je bilo razdeljeno na oblasti: Slovenija na Ljubljansko in Mariborsko oblast, oblasti na okraje - Prekmurje je obsegalo lami. Imela je le en oltar. Okrog nje je bilo pokopališče. Leta 1691 pa so bogoslužni prostor (prezbiterij) pozidali v višino okrog 2 metrov. V to kapelo je prihajal maševat (ob mladih nedeljah in na praznik najdenja in povišanja sv. Križa) tumiški župnik. Leta 1698 so v Črenšovcih sezidali cerkvico, v kateri je bilo prostora za 250 ljudi. Leta 1778 je imela 4 oltarje; dva oltarja sv. Križa (novejši je stal sredi cerkve), oltar sv, Rorijana, Četrti pa je bil oltar v Čast trpečemu Zveličarju. Pred letom 1811 so postavili Se stranski oltar v čast sv. Antonu. Cerkev je bila seveda pretesna in ni več ustrezala potrebam novonastale župnije, ki je imela ob ustanovitvi 2.326 prebivalcev. Bila je tudi v slabem stanju: stolp in zakristija sta bila razrušena, zato so pred cerkvijo postavili ločen zvonik in vanj nainestib dva zvonova, težka 500 oziroma 147 kilogramov. Sicer pa je cerkev imela kor, ki je bil zidan, in krstilnik. Vladimir Škerlak I Boji med hrvatskimi kmetijci in ! srbskimi radikali (NRS = narodna I radikalna stranka) so se tako zao- ; st rili, da je prišlo do uporabe strel- j nega orožja v beograjski skupščini. Ko sva se z Vilkom Novakom peljala po maturitetnem banketu 21. junija 1928 iz Ljubljane v Soboto, sva brala v časopisu, da je Črnogorec Puniša Račič ustrelil več hrvat- ; skih poslancev, Stjepana Radiča pa težko ranil. Zaradi teh poškodb je < Stjepan Radič umrl. , Nastalo je vprašanje, ali naj |l ‘ so »plemena« tega naroda, jezik te države je »jugoslovenski«, slovenS- fina te »dij^ekat«. osane država SHS v dotedanjem Stališče slovenskih študentov do obsegu, ali naj se Hrvatska in z njo Slovenija od Srbije odcepita, ali naj se torej država »amputira*. To gi- diktature Predsednik vlade je postal gene- ral Petar Živkovič, ustanovljena je banje za delitev državnega ozemlja bHa nova stranka JRKD (Jugoslo so zato imenovali »amputaštvo«. SeslojannarslLa diktatura Po posvetovanju s politiki se je venska radikalna kmečka demokracija), pozneje preimenovana v JNS (Jugoslovenska nacionalna kralj Aleksander Karadjordjevič stranka). Njen sestavni del so bili ■................................ slovenski liberalci. odločil za državni udar; 6. januarja 1929 je objavil, da je »vidovdanska« ustava odpravljena, v državi V opoziciji nasproti integralnemu jugoslovanstvu so bile med pa uvedena vojaka diktatura. slovenskimi študentskimi organiza-Dejstvo, da je kralj odpravil cijami od vsega začetka katoliške ustavo in ohranil enotno državo, je (Zaija, Danica in Borba), med li- I Prekinursld dijaki v LjDMjani leta 1927 - od leve v navpičnih vrstah: - Miško Kranjec, Matija Rous, Stefan Cuk, Stefan Glavač - Franjo Horvat, Karel Jakob, Vilko Novak, Vladimir Skerlak - Bdžtfca Lutar, Liza Berger, Andrej Rom, neznanec - Helena Vukan (Iška), Deziderij Verteš, Malija Maučec, Barbarič (imena ni), Feri Novak berainimi društvi pa je bilo Jugoslovansko napredno akademsko društvo »Jadran« od začetka do konca vdano režimu, v jugoslovan- ItUllbfl rUAltV T VTUia- 1 skem akademskem druStvu »Tri- glav« pa je že teta 1926 propagiral samostojno slovensko politiko Jože Tajnik, leta 1930*) pa je na predlog zaijana Marijana Breclja sklenil Gradnja nove cerkve »s pripravami na gradnjo nove cerkve so začeli že za časa župnika Matije Borovnjaka, rojenega v Mlajtincih, ki je bil Župnik v Črenšovcih v letih 1830-1857, ko je nenadoma umrl. Tedaj (1857) je bilo vse nared za zidave nove cerkve, ki bi bila dovolj prostorna. Novo cerkev so sezidali na jugozahodni strani stare cerkve. Denar je v glavnem prispevala država. Zemljišče in material je dalo beltinsko veleposestvo. Farani pa so morali zastonj opraviti vsa dela. Opeko so večinoma naredili sami, in sicer vsaka vas določeno količino. Sledovi izkopavanja zemlje za opeko so v nekaterih vaseh vidni še danes. Drva za žganje opeke je dala beltinska grofica. Večji del gradnje je vodil župnijski upravitelj Vende-lin RatkoviC, rojen v Lendavi, ki je upravljal črenSovsko Župnijo od leta 1857 do leta 1859. Gradnja cerkve je bila v glavnem končana pod vodstvom župnika Jaboba Sa-barja, doma iz Hrvatskega Židana, ki je umrl v Črenšovcih 1863. leta. 1-eta 1860 jo je posvetil sombotel-ski škof Ferenc Szency. Cerkev je Črenšovski župniki Nekatere sem že omenil. Prvi je bil Peter Borkovič. Potem je prišel Matija Borovnjak, za njim pa je vodenje župnije prevzel Jakob Sabat. Marko Kovačič se je narodil v Harasztifalu na Madžarskem. Za župnika v Črenšovce je prišel 1864. leta in deloval do 1877. leta. Bolti-žar VugrinČič se je rodil pri Sv. c bila grajena v neoromanskem slogu. Po posvetitvi nove cerkve so staro podrli in iz njenega materiala sezidali Šolsko poslopje. Prvotno se je zahodna stran cerkve (glavni vhod) končala z ogromnim pročeljem, podaljšanim neposredno v stolp oziroma zvonik, visok 45 metrov. Opazovalec je imel občutek, da pred to steno nekaj manjka. To so popravili 1957. leta, ko so dozidali veliko vhodno lopo na štirih stebrih s tremi velikimi loki. Načrt zanjo je naredil arhitekt J. Valentinčič. Stebri so poslikani s podobami štirih evangelistov v tehniki sgraffito. Naslikal jih je profesor Izidor Mole,« je ob 170-letnici župnije zapisal sedanji črenšovski župnik Franc Tement. Črenšovska cerkev je velika in zato prostrana. Cerkvena ladja je 1 znotraj dolga 37,30 metra, široka je 16,80 metra in visoka 16 metrov. Za prezbiterijem je zakristija, nad katero so 1961. leta urediti veroučno učilnico, na severni strani zakristije pa so naredili prizidek, da so lahko speljali stopnice do učilnic. Glavni oltar črenšovske cerkve je fMJsvečen sv. Križu. Sredi zelo velikega oltarnega nastavka je sv. Križ, ob njem Marija, apostol Janez in Marija Magdalena... Vseh podob na tem oltarju je kat 33! Ta oltar so postavili 1907. leta, prej pa je bil na njegovem mestu manj Si oltar, ki so ga prenesli iz stare cerkve. Precej zaslug za postavitev tega novega oltarja ima takratni črenšovski kaplan Jožef KlekI. Sedanji Marijin oltar pa sloji na mestu nekdanjega oltarja v čast trpečemu Zveličarju. Postavili so ga 1896. leta. Slika na oltarju predstavlja Marijo z detetom Jezusom in je obdana s 15 skrivnostmi rožnega venca. Ob Mariji sta sv. Šte- ta n in sv. Emerik. Namesto nekda- Triglav sporazum s katoliškimi I njega oltarja v čast sv. Florjanu pa druStvi o enotnem nastopanju zlati pri volitvah v reprezentančno organizacijo ZSAU (Zveza slušateljev Aleksandrove univerze - Aleksandrova se je imenovala zato, ker ji je grozila ukinitev, s kraljevim imenom so jo hoteli zavarovati. V študijskem letu 193(V31 je ^-stal predsednik zarjan Marijan Brecelj, v letu 1931/32 pa triglavan Jože Wi[fan. V tem študijskem-letu so se vpisali v »Triglav« prekmurski študenti.**) Svetovna gospodatska kriza Splošno o svetovni gospodarski krizi in njenih posledicah Svetovna gospodarska kriza se je začela s padcem tečajev na newyor-Ški borzi 24. oktobra 1929. Posledice so najprej občutile industrijske države, v Evropi zlasti Nemčija; povpraševanje 'po blagu se je zelo zmanjšalo, zato so tovarne odpuščate delavce, na splošno je bila je oltar sv. Jožefa, ki ga je 1900. leta kupil črenšovski čevljarski ceh. Ob straneh oltaija sta kipa Marijinih staršev: sv. Joakima in sv. Ane. Sedanji oltar Srca Jezusovega so blagoslovili 1904. leta. Nadomestil je nedanji oltar sv. Antona. Na njem pa so kipi svetih: Antona, Rorjana, Elizabete in Terezije. V cerkvi sv, Križa v Črenšovcih je Še več umetniških kipovl Kip sv. Alojzija so 1904. leta kupili fantje, kip sv. Frančiška so 1912. leta prispevali tako imenovani tret je redniki; lepa sta tudi kipa sv. Terezije z detetom Jezusom in kip Angela varuha. V steni je oltar lurške Matere božje. Od 1979. leta pa imajo v črenšovski cerkvi nov daritveni oltar, obrnjem proti ljudstvu. Po načrtih arhitekta profesorja Janeza Valentinčiča ga je izdelal kamnosek Josip Horvat iz Male Subotice. Podobe križevega pota so brezposelnost ogromna tako vijo na južni strani je veroučna niča, ki rabi tudi za kor; na scveflU strani cerkve pa je manjše siarovs-nje, predvideno za duhovnika- B’" striška cerkev, ki je posvečena s''-Antonu Padovanskemu, ima zvonova, težka 463 oziroma 1« kilogramov. i A AL 'g< LP: 1 Crenšuvska cerkev je posvečena sv. Križ«. Ne le od zunaj, ampak tudi ud znotraj je lepo ohnovtjena in prispeva k duhovni poglobitvi. Fotografija: š, Gjurica. Jurju v Medžimurju, črenšovski župnik pa je bil od 1878. do 1914. leta, ko se je upokojil Zelo se je trudil za lepoto cerkve in v njegovem času so postavili nekaj omenjenih stranskih oltarjev, V letih 1914-1933 je bil črenšovski župnik Jožef Čačič, rojen v Harasztifalu na Madžarskem. Mnogi starejši verniki se ga Se spominjajo. Po zunanjem nastopu je bil strog dušni pastir, po srcu pa je bil dober. Matija Zadravec iz Središča ob Dravi je bil župnik v Črenšovcih od 1933. do 1941. leta, ko so ga Madžari, ker je bil zaveden Slovenec, premestili na nemško Župnijo v Felso-eroenoek pri Monoštru. Za časa službovanje je dal zamenjati streho na cerkvenem stolpu in leseno ogrodje, popravil je župnišče in uredil gospodarsko poslopje. Ta duhovnik je dočakal (v Škofijskem domu za upokojene duhovnike) nenavadno visoko starost - umrl je, ko mu je bilo 100 let. Ferdinand Herman, rojen v Bratoncih, pa je v Črenšovcih župnikova! od 1941. do konca 1966. leta. Med njegova naj večja dela v cerkvi kot stavbi spada prenovitev notranjščine in oltarjev. On je dal tudi postaviti že omenjeno lopo pred vhodom v cerkev in veroučno učilnico. Franc Tement, ki je nasledil Hermana, je okraja Murska Sobota in Dolnja Lendava. Proti unitarizmu so se upirali zlasti Hrvati, organizirani v HRSS (Hrvatski republikanski seljački stranki), pozneje preimenovani v HSS (republikanski program so opustili) pod vodstvom predsednika Stjepana Radiča. Atentat v skupščini in njene posledice bilo za Slovence koristno, kajti če bi bili ostali brez varstva jugoslovanske vojskof bi si Slovenijo gotovo razdelili sosedje. Toda kralj je napravil napako, ker je Sel z združevanjem v skrajnost, ki je pomenila v bistvu velikosrbsko diktaturo v ZDA kot v Nemčiji in Angliji. Končno je prevladalo prepričanje, da sta za Nemčijo možni samo dve rešitvi; komunizem ali nacionalni socializem. v črenšovski cerkvi postavili 1904. teta. Napisi pod njimi so v prekmurskem narečju. V visokem zvoniku imajo zdaj 4 zvonove, kot so v smislu skrajnih ciljev dotedanje Narodne radikalne stranke; objavil je, da obstoji en sam jugoslovanski narod; Slovenci, Hrvatje in Srbi pa *) 1930, ne 1931! **) Slavko Kremenšek me Šteje med ttiglavane Že v letu 1930 (v knjigi Slovensko študentovsko gibanje) - to je napaka. Po letu 1972 je ostalo brez pn-metnega bogoslužnega prostota še Trnje. Potem pa so tudi la*® zavihali rokave. Zakonca ViaSet sta ponudila zemljišče ob Graditi so začeli 1975, leta- O®" čili so se za cerkvico 8 krat 5 n*" Irov. Blagoslovitev dograjenega®^ kralnega objekta v čast sv. Jaa^ Krstniku je bila 25. julija -leta. Cerkvico in 120-kilogranisP zvon je blagoslovil matibori** stolni prošt Jože Smej. Tako bistriško cerkev kot za trnjsko b*. pelo je načrte izdelal višji gradM® tehnik Jože Požauko iz Marihori le ]0: za I Prenova župnijske cerkve Župnija sv. Križa ČrenJn™ danes veliko cerkev v Črensc*' in podružnično cerkev na Bistrici. Kapele pa so v Tmjtir 9 Srednji Bistrici (dve), potem * Dolnji Bistrici in v Žižkih Na a veliko veri*” močju župnije je veliko ve b; ith nKtinVll]. 7 znamenj, ki so jih obnovili. ■-pa skrbijo tudi za nenehno Ijanje župnijske cerkve v Črensi^ cih. Na zvoniku so opravili W poseg 1985. leta, kajti silovit ni*.'' je premaknil križ in jabolko- SieP je popravil s sodelavci Stanko vak iz Maribora. Dve leti P^j:, so na novo prekrili tudi , same cerkve. 1988. leta je 79®' urar iz Beltince Ivan Marič s močjo drugih mojstrov o6*j9', stolpno uro, izdelano sicer 1^, leta v Budimpešti. Uro, ki P? (meri) čas na vseh Štirih stolpa, je blagoslovil pomož*’* * j, Joie Smej. Leta 1989 sta e Črenšovcih dva pomembna * —J« mi: ijanje župnijske cerkve v urar iz Beltince Ivan obnjv- Me .i :!■ v viciuuiMii u'- 1— , godka: misijon in nova ma jon sta vodila škofijska du Martin Panič od Sv. Pet^ |^^ timi gorami in Janez Nan _____L y-o,.=;„*ilnžnostis9l‘ Ji 1 l I I J ) r 1 U'' r J I i novega. Ob tej priJoino^b ' ■ - ■ in v nrl 'od posebno brošurico uiujviiw5. --povabili k duhovni obnovi- T 4.300 katoličanov jih je misijonsko spoved 2.500, o**^ pa je bilo v tistih dneh d-,,, Novo mašo pa je v tistem julija) daroval (van Kranjec i^' kov. Naslednja nova ic drugo leto - 15. julija krat jo je daroval novomašm*^ j fan Krampač z Gornje j V obredu je sodeloval tudi ptjp I orkester iz Ljubečne pri I V letu 199] so dali verniki^(^^v I ske župnije obnoviti in rM®9 I 12 n a 20 registrov) orgle Te I sicer izdelane 1880. leta v def^ Mihaela Krainca. Kralji<^ J mentov je blagoslovil DVaDlll K uuuvni' 300 katoličanov jih 1® ’ of* nicniQv jc --- . , ------------------------------ Kramberger. V letu 1993' ’ on Ptojii. Najprej je bil lupnijiki barvo prepleskali ž vs? ?? sin* ■ upravitelj, od I5 septembra 1971 cerkve. Obnoviti so dah 1 - sF '.......... nih slik mesecev akadenis^^^fjjt karja Karla Jakoba. V .. . .- Cr^nČlC > doma iz Podbreija, župnija Sv, Vid na je redni fupaik. )*ied kratkim pa mu ie fkuBja podelila naslov vikarja. Ves Čas ima ob sebi duhovnega pomočnika oziroma kaplana. Tačas je to Ivan Krajnc, doma pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah. V Črenšovcih pa je od 1910. do tona Martina Slomška ,, 1947. leta deloval tudi upokojeni gaslo; »Sveta vera bodi duhovnik Jožef KlekI starejši, rojen na Krajni. V Črenšovcih je vse do madžarske okupacije 1941. leta izdajal Marijin list. Ustanovil je tudi IH. red sv. Frančiška, v katerega se je na začetku vključilo 200 članov, po desetih letih pa je ta laična skupina, ki je bila zavezana samo k spoštovanju 3, redovniškega pravila, drugače pa so bili Člani svoje družine in delali v svojem poklicu. Štela 600 članov. KlekI je vodit tretjerednike predvsem z govori. Poslušat so ga prihajali tudi od drugod. KlekI je zaslužen za osvoboditev Prekmurja in priključitev Prekmurja mariborski škofiji sicer Sele 1964. leta. Umrl je 1948. leta. . Sad ljubezni Na pobudo in z vsestransko zavzetostjo izseljenke Gizele Hozjan iz Gornje Bistrice, ki je živela v Združenih državah Amerike, so jih imeli nekoč. Pred prvo sve- na Gornji Bistrici pričeli 1970. leta tovno vojno so namreč vojaki tri graditi cerkev, saj je bila ta vas sneli in jih pretopili v topovske ‘ ‘ cevi. Tako je ostal le 420-kilogramski. Temu so se pridružili novi nadomestni zvonovi, ki so jih blagoslovili 1924. leta. Največji zvon, ki ima glas C, tehta kar 2.000 kilogramov, ostala dva iz omenjenega leta pa 830 in 380 kilogramov. Zdaj so brez sakralnega objekta. Dela so napredovala dokaj hitro in kmalu je bila cerkev, ki meri 20 krat 12 je domačin Tibor Franči« 9 ■ Marf?' at f evangeliste olrtuk in Janeza. Martin Cir?'X A"- naslikal sveta brata L"--toda ter svetniškega kaaaiu^'^ •rtina Slomška cona Pa še nekaj statistik® Še živeči ske župnije; Martin * ela), Ignac Kreslin - (Kobilje). (Maribor), Ka« jjiijl ^ov, Jurij ob Pesnico^~cri^'J 1 Ignac Magdič dolini). Janez Nerad ___—Tviiii J-* -. a >..i Franc Halas din (Sv. Jurij ob Grobelnem), IjriJP' ^1-nja r ' — " ' ■ ' A_»l UUVIiroil'/v ' - » nja Radgona), :[|. lovec), Ignac Kust^ ' Tone Ciglar (Ljublf " Jože Horvat (Sred* Stetin Krampač Župoii^ sv. i*,i‘**l' tačas enega bogos l pjSb^if semeniščnika. Po no poslanstvo svojtb Čurič, Gracija cjij’**.«**' .r*. Tr .-r r ^ir na sier, od katerih Gonza, Faustin® Gonza, Konstanii"’,|as, if (Nadsljevan/e | zvonovi seveda elektrifrciranL t t 1 t t tl it I li I t t h It «i k Vt ft 5 »•i sira Ifko, Žalik. Angelika 4* jp ela Žerdin. V ČreuSt bilo lani 50 krsto''. ' sep L pogrebov. Do kv .. puo 1993 je b.1ok^še !9> rj bilo*Ji-,aj9f metrov, urejena. Blagoslovitev je 6. avgusta 1972. leta opravil škof pogrebov pa vost: letos je rok. Torej gredo oltar kot iiUbiI*. . .j jtfjan Maksimilijan Držečnik. Od takrat je na Gornji Bistrici podružnična cerkev, v kateri je ob nedeljah in praznikih po ena maša. Nad cerk- S * k ž ,|j /a' It-' Wk, 14, oktobra 1993 stran 15 I kronika mZza o pomurskem gasilstvu Pomanjkanje denaija varnosti je bil v Murski Soboti pi^ovor _^atoih vprašanjih gasilstva v Pommju. Udeležil se ga je tudi r^ednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory. Govor je bil hfk " ” otganiziranosti, polprofesionalizaciji, opremljenosti J^riranju gasilskih društev. Teh je v Pomuiju 240; od tega v soboški občini, 42 v Ijutomeiskl, 3S v lendavski in 31 občini. Velika večina teh postovoljnih društev deluje ^'‘"P^ostih, medtem ko industrijska gasilska društva povsem zaživela. Igema je poklicno GD v lendavski Nafti, R usposobJieno za večje posege, zlasti ob morebitnem razlitju snovi v okolje. Obstaja pa tudi nekaj specialnih enot, Moravske Tmilice, zaradi bližine vrelčnega ob mejnih prehodih. Čedalje pomembnejši pa sta tudi iitte ■* Murski Soboti in Gontji Radgoni, ki sla imeli hi vei^e akcije ob utopitvah, dogovagajo pa se, da bi ustanovili klub pomurskih pota^jačev. zaradi bližine vrelčnega Čedalje pomembnejši pa sta tudi na okrogli mizi je da v Pomurju ne mo-oib povsem zadovoljni ,^™atnim stanjem požarne Gospodarska kriza. & .^i'J in V preoblikovanje po- njihovi stečaji so “‘Mogočem vplivali na po- manjkljivo vzdrževanje gasil-sko-tehničnih sredstev. To velja v prvi vrsti za Številna zasebna podjetja, ki ne upoštevajo niti osnovnih predpisov o požarnem varstvu. Poleg tega pa v pokrajini ob Muri pogrešajo urejeno odlagališče nevarnih odpadkov. Kot smo zvedeli, je Število požarov iz leta v leto skoraj enako, in sicer od 30 do 50, toda skrb vzbuja podatek o vse večji gmotni škodi na stanovanjskih in gospodarskih poslopjih. Pomurski gasilci se lahko pohvalijo 2 dokaj dobro opremljenostjo, vendar je zaradi pomanjkanja denaija čedalje bolj izrazit problem vzdrževanje drage ooreme. Prav financiranje pa je po mnenju občinskih poveljnikov gasilskih zvez, ki so sicer medsebojno dobro povezani z radijskimi zvezami, kar omogoča hitro posredovanje ob raznih naravnih in drugih nesrečah, rakava rana. Zato so že opazne težave pri izobraževanju in kadrovanju gasilskih častnikov, ki naj bi ta human poklic Kaže, da je 6-odstotni delež od tehniških premij za zdaj premajhen, zato razmišljajo, da bi nekaj denarja morebiti dobili ob registraciji vozil. V razpravi so poudarili zelo pozitiven odnos zavarovalnice Triglav do financiranja gasilstva. Zlasti veliko pa pričakujejo od novega zakona o gasilstvu, ki je v pripravi. Ne glede na predvideno reorganizacijo državne uprave in nastajanje novih občin in okrajev pa so prepričani, da se bo prostovoljno gasilstvo, ki ima ravno v Pomurju bogato tradicijo, ohranilo tudi v prihodnje. Odločno pa odklanjajo koncesije, ker ne marajo, da bi jim z uvedbo novih lokalnih skupnosti narekovali obseg njihovega dela. Od ministrstev za obrambo in finance pa zahtevajo, da upoštevajo dejanske možnosti pri razdelitvi denarja za njihovo dejavnost. Posebno zato, ker se precejšen del nalog civilne zaščite, ki je sestavni del sistema zaščite in varovanja, prenaša na gasilsko organizacijo. opravljali polprofesionalno. MILAN JERŠE I 'I ■ Oktober - mesec Zgodilo se je požarne varnosti ^''šl oktober je v znaineiyu Šlevihiih aktivnosti pomur- Pretiravali bi, ko bi trdili, da policisti in dragi pooblaščeni organi odkrijejo prav vse prekrške in druga protipravna dejanja, Tudi je neprimerna trditev, da je bilo v teh dneh, ko so policisti stavkali, manj prometnih prekrškov in manj vlomov, tatvin... Namreč s lem, da je bilo v preteklem tednu manj zapisanih z Djinii ždijo prikazati pripravljenost gasilske orga- dogodkov, o ta*«* »« s^er ua^ratirac^komum- v vseh Mrih pomunidh občinah, na pogovoru kacijskem ce^ Uprave za notrw> zadeve Murska Sobota, še m vprašanjih pomur^ega gasilstva pa so predstavUi »»a J'*« “i h''® P« d« P^ej slej pnde polprotesionalizacijo, opremljenost, financiranje “a"* huT^.Posegov ub raznih požarih in reševanje ob naravnih In , nesrečah. Podntimeje pa so spregovorili tudi o delu PoglCjniO^ KRJ SO (IClRU (lolgl prStl! ^**«a*''^aeij, njihovih težavah In uspehih. Ob lej priložno- ............. .. tudi za tiskanje »umikov« za osnovnošolce z opo-gesli, organizirali so strokovna predavanja o uporabi. organizirali in DtkGAnin Tom, ' taktične vaje ter pregledali izvire in zaloge pO' Najpogostejši so vlomi. Tako je doslej neodkrit storilec v noči s 3. na 4. oktober vlomil v počitniško hišico Stanka V. na Ni ' ---------------.. ■ -v Melanjskem Vrhu, Objekt je preiskal, vendar jeoCitno, da v njem ' h j^sen|u zeme||skega p)»""> prevedli so j bilo predmetov, ki bi ga zanimali, zato ni ničesar odtujil. To pa ribrai.-lli valA 4« nivolpilnli izvire m zaloue no- . .. . ne pomeni, da policisti storilca ne bodo skušali izslediti, kajti 'ivj IGD Nafta Len-^6« intervencijo ob I* .,...,,''Sterne z gorivom, ki Ptef^^cevala zavarovanje, gašenje in sana. ”3. GD Ljutomer pa je Murski Soboti, Gornji Radgoni in Lendavi. Konec meseca pa bo v Gornji Radgoni medobčinska vaja. 23. oktobra ob domnevati je mogoče, da je bil kje drugje uspešnejši. V noči s 4. na 5. oktober sta bila na območju Pomurja najmanj dva vloma. V omenjenem Času je bilo vlomljeno skozi okno v gostinski lokal v Panonski ulici v Beltincih. Glede na to, da se je storilec le izdatno okrepčal s hrano in pijačo in sunil 20 Škatlic ¥. - b - 14. uri pa bo z gasilci okraja cigaret, je lastnica lokala Anica D. oškodovana le za 3.000 Zenavci v Minihof Libau tolarjev. .... Dvakrat večja pa je škoda v Potrošnikovi okrepčevalnic na Tišini, torej za 6.000 tolarjev. Nepridiprav je razbil steklo na oknu, potem pa iz registrske blagajne vzel tisočaka; izmed množice različnih pijač si je vzel za popotnico steklenico uvoženega viskija. V sredo, 6. oktobra, ob 21,50 je voznik osebnega avta Rudolf Vezjak iz Ljutomera v Radomelju prehiteval tovorni avtomobil, nakar je ostro zavil nazaj na svojo desno stran vozišča, odkoder je vozilo zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na bankino in nazadnje Se v jarek. Voznik je padel iz prevračajočega se vozila in hudo poškodovan obležal na sredini cestišča. Zdravijo ga v soboški bolnišnici. V mariborski bolnišnici je v petek umrl 17-letni Erik Križanič s StaveSinskega Vrha. Klonil je zaradi poškodb, ki jih je dobil 24, septembra, ko se je s kolesom z motorjem peljal po cesti pri Stanetincih in ob prehitevanju trčil v kolo z motorjem, s katerim se je peljal 16-letni Srečko K, Oba naj bi vozila brez prižganih .Ji.':22S<3 Judi, čeprav je bilo temno. Nii (^^EPREČITI KOT GASITI - To načelo je v gasilskih Dušan Kmetec iz Borove vasi v lenarški občini se je v petek, 9. zakoreninj«io, vendar so kljub temu nujne vaje in oktobra, peljal z osebnim avtom od Jurovskega Dola proti Lek? katerih pokažejo svojo usposobljenost. Posnetek j,ar,u. Na jurovski cesti pri domačiji številka 18 je najprej zapeljal ^»[^•‘biega medpokrajinskega tekmovanja gasilskih dru- j,a dvorišče hiše, od tam pa še naprej in trčil v drevesni panj, pred ’ii u ^®*®jakovcih, katerim je vozilo končno obstalo. Hudo se je poškodoval 18-letni Driir,, , * . . Matjaž Družovec od Lenarta. ^^žalo gašenje go- skupna vaja gašenja m reševa J e . ... , . .t^Klopja z več na- nia Prikazali bodo reševanje Janez Han iz Murske Sobote se jc 9. oktobra_peljal z osebnim ?*^"pinami, odvze-oddaljenega vira n. '^eriei. Radgonski - A. skupna vaja gašenja in reSeva- nia Prikazali bodo reševanje ------------------ , . , ob orometni nesreči in gašenje avtom po ulici Stefana Kovača v Murski Soboti. Zaradi neprimer- - — Na .naši nega piebitcvanja in domnevne vinienosti Je učil v koIcHija C P® L oddalieneca vira gozdnega požara. Na.misi nega prehitevanja in domnevne viriimi Je uP Iv koleHija - ■ ■ - ■ ® pa bo v drugi polo- Andreja Luka iz Murske Sobote, ki se je v nesreči hudo poSkodo- vici oktobra skupna akcija z av- val. Povzročitelj na kraju nesreče ni ustavil, ampak so ga policisti striisko Radgono na Cankovi, poiskali na domu. MILAN JERŠE S. S, Radgonski odločili, da v Radencih D viSin lestvi, vrveh in ZA VARNO POT ŠOLARJEV - Minuli teden je bil že tradicionabii teden prometne varnosti, ki so ga združili s tednom otroka. Občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so pripravili za otroke in mladino vrsto akcij. Ena od osrednjih prireditev je bila prejšnji četrtek v Slovenski ulici v središču Murske Sobote. Med 10. in 12. UTO so mladi prebirali svoje spise in risali po asfaltu. Ob 11. uri je njihovo del^adjo spr^el predseduj obdnsfcc skn|^ čine Andrej Gerenčer, ki so mu posredovali zahteve mladih za izboljšanje prometne varnc^, pregledali pa so tudi uresničevanje lanskih želja šolaijev. Mladi zahtevajo, da se Čez kanal proti Černelavcem in po ulici Štefana Kovača uredi koiesmska steza na obeh straneh ceste, hitrost vozB na tem cestnem odseku pa naj bi omejili na 40 kBom^ov na uro. Tudi pri prvi osemletki bi kazalo asfaltirati ploč-i nike. Od mladih s Petanjec, Murskih Črnec in Tišine je bilo I slišati zahteve za ureditev Ročnikov in kolesarske steze do i tišinske osnovne šole. Podobne želje so imeti tndi Šolai^ iz I Gederovec, Beltinec in Bogojine, l^r ni^ bi označili prehod za pešce in postavili svetlobni znak pri trgovini. Kaj od omenjenega bo uresničeno, se bomo lahko prepričali že prihodnje leto, MJ, fotografija: N. JUHNOV SveioTiii ta i^zovai^ Pod vodstvimi mednarodne tng^^tdjc Bird later-national, ki ima sedež v Vdila Britaagi, je bil UkB pti nas svetimi dan opazovanja |dk:, bi sicer in 10, oktc^. Organiziralo ga Društvo ta opagovanje in (»oučevasje ptic ^oveoaje, ki ima kratico DOFTS. Gro za šhoko za^ta^ ijeno akcijo, in je hla^ potekala v 90 drža^ sveta. Osnovni naoeti je btl. da se ljudje podrobneje seraanijo z ^azovanjem ptic fcot dejavno^ (or^do^jo), z osnovnimi vrstami ptic, ki se pojatdjajo v naših krajih, i^otsoriti pa so tmi^avaU ničti na naravovarstveno probkiiia^o ptic, Še posebne selivk. Hkrati naj bi pri Ijudeb vzimitili zavest, da so ptice okras in hkrati odgovornost vsdi. Poroke: MJ MATICNI urad murska SOBOTA: Ivan Raruaia, natakar, iz Borec, in Mateja DonSa, optik, iz Kupiinec; Benjamin Marič, iofer, s Tiiine, in Brigita šlebinger, delavka, iz Grab; Joief Recek, orodjar, iz Večesiavec, in Tatjana Kozel, prodajalka, s Pertoče; Štefan Smej, mesar-prodajalec, iz Bogojine, in Anica Buzeti, delavka, iz Bogojine; Andrej Ovsen jak, dipl. int. agronomije, iz Mlajlinec, in Liljana Jerin, dipl, pravnica, iz Kroga; Miroslav Bratkovič, policist, iz Murske Sobote, in Rosvita Luthar, frizerka, iz Kriievec; Vladimir BukviČ, ekonomski tehnik, iz Čemelavec, in Lidija Horvat, upravna tehnica, iz Čemelavec; Evgen Železen, vlakovodja, iz Murske Sobote, in Darja Kramberger, šivilja, iz Murske Sobote. MATIČNI URAD GORNJA RADGONA; Andrej Kolosovski, monter, iz Jamne, in Monika Budja, medicinska sestra, iz Sovjaka; Bogomir RoJkar, strojnik, iz Grab, in Terezika Žlender, gospodinja, iz Grab; Maksimilijan Grajner, ključavničar, iz LeČan, in Marija Somer, konfekcionarka, iz LeSan; Fredi Kotnik, vzdrieva-lec, iz Apač, in Andreja Rolkar, medicinska sestra, iz AjtaČ; Maks Kocbek, pek, z Ivanjskega Vrha, in Mojca PodgorČek, tajnica, iz Spodnjih Ivanjec. MATIČNI URAD VIDEM OB ŠČAVNICI: Robert Majerič, dimnikar, iz Hrastja- Mote, in Vida Lasič, kmetovalka, iz Spodnjih Ivanjec; Maksimilijan Klemenčič, strojevodja-tehnik, iz MuriČaka, in Silva Makovec, tekstilna konfekcionarka, iz Okoslavec. ČESTITAMOl Murska Sobota ^^'1° voz- prometni ne- aln 'Z vode, ki je jia potop, ti^ili piL* Stamoznici pri 'V lo tem so tudi ana- ‘"ost posameznih D-, L. ” d - uporabi. T-Ki±T— . Kašeniu zemeli- lo večino akcij zemelj- i.C''5L.’’d v 21. oktobra v I- . OMOora domu Ci? oktei.' Omenimo, da v tem žVr-. '"di Dreverili po- EROTIČNA PESA - Ma- H rtin Stajnko iz GresovSčaka W pri Ljutomeru je med pulje- H njem krmne pese našel dve, g ki sta vzbudili njegovo in vašo ■ pozornost: pesi sta imeli H spolne organe. Ljutomerska K fotografija Marija Tivadar, ki K je pesi poslikala in ju poslala D v objavo, je zapisala verze, ki H naj bi jih izrekel srečni najdi- H telj: »Oh, ti pesa, kako si pre- K krasna! Ko bi bila vsa taka, bi H te nabiral od zore do mraka!« H Naša dopisnica pa ne poroča. ■ nad katero peso se je navdu- K Seval obiralec: tisto z njim ali '■ š.s. Lft I' I iv, It v preverili ra- Ljutomeru, I MATERINSKI PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Pjtepevke lahko nakalete na Sro lačun Materinski dom. Kaiunova 16 A. Ljubltafia Slev. 50101-603-43533 HVALA! vestnik, 14. oktot^l^ stran 16 4 n šport Druga državna ženska rokometna liga Visoka zmaga Bakovec V petem kotu prvenstva v drugi državni ženski rokometni ligi je ekipa Bakovec z visokim rezultatom 33:14 (14:4) v gosteh premagala Brežice. Gostiteljice niso bile kos Bakovčankam. Bakovci: Sčap, Sreš 1, M. Buzeti 2, Perkič 1, Hozjan 9, Kolbl 3, JakŠič 4, Vugrinec- Tratnjek 8, Vohar 4, Papič, Smodiš 1. T. Buzeti. Sodila sta Cvelbar in Medek iz Kranja. Rokometašice Polane pa so gostovale v Račah in izgubile z 18:23 (10:11). Polana: Hajdinjak, Lit rop 1, Pintarič, Šopar 6, ŽoldoS 5, Zorko, Perhač 4, Pongrac 2, Huber, Godina 1, Meričnjak. Sodila sta Krajtner in Muzlo-vič. Druga državna moška rokometna liga----------- Točki le za Pomurko iz Bakovec v drugem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi so pomurski ligaši osvojili te dve toiki. Rokometaši Poleta iz Murske Sobote so gostili nekdanjega prvoligaša Dobovo in tesno izgubili z 21:22 (10:10) Polet: Kuhar, Murgelj 9, Kovačič 4, Rengeo, A. SapaČ 2, Fefer, Čemela 1, Merica 4. Horvat 1. Kreft, L. Sapač, Nemeš. Sodila sta Kavčič in Lužar. Vodstvo Poleta se je pritožilo zaradi registracije Džepa in Mijanoviča. Rokometaši Kroga so gostovali v Ormožu in izgubili tekmo z 20:26 (9:12). Krožant tožijo, da sta jih močno oškodovala sodnika Krstič in Ljubič iz Kozine. Krog: Roškar, Hegeduš 1. A. Kolmanko 3, Varga 2, Lukač 1, A. Titan 1, Meolic 3, Kovačič, Babič, Šernek 2, D. Tiatn 7 in Hanc. Rokometaši TKI Hrastnik Dol pa so premagali Radgono s 24:20 (10:9). Tekma je bila odločena v za^tku drugega polčasa. Radgona: Miijevič, N. Klun 4, Ambruš 1, Trbuc 3, Žalodec 4, Strah 5, PerSa, Bratkovič, Merčnik 3, Hribar. Javernik in Rauš, Sodila sta Tomič (Celje) in Skubic (Ljubljana). Rokometaši Pomurke iz Bakovec so v Murski Soboti premagali Sevnico s 26:18 (13:10). BakovČani so večji del tekme vodili in zasluženo zmagali. Pomnika: B. VeteS, D. Buzeti, A, Vereš. Riionja 3, Husar, Škraban 4, Bedekovič 2, J. Buzeti 5, S. Buzeti 1, B. Buzeti, Petek 8, Lovenjak 3. Sodila sta Štoger in Gramc iz Maribora. Tretja državna moška rokometna liga----------------------- Mladinec zopet zmagal V petem kolu prvenstva v tretji državni moški rokometni ligi je Mladinec v Murskih Črncih premagal Veliko Nedeljo B z rezultatom 24:20 (14:8). Najboljši strelci pri Mladincu: M, Gregorinčič 6, Gomboc 5 in F. Gregorinčtč 4. Druga državna moška odbojkarska liga Beltinci: Olimpija n. 0:3 v prvem kolu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi je Olimpija II v Beltincih premagala domače Beltince z 0:3 (15:17, 8:15, 14:14). Oslabljeni Beltinčani (brez Preloga) so zamudili lepo priložnost za ugodnejši rezultat ali celo zmago. V prvem in tretjem nizu so že imeli žogo za set. ki pa je niso izkoristili. V prvem in tretjem odločujočem nizu pa sta jih oškodovala tudi mariborska sodnika Madjaiac in Jarc. Bellinci: Krajcar, Čeh, Hoschstater, Mitja Janža, Gabor, Horvat, Lenarčič, Marko Janža, Balažek, Balažič in Klement. V drugem kolu igrajo Beltinci z Viledo n v Mariboru. Druga državna ženska odbojkarska liga SMNL MURA Olimpija Maribor Ilirija Mavrica Kovinar Drava Rudar Creina Publikum Gorica Svoboda Izola Železničar Koper Triglav 7 6 1 0 21: 8 13 7 5 2 0 19: 8 12 7 5 1 1 15: 9 11 7 4 2 1 19: 7 10 7 4 2 1 19: 8 10 7 4 0 3 12:13 8 7 3 1 3 14: 9 7 7 2 3 2 13: 9 7 7 3 0 4 12: 9 6 7 3 0 4 11:12 6 7 2 14 7 12 4 7 2 0 5 7 115 7 115 7 115 6:21 5 7: 9 4 7:16 4 7:16 3 5:18 3 6:24 3 K. SMNL vzhod POTROŠNIK Aluminij Radlje TURNIŠČE BELTRANS Pohorje SKS Dover Svoboda Središče Kovinar Dravinja NAFTA 5 5 0 0 25; 3 10 5 4 10 11:2 9 5 3 1 1 13: 9 7 5 3 11 4: 2 7 5 3 0 2 10: 7 6 5 2 12 3: 3 5 5 2 0 3 0:10 4 5 2 0 3 6: 9 4 5 2 0 3 10:19 4 5 113 2: 8 3 5 0 0 5 1: 7 0 5 0 0 5 2:17 0 I. MMNL MS Čarda Bakovci Dokležovjo Tišina Cankova Gančani Rakičan Serdica Ižakovci Ljutomer Tigop Rogašovci Remet Grad Bogojina 6 6 0 0 41: 6 12 5 5 0 0 30: 4 10 6 4 1 1 25:11 9 6 4 0 2 19: 8 8 5 3 0 2 12: 7 6 5 2 2 1 23:19 6 5 3 0 2 22:18 6 6 2 1 3 13:28 5 5 2 0 3 21:21 4 5 0 3 2 10:13 3 6 114 1333 3 5 113 13:33 3 5 10 4 11:19 2 5 1 0 4 11:22 2 5 0 0 5 12:34 1 H. MMNL MS Tromejnik Križevci Bratonci Puconci Apače Hodoš 11 plavih Rotnah Filovci Prosenjak. Šalovci Tešanovci Kegljanje 5 5 0 0 47: 7 10 5 4 0 1 41: 4 8 4 4 0 0 39: 3 8 540111:6 e 5 3 0 2 33: 8 6 5 2 0 3 21:20 4 5 2 0 3 7:19 4 5 2 0 3 5:30 4 4 10 3 16:12 2 5 1 0 4 10:25 2 5 1 0 4 12:50 2 5 0 0 5 4:62 0 Rogaški tek V znamenju Radenske člani TS Radenske so sodelovali na tradicionalnem Rogaškem teku in dosegli lep uspeh. V teku na Kasaške dirke v Ljubljani Na dbld šampkmov anagd CMe Som^ (RK.š3asj^ ■J: 1000 m so pn pionirjih v svojih kategorijah zmagali: Marko Valh, Darjan Meglič in Danilo Huber, Dušan Breznik pa je bil tretji. Med pionirkami je bila prva Mojca Meglič. V teku na 10 km je v svoji starostni skupini zmagal Rudi Babo-Sek, Miran Toth, Jože Ceh in Branko Lehner so bili drugi, Danilo Huber pa tretji. V absolutni kategoriji je Jože Ceh zasedel tretje mesto, med ženskami pa je bila Mojca Meglič druga. (RB) Atletika_____________________ Ulični tek v Soboti Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote organizira v četrtek, 14. oktobra 1993, ob 15.30 15. tradicionalni ulični tek 17. oktober po soboških ulicah. Pionirji, pionirke, mladinke in mladinci tečejo štafetni tek, člani in članice pa posamično. Zmagovalna štafeta v vsaki kategoriji prejme pokal, tekmovalci prvih treh ekip pa medalje. V absolutni kategoriji pa dobijo prvi trije v moški in žen^i konku- renči medalje in praktične grade. Namizni tenis na- Arcont premagal bidustrogradnjo Namiznoteniški igralci Arconta iz Gornje Radgone - prvaki Slovenije - so gostovali v Zagrebu in v prijateljskem srečanju premagali prvaka Hrvaške industrogradnjo s 6:4. S tem so se oddolžili za nedavni poraz v Radencih. Najzaslužnejši za zmago Radgončanov je bil Smrekar, ki je zmagal trikrat. Komac je zmagal dvakrat, Rihtarič pa enkrat. Pomurske mlekarne: Comos II 0:3 Kardinaijeva in Steržaj izvrstna V prvem kolu tekmovanja v drugi državni ženski odbojkarski ligi je Cimos n iz Kopra v Murski Soboti premagal Pomurske mlekarne z 0:3 Na svetovnem pokalu v Plankstadtu v kegljanju sta se slovenska predstavnika Konstruktor Maribor (moški) in EMO Celje (ženske) odlično odrezala. Konstruktorje podrl 3856 kegljev in osvojil zlato medaljo. Hary (2:15. 6:15, 1:15). Mlade in neizkušene Sobočanke niso bile kos boljšim Steržaj iz Ljutomera je bil drugi najboljši rcklttovaiec v ekipi, saj je pudri igralkam iz Kopra. Tekmo sta sodila Lavrenčič iz Maribora m Ozimič iz 972 kegljev. Ekipa Ema je podrla 1736 kegljev in dobila bronasto medaljo. I — T,„»ai. ■z.rj.r či.>k.r.,.,.,- Dr,..,.,..,- Malika Kardluat iz Dobrovnika je bila druga najboljša v ekipi, saj je podrla 427 kegljev. Lenarta. Pomaiske mlekarne: Tanjek, Zver, Cipot, Šlebinger, Dreven- Sek, Posavec, Časar, Kuhar, PerŠa, Čemela in Flisar. V drugem kolu igrajo Pomurske mlekarne zopet doma z Vi ta lom. Nogomet J I Pomurd V reprezentanci v tem času igrajo slovenske nogometne reprezentance kvalifikacijske in prijateljske tekme. V njih Je tudi več nogometašev in nogomeiašic iz pomurskih klubov. V članski reprezentanci so: Alfred JermanuiS in Primož Gliha (oba Mura) ter Matjaž Jančič (Potrošnik), v mladi reprezen- ir ! i 1 v Ha v StoSicah so bUe zadnje letuje kasašlte -t^- V et%di$Ču zanfansnja ^ui^jev kosaCkega športa je Wia Jti** šar^j^Ktov, v kateri je “»jol GbMtte SomtdB st SSlamčem štaiejŠitn iž Kljnčarovec s kaomehsfcrm časm® Tak« je Se eafaat doka^, da trennte« v Sloveniji nitmi Ctofie ScsiKdaja pa se je prav golim (wsve^ njegov attmdarltei voa^ Marko Siavič P* v maribcffski bc^iSnid ts^ieihto okreva in «i mo ndu dovt^li, da d je o^dal dirko. Zmdi prometee imel Marko Slavič mli^ vcC om»ady na nos« in ličino knndtt v dcpnačn nt^. je presenetil Tkem« z tom Srnjem, ki je zasedel (tii^o mesto. Saeer je tiHe ztiMgid z Aminlo v didti dvtietaikov. Od {»eostaldi ve^a mnettiti Jte doj^ ine«o tMisk« (F, Jufrtl -t čenti mei^ Souhmma (J. Makoter) v dirki šamptmov in JureŠ) v dirlu. Namizni tenis Zmaga Potrošnika v drugem kolu prve državne namiznoteniške lige so igralci KI gostili novinca Vesno iz Zaloga in po pričakovanju niso imeli Potrošnik je igral okrepljen z Benkom, ki pa v prvi partiji P)*’!'., Semu igralcu gostov Paviču ni zaigral najbolje in je izgubil, to je zmaga Vesne. Unger se v najlepši partiji dvoboja s Pavičetn^ ^ presenetiti in je zmagal. Arcont je tekmo z Mariborčani, narodnem pokalu, preložil na četrtek. V naslednjem kolu igra -z Ilirijo v Ljubljani, Arcont pa gosti ekipo Melamina iz KoS®’'')®^ )3. POTROŠNIK : VESNA 6:1 (Unger ; Krneč 2:0, Benko : Benkovič ; Janša 2:0, Unger-Benko : Pavič-Ktnec 2,0, Unger, i® Benko : JanSa 2:0, Benkovič : Kmec 2:0). Preskakovanje ovir Sezono sklenile z uspehom M.’’- Jahalke KK Murska Sobota - grad Rakičan so dosegle v ovir na turniiju v Slovenj Gradcu v zelo močni konkurenci Slovenije zavidljive rezultate. V kategonji A-1 (1,00 m) je Horvat s kobilo Donno brez kazenske točke prvo mesto. Jofi*:.® f* dobila s kobilo Vando v parkurju 8 kazenskih točk, Katja Ssj s kobilo Elzo 12,5 kazenske točke. Sodelovalo je 24 tekmovalce\^^ kuiju A-2 (1,10 m) je Katja Bogataj s konjem Juranom končal® j^:it nje brez kazenske točke in zasedla odlično četrto mesto. Jožic® I pristala s kobilo Vando s 3 kazenskimi točkami na sedmem, Zrim pa s konjem Hallagom s 4 kazenskimi točkami na ! Tekmovalo je 34 jahalcev. V parkurju L (1.20 m) sta zasedli v j ji)4 f 21 jahalcev Marjanca Zrim s Hallagom sedmo, Katja Bogataj | nora deveto mesto. S tem je bila sklenjena letošnja tekmovalna | Rokoborba •v* Slavko Zec najboljši , Soboški rokoborci so gostovali na mednarodnem turnirji* Češkem in dosegli lep uspeh. Med 60 tekmovalci n iJ^iati _eškem in dosegli lep uspeh. Med 60 tekmovalci rz v,ati najbolje odrezal Slavko Zec, ki je zmagal v kat. do 71 kg. razglašen za najboljšega tekmovalca na turnirju. Drugi mesti Mitov (69 kg) in Šafarič (65 kg). Tretji je bil Štrtak (70 kgj' Kovačič (75 kg). Ekipa Murske Sobote je zasedla drugo meft' Lukašev prvi v Gradcu člani rokoborskega kluba Ljutomer, ki Je bil ustanovljen ___:*___*__iiž______________ -___1 ' __I ^^><1.. so prvič nastopili na mednarodnem turnirju v Gradcu in Najboljši je bil Peter Lukašev, ki je zmagal v kat. do 63 kg. Sb C bil drugi, Možina (37 kg) četrti, Trstenjak (34 kg) peti, Stnolk" in Pihlar (74 kg) pa sedma. tanci je Franc Cifer (Mura). V mladinski reprezentanci do 18 let je Danijel BreziČ (Mura). V mladinski reprezentanci do 17 let so Mitja Golob Kegljanje ■H (Potrošnik), Dejan Nemec in Damjan Ošlaj (oba Mura). V slovenski ženski nogometni reprezentanci pa so Anica KorpiČ, Majda Karo, Simona ^men in Melita Balek (vse Ižakovci). M < športni ribolov Zopet poraz Nafte ta '■ Tretja državna odbojkarska liga--- Zmagala le ekipa Žibrat Ljutomer V prvem kolu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi so Domžale premagale Radence s 3:0, Vuzenica pa Pomurje II s 3:0. V ženski konkurenci je Žibrat Ljutomer premagač Črno s 3:9, Ruše so premagale Pomurje II s 3:0, Šempeter pa RTC Kranjc s 3:0. V Druga državna moška košarkarska liga Prvi poraz Radgone v petem kolu prvenstva v drugi državni moški košarkarski ligi so Radgončani prvič izgubili. Premagala jih je Pivovarna Laško z 80:74. Tekma je bila večji del izenačena. Zmago so si gostitelji zagotovili v končnid tekme. Strelci za Radgono: Pisac 22, Ulaga 20, Ozmec 17, Gomboc 6, Niderl 5. Bratkovič 3 in Cigut 1. Druga državna ženska košarkarska liga------- Božič v A-, Irgolič v B reprezentanci V Kostanjevici je bilo drugo državno prvenstvo v Športnem ribolovu. Sodelovali so tudi pomurski ribiči. Najbolje med njimi se je odrezal Mirko Božič, ki je zasedel četrto mesto. Štefan Ggergjek je bil 13, Božo Irgolič pa 14. Prvih 15 tekmovalcev se je uvrstilo na izbirno tekmovanje za sestavo državne Članske reprezentance. Na prvem v Brežicah je Irgolič zasedel drugo. Božič peto in Gjergjek sedmo mesto. Na drugem tekmovanju pa je Božič osvojil prvo, Irgolič osmo in Gjergjek enajsto mesto. V državno člansko reprezentanco med pet najboljših se je uvrstil le Mirko Božič. Reprezentanca bo prihodnje leto sodelovala na svetovnem prvenstvu v Angliji. Irgolič pa se je uvrstil v državno B-reprezentanco, ki bo letos sodelovala na prvem svetovnem prvenstvu v lovu postrvi v Italiji. Strelstvo_______________________________________ V tretjem kolu medregijske kegljaške lige vzhod je gostovala v Šoštanju in izgubita z 1:7. Za Nafto je zmagal podrtimi keglji. Preostali tekmovalci pa so podrli: Horvat 779, Radakovič Žalik 77] in Kopinja 760 kegljev. V nas* gosti Nafta Celje v Radencih. (MŽ) Šah Zmaga Radgončanov v drugem kolu prvenstva v drugi državni Šahovski Radgot«’ premagala Sevnico s 3,5 : 2,5 točke. Zmage za Stelcer, Dimčeva in Hrelja. remiziral pa je Gerenčer. P’ II.SRL - ženske Prvo mesto Turnišču I I I I i I i l Zmaga Sobočank v drugem kolu prvenstva v drugi državni ženski košarkarski ligi je Pomurje v Murski Soboti premagalo ekipo IVEC WERTOK iz Maribora s 46:38. Strelke za Pomurje: Drožina 9 (3:5), Lang 10, Kosi 2, Horvat 6, Kar 2 (2:2), Zadražntk 17 (7:8). V prvenstveni tekmi kadetske lige je Pomurje premagalo Celje z 51:39. Najboljša strelka je bila Horvatova s 16 točkami, (ZT) Na tradicionalnem tekmovanju v streljanju z zračno puško za pokal Livarja Železarja v Štorah je med 18 ekipami sodelovala tudi strelska družina Štefana Kovača Turnišče in dosegla lep uspeh, saj je zasedla prvo mesto. Med posamezniki pa je zmagal njihov član Vili Ravnikar s 585 krogi. Robi Markoja je s 574 krogi zasedel deveto mesto. (FK) Tretja državna moška košarkarska liga Poraz Pomurja v drugem kotu prvenstva v tretji državni moški košarkarski ligi je Ptuj premagal Pomurje iz Murske Sobote s 97:80. Strelci za Pomurje: JuterSnik 29, Raj bar 18, Tinev 14, Goe n ter 7, Tušar 6, Kar 4 m Pavlovič 2. (SD) Žalec BAKOVCI Lisca Rače Branik POLANA Brežice Senovo 5 5 0 5 5 5 3 0 ilU' Sf" * 5 I ‘ 5 t-";; 5 0 o 5 (lg f U I Vsak četrtek Ves ( A 3 gtnik, 14. oktobra 1993 stran 17 i I 1 I šport ^■(r državna nogometna liga---- Mura: Živila Naklo 2:0 (1:0) Sobota ■ ’ .........."L. L Strelca: 1:0 Cener (43). 2:0 Gliha 11 m (67) i Jf®’ hoškovič 7, Slavic 6, Cifer 7. Granov 7. Ilič - Igriške Mure, gledalcev 4.000. Sodnik: Tabar I. SNL Olimpija , uusi ''f^aniž 7, —7, Slavic 6, Cifer 7, Granov 7, Ilič 8, Cener 7, Belec 6, Gliha 8, Baranja 7, Kokol 6, (KranČič 6). ^oqe : Potrošnik 1:3 (1:2) - Igrišče Primorja, gledalcev 900. Sodnik: Mitrovič (Ljub- Stankovič 7, Tratnjek 6, Božič 6. Kosič 7, Jančič 6, Pek 6, I ■■''li 8, Baranja 7, Džafič 7, (Gabor 6), Prekazi 7, Škaper 7. državna nogometna liga Turnišče: Steklar 0:0 - Igrišče Turnišča, gledalcev 500. Sodnik: Glažar (Ptuj). f Stamenkovič, Ternar, Lebar, Ropoša, Vori. Kokaš, Dominko, ■Lackovič, Novak, Časar, (Lacko). •Svinja: Nafta 1:0 (0:0) t ■''■ni ^.j^njkcKonjhcf - Igrišče Dravinje, gledalcev 400, Sodnik: Globočnik 1:0 Jelenko (54) tii u L’mani, Balantič, (Hozjan), Bukovec, Novak, Baša, (Pal), Drva-'**ranilovič, Šebjan, Herceg. Novak, Rob. Elektroelement: Beltrans 3:1 (1:0) ~ Ifrišče Eleklroelementa, gledalcev 400. Sodnik: Horvat ^rti 1:1 Stojko (51), 2:1 Žibretll m (64), 3:1 Ns«) Oi Radikovič, Modlie, R. BerendijaŠ, Posavac, Hošpel, (A. h M. Osterc, (KutuS), Puklavec, Stojko, Vozlič, Slana. državna nogometna liga i’ l I I MURA Koper Publikum Živila Gorica Maribor Izola 8 6 2 D 23: 4 14 8 6 1 1 22: 6 13 8 5 3 0 15: S 13 8 5 3 0 16: 6 13 8 6 1 1 15: 8 13 8 5 1 2 13: 9 11 8 4 2 2 11: 7 10 8 3 2 3 15:13 8 8 2 3 3 6:11 7 Optimizern _ _ _ _ . POTROŠNIK 8 3 1 4 9:16 7 Cosmos Primorje Mavrica Istragas Rudar (V.) Krka II. SNL Avto bum Finali Korotan TURNIŠČE NAFTA Steklar Dom kaffe 8 2 1 5 6:13 5 8 1 2 5 9:16 4 8 1 2 5 9:17 4 8 0 3 5 4:13 3 8 0 2 6 6:22 2 8 0 1 7 3:16 1 8 6 1 1 16: 1 13 8 5 2 1 11: 7 12 8 5 2 1 10: 8 12 6 5 12 15:10 11 8 4 2 2 16: 6 10 8341 9: 9 10 8 2 5 1 9; 7 9 Era Šmartno 8 3 2 3 16:10 8 "^Nogometni komentar — - • ~~ Pomembni zmagi Mure in Potrošnika Ljubitelji prvoligašev Mure in Potrošnika so tokrat prišli na svoj račun, saj sta obe moštvi dosegli pomembni zmagi. Mura je pred rekordnim številom gledalcev premagala vodeče in Še neporaženo moštvo Živil iz Naklega. Sobočani so državni ligi. Beltinski Potrošnik je z novim trenerjem Vojislavom Simeunovičem gostoval v Ajdovščini in prepričljivo premagal domače Primorje. 2e v prvi minuti je Vlado Miloševič zatresel mrežo gostiteljev in tako dat bili v prvem polčasu veliko poleta Beltinčanom, ki so boljši kot gostje in si tudi ustvarili nekaj lepih priložnosti za gol, ki pa so žal ostale neizkoriščene. Cifer, Cener in Gliha so bili premalo zbrani pri streljanju proti vratom. v nadaljevanju igrali zelo zanesljivo ter si z goloma Ška-perja in Miloševiča zagotovili zmago in dragoceni točki. Gol v mreži velenjskega Rudarja in dva v golu Primorja kažejo, da je Miloševič po gostovala v Slovenskih Konjicah in kljub dobri igri ostala brez točke. Zopet se je pokazalo, da napadalci ne znajo zatresti mreže iz najugodnejših priložnosti. Edini zadetek Je bil dosežen v začetku drugega polčasa, ko je Jelenko spremenil smer proti golu usmerjeni Žogi, tako da je bil vratar Limoni nemočen. Beltrans iz Veržeja pa je gostoval V Zagorju pri Elektroele- operaciji kolena zopet pohoda: Trgotrans Ižakovci 2:1 (0:0) ^Sbšče Svobode, gledalcev 300. Sodnik: Šan (Prevalje). Podvinski (77), 2:0 Kostič (81), 2:1 šebjan (88). ■ Maučec, S. Smodiš, Vori, Poredoš, Nedelko, Lopert, (Gru-Jaklin), Zrim, S. Smodiš, Šebjan, Krapec. ^lamentard premagali novinaije nogometni tekmi, ki je bila v Turnišču, je ekipa slovenskih premagala Športne novinarje z 2:1 (1:6). Prvi so povedli premagala športne novinarje z 2:1 (l;o). rrvi so poveuii 'Irclec pa je Pil Krnič, V nadaljevanju pa so imeli več od igre ‘‘suarci in si z goloma Hrovatiča in Hemingmana zagotovili zmago. I travi________________________________________________ in Predanovci novi ekipi p,^td , ** ustanovili novi ekipi v hokeju na travi: Lek Lipovci in 't članski ekipi sodeluje šest moštev. V prvem kolu •Prs. SB nrv*nea.__ UŠI* »J rtocUHnia T T .StiAVri »'"rneps' prvič v članski ekipi sodeluje šest moštev. V prvem kolu K 'rO® dosežena naslednja rezultata: Lisk Lipovci 0 iq Železničar Maribor : Triglav Predanovci 1 : 5. Tekma , Lipovci je bila preložena, nagrade '“"Uti : napavciB it. g ruii reSevalci niso imeli steče, saj je bdo nekaj ® reševalci niSQ imcjl srcvc, »aj UUU uvraj rezultatov. Med lističi športne napovedi ni bilo niti enega lla. tJpoveili Jt.S: Mura ; Živila 2:0. Primorje : Potrošnik SvAk 1:0, Elektroelement : Beltrans 3:1, Turnišče : Ste-n (S ■ Trgotrans 2:1, Dokiežovje : Bakovci 0:1, Gančani 'Ul ----------- . n., . rirlranri 1-4 --- • Aigutjaua t-i, 1^' Renkovci : Kobilje 0:1 in Mladost : Odranci 1:4, ' napoved* tl I ■■ ■' —=»=— ■tfltlrr'----------- m It/^rtn! ""= napovedi St. 9. sodeluje Drago Habot. trener nogometa- । Prognoziral je takole: Pari ”1. Maribor : MURA 2. POTROŠNIK: Krka 3. Rudar(T);TURNIŠČE 4. NAFTA : Triglav 5. BELTRANS : Dravinja 6. TRGOTRANS : Aluminij 7. Ljutomer: Remet 8- Bogojina : Rakičan 9. Kobilje : Mladost 10. Nedelica: Dobrovnik Tip 0 1 I I i 2-1 2 1 2 NAPOVED ŠT. 9 : Krka _ TURNIŠČE : Triolav muka ^"7j;^^RANS : Dravinja : Aluminij Sl' LIIII- _____________ 'š!!"'w<7 I : Rakičan Mladost sSiT—- Ut I “ rov n i k poiljite k.. . "l nAirUltnASA na Tip I I I Zl I I I ------ I utedniStvt* Vestnika Jrtn^ka Sobot I laiMjiiv na ureani9ivu f"\.. SM4:^^iPotneje do sobote, 16. oktobra 1993. Pri žrebanju - I ® praritnih tipov. | V Priimek in ime ter naslov I I Set Vevče Dravinja Elektroel. Rudar (T.) BELTRANS Triglav Št. pivovarna Medvode lil. SNL Kovinar Aluminij Žalec SKS Dover Papirničar Drava Svoboda Sl. Gradec Impol Pohorje Dravograd Kob Ford 8 2 4 2 11:11 8 6 3 1 4 11:10 7 8 2 3 3 13:17 7 8 2 2 4 11:16 6 6 2 15 13:15 5 8 0 5 3 9:15 5 8 2 0 6 6:12 4 8 0 1 7 5:27 1 7 4 3 0 12: 4 11 7 5 0 2 19:13 10 7 3 3 1 8: 4 9 7 4 12 13:11 9 732211:6 8 7 3 2 2 13:10 8 7 3 2 2 11:10 8 7 2 2 3 11:11 6 7 2 2 3 9: 9 6 7 2 2 3 13:17 6 7 2 2 3 10:14 6 7 2 14 10:14 5 TRGOTRANS 7 115 7:14 3 Pobrežje I. MNL MS 7 115 6:16 3 Rezultati -1. kolo Dokiežovje Serdica Čarda Gančani Rakičan Grad Remet Bakovci Ljutomer Remet Čarda Serdica Rogašovci Rakičan Tigop Cankova Dokiežovje Bogojina Gančani Tišina Grad : Bakovci : Tigop : Tišina : Bogojina : Cankova : Ljutomer : Rogašovci 0:1 1:1 3:1 0:0 4:1 0:4 2:1 7 6 1 0 17; 4 13 7 4 2 1 12: 4 10 7 4 2 1 10: 5 10 7 3 3 1 10: 7 9 7 3 2 2 12: 9 8 7 3 13 16:10 7 7 3 13 11:12 7 7 2 3 2 7: 9 7 7 3 0 4 12:11 6 7 2 2 3 7: 9 6 7 1 3 3 7:11 5 7 1 3 3 5:12 5 7 1 2 4 8:14 4 7 0 1 6 3:22 1 I. ONL Lendava Rezultati - 7. kolo Nedelica Dobrovnik Renkovci Mladost Polana Bistrica Renkovci Kobilje Črenšovci Mladost Odranci Dobrovnik Ncdslica Polana Hotiza Mostje Bistrica Olimpija II. MNL MS ; Mostje ; Hotiza : Kobilje : Odranci : Olimpija : Črenšovci 2:1 1:1 0:1 1:4 2:2 0:0 7 5 1 1 12: 3 11 7 5 1 1 10: 4 11 7 4 2 1 8: 2 10 7 4 12 13:12 9 7 3 1 3 11: 6 7 7 2 3 2 8: 8 7 7 3 1 3 8:12 7 7 2 2 3 16:16 6 7 2 2 3 7:10 6 7 2 0 5 9:13 4 7 1 2 4 8:13 4 7 0 2 5 5:16 2 Rezultati - 7. kolo Tešanovci Hodoš Prosenjak. Apače 11 plavih Tromejnik Puconci Bretonci p rosen jak. Tromej ni k Hodoš Križevci Apače šalovci Filovci Tešanovci 11 plavih Romab Kristjan Cener (Mura) - strelec prvega gola izvedla hitro akcijo, v kateri so sodelovali Jermaniš-Gliha-Cener, in vratar Vodan je bil v formi, s Čimer so pri Potrošniku Se posebno zadovoljni. mentu in izgubil. Gostitelji so bili v prvem polčasu boljši nasprotnik in so vodili, vendar so Veržejčani v začetku dru-sega polčasa rezultat izenačili. Žal ■ pa so tokrat igrali v obrambi slabše kot zmorejo. Zmaga Ajdovščini pa je V Tj/c pred domorom je Mura *;■ Premoč pa so gostitelji vendarle uspeli izraziti z golom. 1 Nedeljsko srečanje med Muro in Živili iz Naklega je bilo eno najkakovostnejših v letošnjem prvenstvu. Foto; N. Juhnov nemočen. Tudi v nadaljeva- nju so bili Sobočani boljši na- P''<^v gotovo velika spodbuda to pa so izkoristili domačini in sprotnih, a prav tako kot v pr- za nadaljnje delo trenerju Si- si zagotovili zmago. vem delu napadalci niso izko- meunoviču. Pomurski Petjeligaš Trgo- Pomurski drugotigaši to- trans iz Uakovec je gostoval ristili nekaj priložnosti za gol. Pomurski drugoligaši to- trans iz Ižakovec je gostoval Večkrat pa je dobra obramba l^fot niso imeli najboljšega pri Svobodi v Brežicah in goltov uspešno posredovala dneva, saj so osvojiti eno prav tako ostal praznih rok. in odstranila nevarnosti pred samo točko. Turnišče je iztr- Tekma je bila na blatnem in svojim golom. V 67. minuti Hlo točko v igri s Steklarjem za igro zahtevnem igrišču, pa je Gliha vendarle uspel po- fž Rogaške Slatine in tako iz- tako da je zmagala srečnejša begniti obrambi gostov in gubilo prvo točko na doma- ekipa. Sicer pa so imeli Iža-. v kazenskem prostoru ga je čem igrišču. Gostitelji so sicer kovčani nekaj zelo lepih pri-podrl Murnik. Srednji napa- imeli nekaj več od igre in tudi ložnosti za gol - najlepšo je daleč Mure Gliha je zanesljivo več priložnosti, vendar so bili imel Krapec -, ki pa jih niso streljal enajstmetrovko in je ^freii napadalcev premalo na- izkoristili. Z 8 goli najboljši strelec v prvi tančni. Lendavska Nafta je Feri Maučec II I Vojislav Simeunovič - trener Potrošnika iz Beltinec Potrošnik med osmim in desetim mestom Po odhodu Ivana Marko-viča-Džalme je beltinski prvoligaš Potrošnik angažiral novega trenerja, 51-letnega Vojislava Simeunoviča iz Maribora. : Puconci : Križevci : Filovci : Romah : Bretonci : Šalovci 2:3 1:0 5:3 3:0 0:3 4:1 7 7 0 0 23: .9 14 7 6 0 1 16: 7 12 7 5 0 2 16: 9 10 7 5 0 2 11:7 10 7 4 1 2 14: 5 9 730411:9 6 7 3 0 4 12:12 6 7 3 0 4 10:13 6 7 2 0 5 19:13 4 7 2 0 5 10:14 4 7 115 5:14 3 7 0 0 7 2:39 0 II. ONL Lendava Rezultati - 7. kolo Žitkovci Graničar La koš Lakoš Panonija Nafta (V.) Zvezda Žitkovci Kapca Graničar : Kapca : Nafta (V.) : Zvezda 4:0 4:6 6:1 6 5 1 0 21: 5 11 6 5 1 0 21; 8 11 6 3 0 3 17:21 6 5 2 12 12:14 5 5 2 0 3 8: 9 4 6 0 2 4 12:19 S 6 0 1 5 10:25^„j Simka, kot ga poznajo v nogometnih krogih, se je kot nogometaš uveljavil pri beograjskem Partizanu, od koder je prišel k vijoličastim v Maribor. Pri Mariboru Braniku je preživel kot igralec in trener naj-večji del svoje Športne kariere. Treniral pa je tudi druga mariborska moštva. — Kaj je bil motiv, da ste prišli k PoPošniku v Beltince? »Po začetnih neuspehih Potrošnika v novem prvenstvu, saj so kljub težkim nasprotnikom v klubu pričakovali več točk, me je predsednik kluba Viktor Ketler povabil, da bi bil trener. Verjetno bi v Beltince prišel že prej, če ne bi bilo operacije meniskusa, zaradi česar nisem bil fizično pripravljen. Spoštujem mojega predhodnika Markoviča, vendar v nogometu je tako, Če ni pričakovanih rezultatov, se odstavlja trenerje. To se je meni zgodilo tudi v tekmovalni sezoni 1989/80, ko po več letih Maribor ni dosegal zaželjenih rezultatov. Na moje mesto pa je prišel prav Džalma. Ker pa vem, da ima Potrošnik kakovostno moštvo, sem se odločil, da bom trener, čeprav imam v zadnjem času veliko dela, saj imam v Mariboru skupaj s sinom Markom fitnes studio,« — Kakšni pa so vaši prvi vtisi. Ste z delovnimi razmerami zadovoljni? »Nekajkrat sem si ogledal tekme Potrošnika in se prepričal, da Beltinčani igrajo kakovosten nogomet, hkrati pa ugotovil, da disciplina igre in telesna pripravljenost nista na primerni ravni. Zato je moja prva naloga, da skupaj s pomočnikom Jožetom Sečkatjem in novim trenerjem vratarjev Jankom Irgoličem poskušamo v tem kratkem času povečati telesno pripravljenost, hkrati pa v moštvo vnesti več disci- pline, zlasti pri obrambi, ter izboljšati stabilnost moštva.« - Kot igralec in trener Ste večji del svoje športne kariere preživeli pri Mariboru. Tudi sedaj ste velik ljubitelj Maribora. Sin Marko pa stoji v golu Olimpije, ki je naJveČJi tekmec Mariboru. Kako to komentirate? »Res je, da sem pri Mariboru preživel več kot četrt std- letja in me nanj vežejo lepi spomini, vendar pa o vrtnitvi v zadnjem času nisem razmišljal iz razloga, ki ga ob tej priložnosti ne bi želel povedati. Sin Marko je prišel k ljubljanski Olimpiji od beograjske Zvezde, ker se je pač po znanih zapetljajih želel vrniti v Slovenijo, v svojo domovino. Olimpija je pokazala zanj največ zanimanja, zato je odšel v Ljubljano, Želim mu, da bi uspešno zastopal slovenske barve tudi kot reprezentant. Seveda pa želim največ uspeha Potrošniku,« - Kaj menite o uvrstitvi Potrošnika v Jesenskem delu prvenstva? »Potrošnik ima sedaj dosti lažji razpored tekem, kot ga je imel v prvem delu jesenskega prvenstva. Vendar je to dvorezen meč. Zato menim, da se mora moštvo, ki ima dobre igralce, dobro pripraviti prav na tekme z lažjimi nasprotniki. Če nam bo uspelo, da se bo moštvo prav s takimi nasprotniki primerno spoprijelo, potem rezultati ne bodo izostali in bomo vsi zadovoljni, vodstvo kluba, igralci in številni gledalci. Realno bi bilo pričakovati, da se Potrošnik po jesenskem delu prvenstva uvrsti od osmega do desetega sta.« me* Feri Maučec Odbojka----------------------------------- Vigros premagal Granit v prvi tekmi osmine finala za pokal Odbojkarske zveze Slovenije je soboški prvoligaš Vigros Pomurje v Slovenski Bistrici premagal Granit Preskrbo s 3:0 (13:15, 9:15, 6:15). Povratna tekma bo v Murski Soboti. stran 18 vestnik, 14. oktobra 1 iz naših krajev Avtokros v Puconcih Prebujanje avtomobilističnega športa na novem stadionu v Puconcih v nedeljo, 3. oktobra, smo uspeli Že drugič letos organizirati dirko za državno prvenstvo Republike Slovenije v av-tokrosu. Naše avto-molo društvo Crosstrade Team z idejnim vodjem Zoltanom Časarjem je kljub slabemu vremenu, ki nam io je zagodlo že drugič, vseeno uspelo izpeljati dirko. Čeprav smo se bali, da to po sobotnem nočnem nalivu ne bo mogoče, pa so tekmovalci na to gledali čisto po svoje. Saj navsezadnje gre za blaten šport, in to je bilo videti že po nekaj krogih. Na nekaterih mestih oziroma ovinkih je bilo blata tudi do pol metra, tako da je marsikatero vozilo v njem obstalo. Dirka je potekala v napetem ozračju, saj tekmovalci niso vedeli, kako se pripeljati do cilja, in res je to uspelo le 4' a -3?! T flHjl ■< ji; L V n ,3^1 I I redkim. Zadovoljni smo bili mi in tekmovalci, ki so se t 1 prvenstva udeležili v enakem številu kot prve dirke 5. septembra. Zelo so zadovoljni s progo in okoljem ter sprejemom pri krajanih. Prihodnje leto nameravamo organizirati 3 ali 4 dirke, Le-teh se bodo najverjetneje udeležili tudi domači tekmovalci, saj je zunaj konkurence Drago Marič iz Beznovec že preizkusil svoje sposobnosti z doma narejenim avtomobilom. Več o dirkah pa prihodnje leto, ko se bomo zopet srečali na stadionu. Iskrica Besedilo in fotografija: Miran Habjanič Straniščni problemi Stranišče je lahko velik problem, če ga ni v bližini takrat, ko ga najbolj potrebujemo. Prav tako je zelo nerodno, če so vrata WC-ja zaklenjena, čeprav je napis za javne sanitarije daleč viden. Vedar pa so stranišča lahko velik problem tudi takrat, če so že zgrajena, sveže prepleskana in pripravljena za javno uporabo. Tako je namreč v Gornji Radgoni! Potem ko so dolga leta različne vlade poslušale kritike, kako da v njihovem mestu ni pravih javnih sanitarij, so se v prejšnji vladi dokončno odločili za gradnjo javnega WC-ja v bližini tržnice, ki te dni že dobiva pravo podobo. Velik projekt je bi! končan, vrata javnega straaniSča pa so ostala zaprta. Niso se odprla niti takrat, ko je delno zaživela gornjerad-gonska tržnica in se je na tistem prostoru začelo obračati večje število ljudi. Menda bodo kmalu uredili Se prostor za občinsko stavbo in kulturnim domom, saj bodo zasadili zelenje in drevje, postavili klopi itd. Prodajalci so morali skleniti pogodbo z bližnjimi lokali, da so lahko sploh opravljali svojo obrt na tej »dogo pričakovani» tržnici. Vsi problemi bi se rešili, če bi bile javne sanitarije pod nadzorom komunale - če bi torej njihov delavec dvakrat ali trikrat na dan pogledal tudi v to stranišče in ga očistil. Toda ne, nekdo v občini Gornja Radgona je stvari zbanaliziral do konca: iz javnega stranišča (ki je povsod po svetu vedno odprto in najbolj poceni, če ne Že zastonj) hočejo narediti profitno podjetje. Zato ni čudno, da so se Člani izvršnega sveta na zadnji seji tako vneto otepali naloge za izdelavo »projekta o oživitvi javnega stranišča na gornje radgonski tržnici«. Ne Janja Brumen, Darinka Bodanec, Zvonko Brenčič in ne Jože ZSIacnik niso hoteli prevzeti te naloge. Seveda... da ne bo kdo njih krivil za prečudne ideje! In tako je gornjeradgonsko stranišče Še naprej zaprto. BBP II [■■■ I I *- 1 I STARI ČASI - Skorajda ga ni več gasilskega društva, ki bi ne imelo sodobne motorne brizgalne. Mnoga gasilska društva pa so ohranila dobre stare brizgalne na ročni pogon in vprego. Tako je tudi v Odrancih, kjer so ob nedavni obletnici društva k brizgalni vpregli konja. Oboje je vzbu- l jalo veliko pozornost. Foto: J. Ž. I ■ BREZOVICA - V lendavski občini bodo kmalu posodobili vse cestne odseke. Tačas soboški POM-GRAD (kot najugodnejši ponudnik) ureja 1.200 metrov dolg in 5 metrov širok odsek m^ Veliko Polano in Brezovico. Naložba bo stala 20 milijonov tolarjev. Polovico denaija bodo dali iz občinskega proračuna, druga polovica pa je pritekla iz republiškega sklada za demografsko ogrožena obmoi^a. (J. Ž.) Priljubljene Hedvike ni vec Na pragu praznovanja 95-letnice življenja je umrla zaradi posledic požara Le nekaj dni preden je umrla, smo se pogovarjali s Hedviko Ferk, ki s« jo vsi poznali kol Slatnovco, da bi jo predstavili bralcem. Le kdo bi si mislil, da je bil to naš zadnji intervju z priljubljeno vaščanko, kije večji del svojega življenja preživela tik ob znamenitem slatinskem vrelcu v Ivanjševcih ob Ščavnici. Kljub letom, 12. oktobra bi praznovala 95 let življenja, je bila zdravega duha. Ker jo je bolezen spravila na invalidski voziček, delati ni več mogla. Rada pa je bila med ljudmi. In prav tega je bila deležna, saj so jo obiskali mnogi, ki so pri njej vse do smrti dobili pivo po »sindikalni« ceni. Tako lahko rečemo, da je bila Hedvika gostinka do zadnjega dne življenja. Gostinstvo in trgovino pa je imela v hiši, ki je stala ob slatinskem vrelcu že pred 100 leti, tudi njena mati. Prav zato je hčerko Hedviko poslala v uk za trgovko in gostinko v Maribor. Učila se je pri znanih podjetnikih Weixsl. Po mami je prevzela trgovino in gostilno. Hišo, v kateri je prebivala, je zgradil znani podjetnik Franc Kirbiš iz Murske Sobote. V okolici je imel obsežne vinograde,.zato si je ob slatinskem vrelcu v Ivanjševcih, ki ga je poimenoval Concordia Qwele, zgradil go- stišče in nalivalnico slatine. le danes so vidni sledovi v kleti, kjer so nalivali slatino za transport, To so s konji vozili v Mursko Soboto in druge kraje Prekmurja. Širjenje vrelca in druge turistično-zdra-viliSke dejavnosti je preprečila prva svetovna vojna. Načrti za gradnjo hotela so tako padli v vodo. Slatinski vrelec je dal lastnik Kirbiš urediti v obliki paviljona. V kleti so bili prostori za nalivanje slatine. Pet Žensk je nalivalo vodo v steklenice, moški pa so skrbeli za druga dela, je povedala Hedvika, ki je tudi sama zaslužila kak krajcar. Po vojni pa je vzela objekt v najem njena mama. Ko se je izučila, pa je imela trgovino in gostilno Hedvika, in to vse do 1948. leta, ko jo je tedanja oblast zaprla. Nekaj časa je imela gostilno pri Negovi, ki se je imenovala Gostilna pri grajski kapljici. Tudi te ji niso pustili. domačin je oropal trgovin® Ker sta ga z materjo prija*!' jima je večkrat grozil. Neko F ,tro pa je prišel z nožem v . in govoril; »Preklete babe, govorite, da sem kradel, pr® zal vama bom vratove.« 2.^ Žem v roki se jima je zato je mati prinesla in Hedvika ga je položila tla. Zadela sem ga v srt^J dejala, in tako bila d®'® T t '1 I iJ'l ■, *■ .1' .. I In« p- Jv j ZASTRUPLJENA NJIVA - Znano je, da v poljedelstvu uporabljajo vsemogoče strupe in je zato tako pridelana hrana pogosto oporečna. Na Hotizi pa je nekdo postavil na svoji njivi celo tablo in nanjo napisal, da je njiva zastrupljena. Je mislil s lem na uporabo herbicidov ali pa je »zastrupil« pridelek in ga tako obvaroval pred tatovi? Foto: J. Z. Ker je bil drugi mož invalid, je imel dovoljenje za trafiko, To pa je bilo ob moževi invalidski vojaški pokojnini vse, s čimer sta se preživljala. Moramo pa zapisati, da je bila Hedvika pogumna ženska. Prebolela je, ko sta ji umrla hčerka in 18-Ietni sin. Pokopala pa je tudi dva moža. Tudi kot gostinka je bila pogumna, saj se je znala znebiti razbijačev in pretepačev. Pomagala si je z bikovko. kot je povedala, ko se je družba pomirila, je zastojn dala liter vina in jim svetovala, naj si bodo dobri. Ko ji je bilo 24 let, pa je uporabila tudi revolver. Neki pohvale, saj so se gs . bali. Nobene kazni ni dot” ‘ saj se je branila, imela p^r tudi dovoljenje za L štole Walter. mati pa je revolver Neuvar. To srno šali zato, da potrdimo, ' bistrega duha je bila naša . .do- Še in Še nam je P’'‘P?^niu, vala o svojem dolgem živlK I Povedala je tudi, da je doz’ veliko povodnji, ki w J’ ii zali' dolg«’: vale hišo. Ob naj večji in d trajni so biti uničeni v hiSi. Pri popravilu hiše P pomagala oblast, ki je r nala solidarnost. Zadnjih Šest let je .j v varstvu družine . v Obradu pri BenediktU' 1» r,,,,™; na ie uh* . družine le pozimi, poleti pa je ob 1? se jiJ' s »svojimi« strankami vanjSevski slatini, kjer iztekla njena življenjska p LUDVIK KRAMBEEC*^ Prleški fiičkec »Bčig tč živi, Marko, s unče peče žarko, fsčh dohrdt Natlačin te pozdrdvla Haložan laččn...« Tdi so n^gde na sv^ti naši dedikt frise pokali na ' r lOK so negae na sveti nasi aeaem jrise poivuu politike na bana Natlačenega - tak jih pdkajo tiid't na ra gnešjih politikof. Ka pa te čiš dr ligo, či ti siiša fsč J pa jS fse čidiižč boli drogo; dača pa je fsdko leto ■ Kolodvorska kmalu nared Kolodvorska utica v Lendavi je bila dolga leta zantmatjena, Čeprav je edina vpadnica v mesto. Neurejenost ulice je bila posledica pomanjkanja denaija, hkrati pa se tudi ni vedelo, kdo je f pivnici čidtiže več vina! . &no pošteno metlo bi p je nucali, ka bi tdkak pomeli po Prlekiji rio tan okdli hrvaški pa madžarska Č( naj vervlemo Jelinčičovemi Zmagoti, keri rno j stdri udbašik nizgriintano giftne idčje, ti pri izvažajo več radioaktivnih odpddkdf s krški v opuščeni rudnik kiilna Senici pri Lendavi, pa v Inn . e ii< upravljal ec. Šele letos, ko so začeli urejevati magistralno cesto skozi Dolgo vas proti mejnemu prehodu, je prišla končno na vrsto tudi Kolodvorsa ulica v Lendavi . Asfalt na cesto je že položen, za asfaltiranje pa pripravljajo tudi nekatere pločnike. Tudi stanovalci hiš ob Kolodvorski ulici bodo prispevali k njenemu lepšemu videzu, saj naj bi obnovili ali na novo postavili ograje. Z ureditvijo te ulice si bodo oddahnili tudi v turističnem društvu, saj je to prva ulica, po kateri se turist pelje v mesto. Tokrat bo vsak dobil boljši vtis, pa tudi prometna varnost se bo izboljšala, saj bodo pločniki namenjeni pešcem in delno tudi kolesarjem, ki se vsak dan odpravljajo na delo v industrijsko cono. Potem ko bo Kolodvorska ulica urejena, pa bo potrebno vse sile in sredstva vložiti v dokončno ureditev Kranjčeve ulice, posebej na delu od gostišča Park do samopostrežne trgovine v rudarskem naselju! ■ jani ■ GORNJA RADGONA - Kmetje in družbeni sektor kmetijstva bodo letos posejali ozimna Žita na okrog 2.200 hektarjih. V radgonski občini je sicer 7.250 hektarjev njivskih površin. Največ bodo posejati pšenice (kmetje %3 in družbeno kmetijsko posestvo 900 hektarjev), ostalih 357 hektarjih pa bodo zasejali z ržjo, ječmenom in ovsom, (F. KI.) ■ KUNOVA - Krajani Kirnove, ki sodi v krajevno skupnost Negova, imajo Se vedno tako imenovano »raboto«, to je prostovoljno delo pri popravilu krajevnih in vaških cest.'Nedavno so v taki delovni akciji posekali drevje in veje, ki so segale na cesto in voznikom zastirale pogled. (L, Kr.) ■ LENDAVA - Čeprav pripravljajo v lendavskem televi-zijskm studiu, ki je v prostorih hotela Lipa, že nekaj časa oddajte za kabelsko omrežje krajevnih skupnosti Lendava, Čentiba in Gorice, je bila uradna otvoritev Šele zdaj, Studio deluje pod okriljem p(xljetja Dart. d. o. o., Lendava. Poslej bodo imeli lastne oddaje ob ^Hrtkih, v njih pa bodo predstavil) tedenski utrip dela in življenja v Lendavi in okolici. Oddaje bodo v ^ovenskem in madžarskem jeziku, (J. Ž.) ■ GORNJA RADGONA Vrtec na Tratah obiskuje 400 otrok, ki preživljajo ure varstva v lepem zelenem oktrfju. Drugače pa je p£^x>ldne! Tedaj otroci iz bližnjih blokov preplezajo ograjo in razbijajci tet tako uničujejo igralne uaprave in okrasno ipmičevje. Pred Časom bo v lq)i za shranjevanje plina celo zakurili. Sreča, da je ogenj opazil mimoidoči in ga z gasilnimi aparati, ki so bili v neposredni blO^j, pogasil. (L. Kr.) no prleške globače, pač pa na Kitajsko / paščbvo Zčioma pa Prleki uvoiajo metle. Tote . ka bi te endk anštendig pomeli stori ideološka Go>n<, s kanclij no skladišč. Viko p daje '^e, zakoj Prleki no Prekmurci oddidjl Štaciinlh uvožene rnetle, umitni, pa sir kine umetne, či pa serka odlično rose kak ti p Uvel pi« ormošKik globačah no bregdčah, tdkak po lotmerŠki ganskih no hdloških. Štorih pa miodih Prlekof kak privčč brezposilnih. ka bi melicajt ddma delati^ pa tudi brezove metle. Od kdd uvažamo mitlč, id tak že fsdki Prlik vi^ čiji! Iz Haaga. Uvoža jih ndvo podjiljČ Banex iz Slo Konjic. Td so risen kiijnski posli! _ Prleško združenje boredf proti vničovaji' darstva je na zddjen sčstdnki sklenilo, ka bi at no, čl bi fktiper z radioaktivnimi odpddki Čdvo Gobi še naše gospodarski pa energetska “ prtF politikante, ka hi jih tan radioaktivno žarčenje Šalo, pa bi spoznali - či drugega nč - kak nateguvlejo, gda lepo zastujn nucajo elčktriko Z nase) elektrarne, jedrske odpadke pa puščajo nan. Haloško di eksport-import podjetji za rodioakt^"^^ jca din. ie zlo orestrošeno Jelinčiči' vun no mesČof Šajn, je zlo prestrašeno Jelinčiči' v it n so Haloze tak ali tak že zadosti do j vniČenČ no ... bt si lehko zgbdilo, ka bi grotala cčla zaostdla pa siromašna, či bi izvažali' radioaktivni gl dalčč to ddj na Kitajsko. Zatd naj jih IČ vozijo j o zodna lita zavdlo suše tak ali tak nič pametnega jj. fir-i h Z odpodki pa bi lehko hitro zasluiih no občnčn griintano interesantno puščavo Hdloze, kčrč celi svčt... T6to hOloSko podjčtjč jč še pje kak so pametnč fsč (istč prleški kanciIje zn razvoj kere turiste bolč nagdjajo, kak privčbijo. Td i metlo. Vit n zmesti bi mogli v IdtmerŠki občini za j:*-- pa pdl tolarof škode, ker o je naprdvita suša. pri preveč sidt na občini, pa ni vidijo, ka jin v rtajv .f^lit"' okdlnokdli teče voda v Muri, Ščdvnici no v Zatd hi z namakdlnimi naprdvami sidpili Ocejevdje škode po suši no tisto pitlarsko tdlaji drv-baše kak zvdniti po toči. Bčdarijo bi mogli vun zmesti tudi z v radgonski občini, ka bi narediti zobarski or deco tiidi po visčh. Že spomlddi so pre ni spret mdja, ko bi meh zobobliisarske ordinacije za dec v Apačah, pri Jiirji pa Še (ndi. Deco ji treba pripraviti na zdbne protčze, vdči pre zdbni tehnik Čiduie več Prlekof je škrblavihl Naj živijo r metle' I 1 I < t t I 1 1 I ( t I ( t o J I t ( f 1 JH. Zgslnik, 14, oktobra 1993 stran 19 I iz naših krajev občini Gornja Radgona se ne strinjajo z načrtovanim telekomunikacijskim ^ffire^em Impulzi v Ljubljano Dobre ceste so m turizem I ^mjeradgonska vlada se zaveda nevarnosti, ki ji preti i novo j ?'^®'^iranostjo poštne službe. V prihodnje bo na obrobju še 1 f*lrfui*ski priključek kot doslej, saj bodo lahko 1 *’*ttliaJi tam, kjer imajo največ impulzov - to pa je v veqih ‘*^‘h središčih. niča, Gornja Radgona-Spodnji djetje, ki je v preteklosti skr- Ivanjci in Gornja Radgona-Videm ob Ščavnici so kupili in montirali prenosne sisteme, največji dosežek pa je medkra- belo za vzdrževanje in gradnjo telekomunikacijske mreže v se- verovzhodni Sloveniji, od 1.oktobra 1993 nima niti svo- js bila cena tele- priključka na podeže-1" m v velikem mestu skorajda DErir4i- bla v WTC-ju pomeni za pošto čisti dobiček. ' "'“n. V lil Pnjaurljiva, Na primer v ob- frornja Radgona stane da-telefonski priključek ”"'«1 tolarjev. Vendar tele-ti drag le za naročnike, ^P>ii tmh bn tuili za tukajšnje PTT-^^lic (vsaj doslej je bilo to podjetje), saj mo-na primer na Goričkem, Učas grjuliio telefonsko postaviti (udi po 15 tcLc-jg poudaril na ij,.?' gornjeradgonskega ■■tp predstavnik re- .,?''’^ijanega in ne več samo-inega pvr.podjetja v Mur-^oboti Ervin Pinter. V na-ž njim ima ljubljansko I drugačne naložbe; 800 ^“htkih le V minulih dveh letih so v gomjeradgonski občini uresničili kar nekaj pomembnih telekomunikacijskih nalog. Med pomembnejšimi so širitve telefonskih central v Gornji Radgoni (vozelna avtomatska telefonska centrala omogoča 1920 priključkov), Apačah (768), Radencih (1400), Vidmu (1400), Za en telefonski pri- priključkov s po- enega dodatnega ka- (200), 5^. Ivanjcih (480) in Spodnji Ščavnici (200). V Apačah so tudi zgradili dolgo že-Ijeno ptt-stavbo, v Vidmu pa so poštno zgradbo razširili. Prav tako so v letih 1992 in 1993 zgradili zelo potrebno omrežje v KS Sp. Ivanjci ter delno razširili omrežje v KS Videm in Spodnja Ščavnica, na relacijah Gornja Radgona-Apače, Gornja Radgona- Spodnja Sčav- I i t 'I STAUSČA... vedri in oblači VtaJ„____.______ Mgonski skupščini? pi>? Irta so se spet uspeli zbrati radgonski vendar me je ponovno presene-in nepovezanost desnice. tki se spet oglašali stari preizkušeni partij- povedati veliko slabega o vseh 116^^ h o sebi ne čenrnv ie fi?adie niihove troli- - sebi ne, čeprav je ozadje njihove poh-fo, druge aktivnosti precej gnilo. sposobnostih vsekakor najbolj izstopa g. Izta giblje v političnem vrhu in dočakal tudi penztjo. Kot navaden N 10 vseeno) opravlja na ‘ži naloge pomočnika S ('in ......... mesto finančnega direktorja zavoda, trna torej bolj malo zveze s pedago-težav je tudi uspel zaposliti svojega ^^^PNljice jza na zaposlitev Čakajo po več let ■1»,« ( ^9jboljšem primeru zaposlene na mestih kreiranih 4et„,A e in delavk. tur stečajni upravitelj v Lini Apače žavlačuje s stečajem in tako služi lepe ^keval finančni direktor je s svojim delom ^NHaju OZ 14. oktober sedaj pa v vre opravlja ludi družbo Transport ^‘udnokrvno odpušča delavce, privoščil pa 8hrm ‘'f' Zaposliti svojega svetovalca, da bo lažje podle načrte. n Anton izhaja tz društva nekdanjih ET . ^Strancev ( Vuk, Kurbus, Flegar), ki so oškodovali svojo firmo. Je ■ da ' hočejo na hitro polasrniniti Elrad — ,7 'ožlogov za zaskrbljenost, čeprav je vse 11 '^i lir 7 podjetje tik pred razsulom. i 'tajpomembnejša občinska človeka. S- Vodenika bi bilo bolje, da rešita '^^k^izvilnostl v svojih podjetjih in se nehata A ■ dtl na prejšnjih volitvah nismo imeli ljudmi kol sta Jelinčič ali S.*'’ voi.7 naredijo za svoje ljudi, ne steHa/u OZ ]4. oktober sedaj pa v vse v /Ivzu- m V ni' tt^^ajavajo stolbke in ^ITt _ J • H.I iumu fritTflJUVUJLŽ J“ nesposobni za delo, ki ga ' ■ F. F. k (Naslov p upravi časopisa) o večkratni dostavi .v«? 'dodajamo: 4 -atu M /^ureCfl sprašujemo: kdo si v državi - 'dnevne dostavne pošte? Mi na pode- i K želi mislimo, da upravičeno, Predstav-13 sta Sobota, g. SEVER in g. SOBO-mnenju. Pravita^ da imsia i t nn žaknnti. po veljavnem zakonu. P ^P''^’^—■ ■'u?'» vprašanje v občinskem par- '^a da je to res. To je zakon iz L /'•'■In . _ ..y . -J » irtcix 2. z dne 17. I- 1986- 'En pg pojasnil, da ta veljavni 1 ” minimum obvez PTT organizacij jevni optični kabel od Gornje jega žiro računa. Tudi občina Radgone, Spodnjih Ivanjec do Gornja Radgona je doslej po-Vidma ob Ščavnici. Kako v'elik skušala finančno podpirati pri-dosežek je to, lahko potrdijo zadevanja domače pošte in je naročniki telefonskih priključ- imela na njihovi hranilnici ve- kov, saj se je hitrost izbiranja občutno povečala. V gornje- tolarjev, radgonski občini je bilo v zad- njih dveh letih vključenih v telefonski promet 990 novih telefonskih naročnikov. dili Se letos bodo dodatno zgra- in obnovili telefonsko omrežje v Apačah, Stogovcih in Negovi, zaradi česar bodo lahko dodatno vključili v promet 300 novih naročnikov; v ta namen so kupili tudi dva »schelterja« in ustrezna prenosna sistema. Bolj vprašljivo pa je uresničevanje načrtovanih del v prihodnje, saj soboško PTT-po- službe od sedanje. Dovoljuje tudi vsa povečanja dostavnih dni pošte krajanom, samo če bi bila dobra volja in razlogi za to. Da razlogi so, ve gospod SEVER in vemo tudi mi. Gospod SOBOČAN iz PTT Murska Sobota pa pojasnjuje, citiram: »V PTT podjetju smo razdeliti poštne okoliše na: ožji okoliš, kjer je sedež pošte, dostava dnevna, na širši okoliš, do 6 km, dostava trikrat tedensko in najširši, nad 6 km, dostava enkrat tedensko.' Niste pa pojasnili, da si je PTT Murska Sobota z uvedbo okolišev PTT mreže, po dokaj čudnih kriierijih, zagotovila po svoji volji določati dostavne dni pošte po podeželju. Zakon v svojem 6 členu v drugem odstavku ne obvezuje PTT organizacije za uvedbo okolišev. Ti so potrebni tam, kjer zaradi oddaljenosti in konfiguracije terena brez prevelikih stroškov ni mogoče vročiti in sprejeti pošte dnevno. Mi to tako razumemo in dodajamo, kar je tudi vam znano, da taki problemi pri nas ne obstajajo. V PTT podjetju trdijo, da je to za njih gosodarno in v skladu z logiko sodobnega trženja in njihove poslovne politike. Mi vas pa sprašujemo ali je lo ludi v skladu potrebami podeželja?! AH s tem načinom obnašanja ne tiščimo podeželja še globje v klešče demografske ogroženosti? In pritisk na državo, da formira vse 'ečje sklade za preprečitev tega pojava?! Iz zapiskov srezkegakpoglavarja v Murski Soboti, pokojnega gospoda Gašparja LIPOVSKEGA iz leta 1927, je razvidno, da je imelo mesto Murska Sobota po ljudskem štetju iz leta 1910 le 2748 prebivalcev, da so imeli Križevci v Prekmurju 1162 prebivalca, Otovci 427, Vidonci 839 in Vaneča 402 prebivalca. Današnja celotna slika za občino Murska Sobota kaže porast centra in ponekod skoraj prepolovitev J VI podeželja. . Razgledani gospodarstveniki, ki vodtio javna po- dieiia. bi mora!) po!eg poslovne naravnanosti upo- Stevatt mdl take dejavnike, kot je primerna poselje- nosi podeielja in vse, kar la/tko iz tega izfta/a. Tudi mi vemo, da je za to potrebno neka; irrvovati. Mi mislimo, ’ da se je za lata presvetlega pokojnega ia FERENC loieva vodila ista logika pri uvaja- cesar aFEREriC jozeva voaau isiu niu in organiziranju poite, kot bi morala delno tudi n/« t« r—1 , 1- ■ / Vfls? Primertia naseljenost podeielja m vse, kar izhaja iz tega. Pravijo, je tudi zapisano, da je dostava za časa cesarja, tekla kot sedaj, po zakonu iz SFRJ, čeravno konji, železnico, bic.ik.li in peš. Razliko je bila le-ta, da so plačevali dostavne storitve, namesto s tolarji. s s krajcarji. Ob posvetu za razvoj podeželja v Murski Soboti, v okviru programa CRPOV, je gospod kmetijski dr. Jože OSTERC povedal, med drugim, minister citiram: ^.Celostna ureditev vasi m deiele pa je sploh pogoj za to, da mlad) kmečki ljudje sploh ielijo ostati 7av^t, prehrambeni stan^rd nv ,3 _____ Mfj ArjtOii mO' čcprs^ na drugačnih raca biti podobna, tcjc.,.. --_ vrednotah kot v mestu, sicer bo beg iz vasi še večji. (Gospod SEVER, zakaj niste ostali v Olovcih?, op. p.) »Samo urejena val zagotavlja tudi poseljenost pokraiine, ohranja zanimivo kulturno krajino?« Predlagamo, gospod SEVER, da prečiiate celi la članek o tem posvetu. Videli boste, da imajo ljudje *' “ - l",i rytv»,:li odnos do podeielja kol vi. Otresli so se drugačen odnos do poaezeiju avi n. u-pjcj., pridobitniške miselnosti, pehanja za pot tolarja. Njihovi pogledi so razvojno naravnani. Gospod SEVER, ste prečitalt v »VESTNlK-u.! članek z naslovom »ZA JA KV?! DELA CEZ 16, Z MILIJONOV SIT'? Javna dela so namenjena brezposelnim. da bi lažje preživeli krizo in našli zaposli- '. Revidirajte organizacijo poštne službe! Zaposlite nekaj mladih famov, raznašalcev. in dostava po Goričkem, po našem lepem podeželju bo v zadovoljstvo vseh. Ne pozabite, vj ste, zaenkrat, eden od ključnih ljudi, ki v veliki meri pomaga ali zavira v »VESTNlK-ur lev. razvoi J n TL. PTT enote Puconci za/ema JO vasi. Teh ... J. .L ŽZr .. in IC\ : Okoliš PTT enote mtconci za/ema iv vusi. j e« '^i^ieiudi Ciine ' deset vasi je zajeto v dveh KS. v KS Puconci m KS Uidi drugačno orgaiiiziranosi poštne zano vlogo v višini 15 milijonov Tudi v prihodnje bo vse odvisno od razpoložljivih sredstev; slišali smo kritiko na račun prejšnje gomjeradgon-ske vlade, ki menda v letu 1991 denarnih ža hte v poštarjev Sploh ni posredovala republiški vladi; tudi letos so prosili za sofinanciranje gradnje na demografsko ogroženem območju Vidma ob Ščavnici, vendar je predsednik IS Gornja Radgona Miha Vodenik povedal, da v republiškem proračunu za Širitev PTT-omrežja ni bilo odobrenih nobenih sredstev. BBP Lcjutaiikc gorice so bile predrle® dvajserimi leri popol-za^e za praman za vsa vc^a razen za krneti vozove. ni bili so kolniki, večkriat nejmehodot posebej v &tsu in ob neurjih. Nekako pred dvajset let je bila zgrajesa vinska cesta, Iri je gtjrice s mestom in prrič omogočib. da so tujci labko ^iozn^ to vinogradniško območje. "Krovna skupnost Gorice pri Leiklavi je vUh minulih letih veliko postorila, da bi diMsil kraj drugačen vld^, da bi se odprl za tuii^jm. Spšmsladi so aa referendtimu, sicer Ijur^e bili proti novim asfdtnhn cestam, ker pa je nekaj denarja še ostsdo iz prejšnjega i^mopri^evka. nel^j pa je pri^vala ol^lina se le odloigh da aek^ere c^e Se s^^tirajo. V lendavski in ddgova^^ gori^ bodo asfaltirali kakih 2200 metrov cest. Ljt^ t6^ fetaj« lamjo, da je potrebno c^te 4ea>ro ^|S le bodo tt^ti pi^t k od tega pa |e odsdsno ^tbovo marsikateri jSjvi od prodne trnu 10 drc^S domačih pridelkov. Jam ■ LUKAVCI-RAKICAN - v zadnjem času je čedalje težje dobiti mesto v enem ali drugem domu za ostarele, saj sta tako rekoč prezasedena. Oba imata na voljo okrog 290 postelj. Še dobro, da gradijo nov dom v Lendavi, ki bo lahko sprejel okrog 120 ostarelih ljudi. Znano pa je, da so ponekod taki domovi precej prazni, čeprav prebiva v njih okrog 5 odstotkov starostnikov. V Pomurju pa le 1,7-odstotka ostarelih. (F. KI.) ■ GENTEROVCl - V Genterovcih, Kamovcih in Radmožan-cih se je odločilo za napeljavo zdrave pitne vode 160 gospodinjstev. Vsako bo prispevalo za priključek po 1.500 nemških mark v tolarski protivrednosti, plačevali pa bodo obročno. Računajo, da bodo dela končana do 15. oktobra. (J. Ž.) Brezovci. V KS Brezovci spadajo: Brezovci, Le-merje in Predanovci. Dostava pošte je petkrat tedensko. V KS Puconci spadajo vasi: Puconci s sedežem PTT enote, dostava dnevna, Gorica leži med centrom Pošte in zgoraj navedenimi vasmi, dostava petkrat tedensko. Ostale severne vasi KS Puconci: Salam enci, Vaneča, Dolina in Bo krači pa imajo dostavo pošte trikrat tederisko. Vasi obeh KS imajo skoraj enako povprečno razdaljo. Upoštevati razlika nekaj par sto metrov bi bito dlakocepstvo. Vse vasi imajo urejene glavne prometne poti. Objasnite, zakaj ta razlika! Smiselno in pravično bi bilo, da so v okviru poštnega okoliša dostavni dnevi enaki, razen središča sedbža PTT enote, tn ljudje, v to smo prepri- čani, bi bili zadovoljni. Vaneia, 29. 9. 1993 Krajani vasi vaneCa »Tehtni« odgovor g, Ani Žerdin v nedeljo, 12- septembra, smo se poslovili od naše sestre Vide. Leto je naokoli in na našo veliko žalost nas je morala zapustiti. Pripravili smo ji slovesno mašo in solze so tile kar v potokih, ko se je poslavljala od nas. Kot da bi v naši turobni cerkvi ugasnit Žarek. Bila nam je oporo, z lepo besedo nas je vodila in dopovedovala, da le s sožitjem in ljubeznijo pridemo na cilj. Hvaležni smo ji za to leto, ki ga je žrtvovala za nas, naša topla misel jo bo spremljala povsod. ht zdaj k vašemu pisanju v Vestniku, gospa Žerdin. Dosti tega ste napisati o naši sestri Vidi, očitate ji obrekovanje in pomanjkanje ponižnosti v času borci dobijo 22.000 pokojnine, to je bil govor ob 11.00, ko imajo za upokojence iz Ljubljane. Prosim, naj nekdo da odgovor, kateri kmet borec dobi 22.000 tolarjev pokojnine, mogoče kateri drugi, kar jih vem pa nobeden, niti tisn 30%, ki je bilo v prejšnji Jugoslaviji in smo vsi enaki. Kako naj kmet borec dobi če nima več kot 20 let delovne dobe in m mogel več doseči na kmetiji. Ja eni dobijo lepo, ki so bili zaposleni. Prosim, naj nekdo vse informacije razloži, kako priti do take pokojnine. Mi smo porinjeni na naj-niijo stopnjo pri pokojnini Prosim, da naj več pripomore država Slovenija. Veste, kaj smo vse preživeli, pa še po vojni od obvezne oddaje. Na podjetjih nt bilo 7 ur dela ne proste sobote. Potem pa ti nekdo očita, da nismo nič naredili za blagor prihodnosti. Kdo je ustvaril tovarne, porušene mostove, Železnice. Na deželi smo si sami ročno naredili ceste, na blato novažali gramoz s kravami, napeljavo za elektriko, vodovod- Naj vedo naši vodilni, kako nam je in še danes moraš delati na kmetiji, ne kakor v mestu, kjer imajo res počitek na svoje stare dni. Prosim za odgovor na moj dopis. Naslov v uredništvu ^ENOLETNEGA MANDATA vladavine P RAZKRIŽJU«, kot ste se izrazili. Ne verjamem, da se je sestra Vida zlagala, ko je izjavila, da bo sestra prvo obiskala vas in gospoda Slavička, kot njo, gotovo je bila le napačno informirana. Občutek imam, da vas je pri celi stvari najbolj zabolel očitek, da vat je imenoval somišljenico g. Slavička. Vendar ne vem zakaj, ko itak vsak v Razkriiju ve, da to v resnici ste in vam tu nobena izjava še tako visoke ne more pomagati. Nas pa bi vse zelo predstojnice zanimalo, zakaj se tako zagrizeno borite za hrvaš- čino v Razkrižjit. O tem bi rajši kaj napisali, ko ste si po Ljubljani iskali zadoščenje za vašo izgubljeno čast. Večkrat sem vas slišala govoriti, pa ste se vedno posluževali čiste slovenščine, mi pa bi po vaše morali moliti v hrvaščini. S čim torej opravičujete ta svoje stališče in globoko sovražnost do nas, ki nočemo drugega kol svoj jezik na svoji zemlji, v svoji cerkvi. Saj vi gotovo imate »življensko zrelost in spoštovanje dostojanstvaobraz»- Ta obraz je bil hudoben, neprijazen. Sola nam ni nudila odprtih rok kol prejšnja šola. Profesorji pa prav tako ne. Nekateri so dobri, prijazni, nekateri pa... Ampak vse se mora enkrat okusiti. Življenje je tako, nič m postlano z rožicami. V srednji šoli profesorji zahtevajo svojo igro. Mi dijaki smo odvisni od njihove igre. Ta igra je neizprosna, trda. Vsak profesor v šoli misli, da se dijaki morajo učiti samo njegov predmet. Mi dijaki pa nismo računalniki, da bi si vso njihovo znanje, vsebine učbenikov vtisnili v svoje glave. Nekateri predmeti nas privlačijo zaradi snovi, nekateri zaradi profesorjev, kako nam učno snov predstavijo, podajo. Dijaki radi obrekujejo tiste profesorje, katerih predmet jih ne zanima, se težko učijo ati pa se sploh ne učijo, ker so dobiti odpor do predmeta. Tudi sama sem bila takšna. Vprašam se, zakaj? Ni vse odvisno od profesorjev, odvisno je tudi od nas dijakov samih. Zakaj bi klonili in se prepustili usodi, če pa je jutri nov dan. P Življenju nas čakajo nove preizkušnje. Ena takih je pred nami. Tako je blizu, vendar pa Še tako daleč. Blizu je zaradi marljivih dijakov. Daleč pa zaradi takšnih kot sem jaz, kajti še prej me čakajo nezaielent popravni izpiti. Zakaj??? Psi so mi govorili, kako je v šolo hoditi lepo, da jo bom nekega dne pogrešala. Jaz pa ne mislim tako, hočem jo (im prej zapustiti. Mogoče pa jo bom nekega dne ie pogrešala. Le kdo ve, zakaj... Frofesorj® slovenskega jezika Ko je preljubi Bog ta svet ustvaril, ga s pticami, ribami iit rastlinami obdaril, ustvaril je še Janeza in Jasno vmes, da bil bi svet popoln ves. Cez teden dni Bog Janeza povpraša, kako se z Jasnico on kaj ponaša. '"“7";/“'ll'" fv'- •• L Preljubi Bog. reši me tega križa. v kakšnih razmerah po 50 letih, ki so se boriti za \ paradiža. Zccifcri? je zdaj ie prišta v nnv/ Kako cenijo naio preteklost, posebno mladi rod, da slišiš, da smo jim mi vse uničili. Mi nismo imeli nobene štipendije, ni bilo avtobusnih zvez za tiste, ki smo bili oddaljeni od centrov. Dne 24 septembra 1993 sem slišal, da kmetje I ko mi pogledi nanjo ne dajo miru. IKo bi anakreontiko vsaj znala, bi se ji sreča k oj podala in tudi i spis »Skoz pajčevino« bi se ji poda!, I če bi jaz vsaj nekaj pravopisa znal. A.Š. t Iti ll i stran 20 vestnik, 14. oktobra vestnik I GORENJE DROBNOPRODAJA, D.O.O., VELENJE, Partizanska 12 objavlja prosta dela in naloge PRODAJALCA za nedoločen Čas v razstavno-p roda j nem centru Lendava, Krajnčeva 10. Poteg splošnih, z zakonom določenih pogojev, mora delavec imeti še: a) dokončano usposabljanje za poklic prodajalec b) najmanj dve leti ustreznih delovnih izkušenj c) zdravstveno sposobnost za manipuliranje s težjimi predmeti (zaželen je moški) d) poznavanje blaga za opremo gospodinjskih In avdio-akustičnih izdelkov. Preskusna doba 45 dni. Vloge z dokazili (potrdilo o državljanstvu, dokazilo o izobrazbi, dokazilo o ustreznih delovnih Izkušnjah in izjavo, da kandidat nima zdravstvenih omejitev) pošljite v 9 dneh po objavi na naslov: GORENJE DROBNOPRODAJA, D.O.O., VELENJE, Partizanska 12, 63320 VELENJE, z oznako OGLAS LENDAVA. Komisija bo obravnavala samo popolne vloge, ki bodo oddane v roku. Če se bo prijavilo več kandidatov in bo komisija menila, da je potrebno izbor opraviti s preskusom znanja, ga bo potrebno opraviti. Kandidati bodo o času in kraju preskusa znanja obveščeni najmanj 3 dni pred dnevom preskusa. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje 30 dni od objave oglasa. Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Okrepčevalnica FRENKI BAR V NORŠINCIH pri Murski Soboti vabi na otvoritev v petek, 15. oktobra, ob 14. uri • pijače vseh vrst • kava • domača Šunka • domači kruh... J FNAJ NAJ NAJI U USE HESIE stranke in za VAS. ki nas do sedaj se Nisn POZNALI! Trgovsko podjetje d.o.o. »INTRADE« Mlinska 22, Maribor,tel.: (062) 226600, tel. & telefaks: (062) 224280 Izdelki svetovno znanega korejskega izdelovalca audio in video tehnike SAMSUNG Prodajni program: - TELEViZORJhCB 3351 XMT = 37 cm, t. tekst za 35.720 SIT CB 5051 AT = 51 cm, t. tekst za 43.720 SIT CB 5314 AT = 55 cm, t. tekst za 50.835 SIT EDUARD Ferš - NARAVNI KAMNI, d.o.o. Špelina ulica 19, Tezno - Maribor (za servisom Feromota) telefon: (062) 412075, telefaks: 413661 SVETUJEMO, NAČRTUJEMO, IZDELUJEMO IN PRODAJAMO: - stopnice, okenske police, pulte, mize, nagrobnike - razne izdelke iz naravnega kamna po naročilu Velika izbira tlakov in stenskih oblog iz naravnega granita in marmorja po konkurenčnih cenah. Odprto vsak dan od 7.00 do 15.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00. CX 6229 Z = 63 cm, MONO za 58.680 SiT CX 6226 WT = 63 cm, t. tekst za 85.054 SIT CX 7226 WT = 72 cm, t, tekst za 89.800 SIT - VIDEOREKORDERJI: VX 300 = 2 glavi, VPS za 37 110 SIT VX 350 = 4 glave, VPS za 41,800 SIT - HI-FI STOLPI: MAX 340 = radio, CD, 2 x 60 W, daljinski za 42.024 SIT MAX 460 = radio, CD, 2 x 120 W, daljinski za 61.150 SIT SCM 7900 = radio, CD, 2 x 60 W, daljinski za 44 175 SIT SCM 8100 = radio, CD, 2 x 60 W, daljinski za 40.707 SIT SCM 8550 = radio, CD, 2 x 120 W, daljinski za 56,207 SIT - RADIOKASETOFONI: RCD 1400 & RCD 1360 & RCD 980 = CD, 2 x 75 W, že od 6.S00 SIT Velika Izbira INFRAHALOGENSKIH GRELCEV 1100 W že za 33,966 SIT JEDILNIH PRIBOROV SOLINGEN od 20.868-26,492 SIT POSODE GOLDEN CROWN od 21,608-29.092 SIT SERVIRNIH PLADNJEV Že za 9.028 SIT DESERTNEGA PRIBORA Že za 5.920 SIT j™.——J /TvrrT/n Mu Hfljv/ y;|.v> SIe»(]e DMenSI, KS-N* J oknaisencii^: vrata :x: ll ;j: Odprto vsak delavnik od 6. do 22. ure. Tel.: 48603 PRODAJA NA 3 ČEKE! Pri nakupu nad 5.000 SIT darilo! Za stranke, oddaljene več kot 30 km, še dodatnih 500 SIT popusta! Pričakujemo vas v Mlinski ulici 22, vsak dan od 9. do 12, /n od 15. do 19. ure, v soboto od 9. do 12. ure! Garancija In servis v Mariboru! PO CENAH KOT ŠE NIKOLI V SLOVENIJI! m : gotovinski :popust „ ^anovaniske hiše 1'^1 gotovinski popust ' Svet zavoda OŠ Puconci razpisuje delovno mesto ,ii(a£aE62siM(a^ POMOČNIKA RAVNATELJA z delno učno obvezo. ogromerkuf L. proizvodnja perutninskega mesa p-O. Murska Sobota Kandidat mora izpolnjevati spložne z zakonom določene in posebne pogoje, določene v 137. členu Zakona o osnovni šoli in imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj, ter da je pri svojem delu dosegel delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela pomočnika ravnatelja. Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Osnovna šola Puconci, Puconci 25, 69201 PUCONCI, s pripisom »za razpis- ▼ cHšlMiBa cenjene ^nke, da bo o SIT prodajna mesta MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel., telefaks 069/22921 J DISKONT UNIVERZAL Križevci! Liutomer I RAZPRODAJA Živih KOKOŠI - težkih 3,5o kg živih PETELINOV-težkih 5,50 kg hhiAMji«^ - 480,00 SIT/kos - 550,00 SIT/kos vsak dan od 11. do 22. oktobra 1993 razen nedelje od 8. do 16. ure na dvorišču Agromerkurja v M. Soboti ter od 7. do 12. ure na farmi v G. Petrovclh. Prodaja za lendavsko območje bo na dvorišču TMK Lendava - naročila sprejemajo vsak dan dopoldne v vratarnici TMK Lendava ali po telefonu 75 001, Priporoča se Agromerkur Murska Sobota -UUPSKft MURSKA SOB*> -- - 7.00 do MA FARMI DUPLICA PRI KAMMIKU PRODAJAMO ZELO KAKOVOSTME 18 TEDEMSKE JARRICE - MESMICE. -. DOBITE JIH LAHKO VSAK DAM OD 8 DO 16 URE -IM V SOBOTO OD 8 DO 12 URE. I i SPREJEMAMO TUDI MAROCILA ZA VZREJEME PURAME OD 4 TEDMOV STAROSTI MAPREJ. ZA VSE DODATHE inTORMAClJE SMO VAM MA VOLJO PO TELEFOMU 061/813 201 ALI 481 731 MUDIMO VAM TUDI KAKOVOSTMA KRMILA, KOKOŠJI GMOJ V RAZSUTEM STAMJU / LAHKO VAM GA TUDI DOSTAVIMO / IM KOKOŠJI KOMPOST V VREČKAH PO 3 KG. I I Iskra 0' Iskra Commerce Trgovina,_^f?^-^ i iz LJUBLJANE odpira LENDAVS^ A V središču MURSKE SOBOTE v LEND/\v^-- novo prodajalno s širokim prodajnimjS^ - merilno-reguiacijske tehnike. - stikalne tehnike, - telefonije in elementov, - inštalacijskega materiala, “ električnega ročnega orodja. - zabavne elektronike, ~ gospodinjskih aparatov. Posebej vas opozarjamo na zelo nih delov in materiala za vse Iskrine in d iz naše prodajne ponudbe. iiSl^ Prodajalna 1» začela poslovati Pridite in se prepričajte o naei ugodni po'* J, ^•nik. 14. oktobra 1993 stran 21 I 5 š£3:?S S3 a (/] f" A B B J« e 3 7 0 5 «iS22.s»> = ._ 5J-- J. g g ' u (5 'S c < rt 2 I •E Q E'T'o rt^J ” 2 S? .0 ® ffl ® E *! d ■ S r.^' £ « f*) -: -li 9 o 8 te liij Z Ul > o Sv rt SJPu I Bt M p N 7'8£ ' -šS u^8:šs2Žp1^ B ^•q a a^rj Eč y2 ta ss .s|7.?8 55° u E I O oj . g 'I? »o 'S rt O g IV) T" > - ,4» Di.."£ ‘ E S “ 3 5 e "* v .-1 3 ta rsj televizijski spored od 15. do 21, oktobra '5 <9 o I 0 .Q 'I § tO 1^ is Ss k I § '8 i C «B > < Z IIJ > o to & < z lU > o Vi > < z UJ > o tft > z > o Vi I o to E: 2 tu o (0 f<=7s ;S2 s,pa,.21 N d 'S, I 'V • • ta , •ta tairttZ)' rbOrJK« ■gkzj^tafsd^.rt ■’■-■" !« ? s 1^8 07 E I cs 09 1> « gr > 5iz)iz)cOrtrtrt.Krt rno jS 'Z';5'E-= E tai ErOTT Oto O1 g g $ _^’O,-i,-ita,-i E rt -t; S^8.:';.,'S.sS^4s| -- S ,3N cos5"«» '"So‘^;2pu^■c«„ c p giSiS ’N • ’ o E □o Kf) 3 S v I "a TJ rt =o 2 ■“ o I Ota ^-.^25 4 .ffl o O rt 00^ c N «^73 I > o ž: N (9 .•z^ G $ o E §2.0 B u-a, I " o 2,5 >=304 i rrl ta "O rt I e o rt , -i a '■N š" ° 2 .8° >11'^ p “■ Ei^cuSM" SSr-PiRP-'’-*cpQ I £ 2 ,x- iop8 ..TA X M—. T^ I rt a > O V rt 'N E t -4v2o’’*'5 5o • v £ o -H a.x> g I »CZ) Q cxm tzi Q a s g2S tZ) o rt o o s2 §5 s. D S2Lx.2-š.>j££'rt > rt g^ s s .O^J.a;,.* g ■Og Et^ EglB^^UlR 5 ■ " o 'o' - 3 2 2’^« S7>8g227RM| 2 1 •=•»£ 197 I ' ?: o CZ) 4^ <2rt8 S‘2 21 2 s*^ S IB- rt iS s rt E -.".i B J ..--i Is!-''’ •i S 82.§.^r!.._ 5 S S „ 72 =:iS.ŠiŽ g S rt ■ e g E JR P 3 rt 2 5**E^O^r^^rt5^M ta .S-Tsi = *SriSS'7?^ ' '=.“2 ' a-p i-||;15J7finh^g a .5^ ta -s»tz» O- C rt ta -!- rt rt >R O tn I rt C S« l4 •! art 2 S"-~’ c E ® 1* ■;= gi Š « • o d rt rt ■S I a I E Q > I n e — g.-S 2.SS« ) g o S O -M C c Liafi E c? 2 V o: -g ta - C- O rt XJ R ~.{3 S^tj. I d =» s "c;:2 . ' rrt »trt D"S_I ^'5^ -4 {«-, .s>-i s Ji MSI IS,-"S rt 04 1 S I rt tat rt = ' .^s .s .sc«* O 5^^ 2 “ v rt v rt J? E -o dH' ai|>->£T;taLi i>(N*gaAn J ® S B B ’ ft .i(.^ .M CM **:• "i S7S ;9;s s;; "fl rh E £a£ 3 > I i=rss«il?i IS! rt .S.’^ž rt S.** '”' rt ** i g’« I I 52 2 Mn . (4 ? Mn « 6 » -".3:g 2 -•Ort ' o*-? * aO^E -a sl^A I i 2 d .2 . 3.3 g 3^ i3 I^SSFS g .2 ■?■ ' ta I « Ng as s- o • V) ggg |5 © s ' - K ’8g 7^-IL’? M Sš Š ž’ I rt'EVO ■TJ C 5 O _ _ JS22i>:8Ž|?Š I “ Ms 5-"^ s I ^Tasll >^|g| ” 'j *^i2 5r!l^£>£a ^TTg^SsjBg St>' p2~c,Ea s s 1 = I 5 s s PM »iž'" B N a 'O,'^ -. g n =-X.j I '‘i 5 ” u e:.D a — d£'S'2'3| <5rt‘'^Gta^drt a ,'‘7lsEŠ2 1fl 2-,-..;« I ' -£ Dtnotata J ’Ed.^ ta ^E?s rt 5 * r I 8 ■8- , u «-,2=».=s OrtS E — £„ 3 - P S g P '3 go; ^gm2t » =■? £ < M X O ;z3 G rt n 2 £ S.O 3 o 21 ,P J?j os d o. .., • t> iG' I »Z) « *? »-t a rt *) >N Pl * o 0^ Trn < h*Jn 5 T- -S 1 « §^1 U~i (O CM o a> r*!e 9iCl *2°S Št: B" ” 'I- jd'?i I 'rt g Q E rt p4 J I i; .“N *z, E 'g i j: 5 Ort ''- '1 rtrtSlČ G-g^rt SP v r) 5 “ E 2 s DC v. «f i-< rM Ss 2 o d N » s‘''8 . »r s £R o I I uiiSKa.s; . = _20 : = •z^ ■ - ta »-I ' 'ii . to” ta rt " ’^oao_C&’,.Gd |^.2,*3n “ I SS:.3 = g ,>;2ti £i3.:2 I u 0S a i o c - ij_. 5i = :3 = S 8 2 :□ = = 3 2 ' S ' 7 P 'gu.o i'^w'S:* .--p 8 «.§;= I a-b: i JS 2 I o E '*5 rt "^ ■ 2 2 I a 2, tal 1*»^ Ek n rt ir n .g at O g pS CM I ;>ipo « ' ■ =.“8 "■ g£8?E®ij|7»s 8 S5 = 8-?SgSg3|Q ■n ticz) . .• 3 ta Vi > < I -oS olf^SBŽig J§7.-1s.«^Š £7-1 |zJs-3So3g-s£ .l8 2l'^7Ss£ S.sV1^2“«:srf rt n s 2.|8 3 SMrt « U-L Vf 18 (4 _ cm M B S“-aS-« B N cc CQ "sla at ‘ O lU e > K c “ ta Slm W) *** rt . rt J3 <0 . O I i2:s^5:g58s'!8s3 2, 2^21-^|2SXs|7g2 00 ta-JujSiCsSK« ^=:ibS2’^a)tS’-'g*^-’'5 I -S:« tM iB^ iN^ I^P iffltaipE Ort*0ff!Q’.S!0 G otn c.34 ^S^e-Sp.So« e ;l7Ag79 p _ I *” • v fZ) ' in A S 2* 'Z’(D^od g^.= hg?i5i57is»5? T3^f ■sp I c I I 7 &> S. Oli V 7 'e rt isft ^'le Ig fta *3 s Gj ta v :* .A c I .ftOo S'« u ' p ■£ .2 o B s _ Z-S“S1 iž*’ 5 o 8 8 8 5 — 2 ® :=S i i 8 p 'g -p m rt .Tta i N ¥ tn " O .ta •-' p^pgs^g Po 55 rtA LTT« E > A lTB.E h.S S rt rt _i rt rt ta a jl rt e P^fsi-^ižs ">° «gš a.S.n S' ŽpS o.'*■= w": b Otaaptnrto^ ‘ •T-;d>taCcZtd> '-‘’^-!O'GrtN- . ( "g a -rtS *■ ■2 g s C rt 2 ^>S ‘-<4 5=" -- lg^a^8B3So~ Šltiz^!^^37^?5tg X o p 2 ta^ r-.-E,M — -H 3 I s 21 rt rt .s E .SL, *O E eit R’ TD w g 5 o -r- CL 2^ = .M < Vi X 8 B k- E — "Z) S I S O«Q »Z) O - I E d ■ss c 'a o K-" i ' ' -S S 'S^S^ A , _ , ja ^E-.7S25SS ‘7'5 9 S>X' s T! , I £ S -2. § “ cJ .0 “ a ŠQ2 Ig rt •3.2,2-a ° 37:2 3°§jž <"■5 ižai2-r^2 §0^8 2. -iŠ-gN^^sS* . 1 .= gvig I •g rt .y O trj a(A C4 oc I ‘C g 3 ’ ._ «<) t- I 52 5 "uJ^aoS^; =!.S S S-gf 7«8š = Š.8 .§.E-oa.3 r:;S.2.r,< 5._ iy5 , i-t^tn^’^ “^•“tata _ i O. .ta’d S ta >A tn d “ ' -n rt S JQ 2 cd I o K rt — a ■ -K " * L ‘ v o Ž« u q 5 -j' -p 5- ^ .1-2 E s^Š s.^ 83 fM ■’" ’ c L3 o -ta -- ta ; ± »rt d ff) “Z - I » i_ ■■ ta •— ta I 257 1 ? ■ ( I ■N O - ■” H > I g ifiž -7 § s °®.| *“* >0 rt rt 41 ■_ ” »^7s’s-;^-epgB SBSE5«3gp s “•šPX l'^aS7_ 7 - ® G ® W "r ' S St^ ta *2 o rt rt o «* ffl -M d I t d OOJ, rtErtlAvErtrt - ;i u - 9 g F S 2 I isn5£3:Sb:^ /K?> 3 « 'g v- c rt o 'C >tn S? ta’ *' ”■ "S jjj IZ) jL jd es I “ 3 G 'J V) ■go Vi > < > o 7^ < F 'A fTi ■“S e c 07, 2t3 >0« g-s n — ij7'’r;~- :2 ,-' |.2o'‘‘° e i I -- I I " c I M ® s I u I ra I « „ 2 -B-- g 2 ■ -rsi fen „ 8'9 I *-'j3 g| „„ ;=tL oOta.lirti O££E/i;^^| E 2 g-J" ca 2 o c 2 MB8 B £'5m S75 'l-u-š7gi< oRPE •'20'».= Ž73.y§-^S8S2 t? I —. 51= p o u •» 5. 'gS7S22«o i" g oc ■B Ž ti 2 G« X tn ii I Ul ?J=?.ha 2 > >5 H^S dfiiUls E a 5 e u e-B - "'- I? E. E s p 5 w- *- rt rt o e -3 3 S.2 s > 5 d B .j:4i S<ž I S3 = =JfB 54 3 E K S3 sdSr itin>B'goiBS'.^eSE ej g E r« •Geart-cG-gosa :E,-.g G-!'* Gt_4= v rt c c 2 2 — lA M r^ — ta •«—> us »ta 4> -M E o ‘Z) 2 v ® * . S E 2 2 5 I = 2 rt I I rt Mn „ p § g. o bN<10 .2 P o A.i u :£-9 A^COKC)L-.-2, 37 S£^2 g.^ Ssa ' «1'=^" I b'.2"«5«-S u ?? gSXi J o č rt .E nS SŽ S-^ g > .T2 -E « C £ ■C -S 2 £ “.¥£30 A rt >■ "g 'C O t 5 J*! d O O o I dQtM rt ' :2R? = st JTT i ll-* W t rt -2> g M e « i -• _' T • S7”^ o 'S* g 1 '5-s® 1^0 sr “T* dQ 1 . c d""?! -p b e3 g77Ž3 = £l2! ' E ' 4JZ I .*. G ta L-. < Vi CL < >N Q < > rt E 2 ■J , '■; — ■ rt o u o ^ • £ v<^’’*ta’ ""7^^° ^5'7I -219 " a c ' E '^7 0-2 a N ' ,stai^.)*4-iq9s5^o£'3’^® e Sl s * ','=.3 g'ii.i;>'»!rOtn.„ •ta"’ I *n j; s " B >a s ž 1^ « tn -3 1^ o o »N 00 7 ' i-§1 «A -g S "rt o •g ■g — 5 "Z) « s "S rt »3 d fV o c K *• .~t rt S o .. , Kg,?3-ss785s 7'"«•■ B® c rt c rn -ta .-no sŽ^gS-i:; 'g ^8 5Se2š '.s . c v 5«? (A I < 7g.jš:^ssž3| slJri ,8°■lelgjač eS g B _ —= •:’ u i I rt >S I c o- i I I:? ' " -S:::£.l|ll2“sSeS4 0:29 0 ^3,2 1 °<»25>l5 7 i..ŽSo-»**i87 I°sg A®-±rte-2^t*i 5 o ''O v"« rt^Af"* .8'5’ ' 2 B I »3 I .g ' N •m i ' .2 ~ £ 20 n Ul K 7o£.2? O 5 i g rt rt 'O •<> *« "rt I n I '5' H u d cc VI > < > Ifl E a g 7 *i > .2 C I I -g >N (X 13 d S P^n-aS-g ■G .2N tS A «> i^e ¥ i s!^S ' ŠS S M V) < o’^ o 22 “*> 5 ( 00 ® [U g o n B « " a S rt goi57pS 1:2' ■’^Q “ P®?S rt p- iS-;;,dB3°*“= ta Q rt rt B V t rt v rt * D . ‘5 S K _ ■ ** ta ta ’ ■= -1 S<3 I :u, „ .'2 o 3 GZJ > "^O rtC'A £in-^<-i .,„2:31.3^=7 ^fflOtart ^ "^Otn Ch N2Z I I I I ao tn 'H' « > o ,2^.« X O ., E »q< o flz 'R?! '<^5 a i (M q9ž rt «A ,§^.3 ' CL 3!«'“ “sitLlsS,« '“Od? - - 5 d ffl 31^ I .. 4^ CL -iEJoS^g' I -ISO ' C4 I 5 S H ! 3 I *< p= B § :p t/n <> G po • c 3?J S c o c rt I "o co v ' ta Uta v * .a £ 'C ■H 7^9-00 > t3 d v S.S g. c p — p i B .§ I 7 ' ’ 5 -S Ck, cc O‘! Q’i 2'C I « *Z F^ip = I = n a_“i '^ -75 ijžhjHii" 'gSasSg , 9 . E s :3 « g - -ai s = u 'tJ- .h? E rt -o U s« Bt® A o Soa* d B i"^ Ota_ rt-^dcitart dS^ O Netf I I I ,;Q G 4s’ I ® o c 1 -; Q ■g £ * »z^in g 1 - ®£.h2'E G*^ o rt .G »3 G .52 rt -R 3 a Go oS E S £cr:S." I I 0,3)3 1 ’q 1 CJ "3 o v> rt .E s 'e ort.! u N &> «o -S So g'. I« I c -o I I 0-^5 ;a Lu^ s ^tr>1S2gi2|B ^“"ags^ I 1 -.-22 1 >f*^ a-s s-fl gfc fe *a» * 0:^7 i2il4*s 82^=1 = 2.81^ = «Ng1 I »"S S I gN§ x38PS'FG?^1|SiS 8287“=-š,^u .^2 0 , sSfSiSi ‘8 igglrtgSi^^S, s o“ rt fi •• «oS’^":S r"<3sil c v < Vi X S" S^S Sp 25 v ‘ J t , 5 a< .. s jc * * « E X « G M IZ) N 0 2'5 t. 2,. B M ■ ■§ .2:> ' £■ ’ sli =£78^^ = !::S.7^^3KM £$-"03 S J i *> < . 'rt M z4 1- oc d-s š-s z <4 tn *t* rt o c« ? 1 — rt ..^ ® ta > :E rrs s tn rt I E --c n K .1 7 2 33: 22 - I E'«’^ o £ ' o 3 I •? 00 u« rt < * a A d d ** p o 2 »,2 2. •^, o =» I 3 ^’§’^^5t^.SE - «iS I ' g a?S -3 " ih-Ss-^sh;^ & ,8I mfiErE ^g"' I 2S.~SBt^ .Ji£ i <■ 2y I I rt 2 O _ ■ »b X ta rt -uc.-' •s*-’ > rt W) 'rt* C rt g t 5 2 7 £^1|;48S2=SS .g p -6 0.2 r-' g 2 J, T3 £ ^•g8Si'4^3,8 '®S ‘ = ■s ' - 3 = 2 5 U.*.1S c §«723^18^ Soi SigU-j;® I i' rt tn tn g g-:š<3 I c o. te« oc glKJ g g.> ^Eo gl«.., > p g «2^3 SŠ 4šp.isl E .5 « g i g s 22 *- 2 7^ >N O I rt I— X 0= 2aS"—® -. f- I* p o ?274.7” '.i ^-^a^fšgal *''fž8niS'2887,l;i Ds Z E I 1 v JT I §X3 rt'5" Tp' L£j to > < > “►il ‘tE:2 S* - d S 'S X d i 57-&aQ^g _ > '* "»■•'SSgž B .Sgž 25 H?' 2j> Ji ta. «7 fM p _. ^ ® ~ I ■ll f 3 £ X - I c s« llS;2-gaž’i '^ ' a s„s B - . : ':32 82 1^=5 g,S8® Sta® Eta’* O. , »SbOJ 22^02 3 „ K 37:8 - tn rt . '**’ *~' S tn « , (S vt 2— v E I 1 '•* ■^ <>*Z) »o 'S.d |=5i!||s.g;1?j,-B ftj I I .5—. I ta -ta jj I ta I ' '8O’? “21i----^;-' l^pss^-žlBSuBr p^“ 'Sg = ^Sp|":a y ''«O*gc2-otzi iOkcskO d^B-SoČ- 1 1 iJ -g ?5 O 2S “-Ž-B .2 0 a^._ pgSi nQ E 5 O C 7y22m g-grtadC ■ rt I 2 en E g’jE§ ta "a rt rt I e I I I 'A Ji 5a.^s|Pi|s.§-£.S2S ||55mP P e~. gu.4us * ^8 7 -n g I L5 m l‘£S s Sp; agpjSs s g-N«? a" ^q1r2«s.3. rt O Oli .^> K ,i’_3 "a C !Q — — v I G. e* rt :S ’ 2 •-• “ =‘ta»2,^,^S’*žA FQ e o h alfs*-l-hl f’^s8p u,81023 C" S O-!§8p»Šj! SsSiS^ahlfliiS 5 sr^ G v o ta rn g * G i^Sga 'S C' S ^S ' 2.aS g JI S2 :4i7ss?« * * _ S7^ g v št P ®2§i 7^^! I X »n 'C un » O g ' -, Ul "1R ._■ S - s “-I B gJ!77 I = Egapjfe es I o tf) ^23 r> ” M □- n « P .2, g p-s :=; , 3 „.2g.g-q=-O7~: I R 83 g o a-c^ 'n 5^ I -a« — S0.pSH®P„b i . 00'* DC Sf? sSt RHfi iš!" -i* _ > «*-'** . J d ■ .4® ' lA I , O )t9( ts E:is;5-S4i38 = £=K=nEErug„E u:.7£.?- 7.^« S* es"-2 ž.!7?7^£ž m<=«=p-g:e-Ss°B -iSl^au^jR.Ggg -L P gS 2sl s £S't= J c PVJ . c „ ?7 fisS-R^I ' B 28 S ‘ll'’hS" rt >0 g rt ; M p.« 9 '£'a .2, s 3 I" ff.Ss - II ’ rt Q ao I ..r u "ge ' G ;?■ <® ‘ — 'S ' - u 2 a .s 'rt r ( Š I rt I S’S 3 8 <5Sg^5.g«C . 2 Vi X N Q < S [> (4 8 ' Žg2| e^i - o c -T -T. -Jr S E 'rt' I =j2^^3 ■ Mg-r ^2p7^Ki|::.3ls Vs o m O »T\ il r\.^ • z/? rt» c jR^iSc i7U=šg-^^|>, ?32b< “i? O^SrS* Srt ^-id^GCZ)! |t4,= rt^,3^ r^bk E^ 3 a« g ' ta gS r-SS i e E ' s ~4iu-T: ^;s§t3 = 2fe a-ri i?"ga = Sii J, » " siJ 13 n — E Tta 4) <*) £ 'm s7'3-|3a> > 2 I -a*--) E 4r|ihs3j 'S ^2 £ «is J 5 B S' * ^^5 “7*'^ 3 g g :^|8;-^ >5.08 11,0 O g-’rsi'g E« a« A !l7-ršr?3l rt 5 MU rt p v 'M rt "O £ a2^0 G cln“ s I c g m « ’ -S&I .E SH^eSri B I O dF^-G^rtSc^^ =7784 i'|p-'" »".gaggs" ^.Ss7§?'SL.r, ■;= = 8.3:37 S-s b7^^8 s; I -S-i 21§|3g.gSSa7 ^1^.2 , SilHia s 3~. ‘'7:3 1 £S^g?2; O .■? S d I Vi > < & 2 o o.' X V) f Tl I ? « Mn rt ^815^1:2^» rr. p. S iS rtS ta rt T — 'C C rt S -O Q d , -I- -S.^ G^ • ^ *“ E ' 'G ' s2i:^"jf.e.8‘’'Sf E E S rt I j: I ll^D a £ n J-S, « rt » S 3 .£. o 4z o v 533pi«;p ■Š|27“s|'5 . 0-5? -®a*~a" 8U|s|.h = t^, p. -=? S J 2 £ ? ts* i ■ S I S«-3S^.g,^g>7 “ Sv 22 rt i! Jif t-~ rt O F-t 2 a , b rt &. - 5 - ■&□ 8'.2,a i a^8g~3|°5f1^ o E .5;7f5 N <, rt** i-’22. A’-' v rt 'S'Š'1 s §"1 ' 11 OOA^ijOu )cZ)— 60ta>W&>G a? Aia^.aSS 3 Eg..x1S'^sse la . s la s . .c vn rt M .X, “ T 5 » o X4 >tn rt ‘*' ,v e 3 E ?s:gSes O ? G O Cihz) cOOh)) ^Tb > C I 7#CL G. rt g p I ■ '4 d ohtič I I 5id !C J ( o :E'N I E rt rto (9 >«n o 2~ rt 00 '^d«:Sg;sg'Eg2;4 gs«s-Ešsg?:a „ 3 ' I 3 sfg g '.'I I I e ii|2“8R“|:b rt. u g E «A d .= .23 ES« J }p2|^^;s8f=| SJ”' e»!>4 ^2§ J --~ u "5 rt’V aLpErfS^^E, ■J-. g s-? -p g Si - - F. B * 7^ s®!-- g« f 7p ' o '®' Ž š ' ' ® Q B '' ^77 I Ms. i2 o " ;g B g I e »1* 2rci'.a «g — ’ J, .^ — ,7 1=- I B. 61) I S2rt'^ v'** S utart^C¥C'^’OCt2 J f*i 2 o ^'S 2 U* ’ rt _r "'oS.2.gq(*)>“ &ga =-JQ = Ac a ' §22p27 s p ~ >„-(=" C-aS*" B g ” 1|a| n.g.S-tP 4 n(l.!i£i 9 Sr 3,-522 S.^'E 5 i 5 (O SN q I I- rt v 5 s ? S o 'S .ež 5S s Ou V) s I fi - ■g S 4 g o." g 9 - - F? 4 »Ort s JI 'Sk.? wlili e g -g I I a .E' 7’='^ “gl 5'^taV^5nt*) (5 2 «s8 S-TJ?' p IS 'Sq IZ) E ^y^£SS.Sgg OVm E')0O^p rt i#T aS"® ' ■ č® 1.1 g J S . 8 p * B?SgO^ 2^-3 IpSisIli c s I I rt g ?: H ‘2 s ® 1^7 2 . ffl d aa 2 7^13 ^t^g- rt o , w (Z) > e <® •Z) zis S rt ..š s rt C . - u E ‘C 2 ® 2-?S^ . t« >o 'y V < E rt E '05 sS“Ši s ' « c u ^1' Ji “•■ «>*?«•= Sfir. t =5“■ I "V _ss7 7«^ I O? af 2 d d > p p v 'S X rt' a- . Sd rt rt p ® ‘3 d ® d £ nP-jS-ac sROj Š2M.ip| J « ta G E o § .S..2, S := ss S s 00 tn „88 5 ' o g 1 c-i B jfi-p £ g S« 5^74^ 2,gp-S5 §S 'C *r un cp : r“ ” A — -‘J ii»E p .^Pm ■tn ■E S I 2 J. g £x" “ F 'S'^ao|c=S^B Sno^SeSi g ■g > e k> t 2 Ob rt egSs^^gS __ iS.^-S£ I SiE-SSS^^p^^lSSS ■ ' 2' ,^i£2g' Bilg,:. > •4 «n rt 2“ taš "S I 7'’. 'O rt rt ' G Č > '^“' d’ V C S r g E:? a -S 2,* a 1 ss;® ® t=“ l-gs I E.^ a gS ‘f -Bi 1 33" § "° ' T -s4’Š=|gs - = ‘ ” JE 4> rt rt a od rt d rt .1 ■S I E 7 f ■g . • *^ I “’E B rt vt E r J N »v 'e- š e t ' > p S2 = s*® '"2 1' ~ I I it & J ? . pp-^-a ' « u® “Oi; s ^Be.'»E=':iS2 ioS§ ;^ = ^££g’'|87? - “ -7 '5r o o r- « ‘ -^ ■■G B I I iliarijt^ - - “O- "Sc I > • S v. rt ŠS* V DC- ■sli? «) rt rt E r ---^ S b’§ J § 7 s-m„|3sSo i; -3 5 h Mn .t.paSa*. s.ggegs:22o® lo S S I £5 1 3'-S I I £ rt «0:0^ 1 I S?-a .3 V os s .2 K £ ?S s ® r tn I fi.tz)as X I d TgL G , - B>rt V ■ mS »o *z) vrt «0 K ’S rt T > e rt 'C I«Q2i£ fc u 4 s I *r. g-S.=^'5'<78S'^ ■sSS a-K^S 2a - ‘ 'Sm “ ■ 4w-.S- i tZ) " fj* •* d || al 3 s 27‘'‘5 “-= “5< S"S S g-s:Ss|gs O X £Q Ci£ I d -M (i -s « iiCM g. ( *3 rt — i;.e^is!SSs8:č-^^^ o g- I ,' ' ' 2 ' o,n53.S» 1-2 ^"2 CP-mS i ’ s 3 >2 a SMy _ o I® B s a~ g' u o ^1p<5 Sr" - gi23 ea-iaH8“:E^ E . HS^s t ' enSč ■"2 ' I B^o-. ?Et o u ~ S7 ?i’8sŽ2.7 s.> a X a« « rt 2 2 s a ~ g ' "p I id.. 5g,.a^.šS82 2 S" O S 5 A ; o Mn O m ?5Q I g o*,rt ^Vte^-^S c 9-. _ s£:S^u p" g ^5s|s££Se >n-r,5'^'^on5 rtrtXrt«»-iB-CIA*' !2‘T§:S‘E‘JS .S.c" s 5 p s -3 o u T ■ .12 ■= "K J 2 E 1:^5 _ SS,:! 2^ 2^^ Os T5o > 5701:24® :| ' ■& i a 7 *'.i7«^8“'“ <"0^2 'sl7.se^:7'^<5K B “ u t 3 «ŽlR«SSia£8 !-h77^tS3h < Vi X < >N Q I a ta T ® rt H v 4 s < 'g ■-' I rt v.^n>®taed -M SN£,22J5..-g B £ ■“ 7 ® s " O, I ’ ■* st**) p o _ta5K «o;£oc ? i Sea ■ -!--¥:'^^«0 li c e ta S 'C o Sta' I « 00 Vi > > I ^'o rti’ G o u p , o g.* S.> c^e-S-ciS I B’i?-2.>;5.S S*^ < >3 .g B g.a-g |.a « , .s bS'^§S”8.|5=- , >. X G = ^2 S'|tS7 j; g s ’- tl GlCZl tS .rO’« « v I ® 21 rt BI rt »ui» a Sž " <* ® t * rt i-Siž7a4t:2<Š^g7 .2:H‘7'5^'Š21 ''Šg^l.S £|8Ž^2SBg|82-g o?ooE i3Ssd»®®u I I rt -' Ti'P O 2«=> y v I rt 5 3=«^ 2 Sa. rt rt 32 c “ ta ' > S2 rt i sD bO52 00 V E S '^ta'“*G ^G:S2 lOtGt« s c - ' Sp eQ?< c b El ?-3 - 2“ Ed e™ gB EQn2!E ŠSa "š®*’ i š 2 = So a I'1Ias rt ■G 2 G t ž 2 c J I 3 š '2'5.^' B i2.ci’gCta«ji 1^ • rt »3 IZl . _ d E S-g« . .?? »J stran 22 vestnik, 14. oktobra 19^ motorna vozila VALJČNI STOL za mletje žita, primeren za oljarne ali v kmetijstvu, prodam Tei.: 87 110. m9429 DVA KOMBANJ.A ZMAJ 133, 141 z adapterjem za koruzo prodam. Tel.: 87 502. m9419 ZAPOSLIMO TRGOVKO(-ca) honorarno za 4 ure na dan. Pisne prijave pošljite na naslov: ELA, Beltinci, Ravenska 27. VRTNICE, različna sorte za sajenjes lastna proizvodnja, prodajamo. Trgovina ViSnja, Stanjevci, tel : 56 001 mop ŠIVALNI STROJ s ohranjen, prodam za samo 13.000 SIT (2 čeka). Dostava na dom. Tel.; S2 424 ali 61 671. int. 244. PICE IZ KMEČKE : PECI Lovski dom Cankova ^'o Company £9000 MUR5KA SOBOTA. VofCiCA 4« posesti TRGOVINA Informacije po tel.: 42151. telefon DG9A2] 507, n S07 UGODNA PRODAJA NOVIH VOZIL FORD KMETUO, kompletno, 3.80 prodam. Tel.: 062 721 715. ara, ml252 GRADBENO PARCELO do 15 arov Brezovcih ugodno prodam, Informa- in4253 DVE TERMOAKUMULACIJSKI Beltinci, Ravenska 27 tel.: 42151 črenšovci, stara šola tel.: 71 077 STISKALNICO, hidravlično, prodam. Tel.: 062 721 715. ISO 1, ŠKODO lin R. letnik 1973. regisin-rano do 3. 6. 1994. prodam. Cena 75.000 SIT. Ogled Gaberje 101. ml272 LADO L200. starejši letnik, poceni prodam. Filovci 103. m 1274 ZASTAVO 750. letnik 84, poceni prodam. Tel.: 43 324, Silvo Titan, Bakovci, Krotka 16 ail278 CITROEN VISA 11 RE, letnik 1987, rdeče barve, dobro ohranjen, garaži ran, prvi lastnik, naprodaj. Cena po dogovoru, Možen ogled vsak dan. Jože Kert. Gijaoska 10, Veržej, m 1281 RENAUTL 18 TLJ, letnik 87, registriran do 5, 94. prodam. Štefaii Čizmazija. Žitna 6. TumiSČe. ml234 RENAULT 5 KAMPUS PLUS ugodno prodam. Tel.: 51 048. m 1293 RENAULT S KAMPUS PLUS, star 10 mesecev, odlično ohranjen, prodam. Tei-: 21 259. mop OSEBNI AVTO CITROEN BX 16 TRS, letnik 34. na novo registriran, električna stekla, centralno zaklepanje. z radiom Blackpunkt, prodam. Tel.: 47 145. m 1302 LADA SAMARA 1,3. letnik 90. naprodaj. Tel.: 24171. Cvetkova 12. Rakičan. ml 304 OPEL KADETT 13 S, 1982, registriran, kleparsko in ličarsko obnovljeti, prodam. Cena 5.500 DEM. Branko Grajner. Lebane 25 a. Apače. m4255 MOTORNO KOLO TOMOS ELEK-TRONIC 90, obnovljen, registriran, ugodno prodam. Kerec. Lutverci 55, 'Apače, popoldan. m4252 JUGO 45, letnik 1986, spredaj karatn-boUrin, prodam. Salinci 11. Križevci pri Ljutomeru. m9428 cije po tel.: 23 032. ml270 P.ARCELO, 20-arsko, v Dolini, na lepi sončni legi, primemo za zidavo, prodam. Tel.: 24 443 m 1280 1,S-SOBNO STANOVANJE prodajamo ali zamenjamo za 3.5- alt 4-sobno. Tel.: 22 493. m 1282 HIŠO z gospodarskim poslopjem v Ka-Diovcih prodam. Cena po dogovoru. Informacije po tel.: 31 491. ml285 SATELITSKI SISTEMI PACE (599 DEM) in LASAT samo 499 DEM. Z montažo, tudi na obroke, AMF.d.0,0., tel.: 70021. GRADBENO PARCELO, manjšo, nadomestna gradnja v Veržeju, ugodno prodam. Olga Hozjan, Postružnikova 2, Ljutomer. Tel.: 87 568. od 8.00 do 9.00, dopoldne, m 1306 87 AROV MEŠANEGA GOZDA v ŠaJovcih prodam. Cena do 4500 UGODNO BUNDE - ženske - moške - otroške razno g.560,00 SIT 6.960,00 S!T 4.960,00 SIT ZAMRZOVALNO OMARO 210 l, skoraj novo, prodamo. Tel,: 24 863, zvečer, mm MACeHEs zelo lepe, naprodaj. Sebe-borci 94, tel.: 48 034. ml226 mI252 ŠTEDILNIK na trda goriva Derbi, star dve leti, prodam za20.000SITin termu-akulacijsko peč. novo, 5 kW, Se nerabljeno, prodam za 20.000 SIT. Informacije po tel.: 22 882. m 1289 COMMODORE 123 z manjSo okvaro, z disketnikom, tiskalnikom, kasetofonom, igralnima palicama, disketami, kasetami in literaturo prodam Tet.: 22 . 656. mdf JABOLKA, večjo količino, deliies, neSkropljena , I. vrste, po ugodni ceni prodam. Tel.: 22 416. m 1305 DRVA, meSana, prodam. Tel.: 22 076, M. Sobota, m 1287 PECI, nerabljeni, prodam. Tel.: 21 537. ml248 GROZDJE z brajd (jurko, kliniou) prodam. Tel.: 82 464. m9424 PREKLICUJEM oinovnoSolsko spričevalo. izdano junija 1986 na Osnovni Soli Jožeta Kramarja-JuJa Lendava. Jožef Olah, Dolga vas 125. Lendava, m! e NATAKARICO v bistroju teki v Doljni Bistrici zaposlimO' stanovanje. OD 60.000 SIT SIT na uro Teh: 062 776 120 m 1267 AtUinfl. NATAKARICO s prakso Hrana m stanovanje [i Okrepčevalnica Gloria, IŽakovo tel.: 42 302. ml2Tl DEKLE dobi delo v Nemčiji- i" delo 113, Mira, ml30l 1 af KUHARICO, kv, ali kuharja zaposlimo. Tel.: 44 141 ali ali 59 018. m 1299 MONTEHJ centralnih kutjav njami dobi stalno zaposlitev- 1 v 428 ali Kovač, D. O O-. Mc»vs‘' plice. ml308 t kmetijska mehanizacija DEM. Plačljivo tudi v obrokih. Informacije po teh: 43 560 ali Emilija Prša, Martjanci 59 b. m 1303 GRADBENO PARCELO v Črenšovo-dh, 23 arov, prodam Cena po dogovoru. Tel.: 064 312 516 ali 064 41 101, po 17. uri ml274 PARCELO v Krncih, 13.50 ara, na sončni legi, primemo za vinograd ali sadovnjak, prodam. Abraham. Andrejci 2. m 1274 V POMURJU prodajamo, kupujemo, oddajamo, zamenjujemo, iščemo hiše, stanovanja, počitniške hiše, posesti, gradbene parcele, vinograde, gozdove, poslovne in gostinske lokale. Velika izbira, ugodne možnosti plačila. Tel.: 32 322, DILL, d.o.O., A. Novaka 4 (stara kirurgija), M. Sobota, mop ISfl« KOSOV SILIKATNE OPEKE, trajnožarečo peč in štedilnik na trda goriva prodam ali zamenjam za gradbeni material, Kozar, Boreča 27, ali tel.: 064 52 103. ml271 GOSTILNA METUUČEK, Stefan Kovač, Gederovci V petek, soboto in nedeljo (15., 16., in 17. oktober), koline z bujto repo. Vabljeni! SLUŠNI APARATI SIEMENS TUDI V POMURJU • Ugodne cene slušnih aparatov • Najhitrejša pot do kakovostnega slušnega aparata • Hiter servis in garancija zagotovljena • Možnost manjših popravil in nakupa baterij SIEMENS Vsak četrtek ,_______od 9. do 13. ure AGROTRGOVINA SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodaja, servis! Ugodno posojilo na 3. 7 in 13 obrokov. Inlorma-die: (062) 731 443, vsak dan po 16. uri. HOČEVAR NOVO MESTO odkupuje živino, biki--telice do 310 SIT za 1 kg, krave do 190, svinje 170-175, teleta 270-280. Plačilo takoj. Drugo živino v 14 dneh. Tel.: 23 091. ml26 PREKLIC! Preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekel gospodu Antonu Gomzi iz Dolgov alkih Goric 179. Opravičujem pa se tudi vsem 60 pričam, ki so bile takrat navzoče. Jožef Lazar, Dolgo-vaSke Gorice 175 a. ml276 SEDEŽNO GARNITURO, novo, in francosko posteljo zelo ugodno prodam. SodiSinci 1, tel.: 46 423. ml283 STRUŽNICO FAM prodam. Tel.; 81 638. ml290 KAVČ (leSSče), dva fotelja, gugalnik, mizica, stolček, naprodaj Tel. 23 (XW. m 1291 AVTO PRIKOLICO, novo, prodam Prefemova 44, M. Sobota. ml279 TERMOAKUMULACUSKO PEČ, V SPOMIN Mineva leto dni, odkar smo izgubili naša draga starSa in star® starša Ivana in Katarino Zadravec iz Beltinec Hvaležni se ju spominjamo! I J* -1-1511.1.'. •*« S Skromno, liho si Uvela, za nas si delala in skrbela, srce ljubeče zdaj v grobu spb nam pa rosijo se solzne očt. \ SPOMIN minili 2 leti žal<»« 9. oktobra sta n,.,....------ . in velike praznine, odkar si zapustila draga žena, mama in TRAKTOR URSUS C 355. zelo dobro ohranjen, prodana po ugodni ceni. Vučko, Sr. Bistrica 72. 011269 TRAKTOR STEVR 18 KM. s koso m kabino, dobro ohranjeno, prodam. Alojz Kozar, Martinje 55. m 1275 ROVOKOPAČ znamke Casse ugodno prodam. Tel.: 42 110. m 1277 PLUG, lO-coini, OH kupim. Tel.: 55 156. ml296 ABA OPTIKA M. Sobota, Lendavska 8 Teleion: 21703 GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK. Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. TROOVMA Ledavsko naselje 31 Tel.: 069 31250 VAM PONUJA: - tZPUŽNE LONCE za vsa vozila - VETROBRANSKA STEKLA za vse tipe avtomobilov - VLECNE KUUKE ~ REZERVNE DELE; Za- Stava, Daihatsu, Renault, Lada, Opel, 126 P, Škoda UCUSKA niOlUUA - Originalne AVTOPRE- VLEKE za vozila LADA SAMARA, Skoda FAVORIT, RENAULT 5, CLIO, Ford FIESTA, GOLF til, OPEL ASTRA, HVUNDAI, Citroen AX že za 6,480,00 STT - gumijaste preproge za vsa vozita Živali ®2£aF5P®I?3V II 3,5 KW, malo rabljeno, in trajnožamo peč ugodno prodam. Čeme. Rački vrh 1, Radenci ml288 PEČ na trda goriva Kalorex 83, malo rabljeno, ugodno prodam. Tel.: 70 770. m 1294 JABOLKA, zlati delRes. za ozimnico, cena za kg 30 SIT. in domači med. cena za kg 300 SIT, če prinesete steklenice od vložene zelenjave po 250 SIT. prodam. Milena Cigan, Ribička 8, Odranci, tet.; 70 173. I a. babica Terezija Ficko iz Boreče Hvala vsem, ki seje spominjate in se ustavite ob njo!’^ grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi njeni PUJSKE prodam. Ivan Hoheger, Tišina 41. ml273 PUJSKE prodam. Gradišče 8. teh: 46 283 m 1309 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nesnostjo, po 500 SIT- Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibija Horvata v Nemčavcih. tel.: 24 393. ali v gostilni Železen v Bez-novcih, teh: 49 025 mop NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET, super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nesnostjo, po 500 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Berčec v Bakovci h. tel.: 43 070. ali pri Darinki Zamuda, GaluSak 6 (zidarstvo), tel.: 68 044. mop HUBOU ZAL02ENA TRGOVINA Z AVTODEU V POMURJU Prodala vozil; DAIHATSU, FIAT, TOVOTA HOVOI OMV - olje STAR EL, 4 lit. STAR EL, 1 lit. Traktorsko olje, 10 lit. 959,90 SIT 311,30 SIT 2.315,00 SIT Traktorsko olje, 3 lit. 701,00 SIT Antifriz100%,3lit. 708,00 SIT Aniifnz 100%, 1 lit. 264,00SIT Hladilna tekočina 40, sut. Hladilna tekočina 40, 501,10 SIT 1 lit. 1S4,20SIT NalceMlil nzemii deli: ZASTAVA, VUGO: koš sklopke, potisni ležaj, lamela sklopke, homok. zglob LADA: koš sklopka, lamela Sklopke GOLF Bencinar: koš sklopke, potisni ležaj, lamela sklopke SIEMENS Inf. tel.: (062)513698 II ml295 ; GROZDJE z brajd, kotno garnituro za ■ jedilnico prodam. Gradišče 3 b. teh: 46 708. ml3(l0 POPRAVEK Pri zahvali za pokojnim Jožetom Roganom ekonomistom v pokoju iz M. Sobote je prišlo do neljube napake. Pravilno besedilo je; zahvaljujemo se lovcem, ne borcem. Prizadetim se opravičujemo! Ko je bolečina prevelika, se tudi solza posuSi, le duSa nemo vpije, zakaj več tebe ni. ZAHVALA V 28. letu nas Je tragično zapus"' Spet jesen je tu, a tebe ni z njo. Tebe nikoli nazaj več ne bo. Ob spoznanju tem, orosi se mi oko. V SPOMIN 12. oktobra so minila 3 žalostna leta, odkar je umrl naš dragi mož in oče Stanko Rižnar iz Sp. Krspja Hvala vsem, ki se spomnite nanj! Vsi tvoji i Ker je dosegel popolnost, je v kratkem času izpolnil dolga leta; zakaj vieč je bita Gospodu njegova du^a. Modr 4,14 V SPOMIN 18. oktobra se spominjamo prve obletnice smrti Janeza Šantaka roj. 18.2.1952 Združeni smo s teboj v molitvi. Vsi tvoji dragi Endre Njakc^ ■z RadmoMB®*: Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo pota ga v tako velikem številu pospremili na njegovi darovalivence, cvetje inzasvete maše terznamisocu neizmerni bolečini. Zahvaljujemo se duhovnikom K paču in g. Santaku za pogrebni obred, pevcem žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, osebju oddelka mariborske in rakičanske bolnišnice, gasilce ■ cem in kulturnemu društvu. Radmožanci, 19.9,1993 Žalujoči: mama, oče, sestra Žuža in brat Jože z I .■h> Ne jokajte ob mojem le tiho k njemu pristopde, Šopek roi mi prinesita in večni mir mi ZAHVALA )J- i V 85, letunasjezavedn^^ ■ , . -.-ma n' I ' stila naSa draga tnatflS mama Sabo £lri' roj. Moršič, iz D«*- ‘ * t Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo v nikorn, botrini, sosedom, prijateljem m vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospr®'^'^^ . poti, darovali vence in cvetje ter j^i pč zadnji poti, darovali venec in cvetje te- ^int^ sožalje. Hvala g. župnikoma za pogrebni ob cem za odpete žalostinke. Vsem S»enkrat isKr Žalujoči: sinovi z družinami, sestra in drugt* v ilcfC'^ 3 ilggtjik, 14. oktobra 1993 stran 23 n » It . ( t l S f S S ■l I LI L I Truplo tvoje zernlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije in bolečin več ne trpii. ZAHVALA V 72. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, sestra in botra Marija Šeruga Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebna hvala duhovni-''oma g, Režonji in g. Gumilarju ter pevcem za odpete žalostinke, Žalujoči: mož Franc, sin Franc z družino in drugo sorodstvo Boleč je spomin, Hvala (i! <• ZAHVALA ’ v 68. letu nas je zapustila draga Anka Rudolf roj. Raduha, s Sp. Kamenšiaka 24 Oti nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo ki ste pokojnico v tako velikem Številu pospremili ojeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, izrečeno in ustno sožalje, dar za cerkev in svete maše. Hvala ► duhovniku za opravljen obred, govorniku g. Ficku za ^ude slovesa, upokojenskemu pevskemu zboru in god-za odigrano Tišino. Hvala sosedom in prijate-še posebej sestram pokojne za pomoč. Hvala vsem! V žalosti vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi dragega Franca Baleta st. -o a Se in iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu izkazali i, nain na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in tj^’ izrazili številna pisna in ustna sožalja, oktetu iz G. Radgone, gasilski godbi iz Pizl odigrano Tišino, govornikom g. Frančiški Tonetu Brusu za ganljive . jn. besede, občinskemu in krajevnemu odboru "'ic besede, občinskemu in krajevnemu odboru h ^Qfcev ter Gozdarstvu G. Radgona za Častni straži 1^ Pn -------------------- ~ “ ,1 ^0 podjetju Vrbnjak za opravljen obred. rQ^I •• — JllU pU/UJVIJU T l MJJJcirb. iu -.j livi ■ hvala g. dr. RadaŠinu za vso pomoč ter kolek '''•ernega in pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Rakičan. Vsem Še enkrat hvala! žena Alojzija, sin Franci z ženo Zofijo, vnukinji Norma in Jona Smrt se izhla je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani spokoj, ni več trpljenja, ne bolečine. Življenje je trudno končalo svoj boj. S. Gregorčič ZAHVALA V 75. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama in sestra Sidonija Maric iz Lemetja t?*’ •ot.iiL". "tnadOUnfiHlii-.! izgubi------ sOHdOfii. prijateljem m znancem, ki ste। nam ? *ri.-nutkih stali ob strani, nas tolažili, izrekli so j , 11?^ »tl >5'''^'’ in cvdic Hvala zdravnikom in sestram bo ni ■ Ul M doma Murska Sobota za zdravljenj g. župniku za pogrebni obred, OdriAtas. i._ ;____-ra ndioranO TiSiHO. se iskreno zahvaljujemo Odpete žalostinkc tn godbeniku za odigrano lismo. Žalujoči vsi i^eni Vri bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel..-Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel. (S. Kosovel) V SPOMIN pred dvema letoma je umrl naš dragi Martin Car Minili sta dve dolgi in žalostni leti, odkar teni več med nami. Še vedno se te z ljubeznijo spominjamo. Iščemo te v toplih oblakih, v pomladni šumeči svili, radi bi vse pretrpeli, v nič se potopili. Dobrovnik, 15.10.1993 Tvoji DBjdragi ■ *** I>^S> Zdaj konec tvojega trpljenja je in bolečin, a nam ostal za vedno boi v srcu v spomin. ZAHVALA V 81. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Jožef Cigan iz Gomilic Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem, in znancem za darovano cvetje in svete maše ter izrečeno sožalje. Posebna hvala g. župniku in g. kaplanu Lojzetu za obred in pevkam za cdpete žalostinke ter pevskemu zboru iz Beltince. Hvala g. Jožetu Tkalcu za poslovilne besede, hvala sodelavkam in sodelavcem tovarne Mura, Ženska oblačila - likalnica. Žalujoči vsi tvoji naj dražji ]e dan črni mora! priti, bridkosti dan, oj dan solzan, težko se bilo nam je ločiti, a vse solze, ves jok zaman. Vsakega osrečiti si znal, vendar pred usodo neizbežno ves nemočen si postal. V SPOMIN 14, oktobra mineva žalostno leto, odkar te ni več med nami, dragi mož, očka in dedek Alojz Hanžekovič Žalujuii: hčerke Mojca z družino, Darija in Ksenija ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame in orne Terezije Kokalj izrekamo globoko hvaležnost vsem, ki so z nami delili žalost in sočustvovali v trenutkih slovesa. Posebna hvala osebju internega oddelka soboške bolnišnice, Se posebej g. dr. Ivani Kološa in g. dr. Vlasti Petrič za vložen trud in lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se kolektivu hotela Diana iz M, Sobote za vso pomoč, govornikoma za ganljive besede slovesa, upokojenskemu pevskemu zboru Vladimirja Močarta za odpete žalostinke, g. prof. Zrinskemu za odigrano Tišino, sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste darovali v humanitarne namene in prinesli cvetje ter jo pospremili k zadnjemu počitku. V Murski Soboti, 1. oktobra 1993 Žalujoči: hčerka Anica z možem Ivanom in sin Rudi z družino Zaspala mamica si zlaia, zaprla trudne si oii, oh, kako je hiia prazna, ko tebe več med nami ni. 'C*. I l 1 v SPOMIN 5. oktobra je minilo žalostno leto, odkar nas je prezgodaj zapustila draga žena, mama in stara mama Justina Lanjšček roj. Klemar, iz Fokovec Žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov na vse, kar so nam dali tvoje srce in pridne roke. Hvala vsem, ki se je spominjate. Žalujoči: mož Josip, sin Jožef, hčerka Slavica z možem Janezom, vnuka Simon in Uaija, tašča in drugi domači 'I ■ Ostal je - zakaj? Ostal je - kako? Bom prišel domov, a tebe ne bo. Poglej, kaj grenka smrt si ti storila, oh, kak bridki je tvoj meč, si ženo, tnanto, babico nam umorila, oh, ne bo je nikdar več. ZAHVALA Nenadoma nas je brez slovesa v 53. letu življenja zapustila draga žena, ljubeča mama, babica in sorodnica Pavla Semenič roj. Ranca, iz Sp. Kamenščaka Ob nenadomestljivi izgubi se z bolečino v srcu iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ob neizmerni bolečini sočustvovab z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in za cerkev ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo g. dekanu, pevcem, vsem štirim govornikom, gasilcem GD Sp. KamenSčak in GD Zgornja Polskava ter godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči; mož Jože, sinova Dušan in Robi, vnuk Davorin in sorodniki Oh, kako bali, ko ljubega moča in očeta izgubiS. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, ki cenit /ih bo pozni rod. Vio ljubezen si nam dal, za vse, prav vse Se enkrat hvala. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 78. letu zapustil dragi mož, oČe, stari oče in pradedek Jože Kuhar (1916-1993), iz Bakovec Ob boleiSi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom. prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem Jtevilu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, za svete maše in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinkc in govornici za ganljive besede. Prav tako se zahvalju jemo vsemu osebju pljučnega oddelka bolniSnice v Rakičanu, Onkolo- |U“ Skemu inštitutu Golnik in Ljubljana. Hvala sodelavcem Agromerkurja. Mure-301, brigade Ženskih oblačil, likalnici in celotni kontroli Lahkih oblačil, pralnici bolniSnice Rakičan in sestri Olgi Fartel za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se tudi Marti in Mihaeli za pomoč Žalujon: žena Vera, sin Jože z družina, hčerke Radka, Olga, Anica in Verica z družinami, vniikiqja Jožica z družina, brata in sestra i družinaini V SPOMIN 13. novembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila draga mama Marija Gomjec iz Odranec 14. septembra je minilo 5 let, odkar nas je zapusti! dragi očka Matija Gomjec iz Odranec Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njunem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoče hčerke Marija, Vera, Elizabeta, Ana, Katarina in Kristina z družinami Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mimo spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami nt. ZAHVALA V 67. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, boter, stric in svak Ciril Recek krojaški mojster v pokoju, iz Žižkov Z globoko bolečno v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke in za svete maše ter nam izrekli sožalje Posebna hvala g. župniku Hajdinjaku in g. kaplanu Kranjcu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala govorniku g. Horvatu za besede slovesa in gasilskim društvom iz Žižkov, Trnja in CrenSovec- Prisrčna hvala medicinskemu osebju boiniš- nice Slovenj Gradec, posebej g primariju dr. Vodopiju. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žnlujoči vsi njegovi NI Ludvik Bagari-Bagi Su-perstar se je tako vživel v vlogo Grintavoga Ficoja, negativca v filmu H alg ato,; da naokrog razkazuje nož, s katerim naj bi doslej za-' klal in odrl že cel trop psov. [ Menda jih lovi po soboškem j parku, kamor jih vodijo na sprehod gospe iz soboških boljših krogov. * * * Komisija za preimenova- i nje naselij in ulic pri Preži-diju Prekmursko- prleške republike, vodi jo Ditka Ščuka-Judil Csuka, novinarka Nepujsaga, je dobila zahtevo, da se cigansko naselje pri ČrenŠovcih, v katerem snemajo film Halgato, preimenuje v Hollywood, , Ditka je pristala, vendar vztraja pri istopomenkskem madžarskem imenu »Szent erdb«. # * * Ljutomerski župan Mirko Prelog-Sherlock je sprejel skupino romunskih gradbenih strokovnjakov, ^auucjiiij »u czrkCJ* JijtlJKCž* , l ki so svoj čas po naročilu romunskega kondukatorja n Ceausescuja po tračnicah I) preseljevali cerkve v Bukarešti. Prelog se je z njimi pogovarjal, kako dolgo bi trajala selitev Ljutomera čez griče slovenskih goric v okolico Ormoža. Prelog vsak svoj politični nastop končuje z besedami: »Samo proč od Sobote, pa čeprav v Haloze!« * * * »V samostojni Prlekiji bo ' imela radgonska občina status, kakršnega imajo Madžari v Prekmurju. Z vzor-1 nico Marico Požonec-Anju Mariško sva že spisala ustavo naše posebne skupnosti,« je na zadnji seji Državnega sveta, ko so razpravljali o novi lokalni samoupravi, izjavil Andrej i Hrast elj-Cigarillos. i * * * Karči Kozic-Karel Veliki Ivanjševslu še naprej čisti etnično ozemlje za svojo občino. Čete Unproforja ga pri tem ne ovirajo, ker so jih na njegov, predlog nastanili v žganjarngh. * Jk Matjan Maučec-Globoko grlo, brodolorani urednik Murskega vala, je predložil novo programsko shemo radija. Odkupil jo je od med-ži murske ga radija Lopat i-nec. + * * Ker na komisijo za notranjo varnost v Prekmursko-j prleški republiki prihajajo i zaskrbljena vprašanja,' v čem je razlog čudnemu j stokanju in zvokom topih 1 udarcev v naših gozdovih, i ; glasovi se pojavijo vsako-) krat po polnoči, ko policisti začnejo stavkati, daje Prezi-dij Republike naslednje sporočilo: »Policijski Štrajk v času, ko je gobarska sezona na vrhuncu, ni nak- IjuČje. Naši varuhi po znani policajski metodi iščejo gobane, zato občane opozarjamo, naj se v teh dneh ne podajajo v gozdove, sodni organi pa naj ne nasedajo lažnim prijavam pretepenih gobanov. Za boljši življenjski standard naših ljubih varuhov mora vsak državljan i prispevati svoj delež. Tudi ■ prebivalci gozda.« j EESEMA KOfJJ L Radgonski mehurčki Ne bom več pisal o straniščih in podobnih grozna stvar - peljat iv pokritih prikolicah rečeh! Zadnjič mi je en moj stari prijatelj takrat, ko bi najmanj motilo prebivalstvo. Sivi povedal, da se ta Radgončan ukvaija samo panterji načrtujemo akcijo: ko bomo še enkrat s posranimi zadevamt. Ne, ne bom več pisal videli nevestnega traktorista. mu bomo o tem. ker me je res razjezil. Raje bom pisal takšno zagodli, da si bo zapolnil za vse življe-o lepi zlati jeseni. Naše mesto je zdaj res lepo. nje. To svinjarijo bo našel v svoji spalnici. Pa obdano z vinskimi griči, ki postajajo vse lepše tudi direktorja farme bo doletela enaka usoda obarvani. Tudi pogovori so jesenski: ja. saj bo - ne vemo Se, kako bomo prišli do njega, ker nekaj vina, čeprav je slabo kazalo; malo, je doma v tretji občini. ................................... pg svinjskih zadevah. Če malo, toda bo za žejo; ko ne bi bilo te gnilobe. eh, pa kaj, ko zavre, se bo vse to nekako smo že pri prašičih, pa Se tole. Ste opazili popravilo; pa jabolka so tudi letos katastre- veliko vilo pred Avtoradgono ali za njo? Ne le falna, to bi lahko kombinat zastonj delil, ne da je čudne oblike in barve, na njej je čuden pa da prodajajo... Seveda ti pogovori pote- tudi napis: STEAK PALAČE. Čuvarji slo- kajo ob pokušnjah letošnjega mošta in lan- venskega jezika, kje ste? Dobro, angleščina skega vinskega soka. ^gor ali dol, toda prevedite to: PALAČA Res je lepa jesen. Vse polno je listja, tako " ' ' ' ' ” da se smeti sploh ne opazijo; sicer pa je tukaj tudi ta koristni vetrček, ki je dober za vse drugo, le za zdravje ljudi ne. Ta veter sproti čisti vse to listje in smeti. Res koristno. In ko med svojim sprehodom tako hodim po mestu, mi kar naenkrat butne v nos smrad, takšen smrad, da me skoraj kap. Od kod, kaj je to? Nikjer nikogar, sliSim le zvok traktorja, ki se oddaljuje. Potem se spotimim - seveda, to so naSi pogumni, hitri traktoristi, ki tekmujejo med sabo, kateri bo hitreje peljal skozi mesto smrdečo ogabno stvar iz čistilne naprave na farini v Podgradu, Ti točno vedo, da bi morali ta ostanek - ki je najbolj smrdeča in najbolj ZREZKOV. Kaj tako butastega Še nisem slišal. Zdaj bomo imeli poleg farme prašičev na enem koncu mesta ter klavnice in mesne industrije v središču mesta Se množično prodajo . zrezkov v Palači zrezkov na drugem koncu mesta. Zakaj za vraga vsega tega ne naredijo nekje na enem mestu: iz farme bi šli prašiči naravnost v klavnico, od tam pa zrezki na štedilnik. Ja...potem bi Se tisto javno stranišče tudi lahko dali zraven. Kakorkoli: z našim mestom se lahko počne, kar se kdo spomni. Zadnjič smo imeli celo morske pse in ni daleč Čas. ko na sejmišču ne bo drugega kot kakšen vrtiljak ali srečelov. Radgončan En TOTI in TOTA iz Lotmerka Kdo bi si mislil, da tudi na Dunaju vedo za našo Ščavnico? Nikakor ni potqeno, da jim je o tem kaj govonl gospod iz. tjjlmerka, (e pa bi ga povabili tja, bt jim prav gotovo potožil, kako mu Ščavnica smrdi, da niti perila ne more sušiti na prostem. Potem bi namreč zasmrdelo tudi njegovo perilo in kaj bi si ljudje mislili, ko bi stali v njegovi bližini?! Omenjeni gospod želi biti vsekakor fin gospod, ne pa kar tako. To dokazuje tudi z nekaterimi svojevrstnimi idejami, kot na primer, da bi na zadnjo stran spomenika narodnoosvobodilne borbe v Lotmerki pritrdili tablo z imeni in priimki tistih, ki sojih po krivem pobili v Babjem Ložiču in drugje, tako da bi bili na eni strani osvoboditelji, na drugi pa žrtve. Ker en TOTI ne ve, Ce to drži kot pribito, se lahko sklicuje le na govorice. Zvedel pa je, da je ,fini gospod’ o tem nekaj govoril v občinskem par- lamentu. Tisto v zvezi z Avstrijo in Ščavnico pa je ena TOTA jasno in glasno videla in slišala te dni po televiziji. Bilo je iramreč rečeno, da so Avstrijci pripravili posebno Studijo, kaj bi bilo treba storiti, da bi se reka Drava izlivala v Donavo kar-seda Cista. TOTA je najprej pomislila, kaj pravzaprav imata skupnega Drava in Ščavnica; ko pa si je vzela v roke zemljevid, je ugotovila, da se lotmerSka umazanija sicer izliva pri Šafarskem v reko Muro, toda nekaj deset kilometrov naprej, pri Legradu na Hrvaškem, se z njo pridruži Dravi. Zdaj bi rada Se zvedela, kako tako daleč vidijo ali vohajo Avstrijci. Lendavski pereči Čeprav danes ni težko priti do direktorskega stolčka, saj je samo ustanoviti zasebno družbo z omejeno odgovornostjo, tako ; imenovano d.o.o., in že si lahko direktor, je vendarle pritisk na. pravo direktorsko mesto precejšen. Tako se v Lendavi tokrat , potegujejo za mesto direktorja oziroma direktorice zdravstvenega | doma kar tri »punce«: doktorici Olga in Katarina ter ekonomistks .' Ivanka. V petek, dokler naj bi si poslanci skupščine občine čili od trgatvenih naporov in končno pri Sli polnoštevilno na zaseda- i j nje, bodo odločili, kateri dati prednost. Težka naloga, ko mora j. j moški izbirati med tremi ženskami! Ce bi bil poslanec jaz, J i glasoval za vse tri. Ko bi tako ravnali še drugi, bi bilo glasovanja ■ [ spet »minirano«. Pa nič ne de, saj bi tako imeli priložnost o . lepem (ženske so lepe!) razpravljati na naslednjih zasedanjih i" bilo bi nam toplo. f Človek ni rad sam in prijetno mu je, ko ima ob sebi toplino 23' pa se, da so nekateri, ki so zdaj v zrelih letih, postali naenkt^j J izbirčni. Tako v zadnjih tednih v mojem mestu ne govorijo ; I o sladkorni stopnji mošta, tudi ne več, ali je mošt (za)vrel - ' M ampak samo Se o tem, kateri zakonci so skočili čez plot in h kui\ M' so se podali v naročje. Komentarji so različni. Njim enaki trdijo.M 30 ravnali prav, saj da se je treba (letom navkljub) prizkuslti » v kaki drugi, ne le zgolj zakonski postelji; drugi (svetohlincilP H preSuštnike seveda obsojajo, Češ: »Zdaj na stara leta je W nel(a)!«. Sam pa menim, da se ni treba preveč razburjati ne katerih zakonec je malo skočil z doma, ne Onim, ki vse vidijo m .H vedo, česar bi jim ne bilo treba, saj bo kmalu (ali pa je že) starem, saj pregovor pravi, da se nobena juha ne poje vroča m -B je Še najboljša kuija juha. Sam pa se z ženskami ne ukvarjam več (izjema je - . snaha!), saj me tačas skrbi, kaj naj počnem s 400.000 tolarji -mi je - enako kot vam - prinesel obvestilo, da imam na je enak moji matični številki, kar lepo vsoto. Pozneje mi F ' pojasnjeno, da ne gre za pravi denar, ampak le za praviOT deleža v družbnenem premoženju. Brž sem se odločil, da sodeloval pri lastninjenju nekdanje »marelnate« fabrike, pa m* J že prehitel podjetnejši. Potem pa sem zvedel, da je mož Se bolj^^ bolj podjeten (iznajdljiv) in zdaj prostore ponuja na razprc^eji-počne posredno prek podjetja BIK, ki ima sedež v Mariboi^^ v Murski Soboti. Malo sem računal, kolikšno površino bi dobil, bi lahko svoje »ceretifikatske« pravice pretopil v prave z njimi kupil prostore za trgovsko-poslovno dejavnost v , ulici v Lendavi (nekdaj čežnikarna, zdaj Keral, jutri . računa je porazen: 3 kvadratne metre. Za WC bi bilo dovolj. žS drugega pa premalo, kajti v prostoru, kamor hodi peš tudi ne moreš postoriti vsega. No ja, nekateri tam naskrivaj k® tl i' da * 'ji ii jitJ berejo časopis, si dajejo injekcije.., Injekcije? Proti gripi bi se lahko dal cepiti, ampak to boli. pa zoper kihanje dober domač recept: več skodelic »žganičnaae.j. Čaja v razmerju 1:1 pa toplo posteljo. Pri tem pa je treoa ■ samodisciplini ran, kajti človeka lahko zamika, da bi se ' koristil ugodje tople postelje, biznis pa bi šel rakom žvižgat- Moralist in * Nasmeh srečnega mesa Vedno ko tam v okolici Košar o vec na Goričkem vidim na pašnikih krave, ki jih pasejo električni pastirji, se sprašujem, po kašni ceni se prodaja njihovo mleko in kolikšna je cena zanje, ko se jih prodaja za meso. Tiste krave so na paši v vseh pašnih mesecih, od pomladi do jeseni. Srečne krave. In vedno, ko zdaj jeseni slišim padanje želoda v gozdu, se Najbrž ta slast po mesu prihaja cxi tega, ker so si generacije in rodovi človeških mesojedcev vedno želeli, da bi se mesa do sitega namlatili. Po zaslugi industrij- ljudem zdaj ta polnjuje«. Zato se v pr* nju uveljavlja modrost, ničesar preveč«. Kaje sprašujem, kdaj se bo našel kak kmet, ki bo svojo majhno prašičjo čredo skega kmetovanja in živinoreje se poboljšal tako, dajo bo krmil z želodom. In jo naredil srečno. pa tisto dobro. STEFAN^''^ , Cene sadja j in zelenjave Osrednja Tržnica IjuUj. Zelenjava ‘ H. Sobota tržnica Pomurke ■ Jabolka Breskve Nektarine Potnaranče limone Banane Hniške Krompir Solata Čebula Česen Korenje Cvetača i Paradiatllt i Paptika i Oreh, jedrca 50.00 160.00 200.00 90.00 11000 95.00 35.00 100.00 40.00 290.00 80.00 110.00 110.00 10.00 050.00 50.00 100.00 125.00 95.00 110.00 90.00 130.1» 40.00 100.00 90.00 200.00 90.00 100.00 110.00 126.00 10.00 50.00 220.00 ( 14000 150.00 , 130.00 80.00 i 38.00 100.00 ; 35.00 ; 300.00 i 60.00 ! 150D0 100.00 120.00 10.00 700.00 1000.00 Že vem, da bo kak konvencionalno zak alk utiran prašičerejec ali govedorejec, predsvem pa kak tovrstni Šolani strokovjak, takoj rekel, da to ni res. Da se račun ne izide, saj je znano, da lahko na teletu zaslužiš od 50 do 100 nemških mark samo, če mu mešaš v hrano hormone za pospeševanje rasti. Brez dodanih hormonov bi imel izgubo. Tako kaže nemški živinorejski trg. Navedel bom nekaj zgledov, zanje sem zvedel v zadnjem Času, ki govorijo v prid tezi, da se da tisto, kar je boljše, dražje prodati. Ekološki kmetovalec Sepp z zgornjega Bavarskega dobi za svojo kravo, ki jo pase in ki ni zaprta v tesnem hlevu, 2300 mark. Mesar iztrži za običajno kravo 1400 mark. Neekološki kmet, od katerega je kravo kupil, pa seveda Še manj. Kako Seppu to uspeva? Tako, da kravo sam zakolje in meso sam prodaja na kmetiji. Takih kmetov, kot je on. je že kar nekaj. Koljejo pa takrat, ko se jim nabere dovolj naročil. Neka kmetijska proizvodna skupnost na Švabskem dokazuje, da se splača na pravičen in naravi prijazen način krmiti tudi večje šte- Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov v Murski Soboti so prodajalci prejšnjo nedeljo pripeljali 51 vozil, prodali pa 6. vilo živali. Velja namreč splošno prepričanje, celo pri ekoloških kmetih, da se množična vzreja živine na prijazen način nikakor ne splača. Pri manjšem številu naj bi še nekako Šlo, v teh obsegih so številke tako ohlapne, da se da z večjo skrbnostjo in ob višji ceni živali Se kaj iztržiti, pri velikih množinah pa naj bi bilo konvencionalni živinoreji na tak način nemogoče konkurirati. Omenjena skupnost obrne na leto 11 milijonov mark. Leta 1988 so vzredili 2100 svinj, leta 1992 pa jih je bilo že 38000. Skupnost plačuje kmetom za kilogran svinje 3 marke, drugače bi dobili od mesarskega koncerna samo 2,20 marke, saj s svinjo zaslužijo tudi drugi, trgovci, mesarski koncerni, prevozniki. Ponovno so začeli gojiti pasmo svinj, za katero je svojčas veljalo, da se je ne splača. Gre za pasmo, ki se prepoznava po temnejši barvi dlake po glavi in po zadnjem delu. Pasma je bila že na tem, da izumre. Za mesarsko industrijo ni bila dobra, češ da je premastna in prepočasi raste. Je pa zelo stabilnega značaja, ni kaka živčna svinja, ki bi se je kar tako lotil stres, povrhu pa ima še tečno meso. Skupnost je poizvedla za preživelimi primerki, jih spravila skupaj in zdaj jih redi kot se spodobi: v ustreznih hlevih, veliko se gibljejo, ne krmijo jim hormonov ter druge kemije. Splača se jim in čedalje več kmetov je, ki bi radi imeli Turnišče: cene pujskov Prejšnji Četrtek so pripeljali rejci na sejem 64 I r 1^J3L1JL OV IVJVI kJU iJVJVii* v ■ F r« SO bili stari od 7 do 10 tednov in težki od D r ps kilogramov. Stali so od 7.000 do 10.000 tolarjev, pi® so jih nekaj več kot polovico, in sicer 36. Sejem v Turnišču je vsak četrtek ob sedmih, pi' pa morajo imeti s sabo veljavne živinske potne liste- I 120 let tradicije ---, /o Pomurska banka 4<' Vaša domaž® - r~ Menjalniški tečaj Pomurske banke i dne 12. oktobra 1993, teČ^j' * 13. 10. 1993 ed 00,00, Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 12, oktobra 1993 od O**- ’ Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica Enota 100 100 100 100 100 I Banka Slovenije 1,022,7891 2,050,6879 7,196.6588 7,2794 8,196,2747 Nakup A— ZDA 115.2401 1,020.00 -M**'. 2,057.00 I 7,270.00 2,057.00 7,30 8,220,00 115.60 J Znamka avtomobila Visa Oltcit Lada Samara Jugo Florida Fiat Regatta 100 SiE Zastava 126 pgl Škoda Favorit Mercedes 190 D BX 16 TRS BMW 318 Renault 5 Golf JKD Fiat Uno 45 Peugeot 405 GR Mazda 626 Letnik 1991 1990 1990 1988 1989 1991 1984 1985 1984 1990 1988 1989 1990 1990 Prevož. km TS-ADO 34,000 51.000 81.000 37.000 24.000 117.000 97.000 99.000 53.000 84.000 11.000 63.000 42.000 Cena 3.800 DEM 8,000 DEM 7.300 DEM 10.000 DEM 2.800DEM 9.500 DEM 22.300 DEM 8.000 DEM 10.600 DEM 9.500 DEM 12.900 DEM 8.400 DEM 16.800DEM 22.000 DEM V svojih hlevih prav to pasmo. Meso teh svinj kupujejo vsi. od voznikov porschejev do uradnikov in zidarjev. Dejstvo je seveda, da so vsi tovrstni uspešni proizvajalci svinjskega mesa blizu velikih nemških mest, kjer se pač najde dovolj kupcev, ki plačajo 10 odstotkov več. Vendar se spoznanje, da je bolje jesti nekoliko manj, pa tisto boljše, čvrsto prebija od okuSalnih brbončic pa vse tja do zadnjega dela prebavne poti. Potrebno je samo, da mine nekaj časa in da se ljudje zasitijo z velikimi količinami mesa. ZDA 1 115.2401 tl5.W EURaCAI=lC> if* .v. • prek 7 milijonov prodajnih mest v 172 svetu bai*^^i • možnost dviga tuje valute pri 145-000 avtomatih, od tega prek 65.000 v evropskih • enostavno poravnanje vseh obve^i^ v slovenskih tolarjih, enkrat mesecn Prošnje za izdajo kartice LB-EUROCARD sP vse enote LB Pomurske banke, d.o- h k S (Uporaba bankomatov v tujini bo možna leta 1994.) S