Neumni volk (17, Rnskega.) Zivel je mož, ki je imel psa. Stražil mu je pes iižo, dokler je bil mlad, a kadar je ostarel, prestal je tudi od lajanja. Gospodarjn pes omrzne, da vzame vrvco, natvčze mu jo okrog vratii iu ž ujici otido v les. Privede ga k jasenu, ter ga hoee ubiti. Kar zapazi, da staremu pau teko grenke soke. 120 ^ Zato se mn zasmili, da ga priveže k jasčou. a sam ac odp6ti dom6v. tlbogi ! pes ostane ? ksu, zafine plakati in tožiti V tem iz-za grma priteče \olk ter ga ogovori: ,,božja poinoč! Dolgo aern te čakal v gosli. Gonil si me od svojega domi, a zdaj si mi sam padel v z6be. Kaj ti li hofem stroriti? Čakaj. o Tsem t« poplačaro!" r PKaj mi li stvcnriS. ti tolk srri!"" »Snfan tc s kostmi i-n s kožo.u rnOh, volk preprSsti! Od same tolS6e no ve5, kaj delaš! To bi U' rcs po mladej govodini žri staro psdio? Ccinii bi si 6b-me lomil zdra^e zobe? Mojc meso je zdaj tako, kaior guil parobek. A čnj, nanoim te. Pojdi in prinesi mi kos lcpe kobilfne, da se malo otiifim, potlej mi stTČri, kar bočrf.*" — Volk poslnša siarega psa in mn prinese Setrt ko-bUine, rekoč: nn4, a glej, da se mi obredS!" IzgoTori in odte6e. Pes jame obirati meso tor polagoma vse pojS. Za dra dm' pridirja zopot volk in po-TpraSa: ^kako je? Ali si uže debel?" nnMalo sem se okoristil,"" reče peg, nnali da mi ti prineseš kako o?co, to bi moje meso bilo Se mnogo slajSe!"" Volkn je tudi to po godi. Zbežl ? polje iu lčže T g]5bel ter jame eakati, kedaj prižene pastir Credo. Pastir jo prižene, a volk pogleda iz-za grma, ka-tera ovca boiie najdebelejša, in potein skofi ter jo popade za wat m odnese psn': nna otco; rzr^di se!" Pes jame odebelčvati, požre otco iu začuti vsebi mo{. Pride volk ter porpraša: nkakšen si zdaj?" nnAko bi miti šeprinesel kos Teprlno (divjc STinlne), jaz bi odebelčl, da bi se t( čndil! Volk mu je pri-nese, rekoč: nzadnja moja služba je ta! Za dra dni pridem k tebi v gosti" rnPridi si!u" misli pes sam v sebi, nnne bojlm se te.u" Volk res pride k opitanemn psu; a kadar ga pes ugleda, zalaje nanj. nPasja para!" zavpije volk, Bali se mi hočeS braniti ?" Zažeue se t psa, da bi ga raztrgal. A pea nategne žile, postari se in zaJne Tolka gostiii, ila v kOsmih zaleti dlaka od njega. Volk se jedva izrnje ter zbeži, kar more. TTže je daleč odtekel, a kadar zaslisi lajauje, zopet se spustl t beg. Priskače v les, tain Me pod klado in si začne lizati rane. nPrevaril in osknbel me je," reBe sam v seliL BKaterega po sedaj primem, ta mi ne iiide izmej z6b." Zalizal si je raue ter odšel na lov. Na brdu je stal velik in debcl kozel. Volk steče k njemn govorM: Bkozel! priše] sem, da te požroni." „ rOh li volk sivi! zakaj bi ai zaman 6b-nii' loniil zobe? RajSi zini ondn, kder Ri zdaj, in odpri avoje široko Beljasti, a jaz ti sam zlctim v gobec, dame pogoltneš!"" Toltziiie, a zin in zžva, no kozlu pride na um ter se zažene z brda, kakor bljsk, in trSi volka v čelo, da se zvali na tla. Kozel ga trka nepre^tano. Kadar niinft tri nre, tedaj se rolk st6prav zav^, a glava ga kmto ljoli. Zdaj za^ue misliii, ali je požrl kozla, ali ne? Misli ter misli m reče: j,da sem snedel kozla, bil lji moj trehah polnejši. Tudi ta me je presMpil!" , Volk žalosten prido v ras, kder ngleda svinjo s prasžti. Ujel lii rad katero, a svinja mu no dd. nOh ti svinjaki obriz nenmui!" reče volk, Btebe in tvoja praseta pogoItneDi ob eiiem." S\rinja odgovori: n«dozdaj se ti nij- ( sena rtgala, a zdaj zvedi, da si velik neumnež!"" rKako li tc?" rrSam uekoliko premisli! Kako bi uže zJaj poj&lal moja praseta. ker tiij davuo, kar so se po blatu kotala? Malo jih je trcbi osnažiti in oprati."" Volk na to pri-stane. Skupaj otid<5 in prispejo do velicega mlina. Svinja nie. voltai: ,,strijo! stopi na to straa zatv6raice, kdcr nij rode, a jaz pojdcm tebi praset omivat . s čisto vodo."" Volk jedobKka zel6vesel ter otide pod most, a svinja tak6j j 181 z rilcem vzdigne z&tnSrnieo in spnsti vodo. Yod» bidme, odplavi s soboj volia in ga zavrti po strogi, a sTinja s praseti domiv. Tam se naje in po-loii mladičke spit. Volt raznnieji) lokavalvo kMp&ste sviuje, in tcžatno splčža na breg. Lačcn se odp6ti t les. Dolgo od gladi stoka pod staro hdkvijo, a ne morp si kaj,