LETO XXVIII — Številka 2	8. januarja 1976	Cena 4.— šil. P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt. — Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Pospeševati, ne preštevati
Ugotavljanje narodnostne skupnosti ne reši nobenega problema, temveč ustvarja le nove.
V glasilu Avstrijske ljudske stranke (OVP) „"Osterreichi-sche Monatshefte“, časopis za politiko, najdemo v 12. številki/1975, kar tri članke, ki se bavijo s problemom slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Izmed treh je nedvomno najtehtnejši prispevek Karla S m o 11 e t a pod naslovom „Fordern, nicht zahlen“ (Pospeševati, ne preštevati). In prav zaradi izredne aktualne vsebine ga danes v slovenskem prevodu posredujemo našim cenjenim bralcem. (Op. ured.)
Za južni del Koroške je določila mirovna konferenca plebiscit pod mednarodnim nadzorstvom. Dvanajst dni poprej pa je koroški deželni zbor 28. septembra 1920 na svoji slavnostni seji sklenil tole: (Besedilo prinašamo v originalnem tekstu — v nemščini): „Die Grundlage der zukiinftigen Landespolitik vverden Versohnung und Gerechtigkeit bilden. Der Landtag erklart feierlich im Namen der gesamten von ihm vertretenen Bevolkerung in dieser verantvvor-tungsvollen Stunde, den slovveni-schen Bevvohnern des Landes ihre sprachliche und nationale Eigenart fur jetzt und alle Zeiten zu sichern, ihrer kulturellen und vvirtschaft-
lichen Entvvicklung dieselbe Sorge angedeihen zu lassen, wie den deutschen Bevvohnern im Lande.“
(Podobno je obljubil koroški deželni zbor ob začetku pariške konference meseca januarja leta 1947.)
Kot posledica izida ljudskega glasovanja je moral zapustiti Koroško velik del slovenskih izobražencev — pripadnikov narodnostne skupnosti.
„Utrakvistična šola“, ki se je posluževala slovenskega učnega jezika le v 1. in 2. šolskem letu, in sicer samo tako dolgo, dokler otrok ni popolnoma obvladal nemškega učnega jezika, je na ta način pospeševala odtujevanje slo-
(Dalje na 8. strani)
Novoletne poslanice državnikov v Avstriji...
DUNAJ. — Gospodarski položaj, skrb za delovna mesta, zlasti pa naraščanje nasilja na svetu so bili v središču novoletnih govorov zveznega predsednika dr. Rudolfa Kirchschlagerja in zveznega kanclerja dr. Bruna Kreiskega. Medtem ko je kardinal dr. Konig na Silvestrovo 1975 v svojem govoru, ki je bil na nekaterih mestih izrazito političnega značaja, napadel politični katolicizem, sta se zvezni predsednik in vladni vodja zadovoljila le s splošnimi ugotovitvami.
NOVOLETNA POSLANICA DR. KIRCHSCHLAGERJA
Zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager je ..prepričan, da nimamo povoda za samoponiževanje, pač pa da moramo imeti pogum za majhnost". Zmogljivost avstrijskega gospodarstva, „dobro socialno družabništvo in ukrepi zvezne vlade", so rodili svoje sadove. „Prav zaradi tega lahko zremo z zaupanjem v novo leto 1976.“
Kar se tiče mednarodnega nasilja, je menil zvezni predsednik, ni
»Leto žene":
Želje so ostale
V	Avstriji je prineslo družinsko pravo enakopravnost.
Kot so mnogostranski problemi žensk v svetu, tako so tudi pravice le-teh v raznih državah različne. Leto 1975 je bilo „leto žene". Dosegljivih uspehov ni bilo povsod.
V	Avstriji je bilanca v prid žene zelo pozitivna. S prvim januarjem je začela veljati prva stopnja reforme družinskega prava, ki govori o enakopravnosti spolov. Poročilo o položaju žene, ki bo obsegalo več knjig, je podlaga za nadaljnje izboljšanje.
Vzgoja je važnejša kot zakon
Dovršitev prve stopnje reforme družinskega prava je čisto slučajno sovpadla z „letom žene". Zelja po reformi zastarelega družinskega prava, da je mož „glava družine", je bila izražena že v prvi republiki. Minister za pravosodje Broda izdeluje reformo tega zakona že od leta 1970. Vlada Kreiskega se je bavila že pred „letom žene" s temi postavkami: zvišanje pokojnine vdovam, izboljšanje zaščite mater, podaljšanje karenčne-ga dopusta, izboljšanje karenčne plače, ki bo v dobro zlasti samostojnim materam.
In marsikaj bo morala vlada še Po ,,letu žene" storiti. Tako npr. izplačilo predujma preživnine, pomoč ločenim ženam, službeni dopust za oskrbovanje bolnih otrok. Glavni problem pa je tu vzgoja k družabniškemu bitju in žitju.
nobenega splošnoveljavnega koncepta, da bi se ga mogli obraniti. ,,Avstrija je bila že pred leti, čeravno zaman, klicar mednarodnega sodelovanja tudi na tem področju, in bo tudi v prihodnosti dvignila svoj glas z istimi zahtevami v obrambo proti mednarodnemu nasilju."
Stvarno ukrepati in odločati od primera do primera, je bilo geslo Kreiskega glede zatiranja mednarodnega nasilja. V svojem nagovoru je ponovno napadel avstrijske časopise, češ da so zanje slaba poročila boljša kot dobra. „Če bi se vse slabe stvari uresničile, kot
Novo leto se je pričelo, vendar je svet isti, kot prej. Odprti so glavni problemi, posamezne države se ubadajo s svojimi krizami, druge z vojno in mirom, spet tretje pa z vprašanji, ki so posledica dogodkov minulega leta.
Tajnik OZN dr. Kurt Waldheim je pozval narode sveta k miru in uglajevanju tudi kričečih nasprotij.
BEOGRAD. — Predsednik republike Tito je v tradicionalni novoletni poslanici, ki jo je prebivalcem Jugoslavije prebral prek radijskega in televizijskega omrežja, spregovoril o iztekajočem se letu, o nalogah, ki čakajo Jugoslavijo v letu 1976, širše pa se je dotaknil tudi jugoslovanske zunanjepolitične aktivnosti.
„Minulo leto 1975 — je uvodoma naglasil Tito — je bilo jubilejno. Minevalo je v znamenju proslave tridesetletnice zmage nad fašizmom, tridesetletnice dela in ustvarjanja v svobodi. Mislim, da so bile ob tem jubileju dobro povzete naše zmage v vojni, ne pa tudi vse naše zmage v miru."
V nadaljevanju je Tito obširno spregovoril o novi podobi Jugoslavije in jo ponazoril s podatki. Med drugim je dejal, da se je realni družbeni proizvod Jugoslavije v obdobju 1947—1975 povečal za sedemkrat, medtem ko je industrijska proizvodnja rasla na leto za približno deset odstotkov.
Nadalje je predsednik Tito poudaril, da sta se v minulem letu še bolj okrepila mednarodni položaj in varnost Jugoslavije. „To je rezultat naše načelne politike in bogate zunanjepolitične dejavnosti."
Po mnenju jugoslovanskega predsednika pomembne spremembe, ki so se pripetile v svetu v zadnjem času, še ne dajejo zanesljivega upanja, da se hitro bližamo stabilnejši in pravičnejši mednarodni ureditvi.
so le-ti prerokovali, potem bi se Avstrija že zdavnaj pogreznila v revščino in zmešnjavo.
Deželni glavar Leopold VVagner je v svoji novoletni poslanici dejal: „Pogled v preteklo leto 1975 odpre še enkrat vsaki Korošici in Korošcu ves barvni šar velikih in malih, osebnih in splošnih, veselih in žalostnih dogodkov. Z dežel-nopolitičnega zornega kota gledano, pa so dane večinoma druge mere, vendar smo, s tem storjenim delom in našo zmogljivostjo v preteklem letu, z ozirom na vse druge zunanje vplive in učinke, še lahko kar zadovoljni."
V ta namen, je poudaril, bo svetovna organizacija odigraia še posebno vlogo. „Ni nepremostljivih problemov, če nam bo uspelo mobilizirati vse energije k sodelovanju."
Mir je osnovna tema tudi poslanice papeža Pavla VI. Prebral jo je z okna vatikanske palače zbranim vernikom. Mir je ..sinteza težavnih situacij, nestabilno ravnotežje, ki
,,Politika neuvrščenosti — je nadaljeval Tito — je priznani pobudnik in pomemben dejavnik pozitivnih gibanj. Uveljavila se je kot svetovna politika, kot aktivna opredelitev največjega števila držav in izraz potrebe, da se svet združuje na temeljih skupnih interesov in ciljev. V sedanjem procesu popuščanja poseben pomen pripisujemo konferenci o evropski varnosti in sodelovanju, ki je opozorila na pozitivna gibanja v Evropi in na potrebo po ustvarjanju pogojev, da se popuščanje poglablja in širi. Zdaj je pred nami velik boj za izvajanje helsinških načel. Kar zadeva nas, smo že dali tudi konkretne prispevke, med katerimi so tudi naši nedavni sporazumi s sosedno Italijo."
Tito je opozoril, da še naprej obstaja vrsta negativnih pojavov. Imperialistične in druge reakcionarne sile se po njegovih besedah vztrajno upirajo pozitivnim procesom in spremembam. Tudi svetovni gospodarski položaj se ne izboljšuje, posebej pa je težak položaj večine dežel v razvoju. Poleg vsega tega se zastrašujoče širi oboroževalna tekma, vštevši nekatera nova sredstva za množično uničevanje.
Predsednik Tito je v novoletni poslanici govoril tudi o jugoslovanski zunanjepolitični dejavnosti v naslednjem obdobju. Dejal je, da bo mednarodna dejavnost Jugoslavije v okviru Organizacije združenih narodov in zunaj nje usmerjena h krepitvi vseh pozitivnih pro-
ga moramo stalno čuvati," je pojasnil papež in se nato v več jezikih spomnil nekaterih drugih problemov. Med temi je, v španščini, kar ni naključno, obnovil spomin na vse, ki ..trpijo zaradi nasilja, vojne, krivic, na bolne in jetnike".
Vprašanja pomirjevanja in sporazumevanja so v ospredju novoletne poslanice sovjetskih vodilnih organov partije in države. Med drugim je poudarjeno, da je minulo leto zabeležilo pomembne uspehe. Med temi omenja helsinško konferenco, ki je posledica zmage nad nacifašizmom, katere 30-letnico smo slavili.
Ameriški predsednik Gerald Ford je naslovil poslanico ljudstvu in ga, kar spada v pravila igre, spomnil, da bodo letos v ZDA predsedniške volitve. „Gotov sem," je dejal, „da bom izvoljen". Nato pa je Reaganu ponudil podpredsedniško mesto. Ponovil je oceno, da ..vmešavanje Sovjetske zveze v Angoli ne koristi zbliževanju, za Kubo pa, da je sploh vsakemu upanju o pomiritvi konec.
O Angoli je govoril tudi južnoafriški premier Voerster, ki je mne-
cesov v svetu. „Prizadevali si bomo tudi za to, da bi bila v pripravah na ministrski sestanek evropskih držav, ki bo v našem glavnem mestu leta 1977, čimbolj navzoča spoznanja o povezanosti interesov Evrope z interesi dežel v razvoju."
Ob koncu je jugoslovanski predsednik dejal: „Kot je razvidno, so pred našo družbo velike naloge. Seveda je treba računati s problemi in protislovji v vsakem razvoju, zlasti pa v tako dinamičnem, kakršen je naš, in v tako zapletenih mednarodnih razmerah, kakršne so danes. Njihovo reševanje je ravno pot za nadaljnji napredek. Ne dvomim, da bomo na tej poti tudi v naslednjem letu dosegli pomembne rezultate. S tem je seveda treba
Dunajski dnevnik KURIER je v svoji zadnji sobotni številki objavil članek, v katerem informira avtor članka Harald Irnberger bralce o predstavah avstrijske vlade glede ugotavljanja manjšine. S tem v zvezi piše Kurier, da se „kot reakcija na ta razvoj pripravlja komite, ki se zavzema proti ugotavljanju manjšine ter za pravice koroških Slovencev. Temu komiteju so se že pridružili številni intelektualci iz vse Avstrije (med njimi tudi pro-minentni člani SPO in OVP)“.
nja, da bi morale vse afriške države izločiti vmešavanje Sovjetske zveze in Kube v tej državi, ni pa omenil invazije svojih čet v južnem delu komaj neodvisne republike.
Britanski premier Harold Wilson je v poslanici laburistom omenil predvsem gospodarsko krizo in upanje, da bo šlo Angliji na boljše. Izven krize pa je, kot meni Helmut Schmidt, Zahodna Nemčija, ki je „zgled stabilnosti". Prav zato pa je povabil delavce, naj ne zahtevajo previsokih plač, da bi te stabilnosti ne okrnili.
Svojstveno novoletno poslanico pa je priredil Kitajcem Maocetung.
Zakon o preštevanju dokaz več za dvoličnost avstrijske politike — na 5. strani.
Vsi kitajski listi objavljajo namreč dve njegovi poeziji še iz leta 1965. V eni pravi Kitajcem, da „ni nič težkega na svetu, kdor si upa plezati na najvišje vrhove". V drugi pa sarkastično ironizira nad „komu-nizmom golaža", kot imenuje sovjetsko in zahodno varianto komunizma. Zadnji stih poezije se namreč glasi, kot odgovor onim, ki v komunizmu vidijo „golaž“: „Ne govori brez smisla, a ne vidiš, da se svet sprevrača?".
razumeti nujnost še večjih naporov vseh družbenih sil za utrditev naše skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti."
Papež: Izraelci naj priznajo pravice Palestincem
Tudi letos je papež Pavel VI. pred božičnimi prazniki priredil običajni sprejem kardinalskega zbora. Ob tej priložnosti je v italijanščini spregovoril o mednarodnem položaju. Pozval je Izraelce, naj priznajo pravice in zakonite aspiracije Palestincev. Omenil je, kako je tragedija judovski narod prisilila, da se bojuje za pridobitev suverene in neodvisne države. Tako hrepeni po priznanju svojih pravic tudi palestinsko ljudstvo. Papež je izrazil željo, da bi čim prej prenehala strahovlada na Bližnjem vzhodu. Prizadete strani si morajo prizadevati, da bi navezale dialog. Papež se je dotaknil tudi položaja katoliške Cerkve v komunističnih državah ter pri tem izrecno omenil Češkoslovaško, Romunijo in „še nekatere dežele Sovjetske zveze". Svet pričakuje zboljšanja notranjih razmer, v katerih živijo evropski narodi, in to v duhu resolucij, sprejetih na konferenci v Helsinkih. Omenil je tudi zaskrbljujoči položaj na Irskem.
Predsednik Tito o notranji in zunanji politiki SFRJ
... in v drugih državah
Kratke vesti
Kaj se dogaja pri Leifgebu?
Avstrijski neodvisni magazin „profil“ je 16. decembra 1975 prinesel vest, da je industrija ivernih plošč Leitgeb v Sinči vasi baje v velikih težavah, in da je njena eksistenca ogrožena. Da je ta nevarnost nekam očitna, je mogoče že dalj časa slišati od zaposlenih tega podjetja. Isto je bilo mogoče sklepati tudi po razvoju strokovno sorodnega podjetja Funder v Št. Vidu ob Glini. Ker je obseg izvoza ivernih plošč lani nazadoval za 40 odstotkov, je Funder svojo proizvodnjo skrčil za 29 odstotkov in odpustil 180 delavcev.
Funder in Leitgeb sta edini industriji ivernih plošč v Avstriji. Obe imata svoj sedež na Koroškem in obe sta v bistvu družinski podjetji razmeroma zastarelega ustroja. Prav v teh podjetjih pa gloje zob gospodarske krize močneje kot pa
V deželnem svetu Furlanije-Julij-ske krajine so prišli posebej do izraza problemi slovenske narodnostne skupnosti, ki jih je predsednik dežele Comelli v svoji programski izjavi precej površno obravnaval, saj sta tem problemom posvetila svoja posega oba slovenska deželna svetovalca, predstavnik Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka in Lovriha (KPI).
Dr. Štoka je uvodoma napovedal, da se bo njegova stranka ravnala do novega odbora, kot se je do prejšnjih: na osnovi konkretnega dela odbora in večine, ki ga bo sproti ocenjevala. Pri tem bo seveda odločilnega pomena delo, ki ga bo novi odbor opravil v korist pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti. V tej zvezi je Štoka poudaril, da italijansko-jugoslovan-ski sporazumi nalagajo deželi nove naloge in da je dežela sama poudarila novi položaj z nedavnim obiskom v Sloveniji. Vzel je tudi na znanje, da je novi odbor priznal potrebo, da država in dežela poskrbita za hitro sproženje notranjih zakonodajnih aktov za ohranitev ravni zaščite, ki jo je predvideval londonski memorandum, in za zagotovitev dejanskega izvajanja pravic pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti. Sklicujoč se na ponovitev obvez o globalni zaščiti, je dr. Štoka še posebno poudaril, da se ta obveza tiče vse manjšine, in torej tudi Slovencev v videmski pokrajini, ki se vedno
Koroška stvarnost -v NAŠEM TEDNIKU
bolj odločno borijo za svoje jezikovne in narodnostne pravice. V tej zvezi je predstavnik Slovenske skupnosti z zadovoljstvom pozdravil pobudo videmske pokrajine, da skliče konferenco o manjšinah, pri katerih bo morala sodelovati tudi dežela.
Dr. Drago Štoka je nato omenil sestanke, ki jih je njegova stranka imela z drugimi političnimi silami po odprtju deželne krize in nato izrazil upanje, da bodo zakonita pričakovanja Slovencev, da bodo globalno zaščitene njihove etnične, jezikovne, gospodarske in družbene pravice, čim prej konkretno realizirana, tudi po zaslugi sporazumov iz Osima.
Glede rabe slovenskega jezika v izvoljenih organih je dr. Štoka opozoril na svoj predlog za spremem-
po podjetjih kapitalnih družb. Primerov zato v bližnji preteklosti ni manjkalo. Med njimi sta podjetji Neuner in Zimmer, vsako je zaposlovalo več sto ljudi, najbolj značilni.
Podjetje Leitgeb v Sinči vasi je staro skoraj sto let. Nastalo je iz manjše žage in se za časa ..tretjega rajha" razvilo za tedanje pojme v najmodernejšo industrijo ivernih plošč. Podjetje je posedovalo okoli 3000 hektarov gozda in je v veliki meri proizvajalo plošče iz svojih zalog lesa. Že nekaj let pa tli v podjetju ..družinska vojna", ker se člani družine ne razumejo. Družinski konflikti so pričeli hromiti nadaljnji razvoj podjetja. Zaradi tega Fun-derju ni le uspelo, da je po obsegu proizvodnje Leitgeba prekosil za več kot sto odstotkov, z uvozom za 40 odstotkov cenejšega lesa mu je
bo deželnega notranjega pravilnika, ki naj dovoljuje rabo slovenščine tudi v deželnem svetu, in pozval predsednika deželnega sveta, naj čim prej skliče odbor za pravilnik. Dr. Štoka je glede šolskih problemov poudaril tudi potrebo po ustanovitvi samostojnega okraja za slovenske šole, pri tem pa tudi ugotovil, da je predsednik Comelli v svoji programski izjavi v bistvu sprejel načelo samoupravljanja šol s slovenskim učnim jezikom.
V zaključku svojega govora je zastopnik Slovenske skupnosti poudaril, da so bila v programu novega odbora sprejeta nekatera načela, za katera se njegova stranka bori že desetletja. Zato stališče Slovenske skupnosti do novega odbora ne bo vnaprejšnje, ampak bo jasno stališče, nepopustljivo predvsem glede reševanja problemov Slovencev v Italiji in njihove globalne zaščite. Potrebno pa je, da novi odbor deluje v to smer, kajti 30 let po porazu fašizma je prišel čas, da se globalno zaščitijo pravice manjšine, v skladu z republiško ustavo, z deželnim statutom in z nedavnimi jugoslovansko-itali-janskimi sporazumi, je zaključil svoj govor dr. Drago Štoka v de-
„Wall Street Journal", ki je na glasu, da je glasilo newyorških borzijancev, napoveduje za bližnjo prihodnost boljše čase in to zlasti za Američane. Razmotrivanje tega lista je toliko bolj zanimivo, ker je od gospodarske konjunkture v Združenih državah Amerike v veliki meri odvisna tudi zunanja trgovina drugih držav, in to ne morda samo ameriških sosedov.
List pripominja v uvodu, da ni mogoče trditi, da bi se gospodarstvo razvijalo po enakem kopitu od Japonske do Zahodne Evrope. Slika ne more biti enotna. Dramatičnega vzpona sicer ni na vidiku, vendar je jasno viden preobrat od gospodarskega mrtvila (recesije) k obnovi v mnogih državah. Gospodarska dejavnost na industrializiranih področjih je dosegla najnižjo stopnjo in zdaj se začenja krog gospodarske ekspanzije.
Vprašanje inflacije
Gospodarski izvedenci menijo, da se utegne inflacija, ki je že pričela popuščati, zopet povečati, ako
tudi uspelo, da je postala njegova proizvodnja po delavcu še enkrat tako velika kot pri Leitgebu.
Vse to je trenja v družini Leitgeb povečalo. Gospodarsko naprednejši del družine je v letih konjunkture zahteval investicije v smeri povečanja in racionalizacije obratovanja, kar pa so konzervativni člani striktno odklanjali. Konflikti so se medtem tako zaostrili, da je sedaj v teku sodnijski proces, pri katerem hoče eden od članov iz odgovornosti za podjetje odstopiti, in da s svojim izstopom zahteva izplačilo okroglo 400 milijonov šilingov. K temu pa se je zgodilo še nekaj, kar kritični položaj industrije Leitgeb še bolj osvetljuje. Iz skupne imovine sta bila že leta 1973 izločena gozd in stanovanjsko poslopje. Prešla sta v privatno last žene in hčerke enega izmed lastnikov.
želnem svetu Furlanije-Julijske krajine.
GOVOR LOVRIHE
Drugi slovenski deželni svetovalec Lovriha (KPI) pa je povsem negativno ocenil tisti del Comellije-vega programa, ki se nanaša na manjšino. Izrazil je celo dvom, da je bil napisan in vključen v program samo zaradi tega, ker pač ni bilo mogoče drugače, ker so po eni strani želeli pomiriti Slovence v deželi, po drugi strani pa so hoteli dokazati oblastem Slovenije, da se deželni odbor zanima za vprašanja manjšine. Toda splošne in meglene trditve ne zadovoljujejo nikogar. Še posebno je obžaloval, da se tudi novi odbor še vedno drži omenjenega stališča, da bo dežela glede manjšinskih problemov nastopala v okviru lastnih pristojnosti. To omejevalno stališče nima nobene politične, pa niti pravne osnove. Vsekakor pa bi kljub temu bilo koristno, da bi odbor vendarle povedal, katere so pristojnosti dežele, kaj lahko dežela stori in kaj ne „v okviru lastnih pristojnosti", in kje so te pristojnosti sploh zapisane.
Lovriha se je dotaknil nadalje
bi se posli v zunanjem svetu prenaglo povzpeli v prihodnjih mesecih. Sicer ni mogoče označiti gospodarske dejavnosti v zunanjem svetu za prenagljeno. Izvedenci so mnenja, da je obrat na bolje prišel do izraza najbolj na Japonskem.
Vzporedno z razvojem na Japonskem se boljšajo razmere tudi v ZDA; v tretjem trimesečju je dejanski surovi narodni proizvod na-rastel za 13 odst. v letnem merilu. Boljšanje je bolj vidno na Japonskem, ker je dejanski surovi narodni proizvod tam v prvem trimesečju (1975) padel za 1,6 odst.
Znamenja zboljšanja
Kaže, da so se znamenja gospodarskega boljšanja pokazala najprej v Evropi. To se najbolj jasno vidi v Franciji, ki stopa v razvoj gospodarske obnove.
Prav tako je v Zahodni Nemčiji vidno naraščanje dejanskega surovega narodnega proizvoda. Pokazatelj je nedavno dosegel 140, medtem ko je junija znašal 132.
V Italiji se je industrijska proiz-
V takih okoliščinah je sedaj obstoj podjetja Leitgeb v veliki nevarnosti. V času, ko mednarodno v lesnem gospodarstvu na ublažitev sedanje krize še nikakor ni mogoče računati, so zaradi družinskih trenj posebej v nevarnosti delovna mesta v podjetju. Kapitalna moč podjetja, katerega katastrska vrednost znaša okoli sto milijonov šilingov, je že leta 1973 močno padla. Sedaj obstaja nevarnost, da se bo zmanjšala za nadaljnjih 400 milijonov šilingov. In naposled: kdo bo pripravljen kupiti tako podjetje in prevzeti odgovornost za potrebne investicije, ko njegova produktivnost čedalje bolj pada pod mejo rentabilnosti?
Problem podjetja Leitgeb ni le problem njegove družine, marveč je nov problem gospodarstva in prebivalstva velikovškega okraja — slovenske Podjune. Gospodarska kriza Avstrije in Koroške je v tem območju najbolj očitna. Za podjetji Neuner, Zimmer in drugimi se sedaj majajo tudi temelji Leitgeba. Preostaja pa še vprašanje, kaj bo z Rebrco in njeno industrijo celuloze?
(bi)
problema avtonomije slovenske šole v deželi Furlaniji-Julijski krajini in ugotovil, da so predlogi, ki jih je izdelal prejšnji odbor, nesprejemljivi, saj so naleteli na odpor Slovencev in njihovih organizacij. Treba je sprožiti take ukrepe, ki naj zajamčijo slovenski šoli dejansko kulturno, didaktično in funkcijsko avtonomijo. Prvi korak na tej poti pa je ustanovitev slovenskega okraja. Postavlja se tudi vprašanje poučevanja slovenščine v nekaterih delih videmske pokrajine. V tej zvezi je tudi omenil, da bodo v Belgiji krajevne oblasti pripravile za izseljence iz beneških dolin šolske tečaje v slovenščini, v njihovi domovini pa jim je pravica odvzeta. Končno se je dotaknil tudi vprašanja razlastitev v zvezi z uresničitvijo gospodarskega dela jugoslo-vansko-italijanskih sporazumov. Dejal je, da se je slovenski narodnostni skupnosti doslej zmerom jemalo in da je prišel čas, da bi se ji tudi nekaj dalo.
vodnja dvignila nekako za 6 odst. od meseca maja 1975.
V	Veliki Britaniji ni še vidna krepitev proizvodnje, vendar se kažejo tudi tu vsaj medlejši znaki boljšanja v primerjavi s položajem poleti 1974.
V	Kanadi se surovi narodni proizvod veča v razmerju 1,2 odst., in to od drugega trimesečja 1975. Najnižje je proizvodnja padla meseca julija 1975.
Ameriški gospodarstvenik Arnold Simkin napoveduje za Japonsko rast dejanskega surovega narodnega proizvoda za 6 odst., v Franciji pa za 5,5 odst.; v Zahodni Nemčiji za 5 odst., a v Italiji za 3 odst.
BALKANSKA KONFERENCA KONEC JANUARJA
Iz Aten poročajo, da se konferenca balkanskih držav po vsej verjetnosti sestane v Atenah konec meseca januarja. Pobudo za takšno konferenco je dala Grčija. Poleg te države bodo na njej sodelovali predstavniki Jugoslavije, Romunije, Bolgarije in Turčije, ne pa Albanije. Doslej še ni jasno, kdo bo vodil posamezne delegacije: ali predsedniki vlad, zunanji ministri ali njihovi namestniki
POLEMIKA O TABORIŠČIH V SOVJETSKI ZVEZI
Film, ki naj bi prikazoval politična taborišča v Sovjetski zvezi, to je v Litvi, so vrteli najprej v Veliki Britaniji, nato tudi v Franciji in Italiji. Moskovska „Pravda" je odgovorila, da gre za namerno izzivanje, ki je brez vsakršne podlage. Takšna taborišča v Sovjetski zvezi ne obstajajo. Glasilo francoske partije „L’Humanite“ je pozvalo sovjetsko partijo, naj to vprašanje razčisti. Agencija Associated Press sporoča iz Pariza, da je radio Luksemburg postavil zadevno vprašanje Saharovi ženi, ki se je nedavno vrnila v Moskvo. Odgovorila je, da njen mož trdi, da takšna taborišča v resnici obstajajo, tako tudi v Permu pod Uralom.
SADAT PROTI SOVJETSKEMU „PRITISKU“
Egiptovski predsednik Sadat je v razgovoru z urednikom revije „La Voix de l’Universite ot reprise" razložil gledišče Egipta v vprašanju obračuna egiptovskih dolgov Sovjetski zvezi. Dejal je, da ta pritiska na Egipt. Prš tem ne upošteva dejstva, da Sovjetska zveza še 30 let po zadnji vojni ni vrnila Združenim državam Amerike dolgov, ki jih je napravila med vojno. Egipčani tega nočejo očitati Sovjetski zvezi. Zahtevajo samo desetletni moratorij ter odpis obresti za vojaške dolgove.
SODELOVANJE V ANGOLI MED JUŽNO AFRIKO IN KITAJSKO
Južna Afrika se pripravlja, da bi vzpostavila diplomatske stike s Kitajsko. V zadnjem času so svetovalci — nekakšen možganski trust — ministrskega predsednika Johna Vorsterja prepričevali, da je sodelovanje med Južno Afriko in Kitajsko v Angoli potrebno, da preprečijo širjenje sovjetskega vpliva v nekdanji portugalski koloniji. Čeprav se Kitajci zavedajo, da bi jim sodelovanje z rasističnim režimom v Južni Afriki škodovalo pri neuvrščenih državah, so vendar dovzetni za nasvete omenjenega možganskega trusta, kakor poročajo ameriški listi.
CIPRSKI BEGUNCI HOČEJO DOMOV
V Nikoziji je bil te dni kongres ciprskih beguncev, ki so zbežali pred 17 meseci s severnih področij Cipra, ko je tja vdrla turška vojska. Na kongresu v Nikoziji se je zbralo 1209 odposlancev ciprskih beguncev. Sprejeli so resolucijo, naj se turška vojska umakne z zasedenega ozemlja ter tako omogoči povrnitev 200.000 grških beguncev. Glavnemu tajniku Organizacije združenih narodov dr. Waldhei-mu so s kongresa poslali brzojavko, v kateri so ga zaprosili, naj posreduje pri Turčiji, da uresniči resolucije OZN ter umakne svoje čete s Cipra. Predsednik Cipra nadškof Makarios je sprejel odposlanstvo beguncev ter mu zagotovil, da je vprašanje povrnitve beguncev ključni problem njegove politike.
MALO VIETNAMCEV Sl ŽELI DOMOV
Ameriška vlada polagoma opušča taborišča beguncev iz Vzhodne Azije, tako iz Vietnama in Kambodže. Izmed teh taborišč obstajata še taborišči Chaffee (Arkan-kak), v katerem živi 4788 beguncev, in lndian-town Gap v Pensilvaniji, kjer je še 572 beguncev. Iz Južnega Vietnama in Kambodže je pobegnilo 140.730 ljudi po umiku Američanov. Zadevno poizvedovanje je pokazalo, da se jih je samo 200 odzvalo povabilu, naj se vrnejo v svojo domovino. Še teh nočeta sprejeti vladi v Vietnamu in Kambodži.
Dr. Stoka o dolžnostih novega dežel nega odbora do Slovencev v Italiji
Leto 1976: znamenja gospodarskega boljšanja
IVAN VIRNIK:
Ob 10-lelnici smrti Cvetka Golarja
Slovenski pesnik, pisatelj in dramatik — Sopotnik slovenske Moderne
Pesnik Cvetko Golar je bil vse do svoje smrti pred desetimi leti edini, takrat še živeči sopotnik slovenske Moderne, najstarejši iz literarnega rodu, ki se je rodil in rastel med sedemdesetimi in osemdesetimi leti prejšnjega stoletja, seveda, če ne štejemo sem obeh starejših pisateljev, Franca Šaleškega Finžgarja in Ksaverja Meška, ki pa sta se literarno razvila izven kroga Moderne. Danes ni nobenega dvoma več, da je bil Golar pristno, z vso svojo pesniško toplino in človečnostjo, neposredno vključen v krog slovenske Moderne, seveda, če ta krog pojmujemo v širšem smislu kot splošno slovensko regenerativno kulturno in umetniško gibanje ob koncu minulega in v začetku našega stoletja, kakor je v spremni besedi ob rob Golarjevi pesniški zbirki „Jasne livade* zapisal pokojni pisatelj Fran Albreht. Golar je bil eden izmed sestavnih delov Moderne, čeprav zgolj ob strani, torej ni bil v bistvu njen poglavitni del. Kako se je Golar nemara kar organsko povezal s krogom Moderne, kaže spoznanje, da je bil že v srednji šoli njegov součenec pesnik Josip Murn-Alek-sandrov, ki je odkril mlademu, dovzetnemu in življenja željnemu kmečkemu fantu naravo ter mu s svojim zgledom dajal pobude za lastno pesniško snovanje. Pozneje ga je pristno mladeniško prijateljstvo povezalo z Otonom Župančičem, čigar bujna, kipeča mladost mu je bila v marsičem bližja, kakor skrajno občutljiva narava mladega, resno zamišljenega, molčečega in bolehnega Murna. Prav zaradi tega se v Golarjevih pesmih povsem naravno oglašajo, po kritični sodbi pisatelja Albrehta, značilni elementi slovenske Moderne kot vplivi njegovih pesniško precej močnejših in umetniško izvirnejših tovarišev Ketteja, Župančiča in Murna.
Cvetko Golar je bil sedmi otrok srednje bogate kmečke družine na
Gostečem pri Škofji Loki. Mati Marjana, Godčeva z Drage, je bila v sorodstvu s pesnikom Simonom Jenkom. Oče mu je zgodaj umrl, zato je morala za številno družino skrbeti mati. Ker so domači želeli, da bi postal Ferjan, kakor so radi pravili malemu Cvetku duhovnik, so ga poslali leta 1886 v škofjeloško osnovno šolo, 1890 pa se je vpisal na ljubljansko gimnazijo. Postal je Murnov sošolec in sostanovalec pisatelja Pavla Perka in jezikoslovca Antona Breznika v Flo-rijanski ulici. Skupaj so potem izdajali list »Slava" in prav po njegovi zaslugi, več ali manj pa tudi po njegovi človeški odprtosti, je Golar hitro dobil družbo in kar nenadoma se je znašel sredi pisateljevanja in bohemskega življenja. Za gimnazijo se ni več brigal in jo je v šestem razredu zapustil. Manj je bilo za Golarja gimnazijskih skrbi, bolj ga je vleklo v takratni ljubljanski literarni krog, zato nas ne sme presenetiti spoznanje, da se je devet let po prihodu v Ljubljano, jeseni 1899 s prijateljem Radivojem Peterlinom naselil v Murnovi sobi v Cukrarni ob Ljubljanici. Srečanja s predstavniki slovenske Moderne, najprej seve še iz gimnazijskih let z Murnom, pozneje pa z Župančičem, je docela preusmerilo Golarjevo literarno ustvarjanje. V tesnem stiku z Moderno, je svoj čas zapisal znani poznavalec Golarjevega življenja in dela Janko Krek iz Škofje Loke, je hitro postal njen sopotnik, z usmeritvijo v kmečko folklorno idiliko pa je ubral samosvojo literarno in pesniško pot.
Spomladi leta 1900 naj bi prišlo do odločitve. Vsi trije gostje Cuk-rarne so bili namreč poklicani na nabor — Murn in Golar sta bila oproščena nošenja vojaške suknje, Petruška — Peterlin pa je bil potrjen. Tako je zapustil tesno sobico v Cukrarni najprej Peterlin, v začetku 1901 pa tudi Golar, kajti
Murn, tedaj že precej bolan, mu je prepustil službo podurednika »Domovine" v Celju. Tam je ostal tri leta, ko je skušal maturirati najprej v Ljubljani, potem pa še v Novem mestu, kjer se je sprijateljil s pisateljem Josipom Vandotom in literatom Milanom Pugljem. Od 1905 do 1924 je v glavnem živel v Ljubljani ter se preživljal s pisateljevanjem in prevajanjem. Med prvo vojno se je nekaj časa s trebuhom za kruhom potikal po vojaških pisarnah, kasneje pa so ga kot politično sum-
Slovenščina na
V zadnji številki „Našega tednika" smo razpravljali v položaju slovenščine na padovski univerzi. Dejali smo, da je od ustanovitve te visoke šole (1222) pa do danes študiralo mnogo Slovencev, prav tako pa je bilo več slovenskih profesorjev, ki so tam poučevali. Danes pa hočemo razsvetliti, kako je s slovenskim jezikom na videmski visoki šoli v Italiji. (Op. ured.).
Na fakulteti za tuje jezike in literature v Vidmu, ki spada pod tržaško univerzo, so začeli poučevati slovenščino v akademskem letu 1971/72. Poučeval jo je prof. Janez Rotar iz Ljubljane. Po enem letu se je vrnil v Ljubljano in njegovo mesto je 1972/73 prevzel prof. Martin J e v n i k a r iz Trsta in ga ohranil do danes. Vendar je na to mesto samo dodeljen s Trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois v Trstu, kamor uradno še vedno spada.
Po dveh letih namreč še vedno ni zaključen natečaj za slovensko stolico v Vidmu, ki je bila razpisana. Ves ta čas je za asistenta v Vidmu prof. Robert Pet a ros, prav tako s Trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois.
Vpisanih je veliko študentov, slo-
Ijivega poslali na soško fronto, na Kras. Leta, ki jih je Golar preživel v Ljubljani, so bila za njegovo literarno in pesniško delo najbolj plodna v vsem njegovem življenju. Leta 1924 se je iz Ljubljane preselil v Ljutomer in se tam oženil z Angelo Karba, postal kmet in pričel obdelovati vinograd, ki si ga je bil priženil. Ob nemški okupaciji leta 1941, se je brez vsega umaknil z družino v Ljubljano, se naselil v Mostah in se kot begunec preživljal z literarnim in uredniškim delom. Po osvoboditvi se je vrnil v Ljutomer in s skromno pokojnino preživljal častitljivo starost. Umrl je 19. novembra 1965, star 87 let.
(Dalje prihodnjič)
univerzi v Vidmu
venskih, italijanskih in furlanskih. Do zdaj so napravili 90 izpitov, vseh vpisanih pa je 81. Kakor v Padovi lahko tudi v Vidmu študirajo slovenščino eno leto, dve, tri ali štiri, lahko jo izberejo za glavni predmet ali za pomožni. Če vzamejo slovenščino za glavni predmet, morajo izbrati še en slovanski jezik tri leta in slovensko filologijo dve. Doktorsko tezo morajo napisati v slovenščini. Če vzamejo slovenščino manj let, pišejo tezo v jeziku, ki so si ga izbrali za štiri leta.
Program zajema vso slovensko literaturo od Brižinskih spomenikov do današnjosti, razdeljena pa je na štiri leta. Poleg tega morajo obvladati slovnico z zgodovinskim razvojem jezika.
Doslej je samo ena študentka dovršila štiriletno slovenščino in napisala v slovenščini doktorsko razpravo. To je Kazimira Blažič iz Gorice, naslov njene teze pa je: Človek in zemlja v delih Danila Lokarja.
Slovenski študentje, vpisani v Vidmu, so skoraj vsi zaposleni po šolah in drugod, zato počasi študirajo in počasi doktorirajo, italijanski in furlanski študentje pa nimajo praktične koristi, da bi si izbrali slovenščino za predmet štirih let.
Rainer Maria Rilke-100 let po rojstvu
Tudi v slovenskih leposlovnih revijah, včasih tudi v časopisih, se omenja nemški pisatelj Rainer Maria Rilke, čigar 100-letnico rojstva so obhajali pred kratkim; saj se je nemški pesnik rodil 4. decembra 1875, in to v Pragi. Rilke je prihajal tudi v Devinski grad torej vsaj posredno med Slovence. Znana je tudi njegova pesniška zbirka devinske elegije" (Duineser Elegien), ki sodi med njegova najboljša dela.
O njem je neki kritik zapisal, da je bil močno usmerjen v romanske kulture ter da združuje v sebi germansko-slovanske-romanske kulturne značilnosti."
Rainer Maria Rilke je umrl 29. decembra 1926 pri Montreuxu v Švici.
r ' j ' ~\
Knjiga v izrekih
„Knjiga velja več kot vsi spomeniki in vse grobnice, okrašene s poslikanimi stebri, kajti knjiga zida spomenike v srcu tistega, ki jo bere..." — EGIPČANSKI NAPIS IZ ČASA NOVEGA CESARSTVA.
„Tudi pri knjigah velja, kar opažamo pri vžigalicah: čim slabše so, tem več jih porabimo in tem več jih raz-peča trgovec..."	— J.
MENCINGER.
»Knjige dajejo življenju največjo vrednost..." — J. TOMINŠEK.
»Žalitev za knjigo je, če jo kupujejo le zaradi opreme, ne pa zaradi vsebine.. ." — J. KOŠAR.
»Knjiga ni hrana, je pa poslastica..." — T. UJE-VIČ.
»Vsaka doba ima svoje knjige ..." — KORAN.
»Kadar gorijo knjige, po pravilu pokajo tudi človeške kosti..." — MIROSLAV KRLEŽA.
V____________________________J
LEV DETELA:	(16. nadaljevanje)
Koroški pesniki in pisatelji
Spet se zateče v SANJE, ki ga odženejo iz konkretnega, ne toliko lepega sveta, v svet tem lepših sanj. Saj takole pravi:
Dal bi se zakopati	in sanjal
v kup zrelih češenj	o najlepšem dekletu!
Pred nami je torej pesem, ki je zelo podobna tisti, o kateri smo tako obširno spregovorili. Tudi ta pesem ostaja kljub vsej plastični učinkovitosti in preračunani melodioz-nosti na stopnji osebne ZASANJANOSTI v UTOPIČNI NE-DANI SVET! Naj pristavimo, da to zasanjanost Polanšek še utemeljuje in poudarja z lastnim izrazoslovjem, saj pravi v predzadnji vrstici izrecno: in SANJAL.
V naslednji pesmi SLADKA GROZA se Polanšek dotika konkretnega erotičnega doživetja. Toda tudi to doživetje je idealizirano, a vendar, tako da je konkretnost še vedno dovolj prisotna, a da je istočasno tudi filozofsko utemeljena:
Po zlaiih strunah pritiplje prašila krvi, v misli iskreče
siplje
višek naslade: kanec smrti, ki živi!
Na eni strani je močno vidna ROMANTIČNA IDEALIZACIJA. Pesnik opisuje erotični nagon s takimi besedami: Po zlatih strunah pritiplje prašila krvi. Lepa je misel o tem, da je v višku naslade KANEC SMRTI, ki ŽIVI!
Tu ie pesnik na uspešen način izrekel zelo važno filozofsko misel o našem dejanju in nehanju: na eni strani umremo, po drugi strani pa INDIREKTNO rastemo tudi na
tem svetu biološko čez smrt, bivajoč v naših potomcih, v naših zanamcih. To misel je Polanšek zgostil z metafizičnim opisom erotičnega doživetja, v katerem je skrito tako življenje kot že tudi smrt.
Pesem ugaja tudi zato, ker so erotične stvari povedane na etično učinkovit, dognan način. Pesnik se ni ustrašil določenih tabujev sveta, temveč je znal na odkrit in odgovoren način spregovoriti o bistvenih stvareh našega življenja, katerim so se mnogi do nedavnega popolnoma izogibali.
V	naslovu SLADKA GROZA je poudarjena dinamična napetost doživetja. Na eni strani gre res za sladkost in življenje, na drugi strani pa tudi za grozo in smrt. Naslov je vsekakor dvoumen, zato pa tudi dramatičen. Izraza SLADKO in GROZA se spopadata med seboj, sladko ni več ,,sladko", in groza ni več „groza“. Nastal je popolnoma nov pojem, pojem »sladka groza". Naslov vsekakor popolnoma odgovarja in celo filozofsko obogatuje vsebino naslovu sledeče pesmi.
Ugajajo tudi nekatere naslednje pesmi, ki so po eni strani registracije pesnikovega notranjega čustvovanja, po drugi strani pa nad vse učinkoviti zapisi o naravi. Pri Po-lanšku je delno nastalo tisto, kar so Nemci imenovali „NATURLYRIK“, namreč impresionistično opevanje narave, povezano s filozofskimi in emocionalnimi prebliski v pesnikovi notranjosti.
Prav tako se Polanšek ne spaja le z zelenečo in cvetočo naravo, temveč tudi z nežnimi dušami majhnih otrok. Po drugi strani se zna pesnik še otroško ČUDITI, povsod še vidi SKRIVNOSTI ŽIVLJENJA in SVETA, tako pri njem človek, narava in svet zažive v posebni, svojevrstno plastični perspektivi in obliki. Te skrivnosti življenja in sveta pa zna avtor povezati s skrivnostmi človekove notranjosti, s skrivnostmi človekovih čustev in hrepenenj.
Značilna v tej smeri je pesem V KOPRENO VEDRIH DNI ZAVIT. Takole pravi pesnik:
V	kopreno vedrih dni zavit ob pogumnih podvigih,
se razdajam	ko si prisvajam
na nedrjih tujine	nepoznane lepote —
in uživam	kot otrok,
ki stika
po skrivališčih ob prvih odkritjih svojega sveta.
Ne vem, koliko dimenzij
ima radost.
A slutim,
da bi moral živeti v nedogled, preden bi se pričudil do njene sredine.
V tej pesmi je dobro vidna močna optimistična vizija, ki je močnejša, kot v prejšnjih pesmih. Pesnik se popolnoma SUVERENO spopada z neznanim, tujim svetom, in njegova pesem ni pohod v sredino zemlje, temveč v sredino RADOSTI, ki je več, kot materialna zemlja.
Tudi naslednja pesem PODOKNICA VIGREDI je vseskozi svetla in optimistična. Podoba je, da je pesnik nenadoma odvrgel svojo bolečino in dvom in se duhovno sprostil:
Čudovito je biti	in znova odkriti
človek v dnevih teh	soradost pri ljudeh!
Posebej se moramo ustaviti pri pesmi SOLZE IN VINO, po kateri je dobil prvi ciklus pesniške zbirke ime.
Je to samo naključje, oziroma se v tem skriva kak poseben pesnikov namen?
Kakšna je ta Polanškova pesem?
Najbolje bo, da jo natančno spoznamo:
Ko se je dečva rodila, so botri pri krstu vino pili in starši od sreče solze točili. Ko se je dečva možila, so svatje peli in vino pili
in sorodniki v slovo solze točili. Ko so dečvo pokopali, so vsi prizadeto molčali, namesto da bi vino pili, so vsi solze točili.
Kaj nam Polanšek sporoča v tej pesmi?
Na prvi pogled je pesem zelo preprosta in nadvse povedna. Avtor v njej govori o dekletu, ki je očividno še mlado umrlo. V pesmi se pojavita dva SIMBOLA, vino in solze. Sprva je vidno, da bližnjiki jokajo zdaj od sreče in zdaj od žalosti in da tisti, ki so od dekleta že nekoliko oddaljeni, pijejo predvsem vino in so zadovoljni.
(Dalje prihodnjič)
Farna mladina v Pliberku zopet aktivna
Dne 26. decembra, na praznik sv. Štefana, nas je vabila FARNA MLADINA V PLIBERKU na igro „Z LASTOVKAMI11. Vabilu se je odzvalo mnogo ljudi od blizu in daleč, tako da je bila farna dvorana v Pliberku natrpano polna. Marsikdo si je mislil, da bo drugič prišel prej, pa bo lahko našel še kakšen sedež.
Igro je režisiral in pripravil temperamentni gospod kaplan Marko Jernej, ki je znal pridobiti za sodelovanje celo vrsto mladih faranov. Razveseljivo je tudi dejstvo, da je v naši mladini dosti idealizma, čeprav nekateri to težko verjamejo. Vsestransko priznanje velja tistim, ki so ravno s to igro dokazali, kakšne požrtvovalnosti so zmožni, saj je bilo investiranih v pripravah za to uprizoritev čez tri tisoč ur truda prostovoljcev!
Igra sama, podana v petih dejanjih, je potekala gladko in brez opaznih spodrsljajev. Igralci so se dobro postavili, jezik jim je lepo tekel. Gledalcem so še posebno u-gajali tipi kot pristni Nacej, sluga Tom in kuharica, ki je kuhala kislo
zelje s špeKom, ker so po njihovih vlogah pač lahko tudi uspešno poskrbeli za nekaj smeha v sicer bolj resni tematiki igre. Igra nam je med drugim pokazala odlomek iz zgodovine našega ljudstva, ko so konec preteklega stoletja številni naši rojaki iskali srečo v „zlati“ Ameriki. Težko pa si današnji človek razlaga dejstvo, da bi bil kakšen moški tako slepo zaverovan v prijatelja, kakor je pokazala ta igra. Seveda, tu je potrebno nekoliko barvati črno-belo, kar pa se zdi v primerjavi z resničnostjo oziroma realnostjo našega življenja nekam poenostavljeno, kliširano. V tej zvezi si morda nekateri želijo, da bi po naslednjih igrah imeli tudi sami priložnost za razmišljanje o kakšnem tu nakazanem proble-
mu, ki bi ga potem doma ali v krogu znancev mogli diskutirati naprej. Da pa se bo takšna ali podobna skupina s tu izpričanim elanom tudi v naslednjih igrah izkazala za zmožno, o tem pisec teh vrstic ne dvomi.
Zelo privlačen je bil tudi način oprijema in nagovor publike po posrečenih plakatih in vabilih. Z vidnim zadovoljstvom so obiskovalci zabeležili tudi popestritev uspešnega večera z žrebanjem.
Vsem igralcem in gospodu kaplanu Jerneju iskreno čestitamo, zahvaljujemo se vsem sodelavcem, ki so doprinesli svoj del k temu uspehu, izražamo pa tudi željo, da bi nam pripravili takih ali podobnih večerov še več.
Mirko Kert
25. JUBILEJNI SLOVENSKI PLES
Nastopata: Veliki plesni orkester RTV Ljubljana s pevskimi solisti in narodnozabavni ansambel „GORENJCI“ s pevci Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza
Kraj: Delavska zbornica v Celovcu
Čas: Sobota, 10. januarja 1976, ob 20. uri
3. PODJUNSKI PELS
Nastopajo: ansambel „Veseli Rožani“ in „Koroški vokalni kvintet11 iz Prevalj Prireditelj: SKD Globasnica Čas: Sobota, 17. januarja 1976, ob 19.30
Kraj: Globasnica, gostilna Šoštar.
Obisk KSŠG pri generalnem konzulu SFRJ
V ponedeljek, 5. 1. 1976, so bili odborniki Kluba slovenskih študentov v Gradcu (KSŠG) na sprejemu pri jugoslovanskem generalnem konzulu Lubeju, Zvezi slovenskih
Velik uspeh naših lutkarjev
Lutkarji KDZ so naštudirali novo igro MEH ZA SMEH
Lutkarji KDZ so se naučili spet novo igro, s katero so začeli nastopati po naših vaseh. Pred božičnimi prazniki so imeli že sedem predstav, in sicer v Vogrčah, Globasnici, Št. Jakobu, Bilčovsu, Železni Kapli, Žitari vasi ter Dobrli vasi:
karji še naprej obiskovali naše otroke v Rožu, Podjuni in na Zilji. Upati le moremo, da bodo tudi pri nasiednjih nastopih (načrtovanih je še okoli 30 predstav) imeli toliko obiska. Obenem pa spodbujamo vse starše, naj pripeljejo svoje otroke k lutkovni predstavi. Lutkar-
organizacij (ZSO) ter Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS).
Ob tej priložnosti so poročali o situaciji Kluba v zadnjem letu in kako si zamišljamo delo v prihodnje. Kar se tiče dela v preteklosti je bilo povedano, da Klub obstaja šele eno leto, da je bilo delovanje v zadnjem letu skromno a dokaj pozitivno, kajti treba je bilo premostiti vse začetne organizacijske težave.
O delu za naslednje leto pa so povedali, da bo treba študentom zbuditi zanimanje za politično življenje, obveščati javnost o problematiki koroških Slovencev ter izvesti akcije proti ugotavljanju manjšine.
4. dec. 1975 je bil prvi redni občni zbor;
v odbor so bili izvoljeni:
Janko Kulmež — predsednik,
Herman Grm — podpredsednik,
Herbert Seher — prvi tajnik,
Daniel Štern — drugi tajnik,
Mirko Oraže — blagajnik.
Smisel tega sprejema pa je bil tudi izboljšati stike med KSŠG ter generalnim konzulom matične države oziroma obema osrednjima organizacijama koroških Slovencev. Kar pa se tiče boljših stikov z obe-
ma osrednjima organizacijama, pa so izpovedali pripravljenost za sodelovanje v odboru, ki bi se bavil z akcijami proti ugotavljanju manjšine; isto so izrazili tudi v resoluciji, v kateri so zahtevali operativni odbor, ki naj vodi in koordinira akcije proti ugotavljanju manjšine.
Kotmara vas
Kulturno delo v Kotmari vasi se je zadnje čase precej poživilo. Za Miklavža je priredila domača farna mladina spevoigro „Miklavž prihaja11 (NT je o tej prireditvi poročal), v nedeljo, 28. decembra 1975, pa so nastopili pevci šentjakobskega zbora „ Rož11 pod vodstvom Lajka Milisavljeviča. Mladi pevci so priredili koncert narečnih pesmi iz šentjakobske okolice. Odkrili so nam vse lepote domače pesmi, ki so jo rešili pozabe skorajda v zadnjem trenutku. Mladim šentjakobskim pevcem in njihovemu dirigentu so se zahvalili številni poslušalci z navdušenim aplavzom. Predsednik domačega prosvetnega društva „Gorjanci11 Joži Pack pa je tudi izrekel željo, da bi v Kotmari vasi nastopil tudi čimprej domači pevski zbor.
Slovenji Plajberk
SPD „VRTAČA" zopet zaživelo
0 Povsod so otroci — pa tudi odrasli — sprejeli lutkarje z velikim veseljem;
•	povsod se je zbralo mnogo mladine, ki si je ogledala novo igrico „Meh za smeh";
•	povsod so gledalci med igro zaživeli in z navdušenjem sodelovali;
e povsod so lutkarje oddolžili za trud glasen aplavz in žareče otroške oči.
Lutkarska skupina, ki sestoji v bistvu iz istih ljudi, kot pri zadnji igri, se je pa tudi dosti zboljšala. Pri zadnjih nastopih so lutkarji pokazali, da poletni seminar v Izoli ni bil zastonj. Animacija lutk je postala boljša, spretnost večja — hitro najdejo kontakt s publiko —, izigravanje prizorov pa je postalo zrelejše.
Zadnje potrjuje predvsem dejstvo, da so otroci bili povsod še po koncu predstave čisto zaverovani v dogajanje in niti opazili niso, da vodijo lutke ljudje, po nastopih se lutkarji z lutkami na prstih poslavljajo od otrok, kateri vidijo le lutke, igralcev pa še zaznajo ne — ali pa so kaznovali lutkarje za slaba dejanja njihovih lutk — kot npr. v Globasnici, kjer so otroci tepli oba ..razbojnika" po končani predstavi.
Po božičnih počitnicah bodo Iul-
jem pa želimo še vnaprej toliko uspeha in upamo, da „Meh za smeh" ne bo njihova zadnja igra.
1 N«« «■
e direktna prodaja k cenam proizvodnje
•	tukaj načrtuje in izdeluje strokovnjak vašo kompletno kuhinjo
•	od ponedeljka do petka odprto brez odmora od 8. do 18. ure; v sobotah od 8. do 12. ure.
PROSTORI ZA OGLED IN RAZSTAVLJANJE V TOVARNI:
PODJERBERG/ST. KATHREIN
Pošta Škofiče / Schlefllng
Telefon 0 42 74-29 5518
Po dolgem času se je mladina v Slovenjem Plajberku le zbudila iz dolgega in globokega kulturnega spanja.
3. januarja popoldne se je pri Andreju Lausekarju pd. pri Foltu zbralo precejšnje število domačinov. Med njimi dijaki iz Slovenske gimnazije, študenti z Dunaja in Gradca in cela vrsta starejših plaj-berških prosvetašev.
Tokrat je bil na programu ustanovni občni zbor SPD „Vrtača“. V imenu pripravljalnega odbora je navzoče pozdravi tajnik ZSO dipl. ing. Feliks VVieser.
V nadaljevanju je bil za vodjo občnega zbora izvoljen študent prava Peter VValdhauser. Poleg običajnih delovnih postopkov, ki potekajo na občnem zboru, se je razvila posebno zanimiva debata okoli tega, ali naj bo SPD „VRTAČA“ vključeno tudi v KKZ ali samo v SPZ. S soglasnim sklepom je bil
RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas Eberndorf, telefon 0 42 36-381
RUTAR-CENTER
# ugodno dobavi @ in hitro na dom @ dostavi
sprejet predlog, da se SPD „VRTAČA" vključi v SPZ, da pa se novo izvoljeni odbor pozanima, kako je s sodelovanjem v obeh osrednjih slovenskih kulturnih organizacijah.
K naslednji točki dnevnega reda, je Feliks VVieser-Šašel na kratko poročal o na pol pozabljenem društvu „VRTAČA", ki ga je nekoč vodil Tomaž Ogris pd. Pošnikar.
Po pregledu in razlagi ter potrditvi pravilnika so sledile volitve. Za predsednika je bil izvoljen dipl. ing. Feliks VVieser, za podpredsednika mladi puškar Ogris Feliks, za tajnico smo izvolili dijakinjo Slovenske gimnazije v Celovcu Pepco Tschertou, za njeno namestnico pa absolventko Slovenske gimnazije Kristo VVieser. Mesto blagajnika je prevzela Cilka Malle, njen namest-
(Dalje na 5. strani)
NAS TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 84 3 58. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
DOM v TINJAH
prireja prosvetno potovanje V GRČIJO
Od nedelje, 8. februarja 1976, do petka, 13. februarja 1976 Spored potovanja:
Nedelja, 8. februarja 1976:
Polet letala JAT z Brnika ob 14.30 do Beograda. Od tu v Atene, s prihodom ob 20. uri. Ponedeljek, 9. februarja 1976: Ogled Arheološkega muzeja, ogled mesta, ogled Pireja. Povratek v Atene.
Torek, 10. februarja 1976:
Celodnevni avtobusni izlet v Argollido.
Sreda, 11. februarja 1976: Celodnevni izlet v Delfe. Četrtek, 12. februarja 1976:
Poldnevni izlet na Kap Sunion. Povratek v Atene.
Petek, 13. februarja 1976:
Dopoldne prosto. Prihod na Brnik ob 20.22.
Cena potovanja: šil. 4100.— po osebi.
Pismene prijave sprejme: Katoliški dom prosvete v Tinjah 9121 Tinje-Tainach, do 12. januarja 1976.
V ponedeljek, 12. januarja 1976, od 9. do 17. ure
TEČAJ IN SREČANJE ČEBELARJEV Referenti:
g. Janko Oitzl g. Janez Korenjak g. Kristo Srienc
Od petka, 23. januarja, ob 18. uri, do nedelje, 25. januarja 1976, do 13. ure
VERA V PREIZKUŠNJI
Duhovne vaje za mlajše može
Vodja: dr. Janez Jenko SDB
Od peteka, 16. januarja, ob 18. uri, do nedelje, 18. januarja, ob 13. uri
DVOJNA VLOGA MOŽA IN OČETA V DRUŽINI Tečaj za mlade može in očete Referenti:
dr. Emil S m o I n i g dr. Franc Arnold Marinka I n z k o Jože K o p e i n i g
Nedelja, 18. januarja 1976, od 14. do 22. ure
LOVČEV RAJ — NARAVA
Srečanje z izobraževalnim programom in družabnostjo Referenta:
Ciril Demšar Franc Božič
Od ponedeljka, 19. januarja, ob 18. uri, do četrtka, 22. januarja 1976, do 13. ure
SOODGOVORNOST ZA DUHOVNE POKLICE Duhovne vaje za starše duhovnikov, redovnic in bogoslovcev
Vodja: dr. Janez Jenko SDB
Vabilo na Molierovo veseloigro
GEORGE DANDIN
Čas: v nedeljo, 11. januarja, ob 9.30
Kraj: Št. Lipš, farna dvorana Gostuje mladina iz Železne Kaple Čas: v nedeljo, 11. januarja, ob 14.30
Kraj: Št. Primož pri Voglu Prireja: SPD Danica v Št. Vidu
DRUŽINI MARIJE IN FELIKSA J. BISTRA NA DUNAJU SE JE RODIL SIN. STARŠEM IN SESTRAMA MLADEGA FANTKA ČESTITAMO!
Zakon o preštevanju dokaz več za dvoličnost avstrijske politike
Ugotavljanje družinskega jezika v okviru ljudskih štetij je v glavnem to, kar hoče avstrijska zvezna vlada doseči s spremembo do sedaj veljavnega zakona o ljudskih štetjih, ki pa spet sloni na zakonu iz monarhije, starem več kot sto let. Do sedaj veljavni zakon o ljudskih štetjih je ugotavljal občevalni jezik državljanov (koroški Slovenci smo način štetja stalno kritizirali), pač pa rezultatov že po zakonu niso smeli pritegniti za druge kot statistične namene. Potrebo po sedanjem osnutku pa utemeljuje že v začetku s „pomenom“, ki naj bi ga imelo štetje za „ukrepe v smislu člena 7 avstrijske državne pogodbe ter tozadevnih določil senžer-menske državne pogodbe v prid nenemškim narodnim skupnostim v Avstriji". Nadalje utemeljuje avstrijska zvezna vlada potrebo po preštevanju s ..priporočilom IV. komisije združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije (Dok. CERD/C7R.60/Ad.1 od 28. avgusta 1973), ki je pozvala vse države članice, naj dajo v okviru rednih poročil tudi podatke o demografskem sestavu prebivalstva".
Potrebo po ugotavljanju družinskega jezika poskuša osnutek zveznega kanclerja utemeljiti s tem, ker prikaže družinski jezik »pravo in od ostalega okolja neodvisno situacijo vprašanca". Odločilen naj bi bil tisti družinski jezik vprašanca, ki ga uporablja sedaj, tudi če je v prejšnjih letih uporabljal drug družinski jezik (npr. kot otrok pri svojih straših). Obenem določa osnutek določil o ugotavljanju družinskega jezika, da ne veljajo kazenski predpisi za jezikovno ugotavljanje, četudi so slej ko prej veljavni za ves ostali zakon.
Zakonski osnutek nadalje določa, da je dovoljeno ugotavljanje družinskega jezika tako v okviru rednega ljudskega štetja kot tudi v okviru izrednih ljudskih štetij. O tem, ali se dejansko izvede ugotavljanje, pa v konkretnem primeru odloča zvezna vlada s posebnim odlokom.
Kdor bere osnutek zveznega kanclerja posebno pazljivo, bo tudi opazil, da daje § 10 osnutka zvezni vladi pravico, da določi v sodelovanju z glavnim odborom državnega zbora tisto območje, v katerem naj bi se izvedlo ugotavljanje družinskega jezika. V utemeljitvi zakonskega osnutka piše še posebej o možnosti, da se izvede štetje samo v nekaterih deželah (verjetno samo na Koroškem ...).
Tudi o načinu preštevanja se zakonski osnutek razpiše: vse naj bi šlo po predpisih, ki veljajo za volitve v državni zbor, torej volilne komisije, volilni upravičenec pride v volilni lokal, dobi od vodje volilne komisije vprašalno polo ter kuverto in jo izpolni v celici. Natančno je naprej napisano, kdo sme sploh glasovati. Tako glasujejo npr. študentje do 19. leta starosti o »svojem" jeziku v domači občini in od 19. leta naprej na kraju svojega študija. Za otroke do 14. leta bi bil upravičen glasovati »predstojnik gospodinjstva", od 14. leta naprej pa naj bi se izpovedal o družinskem jeziku vsak sam.
Kljub temu, da imamo sedaj v rokah zakonski osnutek o spremembi zakona o ljudskih štetjih, ki vsebuje tudi možnost o ugotavljanju manjšin v Avstriji, se nadaljuje slepomišenje okoli tega štetja. Zakonski osnutek govori popolnoma jasno o ciljih zakona:	prešteti
manjšino ter uporabiti podatke za dodelitev pravic manjšini. Kancler Kreisky ter z njim vred koroški deželni glavar VVagner pa trdita, da bo štetje brez pomena za pravice
manjšin, in to kljub temu, da je osnutek sestavil urad zveznega kanclerja po navodilih kanclerja samega in ima osnutek tudi uradno številko.
Ni potrebno ugotoviti, da koroški Slovenci odklanjajo vsako štetje, ki bi bilo podlaga za pravice, zajamčene v členu 7 avstrijske državne pogodbe. Dostikrat smo predlagali, naj najde vlada pravično rešitev koroškega vprašanja na podlagi enakopravnih pogajanj med manjšino ter pristojnimi organi republike Avstrije. Očitno pa to ni namen vlade in zato nam hoče vsiliti štetje in s tem ugoditi spet eni zahtevi koroških nemških nacionalistov, ki pa je samo enačica za ugotavljanje manjšine, kot je ugotovil tudi odbornik Heimatdiensta Stourac. Ugotovitev, da bomo koroški Slovenci preprečili ugotavljanje, zato slej ko prej drži. Vlada to verjetno tudi pričakuje, ker je odstranila iz zakona kazenske posledice, ki so do sedaj pretile vsakemu, ki se štetja ni hotel udeležiti, na drugi strani pa so s tem odpravili tudi dolžnost, da vpiše vprašanec resnične podatke. Vsa vrata za hrupno propagando proti Slovencem so torej odprta.
Še na drugi nevarni del osnutka se zdi vredno opozoriti. Ugotavlja-
(Nadaljevanje s 4. strani) nik pa je Peter Malle z Brodi. Odgovorno nalogo knjižničarja pa je prevzel dijak Slovenske gimnazije Marijan Tschertou.
Poleg tega smo v širši odbor izvolili vse tiste Plajberžane, ki se zanimajo za kulturno delo.
Novo izvoljeni predsednik se je v imenu odbora zahvalil za zaupanje in na kratko orisal naloge SPD »VRTAČA". Poudaril je, da je bilo v Slovenjem Plajberku premalo kulturne dejavnosti. Zato je naloga »VRTAČE", da bo skušala v društvo pritegniti vse Plajberžane in da bo nudila domačinom v sodelovanju z drugimi slovenskimi in po potrebi tudi nemškimi društvi čim bolj pester in za naše kraje pristen kulturni program. V sezonskih mesecih bo naloga društva, da turiste v naših krajih seznani z kulturnim življenjem v Plajberku in na južni Koroški sploh in da njim predeči čim bolj resnično kulturno podobo dvojezične Koroške. To poslanstvo mora društvo vršiti tudi zaradi tega, ker so turisti doslej bili zelo enostransko in deloma popolnoma napačno informirani o naših krajih, naših ljudeh in o naših problemih. Med drugim je predsednik SPD »VRTAČA" dipl. inž. Feliks VVieser navzočim tudi povedal, da bo SPD zaprosilo boroveljsko občino in koroško deželno vlado za finančno štartno pomoč.
SOFIJA. — V Bolgariji so objavili rezultate popisa prebivalstva, ki so ga opravili v začetku decembra 1975. Po podatkih tega popisa se je prebivalstvo v Bolgariji v zadnjih letih povečalo za približno pol milijona ljudi. Bolgarija ima zdaj 8 milijonov 729 tisoč 720 prebivalcev, od tega 5 milijonov v mestih in približno 3 milijone 700 tisoč v vaseh.
V uradnem sporočilu centralne statistične uprave so objavljeni skoraj vsi podatki, ki jih običajno zbero ob popisu, od starostne strukture prebivalstva, do izobraz-
nje bi mogli izvajati, kolikorkrat in kjerkoli bi hoteli. Ni potreben za to nov zakon, marveč samo sklep vlade in soglasje glavnega odbora parlamenta. Po mili volji bi torej mogel Heimatdienst zahtevati ugotavljanje, kadarkoli bi hotel, koroške stranke bi se zbale lastne sence in Dunaj bi ugodil, kot do sedaj. Prišlo bi do stalnega narodnostnega boja na Koroškem, dokler ne bi bile vse občine in vsi kraji „tschuschenrein“, brez Slovencev (ki bi se upali stalno priznavati). Vlada si torej ustvari z zakonom o preštevanju stalni instrument za ustrahovanje manjšine. To pa bi bilo spet v nasprotju s priporočilom komisije Združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije, kajti komisija Združenih narodov hoče zagotoviti obstoj in pravice posameznim narodnim skupnostim na svetu, ne pa jih predati asimilaciji. Nasilno ponemčevanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem pa je očitno namen zakonskega predloga o ugotavljanju družinskega jezika v Avstriji.
Že sedaj govorijo, da ne bodo okrnili pravic, ki jih že imamo koroški Slovenci. Toda katere pravice so to? Na šolskem področju so že bile spremembe. Padla je obvezna dvojezična šola, sedanji šol-
O višini in obliki pomoči pa bo društvo Plajberžane obveščalo preko naših slovenskih tednikov. V nadaljevanju je novoizvoljeni predsednik poudaril, da ima SPD »VRTAČA" verjetno najmlajše vodstvo od vseh slovenskih in nemških društev na Koroškem. To pa naj ne bo povod za hvalisanje, temveč je to velika moralna in delovna odgovornost pred vsemi Plajberžani. Ena od pomembnih nalog društva bo tudi tesno in bratsko sodelovanje s SPD v Borovljah.
Iz našega ustanovnega občnega zbora smo avstrijski zvezni vladi in koroški deželni vladi poslali protestno pismo, v katerem obsojamo predvideno preštevanje manjšine.
Po končanem občnem zboru nam je tajnik SPZ Andrej Kokot predvajal film Pastirci, katerega si je ogledalo zelo veliko število šo-loobveznik otrok.
Presenetila nas je novo ustanovljena instrumentalna skupina »Drava" SPD Borovlje, ki nam je zaigrala nekaj domačih viž. Instrumentalni skupini, ki jo sestavljajo štirje dijaki Slovenske gimnazije želimo mnogo uspehov.
Stanislav Konec, mizar iz Feld-kirchna (Trg) je našemu društvu poklonil finančno pomoč. Ob tej priložnosti se mu prisrčno zahvaljujemo.
Odbor
be, naseljenosti mest in podobnega. Pozornost pa zbuja, da v tem uradnem poročilu ni podatka o nacionalni strukturi prebivalstva, tako da je videti, kot da bi bili vsi prebivalci te države Bolgari.
Kot ocenjujejo, v Bolgariji živi približno milijon Turkov, več sto tisoč Makedoncev, Romunov in Armencev. Po prvem uradnem popisu prebivalstva iz leta 1956 je v Bolgariji živelo 187.870 Makedoncev, od tega 178.862 v Pirinski Makedoniji. Konec leta 1965 pa je bil nov popis prebivalstva in bolgar-
ski zakon pa nikakor ne ustreza potrebam manjšine, da bi se mogla razvijati, pač pa zakon, na podlagi katerega se odmerijo plače učiteljem (tim. Gehaltsuberleitungs-gesetz). Tam je namreč določilo, da morajo znati ravnatelji dvojezičnih šol na južnem Koroškem tudi slovensko. Vsi vemo, da je to, četudi je zapisano v drugem zakonu, ena še najbolj pozitivnih točk sedanje šolske ureditve. Odpravi-tev tega določila je prav tako dolgoletna zahteva Heimatdiensta in drugih skrajnežev na Koroškem. Tudi okoli te problematike torej slepomišenje.
O enakopravnosti slovenščine na sodiščih ne moremo govoriti, kajti slovenščina je dejansko danes dopuščena le kot pomožni jezik in to samo v treh sodnih okrajih Koroške (Slovenci pa kot znano bivajo v 9 sodnih okrajih). In tudi tukaj moramo govoriti o slepomišenju, kajti zvezni minister Broda zahteva na eni strani od osrednjih organizacij koroških Slovencev, naj mu predložita zakonski osnutek o uporabi slovenščine na sodiščih (kar smo tudi storili), v isti sapi pa pove, da predlog Slovencev ne more biti podlaga za nadaljnje pogovore o tem vprašanju.
VIHARJI IN SNEŽNI METEŽI V AVSTRIJI
DUNAJ. — Siloviti viharji, ki so divjali te dni nad severno Evropo, so zahtevali tudi v Avstriji smrtne žrtve. Na Schneealpah sta v snežnem metežu zmrznila dva Dunajčana. Na Dunaju je pod razvalinami hiše umrl nek vratar. V sosednih deželah Avstrije je ostalo veliko ljudi brez strehe. Prišlo je do občutnega zastoja na železnicah in v cestnem prometu.
Škodo, ki so jo povzročili viharji po Evropi, cenijo na okoli 70 milijard šilingov.
COMUNE Dl SAN FLORIANO DEL COLLIO
PROVINCIA Dl GORIZIA
34070 San Floriano del Collio, li 12. 12. 1975
PREDMET:
Resolucija o ugotavljanju slovenske manjšine na Koroškem ŠTEVERJANSKI OBČINSKI SVET zbran na izredni seji dne 9. decembra 1975, potem, ko je ugotovil voljo avstrijske vlade, da v kratkem roku izvede preštevanje slovenske manjšine na Koroškem
IZJAVLJA,
da tako preštevanje, ki se vrši v vzdušju grobega moralnega ustrahovanja, predstavlja nasilno in diskriminacijsko dejanje nasproti slovenskemu ljudstvu, živečemu v Avstriji;
ODLOČNO PROTESTIRA
proti izvajanju vsakršnega preštevanja in izraža svojo popolno solidarnost slovenski manjšini na Koroškem;
APELIRA
na italijanske oblasti, da v duhu izboljšanih mednarodnih odnosov v Srednji Evropi, posreduje pri avstrijski vladi, da bi odstopila od svoje nepoštene namere.
ZA OBČINSKI SVET ŽUPAN
ske oblasti so na splošno presenečenje objavile, da je v Bolgariji pred tem popisom živelo le 9637 Makedoncev.
Kljub lepim besedam doma in predvsem pred jugoslovanskimi zastopniki nadaljujeta zvezna vlada na Dunaju in koroška deželna vlada s politiko podajanja žogic. Kakor je pač potrebno, zdaj na Dunaj in spet na Koroško. Vsi skupaj pa čakajo na naslednjo zahtevo koroških nacionalistov, ki so se zaradi boljše učinkovitosti razporedili na vse tri stranke, zastopane v deželnem zboru. Tej zahtevi bodo po kratkem oklevanju spet ugodili.
Dolga leta je bila taka politika uspešna, ker je niti mi Slovenci, niti sobesedniki avstrijskih politikov drugod niso prepoznali. Kako je možno tako politiko spoznati in popraviti, nam je dokazala Avstrija sama s svojim posegom na Južnem Tirolskem. In ne samo to: preporod narodnostnih manjšin v Evropi in vse širše spoznavanje naše problematike bo navsezadnje prisililo tudi politike Avstrije, da opustijo svoja zastarela gledanja na manjšinsko problematiko v Avstriji in se oprimejo sodobnega reševanja narodnostnega vprašanja. Avstrija bo namreč docela zgubila verodostojnost, če bo na eni strani sicer podpirala osvobodilna gibanja na svetu ter hotela »nesebično" trgovati s tretjim svetom, na drugi strani pa bo zatirala »lastni tretji svet" po načinu starodavnega kolonializma. Koroški Slovenci vsekakor ne bomo nehali opozarjati na ta dvolični obraz Avstrije.
Filip VVarasch
osrednji tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev
V Angliji uvedli enakopravnost med moškim in žensko
LONDON. — V Veliki Britaniji je stopil v veljavo zakonski ukrep, ki določa popolno enakopravnost med žensko in moškim na vseh področjih.
Poleg izredno zapletene normative, ki vodi žensko delo na vseh produktivnih območjih gospodarskega življenja, predvideva zakonski ukrep vrsto drobnih načel, katerih namen je odpraviti tradicionalno podobo ženske, „ki gre vsak dan po nakupih “, »gospodinje, ki kupuje določene pralne praške", »matere, ki pelje otroke v šolo" in podobne ustaljene predstave, ki jih imajo v Angliji, in ne samo tam, o ženskah. Novi zakon bo veljal britansko vlado tudi dokajšno število milijonov, saj bo morala v prihodnjih mesecih spremeniti učne knjige, v katerih opravljajo ženske tradicionalne opravke gospodinje, hišne pomočnice, tipkarice, tajnice, medtem ko predstavljajo moškega vedno kot »poglavarja družine" v starem patriarhalnem slogu. Zakon o odpravi spolne diskriminacije predvideva tudi druge spremembe na šolskem področju, saj bodo morali npr. odpraviti vse nemešane razrede ter dati enako možnost deklicam in dečkom, da izbirajo med poukom matematike, ali šivanja, prirodopisa ali glasbe, zgodovine ali gospodinjstva.
Kar bo najbolj vplivalo na britansko gospodarstvo pa bo vsekakor dejstvo, da bodo odslej ženske prejemale za isto delo isto plačo kot moški, poleg tega bodo delodajalci morali ženskam nuditi enake možnosti za napredovanje kot moškim, zakon pa predvideva vrsto drugih podrobnosti, zaradi katerih vlada med britanskimi delodajalci pravi preplah.
Samo na nekaterih področjih se bo ohranila dosedanja diskriminacija. Ženskam bo prepovedano o-pravljati rudarsko delo in duhovniški poklic, moški pa bodo morali tudi vnaprej prepustiti delo babice ženskam.
Uradno se šteje ŽIVINA, mi pa smo LJUDJE!
Slovenil Plaiberk
Rezultati popisa v Bolgariji
V uradnem sporočilu o popisu ni podatkov o narodnostni sestavi
ZORA HUD ALEŠ:
pzafejoz
Bogdan je skočil na kateder in zaklical glasno, kolikor je mogel:
„Tišina!“
Nihče ga ni ubogal. Bili smo vajeni, da nas Bogdan prisili k molku sredi najbolj živahnega pomenka ali prepira, da bi nam povedal kakšno neumnost, na primer, da profesorja matematike ne bo, ker je zbolel, četudi smo ga še tisti dan videli, kako teka po hodnikih. Tokrat pa se naš „leteči reporter", kot smo ga imenovali, ni ugnal. Rezko je zažvižgal na prste in se pri tem tako napel, da mu je pordel vrat.
„Kaj pa je?“ smo se končno obrnili k njemu s polnimi usti, kajti do konca odmora je bilo še nekaj minut. Čakal je, da so se umirili tudi tisti, ki jim ni bilo mar, kaj se dogaja okoli njih. Nejevoljni so sedli v klopi in gledali v zvezke. Kljub temu pa niso mogli preslišati novice, ki nam jo je prinesel sošolec, da namreč že naslednjo uro pride nov profesor fizike. Odličnjake je zaskrbelo, kaj se bo zgodilo z njihovimi petkami, ki niso stale na preveč trdnih temeljih, med slabimi učenci pa se je porodilo upanje, da bo novi profesor popustljivejši od prejšnjega.
„Ali si ga že videl?" je zaklical dekliški glas iz zadnje klopi.
„Nisem“, se je zasmejal Bogdan. „Vem pa, da ni poročen, če te to zanima."
Nasmejal se je in ves razred se mu je pridružil. Lepotice v drugi klopi so zardele, niso mogle prikriti, kako zelo so zaradi te pripombe prepričane, da se jim ne bo treba preveč truditi za pozitivno oceno.
Vrata v razred so se sunkovito odprla. Tisti, ki še niso bili na svojih prostorih, so zdrveli tja, kjer bi morali biti že pred eno minuto. Takšen je bil predpis, ki smo ga zvesto kršili in zaradi katerega je padel marsikateri ukor.
Vse oči so bile uprte v prišleca.
Najprej je nas presenetila njegova visoka postava, šele potem smo svoje opazovanje usmerili k podrobnostim. Novi profesor je bil
zelo visok. V njegovi postavi pa ni bilo elegance, prej medvedja neotesanost. Velike ustnice je z naporom stiskal, trudil se je, da bi ves obraz izražal strogost, česar pa ni mogel doseči. Brezbarvne oči so bile preveč dobrodušne in skrbno počesana prečka ni mogla prikriti, kako osamljena je njegova duša. Med hojo do katedra je držal redovalnico v pohabljeni levici. Vsi smo to hkrati opazili, se spogledali in nemo ugibali, kdaj in kako se mu je primerila nesreča.
Profesor je še vedno gledal v tla. Odprl je dnevnik in spregovoril, medtem ko smo sedeli disciplinirano kot že dolgo ne. Njegov glas se ni razlikoval od njegove zunanjosti. Nismo bili vajeni prleškega naglasa in to nam je privabilo prvi smehljaj iskrenih simpatij. Predstavljali smo se po vrsti in
Srce moje je hram spominov. Knjiga je, iz katere čitam v uri tišine ali ob slovesnih priložnostih. Je vrt, kjer dehte rože in raste trnje. Rada brskam po svoji zakladnici, včasih se mi obraz zjasni, še večkrat ga prekrije bol.
V teh dneh si segamo v dlani: „Prijatelj, želim ti srečno novo leto!" „ Soseda, v novem letu ti želim vse najboljše." Resnično želim! Besede prihajajo iz srca, ne kakor da bi veter trosil snežinke na mrzlo, pusto poljano. V besedah zvene topla čustva, ki jih ogreva gorkota dlani in sij v očeh. Nehote se zgane v globini srca: kaj, če bi se jutri tvoj prijatelj, tvoja soseda znašla v nesreči? Bi bilo tvoje srce tako čuteče kot danes, bi bile tvoje roke voljne storiti uslugo? Vprašujem sebe, vprašam tebe, sestra, tebe, brat! Mar se ne bi skrili za zid molčanja in se umaknili v zavetje svoje zaprtosti? Bojim se, da bi premnogi ravnali tako. Vem: prijetno je kramljati s človekom, ki mu je usoda naklonjena. Težko, neizmer-
glasno ponavljali svoja imena. Še vedno ni dvignil pogleda in zato nismo vedeli, kakšen pomen je imelo, kar je zahteval od nas. Petintrideset imen se je kmalu zvrstilo. Tokrat ni bilo več nobene izbire. Moral nas je pogledati. Zardel je, nas gledal, se prestopil, hotel nekaj reči pa mu je beseda zastala v grlu. Nasmejal se je glasno, nerodno. Tudi mi smo se smejali, dolgo in od srca.
„Čudak", je nekdo zašepetal.
Reditelj je potem javil imena odsotnih. In ker je profesorja oslovil z »gospodom", je od tega dne bil dosledno gospod profesor za nas vse.
Že čez nekaj dni smo spoznali, da lahko novega profesorja izkoriščamo. Tega so po navadi veseli vsi dijaki brez izjeme, saj je tudi med najboljšimi le malo tistih, ki
no težko je tolažiti nesrečnega, obupanega. Najteže pa je, če si kdo tvojo ljubezen in pomoč bližnjemu napačno razlaga
Mi vsi, ki nam je krvava vojna brezskrbnosti otroških dni potopila v plamene in krike umirajočih in sanje mladosti zagrnila v ruševino in bedo, znamo čutiti srečo, svobodo in mir današnjih dni. V naši podzavesti se še ni umiril trepet, posušile so se solze na licu, a v srcu še drhte. Nasilje in krivice, ki jih je doživelo človeštvo in jih danes trpe še mnogi, se ne dajo izbrisati. Zato te nemo prosim, prijatelj, ko si segava v dlani, ko si želiva srečo: ne stori nikdar in nikoli nikomur krivice!
Če resnično želimo, da bo novo leto srečno in z njim vsa doba našega življenja, bodimo bratje in sestre med seboj: pogumni in zvesti, odkritosrčni in usmiljeni, strpni in razumevajoči in pošteni. Tako bomo lahko rekli — želeli smo in trudili smo se uresničiti lastne želje za srečo skupnosti.	M. N.
bi se zavedali, da se učijo za življenje, kar so nam vzgojitelji neprestano ponavljali. To življenje, ki bi naj bilo nekoč drugačno od tistega v šoli, je bilo za nas bolj oddaljeno kot vesolje, in če smo se ga veselili, smo se ga zategadelj, ker smo si ga predstavljali lahkoživo in veselo.
Novega gospoda profesorja smo torej izkoriščali vsi. Nenadoma pa se je pripetilo nekaj, čemur smo se nemalo začudili. Brez prepirov ali dogovorov nismo več stali v dolgi vrsti pred katedrom, da bi se mu opravičevali, ker nismo znali zadnje lekcije. Tudi smejali smo se manj, in kar je bilo najbolj čudno, vsi smo začeli beležiti predavanja. Sprva je profesor mislil, da je to samo priprava za novo potegavščino, potem pa se je naše spremembe tako razveselil, da nam je kazal celo take zanimive fizikalne poizkuse, ki jih ni bilo v učnem načrtu. Morda ga do takrat nihče še ni tako razumel, kot smo ga mi; ginjen je bil, ker smo spoznali, da je njegova dobrota tolikšna, da bi bil zločin, če bi se vnaprej okoriščali z njo.
Prijateljstvo med nami je raslo. Gospod profesor ni več zardeval
t-------------------------------------
Vxisel si
Prišel si —
počasi in tiho,
kot pride cvetoča pomlad ...
Nežno si buril
moje mlado srce ...
Ob tebi sem postala rosni popek.
Sijal si name
toploto pomladnega sonca, da sem odprla svoj cvet, in ga podarila — tebi.
Kot čebela
si srkal sladek nektar, da mi je postajalo vroče. Bilo je poletje ...
Ob tvojem ognju sem si grela srce.
Bil si močnejši od sonca. Potem sem nekega dne zagledala v tvojih očeh sivo meglo.
V____________________________
kot nekoč, in kadar nas je ošteval, smo gledali v tla. S šalo pa, ki smo si jo privoščili nekega dne, bi bilo kmalu konec prijetnega vzdušja, ki smo se ga že vnaprej veselili. Bogdanu je padlo na misel, da premalo vemo o njegovem intimnem življenju. Zmenili smo se tako, da je sredi ure nekdo potrkal na vrata oziroma na klop. Bogdan je izginil za vrati, se čez trenutek vrnil in s prostodušnim glasom spregovoril: »Gospod profesor, pred vrati vas čaka lepa mlada dama. Govorila bi rada z vami."
Profesor je skočil in odprl vrata. (Po razredu se je kot pritajen veter raznesel smeh.) Pogledal je po hodniku, se z resnim obrazom vrnil v razred in tiho rekel:
»Do konca ure lahko berete". Nihče ni bral, vsi smo si želeli samo odmora, da bi se skrili pred profesorjevim razočaranim obličjem. Bilo nas je sram. Toda tokrat je on razumel nas in vsi smo pozabili na neprijetni dogodek.
Od takrat je sonce že mnogokrat pozlatilo velika okna naše šole. Raztepli smo se na vse strani, pozabili (Dalje na 7. strani)
Bila je jesen ...
Postajal si hladnejši.
Kot zrelo jabolko sem visela na tebi.
Močni vetrovi so divjali čez pokrajino.
Prosila sem te, da me stisni k sebi.
Toda — takrat sem zagledala
tvoje ledene, hladne oči.
Mraz me je spreletel po vsem životu.
Zima je prišla ...
V svojih rokah si zavihtel nož ...
Omahnila sem na zmrznjena tla.
Iz sivih oblakov so začele tiho padati bele snežinke.
Čutim,
kako pod mrzlim snegom venem,
sama kot odmirajoči cvet...
V. R.
_____________________________J
V teh dneh ...
^V.V^.VA,.W.V.1.W.V.,AmWWWmWWmV\mVVWA\\WWA7WmV.VJVmVMmWWmV7AW.VAmWAWWWA\S
JACK LONDON:	43
TRI SRCA
^_________________________________________r
»Kako me ljubite? Me ljubite brezmejno? Me ljubite, tako da bi dali zame vse na svetu, tudi svoje življenje?"
Henry jo je še vedno začudeno gledal.
»Odgovorite! Odgovorite vendar!" je ponavljala strastno.
»Seveda," je odgovoril počasi. »Vendar pa priznam, da bi mi nikoli ne prišlo na misel uporabiti take izraze. Vi ste zame edina ženska na svetu. Dejal bi, da vas ljubim iskreno, strastno, večno. Vaše življenje je del mojega življenja in včasih se mi zdi, da vas poznam že od rojstva. Tako sem vas vedno ljubil."
»Ta ženska je neznosna!" je vzkliknila Leoncie nepričakovano. »Sovražim jo ves čas, odkar sem jo prvič videla."
»Glej no, glej! Kako smo vročekrvni! Kar strah me je pomisliti, kako bi jo šele sovražil, če bi se poročil z njo jaz namesto Francisa," je dejal Henry smeje.
»Pojdiva raje za njima!" je dejala Leoncie. S tem je bil njun pogovor končan.
Henry jo je objel in skočil v peneči se vrtinec.
Na bregu reke Guaiacy sta sedeli dve indijanski deklici in lovili ribe. Malo dalje proti toku se je dvigal greben visokega pogorja. Mimo njega se je vil glavni rokav reke temno rjave barve. Tam, kjer sta deklici lovili ribe, je bila voda v tolmunu mirna. Tudi deklici sta sedeli na bregu mirno. Nobena riba se ni dotaknila vabe. Menda so bile vse site. Ena obeh deklic, po imenu Nicoya, je zazdehala,
pojedla banano, znova zazdehala in hotela vreči v reko bananove olupke.
»Sedeli sva zelo mirno, Concordia," je dejala svoji prijateljici, »in vendar se ni ujela nobena riba. Zdaj bi pa rada ribam malo nagajala. Če je res, da mora vse, kar splava na površje, zopet pod vodo, potem mora predmet, ki ga vržem v vodo, nekaj spraviti na površje. Daj, da poizkusim. Glej!"
Zamahnila je z roko, vrgla bananove olupke v reko in gledala, kako so se potopili.
»Če se sploh kaj pokaže iz vode, bo nekaj velikega," je zamrmrala Concordia.
In deklici sta prestrašeno opazili, da je priplaval iz vode velik bel pes. Naglo sta potegnili trnke iz vode in jih vrgli na breg. Nato sta se plaho objeli in gledali, kako je pes na drugem koncu tolmuna priplaval k bregu, splezal iz vode in izginil v bližnjo goščo.
Nicoya in Concordia sta se zadovoljno nasmehnili.
»Poskusi še enkrat!" ji je prigovarjala Concordia.
»Ne, zdaj si ti na vrsti. Vrzi ti, da vidiva, kaj se prikaže."
In Concordia je vrgla v reko kepo prsti, ne da bi pričakovala, da se kaj prikaže. Komaj je pa kepa izginila, se je prikazala iz tolmuna najprej čelada, potem pa človeška glava. Zopet sta se deklici v strahu objeli in opazili, da je mož v čeladi priplaval k bregu in izginil v grmovju.
in zopet sta se deklici zasmejali. Toda to pot je Concordia zaman prigovarjala Nicoyi, naj vrže še kako stvar v reko. Tudi Concordia se ni dala pregovoriti. Nobena si ni upala klicati iz tolmuna čudne prikazni.
Kmalu nato sta deklici opazili dva mlada Indijanca, ki sta vlekla navzgor po reki svoj čoln.
»Kaj se pa smejeta?" je vprašal eden.
»Videli sva tu prav čudne pojave," se je zasmejala Ni-coya.
»Najbrž sta se nasrkali žganja" se je oglasil drugi Indijanec.
Deklici sta odkimali z glavo in Concordia je dejala:
»Ničesar nisva pili, pa je vendar res, kar pravi moja prijateljica. Ko je Nicoya vrgla v tolmun bananove olupke, je priplaval iz nje pes — ogromen pes — tako velik, kakor gorski tiger...“
»Ko pa je vrgla Concordia kepo prsti," se je oglasila druga deklica, »je priplaval iz tolmuna mož z železno glavo. To je čarovnija. M id ve s Concordio znava coprati."
»Jose" se je obrnil Indijanec k svojemu tovarišu, »ta zadeva je vredna, da si zmočiva grlo."
Odmašil je steklenico in privoščila sta si vsak nekaj požirkov dobre kapljice.
„Ne,“ je dejal Jose, ko sta ga deklici prosili, naj da tudi njima požirek žganja. »Še tega je treba! Saj vidita velike bele pse in ljudi z železnimi glavami že zdaj, ko sta trezni. Kaj bi šele bilo, če bi ga imeli malo pod kapo?"
»Že prav," se je oglasila Nicoya. »Če nama ne verjameta, pa vrzita v tolmun steklenico in prepričajta se, da priplava z dna pes. Nama sta se prikazala pes in človek. Morda se prikaže vama hudič."
»Hudiča bi pa res rada videla," se je zasmejal Jose in nagnil steklenico, v kateri je ostalo še nekaj pijače. »Žganje daje človeku pogum. Zdaj sem že dovolj pogumen, da se lahko spoprimem s hudičem."
Dal je steklenico svojemu tovarišu, da jo izprazni.
»Zdaj jo pa vrzi v vodo," mu je zaklical Jose.
Prazna steklenica je pljusnila v vodo in takoj so se pokazale posledice. Tisti hip je namreč priplavalo iz tolmuna kosmato telo ubitega pajka. Za lahkoverne Indijance je bilo to že preveč. Mladeniča sta prestrašeno odskočila, tako da se je čoln prevrnil. Padla sta v reko in samo njuni glavi sta moleli iz vode, ko sta naglo plavala proti glavnemu rokavu. Valovi so ju odnesli navzdol, za njima je pa plaval prevrnjeni čoln.
Nicoya in Concordia sta se ogromnega pajka tako ustrašili, da jima ni bilo do smeha. Objeli sta se in gledali v začarani tolmun. Samo mimogrede sta videli, kako sta prestrašena mladeniča ujela čoln, priplavala na njem do brega, skočila na suho in se skrila v visoko travo.
TV AVSTRIJA
1. PROGRAM
NEDELJA, 11. januarja:
9.55—11.30 Svetovni smučarski pokal: Slalom za moške v VVengnu — 12.55—14.00 Nadaljevanje smučarskega tekmovanja — 17.00 Gasilček —
17.30	Viking Viki — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Igraj z nami — 19.00 Avstrija v sliki .— 19.25 Nedeljska pridiga
—	19.30 Čas v sliki in kultura — 19.50 Šport — 20.15 Potres v Čilu — 21.40 Pogovor •— 22.30 Poročila.
PONEDELJEK, 12. januarja:
9.30	19. stoletje: Nastanek industrije
—	10.00 TV v šoli — 10.30 V znamenju Zorra — 18.00 Raji živali — 18.25 Ml
—	18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Šport — 21.05 Onedi-nova linija •— 21.55 Glasbena poročila
—	22.05 Ludvvig van Beethoven — 22.40 Poročila.
TOREK, 13. januarja:
9.30	Kaj je učenje? — 10.00 TV v šoli — 10.30 Derek Flint pošlje svoje truplo — 18.00 Karl May pripoveduje — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Kaj ne znate, gospod Ustinov? — 20.50 Veliko obzorje — 21.50 Poročila.
SREDA, 14. januarja:
9.00	Za otroke v predšolski dobi ■— 9.45—10.30 Slalom za moške v Les Getsu •— 10.45 Kmetijstvo danes — 11.15 TV v šoli — 12.35 Pet milijonov išče dediča — 13.35—14.15 Slalom za moške, nadaljevanje —	17.00 Zlata
violina — 17.30 Blaok Beauty — 18.00 Vsi moji dragi — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Georgy Girl — 21.35 Pustolovščine dobrega vojaka Švejka •— 22.35 Poročila.
ČETRTEK, 15. januarja:
9.00	Za otroke v predšolski dobi — 9.30—10.15 Veleslalom za ženske v Les Getsu — 10.30 Organizacija urada — 11.00 TV v šoli: Kaj lahko postanem? — 11.30 Georgy Girl — 18.00
Farma Follyfoot — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki, kultura in šport —
20.00	Munchenčanke — 21.45 Trailer — 22.30 Poročila.
PETEK, 16. januarja:
9.00	Za otroke v predšolski dobi —
9.30	VVerner Berg —- 10.00 TV v šoli: 7000 let iranske umetnosti — 1.30 Napad lahke brigade — 18.00 V 80 dneh okrog sveta: Italija — 18.25 Oddaja kmetijskih zbornic — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Dva gospoda — Laurel in Hardy: Kljuse na klavirju — 20.15 Uradni spisi XY-nerešeni — 21.20 Mumijin beg — 22.50 Poročila — 22.55 Uradni spisi XY-nerešeni. Poročila in reakcije.
SOBOTA, 17. januarja:
11.15—12.00 Smuk za moške v Mor-zinu — 15.30 Koncertna ura — 16.30 Živordeči avtobus — 17.00 Risati •— slikati — oblikovati — 17.30 Tom in Temza — 18.00 Heinz Conrads v soboto zvečer — 18.25 Prizma — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko-aktualno — 19.30 čas v sliki in kultura — 19.55 Šport — 20.15 Dva moška in nobenega moža — 21.50 Pan-optikum — 22.10 Vprašanja kristjana — 22.15 Pancho Villa jezdi — 00.15 Poročila.
TV AVSTRIH
2. PROGRAM
NEDELJA, 11. januarja:
16.35 Pet milijonov išče dediča —
18.00	Howdy — 19.55 Enciklopedija —
20.15	V lastni zadevi — 22.00 Čas v sliki in šport.
PONEDELJEK, 12. januarja:
17.55	Kaj je učenje? — 18.25 Angleščina za začetnike — 10.00 Evropska dediščina — 19.50 Wayama: Umetnost nagačevalca živali — 20.00 Pustolovščine dobrega vojaka Švejka — 22.05 Čas v sliki, kultura in šport.
TOREK, 13. januarja:
17.55	Kmetijstvo danes — 18.25 Angleščina za tiste, ki že nekaj znajo —
19.00	Iskanje Adama ■— 19.30 Slovaška ljudska majolika — 20.00 Folklora na
Gradiščanskem — 22.50 Čas v sliki, in šport.
SREDA, 14. januarja:
17.55	Organizacija urada — 18.25 Tečaj francoskega jezika ■— 19.00 Got-terberg — 19.45 Oči v očeh — 20.00 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju: Dvojice, v odmoru: Čas v sliki, kultura.
ČETRTEK, 15. januarja:
17.55	Slikar W. Berg — 18.25 Tečaj ruskega jezika — 19.00 Propad Bizanca — 19.30 Visoke Tatre na Češkoslovaškem — 20.00 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju v Ženevi: Moški, v odmoru: Čas v sliki in kultura.
(Nadaljevanje s 6. strani)
smo prenekateri obraz, ki morda ni bil tako oddaljen od naših klopi. Če pa se zdaj nenadoma srečamo, ne vemo, ali bi se izognili drug drugemu ali bi spregovorili stavke, ki so vedno enaki.
„Kako se imaš? Kje si v službi? Si poročen? Imaš otroke?"
Šole se nerada spominjam. In če pripovedujem o njej, potem pripovedujem o odmorih, naših izletih in o naših ljubezenskih težavah, ki so se jim drugi smejali. Toda nikdar ne ljubimo tako pošteno in tako globoko kot takrat, ko sedimo v šolskih klopeh.
Posebna rada se spominjam gospoda profesorja. Že takrat sva imela skrivnost, ki je nisem razodela nikomur. Samo jaz sem smela namreč v fizikalni kabinet takrat, ko ni bilo pouka in ko si je gospod profesor na manjhnem kuhalniku pripravljal kosilo. Ko sem šolo zapustila, nisem več slišala o njem.
Pred dnevom mrtvih, ko sem se peljala obiskat tiste, ki jih ni več, pa sem slišala o gospodu profesorju več, kot bi želela.
Prerivala sem se skozi natrpan avtobus do rezerviranega sedeža. Vlaga je puhtela iz premočenih težkih plaščev, bele in rumene krizanteme so še sveže dvigale skuštrane glavice iz naročij skoraj vseh potujočih. Na sedežih pred mano sta
PETEK, 16. januarja:
17.55	19. stoletje: Doba železnice — 18.25 Nemščina — 19.00 Cesta kraljev — 19.45 Ikebana: Umetnost urejanja in nasajanja rož — 20.00 Skladiščnik —
20.45	Kultura-posebno — 21.20 Čas v sliki, kultura in šport •— 22.00 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju: Ples na ledu.
SOBOTA, 17. januarja:
15.45	Anuška — 17.30 Veleslalom za ženske v Berchtesgardnu — 18.00 Veličastni dogodki ■— 19.00 Smučanje ■—
19.30	Šimpanzov! mladiči — 20.00 Galerija — 20.15 Slavnostni večer — 21.50 Čas v sliki in šport — 22.10 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju v Ženevi: ženske.
sedela dva lepo oblečena moška. Eden od njiju je omenil ime gospoda profesorja. Drugi se je začudil:
„Kaj pravite?"
„Niste vedeli? To poletje," je odvrnil prvi.
Drugi v rdečem puloverju se je skoraj čisto obrnil, da sem videla njegov mladi profil.
„Mar ni šel v Afriko?"
„Šveda je šel. Bil je tam več ko leto dni. To poletje je prišel za nekaj dni domov. “
„Ali se je poročil?"
„Kje pa! Ves denar je hranil za bolno mater."
Prvi je še vedno z začudenjem vprašal: „Kako se je zgodilo?"
Drugi je snel klobuk in ga položil na kolena.
„Nekaj dni je bil doma, potem pa je prišel tožiti, da se slabo počuti. Svetovali so mu, naj gre v bolnico. Naslednje jutro so ga našli mrtvega. Umrl je za malarijo, popolnoma sam."
Torej je umrl gospod profesor. Naš gospod profesor.
Na dan mrtvih sem obiskala tudi njegov osamljeni grob in položila nanj skromen šopek krizantem. Potem sem se nasmehnila, saj sem razločno slišala njegove besede:
„Kaj takega pride samo tebi na misel."
80-letnica senatorja F. J. Lauscheta
V VVashingtonu so ameriški Slovenci nedavno proslavili 80. rojstni dan nekdanjega senatorja Lauscheta. Svečanosti je prisostvovalo lepo število ameriških rojakov v VVashingtonu, prišli pa so tudi iz drugih krajev širne Amerike. Poleg tega je slavljenec prejel mnogo pismenih voščil in brzojavk od tovarišev ameriškega senata in drugih politikov, županov, guvernerjev in drugih osebnosti. Med njimi naj omenimo brzojavke predsednika G. Forda, poslanca Edwarda Kenne-dyja, Mc. Coverna itd.
Na svečanosti so peli slovenske pesmi. Ob tej priliki je povzel besedo slavljenec sam. Povedal je, da se ima za svoje uspehe v življenju zahvaliti solidnemu, narodnostno zdravemu okolju, svoji materi, njegovi ženi in vsem, ki so mu v zgodnji mladosti v Clevelandu stali kakorkoli ob strani. Kot je znano, je mesto Cleveland središče ameriških Slovencev.
Senator Lausche ni nikoli zatajil svojega slovenskega rodu in se je v svojem življenju zmerom zavzemal za koristi slovenskega naroda.
Za dobro voljo
ODKRITJE
»Mamica, sedaj pa verjamem v zgodbe, da otroci in živali res priplavajo na svet po juhi.«
»Kako pa si to odkril?«
„Pravkar sem videl, kako je črv priplaval na površje juhe.«
V.V.V.V.VAV.V.V.V.V.V.V.V,


„Pa vendar niste pregloboko pogledali v kozarček?11 vprašal poglavar nezaupljivo.
Popoldansko sonce se je že bližalo zatonu, ko sta si deklici toliko opomogli od presenečenja, da sta hoteli še enkrat preizkusiti začarano reko. Po dolgem prerekanju sta sklenili to pot istočasno vreči kepo prsti v reko. In ko sta jo vrgli, sta priplavala iz tolmuna moški in ženska — Francis in carica. Deklici sta zbežali v grmovje in iz skrivališča opazovali Francisa, ki je čez pas držal carico in plaval k bregu.
„Morda se je zgodilo vse to po naključju ... morda so priplavala ta bitja Iz tolmuna samo slučajno," je zašepetala Nicoya Concordiji čez nekaj časa.
„Zdi se mi, da ni bilo naključje," je ugovarjala Con-cordia. „Ko sva vrgli dva predmeta, sta priplavala dva človeka, medtem ko je en predmet pognal iz tolmuna samo eno bitje."
„Dobro,“ je dejala Nicoya. „Takoj se prepričam, koliko je resnice na tvoji trditvi. Poskusiva še enkrat skupaj. Če se nič ne prikaže, je bilo samo naključje in midve sva brez čarovniške moči."
In znova sta skupaj vrgli v tolmun kepo prsti in še enkrat sta priplavala iz vode moški in ženska. Bila sta Henry in Leoncie. Kot dobra plavalca sta skupaj plavala do brega, zlezla na suho in izginila v grmovje.
Mladi Indijanki sta ostali še dolgo na bregu. Domislili sta se, da ne bosta več metali olupkov in prsti v vodo. Če bi se pa še kaj prikazalo, bi imeli v rokah dokaz, da so bili vsi pojavi golo naključje. Če se pa nobeno bitje več ne prikaže, je bila vsega kriva njuna čarovniška moč. Legli sta v travo in opazovali tolmun, dokler se ni zmračilo, toda pričakovali sta zaman. Nato sta se počasi napotili proti domači vasi v trdnem prepričanju, da so jima bogovi poslali svoj blagoslov.
22
Šele drugi dan po čudoviti rešitvi iz podzemske reke je Torres prispel v San Antonio. Prišel je peš, ves umazan in razcapan, v spremstvu mladega Indijanca, ki je
nesel za njim Da Vascovo čelado. Zakaj Torres je hotel pokazati to čelado poglavarju in sodniku kot dokaz, da je res doživel nekaj čudovitega. Že vnaprej se je veselil, kako bo z opisovanjem čudovitih doživljajev presenetil svoja prijatelja.
Prvi, ki ga je srečal gredoč po glavni ulici mesta, je bil sam Marino Vercare e Hijos, ki je na ves glas zaklical, ko je zagledal Torresa:
„Kaj ste res vi, senor Torres?"
In poglavar se je slovesno prekrižal, preden mu je segel v roko. Začutil je toploto njegove roke in otipal blato, ki je pokrivalo Torresovo obleko. Tako se je prepričal, da je Torres res živ. Nato ga je obšla divja jeza.
„Jaz sem pa mislil, da ste že davno mrtvi!" je vzkliknil in stisnil pesti. „Ta carooski pes Mencheno je vsega kriv. Vrnil se je in povedal, da ste mrtvi — mrtvi in do sodnega dne pokopani v notranjosti gore plemena Maya.“
„Ta je tepec, jaz pa najbrž najbogatejši človek v Panami!" je odgovoril Torres slovesno. „Kaj pravim v Panami? Najbogatejši človek na vsem svetu. Kakor naši junaški predniki — conguistadorji sem tudi jaz premagal vse težave in prišel do zaklada plemena Maya. Videl sem ga. Ne...“
Segel je z roko v žep, da poglavarju pokaže neizmerno bogastvo. „Tiste, ki sanja", pa je potegnil iz žepa prazno roko. Umazana in razcapana postava je privabila množico radovednežev.
„Marsikaj bi vam rad povedal," je dejal poglavarju. „V navzočnosti teh zijal seveda ne morem govoriti, ker je vse, kar vam hočem povedati strogo zaupno. Trkal sem na vrata mrtvecev in nosil oblačila pokopanih. Bil sem v družbi ljudi, ki so umrli pred štiristo leti, in videl, kako so v valovih drugič umirali. Prišel sem čez in skozi gore, delil sem kruh z Izgubljenimi dušami in gledal v Ogledalo Sveta. Vse to vam povem, dragi prijatelj, pa tudi sodniku pozneje razodenem te skrivnosti, zakaj tudi vidva morata biti deležna ogromnega bogastva."
„Odkar sem zapustil San Antonio, je bila edina moja pijača voda," je odgovoril Torres, „ln zdaj pojdem domov ter se pošteno napijem za ves čas treznosti. Moram se tudi umiti in preobleči, da ne bom hodil po mestu razcapan."
Toda Torres ni šel naravnost domov. Spotoma ga je zagledal razcapan deček, ki je skočil k njemu ter mu izročil pismo. Torres je na prvi pogled spoznal, da je v ovoju poročilo državne radijske postaje. Odprl je pismo in našel v njem zadnje Reganovo povelje.
„Pazite, da bo vse v redu! Francisa je treba zadržati še tri tedne. V primeru uspeha petdeset tisoč dolarjev."
Torres je vzel dečkov svinčnik in na drugi strani ovojnice napisal odgovor.
,,Pošljite denar! Ekspedicija se nikoli več ne vrne iz podzemlja, kamor je zablodila."
Preden je Torres prišel do zaželene pijače in kopeli, se je pripetilo še nekaj.
V trenutku, ko je stopil iz trgovine zlatarja Rodrigueza Fernandeza, ga je ustavil stari svečenik plemena Maya, s katerim sta se ločila v notranjosti svete gore. Torres je prestrašeno odskočil, kakor da vidi prikazen, zakaj bil je trdno prepričan, da je starec v podzemlju utonil. Kakor poglavarja, tako je obšla tudi njega groza, ko je zagledal starega svečenika.
„Proč, izgini!" je vzkliknil. „Izgini, nemirna duša, izgubi se, duh! Tvoje truplo leži v poplavljenih podzemnih jamah. Prikazen si! Duh si, ki je prišel iz onostranstva. Poberi se! Udaril bi te, pa nimaš telesa. Proč! Izgini! Saj nimam moči, da bi udaril prikazen!"
Toda prikazen ga je prijela za roke in mu jih stisnila, tako, da se je Torres takoj prepričal, da je pred njim živ človek.
(Dalje prihodnjič)
Pospeševati, ne preštevati
VETROVI PREKO 160 KM NA URO, SNEŽNI METEŽI IN POVODNJI
Več kot 82 mrtvih in stotine ranjenih obračun silnega neurja v severni Evropi
(Nadaljevanje s 1. strani)
venskega otroka od vsega kar je bilo slovenskega. S tem je dosegla, da ga je pripeljala na nemško stran, tako jezikovno kot tudi narodnostno. Kulturne ali gospodarske pomoči Slovenci med obema vojnama niso bili deležni.
6. aprila 1941 se je začel za koroške Slovence križev pot: množične aretacije Slovencev, ki so se udejstvovali na kulturnem, gospodarskem in političnem področju, transport v koncentracijska taborišča ter izgon iz Koroške, zaplemba zadružnega kot tudi društvenega premoženja in končno nasilna izselitev dvesto slovenskih družin ter usmrtitev številnih koroških Slovencev po sodnem postopku ali pa tudi brez njega.
Prav zaradi tega je prišlo do organiziranja odporniških skupin, katerim so se pridružili mnogi koroški Slovenci. Tako so koroški Slovenci dvakrat, in sicer 1920, ko so oddali svoje glasove za Koroško, 1941 do 1945 pa s svojim bojem zoper nacizem, bistveno pripomogli k obstoju naše republike.
POT DO ČLENA 7
Kot je znano, so bile meje med Avstrijo in Jugoslavijo po letu 1945 v nevarnosti oziroma so velesile zasedle Avstrijo v nekdanjih mejah, medtem ko so končno usodo le-teh prepustili prihodnji mirovni konferenci (The Conferences at Malta and Valta, VVashington 1955, 149). V tej zvezi so zlasti Britanci poudarjali, da jugoslovanska zasedba Koroške že vnaprej določa končno razmejitev (Documents on the Carinthian Ouestion, Belgrad 1948, doc. 15—26).
Ne moremo tajiti, da je bila skrivna želja marsikaterega koroškega Slovenca združitev z ostalim slovenskim narodom. To pa je razumljivo, če pomislimo, da so bile v prvi republiki zaščitne določbe za slovensko narodno skupnost, zapisane v senžermenski pogodbi, prej v njeno škodo, ali pa jih sploh niso uresničili, da dežela Koroška leta 1920 ni izpolnila slovesnih obljub, in da so koroški sodeželani v 2. svetovni vojni sodelovali in bili soodgovorni pri izseljevanju in pošiljanju koroških Slovencev v nemška koncentracijska taborišča.
Vsekakor pa po 20. juniju 1949 (pariška konferenca) med koroškimi Slovenci takih teženj ni bilo več. To je bilo tudi zlasti v zvezi, s tem da so se namestniki zunanjih ministrov med 16. in 19. avgustom natančno bavili z manjšinsko zaščito, pri čemer, kot je znano, so obravnavali, dva, deloma enakogia-seča se predloga, namreč britanskega in sovjetskega.
Šlo je le za temeljno razliko: angleški predlog je predvideval „con-siderable proportion" — znatni delež. To zahtevo so potem opustili, o čemer bomo še govorili. Nadaljnje razlike obeh predlogov so bile še v tem, da je bil govor v britanskem predlogu o ..slovensko in hrvaško govoreči manjšini'1, v sovjetskem predlogu pa je bil poudarek le na ..slovenski in hrvaški manjšini". V britanskem predlogu so zapadne velesile, kar se tiče vprašanja pripadnosti posameznika k narodnostni skupnosti, upoštevale zlasti objektivne znake (jezik), in ne toliko subjektivno zavednost posameznika.
Avstrijska državna pogodba iz leta 1955 in zakon o nevtralnosti sta temelja našega državnega obstoja. Avstrija na eni strani, velesile in druge sopodpisnice državne pogodbe na drugi, so dale svoj pristanek k vsakemu izmed 38 členov.
DRŽAVNA POGODBA — NEIZPOLNJENA
Avstrija je skrbno pazila, da je izpolnila vse obveznosti, ki so za-
pisane v državni pogodbi — iz-vzemši člena 7. Le-tega mora še izpolniti. Iz teh nasprotij k zvezni ustavi sledi, da je bilo nekaj vidikov v dosedanjem delu parlamenta protiustavno, in sicer: ... e) neizpolnjen člen 7 državne pogodbe, zaradi vsemogočih nacionalističnih razlogov, in sicer kot kršitev pravnega načela (pacta sunt ser-vanda), je menil Ermacora.
Manjšinski šolski zakon z dne 19. marca 1959 je prinesel Slovencem, po eni strani v izvedbi odstavka 2 državne pogodbe, srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom, po drugi plati pa poslabšanje glede na elementarni pouk (osnovnošolski pouk), ker se je treba prijaviti za dvojezični oz. slovenski pouk. Starši pa v svojih odločitvah niso svobodni, kar priča nenormalno močno nazadovanje prijav. Manjšini naklonjen bi bil (ipso-iure) dvojezični pouk po načelu odjavljanja (npr. zakon o verouku).
Šolska odredba z dne 31. 10.
V	ponedeljek je predsednik izvršnega sveta Slovenije Andrej Marinc pred delegati vseh zborov republiške skupščine razložil resolucijo o družbenoekonomskem razvoju za leto 1976.
Predsednik je dejal, da se bo gospodarstvo tudi v prihodnjem letu soočalo z zapletenimi in ostrejšimi pogoji gospodarjenja kot v letu 1975. To pa je hkrati tudi napotilo za ustrezno politiko in družbeno dejavnost v prihodnjem letu.
SPRIČO NAJGLOBLJE KRIZE PO DRUGI VOJNI
Povsem jasno je, da bo Slovenija tudi v letu 1976 zadržala vrsto instrumentov iz leta 1975. Težišče družbeno gospodarske politike bo v stabilizacijskih prizadevanjih, za katera je slovenska skupščina sprejela nekatera trajna izhodišča na svojem julijskem zasedanju. Ko ocenjujemo svoje možnosti, se moramo zavedati, da pretresajo svet na prehodu v leto 1976 velike spremembe, ki vplivajo na razmerja na denarnem, surovinskem in energetskem področju in se globoko zajedajo v gospodarske in politične odnose na svetovni ravni. Kriza, ki je zajela svet, je očitno najgloblja po drugi svetovni vojni.
V	Sloveniji je prišlo do zmanjševanja gospodarske dejavnosti. Vzroki so predvsem v zmanjševanju izvoza in počasnejši rasti oblik domačega povpraševanja, razen investicij v osnovna sredstva. V kmetijstvu pa je bila stopnja rasti celo negativna.
POSLEDICE UPADANJE IZVOZA
Prvič po 15 letih imamo negativno stopnjo rasti produktivnosti dela. Leta (1974) smo nekoliko zboljšali razmere v plačilni bilanci, ven-je bila ohranjena zunanja likvidnost predvsem zaradi zmanjšanja uvoza medtem ko izvoz ni spodbujal gospodarske rasti v takšni meri, kakor smo načrtovali. Nasprotno, zmanjševanje izvoza je povzročilo stagnacijo.
V	OKVIRU
JUGOSLOVANSKEGA
GOSPODARSTVA
Govornik je opozoril na nujnost povečanja izvoza, predvsem izdelkov višje stopnje predelave in končnih izdelkov, da bi tako dosegli čimbolj živahno proizvodno rast. Razpoložljive surovine in polizdelke je treba čimprej ovrednotiti z lastnim delom hkrati pa čimbolj smotrno nadomeščati tuji uvoz. V teh dveh smereh bodo še naprej
1945 koroške deželne vlade, ki je predvidevala dvojezični pouk za vse otroke, je bila brezdvomno s pedagoškega vidika boljša, ker je pospeševala jezikovno sporazumevanje — in ne samo to — tudi sporazumevanje med otroci obeh narodnih skupnosti. Razveljavitev teh pravil s pravnim aktom deželnega glavarja 22. septembra 1958 je bila brezdvoma protiustavna in je bila samo posledica dovolj znanega pritiska manjšini nenaklonjenih temnih sil.
Zlasti je ta šolska odreba važna, ker natančno določa tista področja, ki so bila pozneje v državni pogodbi ponovno kot „upravna in sodna okrožja ... s slovenskim ... ali mešanim prebivalstvom" podlaga za uradni jezik kot tudi topografske napise. In vprav na šolsko odredbo iz leta 1945 se je, kot je znano, avstrijska delegacija v Londonu rada sklicevala ter dokazovala in hvalila njeno vzornost.
(Dalje)
posodobljali slovensko gospodarstvo, prav tako pa ustvarjali pogoje, ki naj spodbujajo uporabo domačega znanja in raziskovalnega dela. Ko republike pripravljajo svoje razvojne načrte in zamišljajo gospodarsko politiko, morajo računati z udeležbo lastnega gospodarstva v plačilni bilanci Jugoslavije, in svoj razvoj umeriti tako, da bo zagotovljeno čim popolnejše vključevanje v mednarodno delitev dela. V sistemu financiranja družbene reprodukcije in sistemu družbenega planiranja je treba spodbujati večji priliv deviz in tako prispevati k zboljšanju plačilne bilance Jugoslavije.
73 MILIJARD V OSNOVNA SREDSTVA
Govornik se je nato dotaknil še vrste današnjih problemov, ki jih postavlja gospodarski razvoj ter je tudi omenil, da je v globalnih razvojnih okvirih za obdobje do leta 1980 predvideno, da bo Slovenija vložila v osnovna sredstva v gospodarstvu skoraj 73 milijard dinarjev: od tega v gospodarsko infrastrukturo 35,5 odst. od vseh gospodarskih investicij, v energetsko pa 21,7 odst. za negospodarske investicije je predvidenih 32 milijard.
Predsednik Marinc je opozoril na problem prilaganja gospodarskega sistema tokovom mednarodne izmenjave ter omenil tudi težave kemične, tekstilne in kovinske industrije. Naglasil je tudi, da je industrija v slovenskem gospodarstvu bila in ostaja nosilka razvoja.
Govoreč o delitvi dohodkov, je govornik naglasil načelo, naj se ti delijo po dejanskih delovnih dosežkih. V tej zvezi je tudi poudaril, da je treba dosledno pospeševati storilnost.
PRORAČUN SLOVENIJE ZA LETO 1976
Republiški proračun za leto 1976 predvideva vsoto (izdatke) 8.389 milijonov dinarjev. Od tega znašajo obveznosti do zveznega proračuna 5.341 milijonov dinarjev ali 63,7 odstotkov, na ravni republike pa bo znašala poraba 3.084,4 dinarjev o-ziroma 36,6 odst. V republiški proračun je vključen tisti del prispevka SR Slovenije zveznemu proračunu, ki ga je SR Slovenija sposobna zbrati iz temeljnega prometnega davka. Ta prispevek je za 15,3 odst. večji kot leta 1975. Glede davkov Slovenije je predsednik Marinc povedal, da bodo tudi v novem letu v okviru veljavne stopnje davka na dohodek možne olajšave in odbitne postavke za posamezna področja oziroma panoge.
LONDON. — V preteklih dneh je zajel vso severno Evropo val izredno slabega vremena, kakršnega v nekaterih deželah že dolgo ne pomnijo. Vetrovi so pihali z brzino celo 160 km na uro, pridružili pa so se jim snežni meteži, nalivi in povodnji, ki so povzročili velikansko škodo, pa tudi številne smrtne žrtve. Slednjih naj bi bilo po zadnjih podatkih 82.
Iz Londona poročajo, da gre za najhujšo naravno katastrofo zadnjih let, ki je poleg mrtvih zahtevala še več sto ranjenih, med katerimi je bilo tudi precej otrok.
Strahovita nevihta, ki se je polagoma spremenila v pravcat orkan, je zajela vso Veliko Britanijo od južnih obalnih pa do skrajnih severnih območij Škotske in Irske.
HAAG. — Na Nizozemskem so hude nevihte tako prizadele prebivalstvo kakor le redkokdaj. Zabeležili so sicer le eno smrtno žrtev, a število ranjencev je precejšnje. Neurje je uničilo enega izmed tako opevanih mlinov na veter, a v pristanišče Amsterdama je bil dovoz dalj časa onemogočen zaradi nezgode, ki je doletela petrolejsko ladjo. Hitrost vetra je presegla 130 km na uro, kar je seveda ustvarilo ljudem hude preglavice. V Amsterdamu so vetrovi odnesli streho številnim zgradbam, še prav posebno škodo pa so prizadejali cerkvici blizu letališča Schipol. Železniški promet je bil hudo oviran, ker je bilo podrtih več električnih nosilcev.
TV liubliana
NEDELJA, 11. januarja:
8.20 Poročila — 8.25 Za nedeljsko dobro jutro: Loški glas — 8.55 L. N. Tolstoj: Ana Karenina — 10.20 Otroška matineja — 11.20 Ljudje in zemlja — 12.20 Poročila — 12.25 Slalom za moške iz VVengna — 16.00 Pred zimskimi olimpijskimi igrami — 16.30 Poročila
—	16.40 Košarka Beko : Bosna — 18.25 Hišica v preriji — 19.15 Risanka —
19.30	TV dnevnik — 20.00 V. Kovačevič: Kapelski kresovi — 21.15 S poti po Latinski Ameriki: Perujski sever se prebuja — 21.50 Šport — 22.10 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 12. januarja:
10.00	TV v šoli — 17.20 Iz lutkarskega vozička: O iznajdljivem kovaču in njegovih drsalkah — 17.40 Mala čudesa velike prirode — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 O. VVilde: Idealni soprog — 21.25 Kulturne diagonale —
21.55	Mozaik kratkega filma.
TOREK, 13. januarja:
10.00	TV v šoli — 17.20 Zapojte z nami: Carl Maria von VVeber — 17.35 Mihec iz Lonneberga — 18.15 Študentska kultura -— 18.45 Narodna glasba —
19.15	Risanka — 19.30 TV dnevnik —
20.00	Diagonale — 21.00 G. Flaubert: Vzgoja srca — 21.50 TV dnevnik.
SREDA, 14. januarja:
10.00	TV v šoli — 16.55 Hokej Olimpija : Jesenice — 19.15 Risanka —
19.30	TV dnevnik — 20.00 Film: Jurjev mesec — listopad — 21.40 TV dnevnik — 21.55 Ženeva: Evropsko drsalno prvenstvo.
ČETRTEK, 15. januarja:
10.00	TV v šoli — 16.15 Evropsko drsalno prvenstvo: nastop parov v Ženevi — 17.15 Čarobna žoga — 17.30 Solzice — iz cikla: Kako so živeli —
17.45	I. Rozman: Storžkovo popoldne
—	18.20 Bitja, ki živijo na človeku —
19.15	Risanka — 19.30 TV dnevnik —
20.00	O. Davičo: Pesem — 20.50 Kam in kako na oddih •— 21.00 Četrtkovi razgovori: Prednostna smer — 21.30 Po belih in črnih tipkah — 8. del — 22.00 TV dnevnik — 22.15 Ženeva: Evropsko drsalno prvenstvo: nastop moških.
HAMBURG. — Zaradi strahovitega neurja je nastala nevarnost, da se ponovi katastrofa iz leta 1962, ko je izredna morska plima s pomočjo nenavadno silovitega vetra povzročila smrt 318 oseb. V resnici je tudi tokrat plima dokaj nevarno narastla, a k sreči doslej ni bilo zaradi tega hujših posledic. Posebno pažnjo so seveda pristojni organi posvetili varstvu valobranov.
BONN. — Na zahodni morski obali so tisoči stanovalcev morali zapustiti domove iz bojazni pred povodnjo. Valovi so bili nenavadno visoki, saj je veter pihal s hitrostjo kakšnih 150 km na uro. Smrtnih žrtev so na tem področju našteli do sedaj pet.
KJOEBENHAVEN. — Na Danskem so strašne nevihte prav tako povzročile velikansko gmotno škodo, a mrtvih, kakor kaže, k sreči ni bilo. Avtomobilski, železniški, pomorski in letalski promet je silno otežkočen in mestoma celo onemogočen. Prišlo je do številnih požarov, razen tega je mnogo krajev brez električnega toka.
BRUSELJ. — V Belgiji je neurje zahtevalo eno smrtno žrtev, sicer avtomobilista, čigar vozilo je končalo pod padajočo drevo. Po vsej državi, zlasti pa v obmorskih predelih vlada kaos. Sunki vetra so dosegli 100 km na uro in povzročili veliko gospodarsko škodo.
BERLIN. — O naravnih katastrofah je govor tudi v Vzhodni Nemčiji. Tiskovna agencija „AND“ poroča, da so nevihte otežkočile reden pomorski in železniški promet in poškodovale električno omrežje.
PETEK, 16. januarja:
10.00	TV v šoli — 15.15 Evropsko drsalno prvenstvo: nastop moških —
17.10	Križem kražem — 17.20 Pisani svet — 18.10 Alpski kvintet — 18.45 Cesta in mi — 18.50 Vzgoja Brez avtoritete, kako bomo živeli jutri — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.05 Teversenove pravljice — 20.40 CIA — II. del — 21.20 TV dnevnik — 21.40 Šerif v New Yorku.
SOBOTA, 17. januarja:
10.00	TV v šoli — 15.35 Evropsko drsalno prvenstvo: nastop plesnih parov v Ženevi — 16.35 Po belih in črnih tipkah — 17.05 Lebensborn — II. del — 18.25 David Copperfield — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar —
20.00	Mi in mladina — 20.30 Gospa predsednica ■— 21.55 TV dnevnik —
22.10	Ženeva: Evropsko drsalno prvenstvo: nastop žensk.
24. NOVOLETNA SKAKALNA TURNEJA INTERŠPORT
Vsako leto se pomerijo najboljši smučarji-skakalci skoraj iz vsega sveta v novoletni skakalni turneji Interšport. Tekmovali so na štirih skakalnicah:	v Obersdorfu, Gar-
misch-Partenkirchnu, Innsbrucku in Bischofshofnu.
Tekmovanje je pokazalo, da so avstrijski skakalci najboljši.
Kot peti skakalec je na nemško-avstrijski skakalni turneji zmagal 22-letni vzhodni Nemec Jochen Danneberg. Kljub uspehu Danne-berga pa avstrijski skakalci ostanejo na prvem mestu.
Za Dannebergom (920,2 točke) je bil 2. Karel Schnabl iz Zahomca (910,9), 3. Reinhold Bachler (901,9), 4. Rudi Wanner (868,9) itd.
V glavnem pa moramo reči, da je največ pozornosti vzbudil na tej skakalni turneji 17-letni Toni In-nauer, ki je zmagal trikrat:	v
Obersdorfu, Garmischu in Bischofshofnu. Če ne bi odpovedal v Innsbrucku, bi bil gotovo skupni zmagovalec nemško-avstrijske skakalne turneje Toni Innauer.
Predsednik Marinc V novem letu velike težave