Ut ■ — __ ____ ^ I — _^J ^^^B^Jh^^K: - M
lUlIUI^ lil	i ^ I IIf I I / "1
^tt jll ■■	^ViJ	^^^k H I BI	Pi f ■
■ ^ ' "'^j';'^ ■',■ i- *	^vS
j	^^ •	»JlwTP«	I I
----■	I	^mm
NO. 52.	CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MAY and, 1917.	*	LETO X. - VOL. X.
-----—— —	_____ ** & ________I
Jugoslovanski Dan v nedeljo.
Slovenska, hrvatska in srbska skupna društva priredijo v nedeljo in pondeljek, 6. in 7. maja Jugoslovanski Dan in Bazar v Grdinovi dvorani. Dan obletnice mu-čeniške smrti Petra Zrinjskejra in Krsta Frankouana
Novice iz evropskega bojišča.
1	,
' London, 1. ma||. Francozje , so včeraj ponoviH svojo ofenziva proti takozvanij "Siegfried" » vojni črti. Dolcim Angleži mirujejo, se iborijo Francozi z vse-1 mi silami na 25 milj dolgi frottn-ti proti Nemcdm.'*Tekom bo-: je v (današnjega drid.sa Franco-1 . zi predrli nemško $ojno fronto . od pod do tri četrt Jmilje globo-. ko. Svett,' ikjer so Francozi na-i prodov ali, je blizu ^ mesta La-| . on, glavnega cilja fpanooske armade. Francozi so z naskokom > zavzeli višinie na gori Mount . Gwmiie4let. Južno ocfc vasi Baine, , kjer zapovedujte1 nemški kron-, princ, so Francozi zavzeli dva-| , majst vrst nemških Itrelnih jar-: kov.
1 Angleži v hudih bojih.
Na fronti, kjer »pritiskajo Angleži, je nastal začasen mir za , infanifetrijo, toda toliko silne je se oglaša artilerija. 'Angleži so v smrtnem spopadu z nemškimi četami ob reki Scarce in zdi se, da j«t nemško vrhovno poveljstvo pripravljeno braniti to postojanko da zjfrinjega.
1	,> 1 '
Nemško uradno poročilo.
'Berolin, i. maja. FVonta kronprinca: Fraftcozje so poslali včeraj m»očne poizvedovalne čete, da se prepričaj«? o uspehih svojega artilerijskega ognja. Naše čete t^a fronti so odbile <vse na<pade, Na nekaterih »krajih v Ohamiagne smo se morali umakniti »red silinim pritiskom sovražniki, toda na-h glavne linije sMohranjene. Angleži so pri svK$Un napadu zadnjo nedteljla v okolici Arrasa zgubili 6000 mrtvih pred našimi strelnimi jarki in poleg tega so nemške čete zajele en tisoč angleških vojakov in zaplenil« 40 strojnih pušk.
Makedonska fronta.
London, 1. maja. General •Sierra) 1, vrhovni poveljnik na macedonski fronti naznanja, da Bulgari jakb silno obsitrelju-jejo naise postajanke nia Doiran Vardar fronti. Proti večeru dne 30. aprila so se Bulgari fkušaM «približait( našim vrstam, toda so brli nemudoma napadeni in pognani z 'velikimi zguba-mi v njih lastni talbor. Francoska armada je severno od Mo-nfastirja odbila dva velika napada Bulgarov, nakar «0 prišli nemški polki Bulgarom na pomoč, toda »o se nemudoma obrnili v svoje potstojanke, ko smo »jih sprejeli s strojnimi puškami.
Rusi in Turki.
Petrograd, 1. maja. Rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da so ruske kavkaške čete, ki so se morale 26. aprila umaikni-ti pned turškim pritiskom južno od Erzingadia, osvojile od Turkov vse zgubljene »postojanke in pognale Turke tri milje proti jugu. 400 Turkov je bilo ubitih, stotine ranjenih in 650 Turkov so Hti^i ujeli.
Angleži v Mesopotamiji.
London, 1. maja. Od 24. a-prifek do 29. aprila so angleškje čete v Mesopotamiji ujele do 4000 turšldh vojakov. Bojevanje v treh krajih je sedaj silno počasno, ker se angleška armada bli!ža veliki pušča/vi, kjer ni pravih potov niti sredstev za preskrfcovanje armade.
Ruska armada.
Reorganizirana ruska armada se nahaja v dobrem' položaju, toda glasom poročil z Pet-rograda bo vzeto še najmanj 10 ted<nov, pred no bo ruska) armada sposobna za ofenzivo proti Nemcem. Ameriika vJadia se |rudi taa. vse načine, da pre»skrbi rusko armado z vsem (potrebnim, "MSnogo starinskih arrsto-krratičnith navad jt foflo odpravljenih iz ruske armade.
Nemiri v Nemčiji postajo resni.
drugače 'pomagati ne morejo.
Harden nadalje trdi, da nemški narod ni slab,in ni v stadiju propasti, tcfcJa gotov razred junkerstva si je pridobil tako karrtnoilo nad miši jem jem naroda, da Nemcem absolutno ni mogOče misliti za sebe, ampak so se navadili, da vladni krogi mislijo za Nemce.
In posledica tega bo, piše Maksimilijan Harden, da se bo nemški narodi uprl nekega dne tej nemški sužnjosti od strani vlade in; bo začel) sam za sebe misliti. V Nemčiji fro nastala silnejša revolucija kot je nastala v Rus i j«. Dočim so se v Rusiji uprli ljudje za telesno svobodo boJtj kot duševno, se bddlejo uprli v Nemčiji ljudje •za duševno svobddo, za svobo-dto lastnega mišljenja, da bo ljudstvo odločevalo pri «poslifh države ne pa i^ran razred izmeti naroda.
Nemška vlada je kriva, nadaljuje Harden, da nevtraJci niti tiaiši sovražniki ne vedo aH je Nemčija (pripravljena skleniti mir ali ne. Po mnenju večine ljudi mora dotični, ki je vojno začel, prvi predlagati mir pod gotovimi pogoji. Nihče ne ve ali misli nemška vflada na mir ali ne, in če misli na mir, pod kakimi pogoi bi bila Nemčija pripravljena na mir.i Nfemško ludstvo se ne bo dak>, dolgo slepiti. Zahtevalo bo v1 kratkem odločnega računa odi svoje vtakle, in Itedaj gorje onim, ki bodejo ustavljali ljudsko voljo.
_«?• . 14 _ * ii ^.» itf^t Va
London, 1. maja- Londonski dlotpitsnik časnika "Daily Mail" ,poroča iz Haaga o članku, ki ga je priobčil list "koelttris«.he Volks-ZeitiHig". V tem članku se vHadstvo socijalističtie stranke v Nemčiji izjavlja, da delavske organizacije nikakor ne bo-dlejo mogle biti odgovorne za red in mir v Nemčiji po prvem maju*letos. Strarjki v nemških municijskih, tovarnah so povzročili sicer, da je nemška vlada delavcem obljubila) pol lun* ta metsa več na teden in pet funtov krompirja več, toda v primeri z malenkostno hrano, ki jo dobivajo v Nemčiji, ljudstvo še vedno strada.
'Maksimilijan Harden, znani nemški urednik lista "Die Zu-kunft" je priobčil članek v svojem listu, v katerem napada niemško vlado, ker je zavrnila W i bonov e mirovne pogoje in ponudbe, in ker je nemška vlada delovala na to, da pride do vojne med Nemčijo in Ameriko.
Harden napada nemško vlado, ker slepi ljudstvo in ne poroča resnice o voljnem položaju. Harden nakfialje trdi, da je imela) Nemčija mnogo <prijate»; ljev predno je začela s subma-rinsko blokado in brezobzirnim bojem, toda rtetmško junkerstvo je zapeljalo nemški narod takb <faleč, da je Nemčija danes so-vr^žena »po celem Svetu, m nima prijateljev nitti meW svojimi lastnimi zavezniki ne. Večina avstrijskega prebivalstva črti Nemčijo, in Bulgari m Tur ki stoje z Nemčijo le, kef si
v . • '	,
—Dne 30. aprila teta 1071 je dunajski rabelj odsekal glave dvema votiiiteljima Hrvatov in Jugoslovanov splfoh, banu Petru Zrinjskemu in Krstu Frah-kopaiuu. Morala sta žrtvofvati svoje življenje, ker sta ljiibila narod, -ker sta ga hotela videti svobodnega. Na 'Slovenskem in » JHrvatafkem so tedaj vladali tu-f žni dnevi, enako tužni kot še danes. Na Dunaju, je vladal za Jugoslovane Nemec, zapovedb-val je Nemec, obsodfce je vršil Nemec, davke 'je jemal Nemec oni Nemec, ki nima nikdar ljubezni dla drugega naroda, a sam hoče pogoltniti vse. Na avstrijskem prestolu je sedel tedaj Leopold I. rabelj Slovanov, ki je tekom vlade na tisoče Slovanov dal poklati. Petar Zrinjski in (Krsto Frankopan, dva hrvatska junaka, sta (hote-Ja osvoboditi svoj narod izpod tiranstva Habsburžanov. Hto-rteila sta jugoslovanski narod narediti svoboden, samostojen, * toda črna zavist je izdala načrte svobode dunajskim rabljem, plemenita moža sta bila ugrabljena, prepeljana na Dunaj in obglavljenaker sta žetela svobodi^ narodu t Tako delajo cesarji s svojim ljudstvom, zahteva svdbode. In isti krvniki, ki .so odnekdaj morili jugoslovanski narod tjv Avstriji Slovence in Hrvate, in 'potomci teh krvnikoj sedijo ttai Dunaju na prestolu in kradejo slovenske pravice. Ni več Zrinjskega, ni več Franikopa-na, tihi grobi pokrivajo trupla narodnih mučenikov, toda spomin na njijli živi v narodu. Spomin na te junalke je vzbudil novo motferno ' armado Jugoslovanov, da se maščuje za grehe Habsburžanov, ki dančs v zadnjih trenutkih skušajo za-treti in uničiti zadnji •s'led Slovana v Avstriji. Ljuta borba se vrši že blizu tri leta, plamen se ga po domovih Slovencev, Srbov in Hrvatov, hukota davi in trpinči naše očete, matere' in sestre in brate, avstrijske ječe so .prenapolnjene z domoljubnimi brati našimi, cvet mladine je nagnan v klavnice, dja se u-nifcuje in ubija. Pravična kri ifettfcla našega se preliva tiri le-j ta in čas je, da se razbistri um našim bratom, da maščujejo pravično kri! Spomin onih, ki so po krvniku legli v grob klice Slovence in "Hrvate, da se dvignejo proti rabljem naroda
In prihaja dan — dan svobodne zarje, dan narodnega vstajenja. Naš največji pokrovitelja mogočni predsednik Zje-dinjenih držav. Woodrow Wilson, zagovornik človeških' pra vie in čSoveiške svobode naro-dbv, se je izjavil, da morajo biti vsi mali narodi svobodni. In moč Z jed. držav je danes zastavljena z vtso sik?, da se te besede uresničijo. Pa ne samo to! Narod ne sme mimo gledati, kako se vrši borba za svoibo-do, narod mora sodielovatr, kadar se mu ponuja vstajenje; To dlelo je združeno v Jugoslovanskem Odboru v Parizu^ Londonu, Petnogradu in 2ene>vi, to delo je danes sveltovno, priznano od vseh svobodnih vlad. To dejo se vrši is to talko v Ameriki, kjer v glatvnem mestu republike, v Washingtonu, deluje Jugoslovanski Odbor za svo-tjodo Slovencev, - Hrvatov in Srbov. In to delo bo dobilo svoj sijaj »v mačaj tudi v Cle-velandu dne 6. in 7. maja, ko se vrši veliki Jugoslovanski Dan In Bazar v Grdinovi dvorani Združena slovenska, hrvatska in srbska društva se po-
soboto, je bil vprašan, če iso ti dečki dobri v vojni ? Odgovoril /e: Da, dobri so, jako dobri, kajti zA "kanonenfuter" je vsakdo Idober. In nemški vojaki danes niso druzega kot predmet neprestanega uničevanja... Angleži so pretekli teden zajeli kakih 200 nemških fantov, katerih nekateri so foil i komaj 15, neikateri pa ne še 17 let stari. Generalna .povelja, ki so jih Angleži dobili pri ujetih nemških častnikih naznanjajo, da imajo nemški gneerali neomejeno zaupanje v svoje utrdbe, in da Nemcev ne bo mogoče pognati iz njih utrdb. Z jed. države ne bodejo "suh«."
Washington, 1. maja. Prizadevanje pristašev suhe stranke ne bo imelo uspeha. Kongres pri tem zasedanju ne bo naredil postave, da se uživanje opojne pijače Opusti. Ampak da viki na, opojne pijače se bodejo precej pomnožili. Vlada računa, tki dobi od oipiojnih pijač naj manj 1 $400.000.000 dav-kia 'na leto, in nikakor ne more odvzeti ali pogrešati tega davka v teh resnih časih. Zjed. države torej ne bodejo suhe.
Ameriška ladija potopijana.
London, i. maja. Ameriški parnik Vacuum je bil včeraj ttorpediran ki ipotopljen <m\ nemškega subniarina. Kapitan in poveljnik ameriških topničar-jev na ladiji se pogrešajo, Par-nrk Vacn-um je vozil pettrolej v Anglijo ;in je nosil 2700 ton. Vračal se ije iz Anglije, ko je bi! zadet od torpeda.
Borza v nevarnosti.
New York, 1. maj^. Dva nemška ogleduha, ki sta tyla prijeta old ameriških oblasti, sta priznala danes pred soidnijo, da sta nameravala »križati brz<* javne žice, ki vodijo na biorzo na Wall St. v New Yorku, naznaniti borznim magnatom, da so rtemški subrnarini udrli v a-meriška pristanišča, da so zavezniki ponudili mir Nemčiji, in ko bi bila borza radi teh poročil, v »paniki, bi izkoristila to prirko, da bi poceni kupila a-meriške vredlnosti in pre sle parila za sitotine milijonov ameriško trgovino. '
Kongres za uravnavo živeža.
Washington, 1. maja. Kongres je danes uradno začel obravnavo, kako se je treba najbolj uspešno boriti proti draginji žwvil v vojnih časih. V kratkem času bo izšlo več postav glede prodajanja hrane, in vlada je »pripravljena zapleniti živila, če bi se skakalo* da posamezni veletrgovci izkoriščajo poiložaj in prodaj'ajo hrano po neznosnih cenah. Kongres bo dovolil farmarjem $25,000.000, da nakupijo semena za svoje farme in da s tem čim laglje obdelajo zemljišče in cenejše pro-daljajo svoje izdelke.
Laška komisija pride.
Rim, i. maja. Člahi laške komisije so se včeraj vkrcali na parnik in pridejo v 14. dneh v New Yotfk. Med drugimi čl art i te laške vojne komisije, ki sei bo posvetovala 2 vladb Zjed. držav glede vojne, se nahaja tudi znani Marconi, izumitelj brezžičnega brzojava. Ameriško delavstvo bo lojalno.
(Washington, 1. maja. Rene Viviani, predsednik francoske vojne komisije, ka se sedaj nar haja v Zjeid. državah, je včeraj obiskal predsednika Ameriške delavske federacije, Mr. Gbmpersa in mu povedal o lojalnosti francoskih delavcev napram. francoski vladi. Mr. Gom-
pers, kot predsednik največje ameriške delavske federacije se je izjavil, da bo ameriško delavstvo (podpiralo francosko delavstvo v boju piOti nemškemu imperializmu.
Ameriški vojaki v Evropa
Washington, I. maja. Ameriška armaida bo šla v Evropo, kakor Mit no zavezniki dobijo dovolj ladij za transport. Zaveznikom je naproisto dano, da piorabijo ladije za živež to mu-nicijo ali pa za transport vojaštva.
Joffre v senatu.
Washington, 1. maja. Fran- : coski justičmi minister yiviani in francoski maršal Joffre sta iprišla danes v zbornico senatorjev kbt častna gosta- Ko sta se pokazala pri vratih/ ki vodi- > jo v senatno zbornico, jsta bila ^ sprejeta tako veličastno in dušeno kot še nikdar nobjon^p tujec ne. Senatorji so prekinili M zbjarovarije, nakar so pričsllM ploskati' in častitati doškcem. Tr,r .minute ni hotela ovacija prenehati. Neprestani živijo J klici so doneli Joffre na uho. Konečbo ju je podpredsedni^ j Zjed. držav predstavil senator* jenu. Besedo je dloibil tninia«f|J Viviani, ki se je v toplih besMj d'aih zahvaljeval ameriški re%,i
Solze so prišle v oko francoske-mu ministru, ko je prosil zmi nadaljno pomoč. Joffre pa s mega ganjenja ni mogel govc||| riti. Zaivpil je le: Vivent Ieill Etats Unis!
—V torek je dospela novica , v Cleveland, da general J^if^ ne more priti v Cleveland. Jma premalo časo odmenjenega za S bivanje v Ameriki.
—V nedeljo, pondeljek in torek se je v Clevelandu oglasijo 986 državljanov za službo*! v anmadi. 571 jih je bilo sprejetih v vojake.
—Skupna seja vseh delav-f cev za Jugoslovanski Dan s#|j vrši v .petek zvečer ob 8. uri Jprostorih »hrvatske cerkvene dvorane 40. cesti, želeti je, da se vsi brez izjeme udefe&jo.
Proti ameriiko gibanje?
Frank Hrvat, 3159 St. Clair ave. je naznanil -policiji v to«-g rek, da se shajajo v njegovem stanovanju proti ameriški ljudje, ki rujejo zoper Ameriko, t Prosekufor Irwine je izdal za- | por na povelja proti Charles | Kisel in Viktorju Kokal.
Nemiri v Petrogradu.
Petnoigrarf, 1. maja- Tu so se včeraj pojavili cestini nemiri in demonstracije in nekaj bomb je bilo zagnanih. V' splošnem metežu je bil ubit ruski gene- 'i ral Kaštalniski. Vojaška in de-^| lavska unija splošno obžaluje | te izgrede in je dala nabiti vsem mestu plakate, v katerih ^ .»vari nem ime elemente, naj ^ mirujejo, ker sicer bodejo škfc^g dovali ugledu nove ruske vlade. jj|
Avstrija je sita vojne.
London, 1. maja. Avstrijska vlada pritiska na nemško vl** |! do, <da slednja naznanfi svetu mirovne »pogoje. Avstrijski vla^ | di je v nemogoč nadaljni obsta^J nek, če vojlna še dolgo traja. | Nemška vlada se je udala an^ strijskemu pritisku, in pričak»4» je se, da bo nemški kancler v k četrtek v idržavnem zboru raac%l odel svetu nove1 nwiske mirov-
Predsednik na preskusnji.
Washington, 1. maja. Pred-secfinik' Wilson se nahaja v tleski preskušlnji. Kot vrhovni poveljnik vojne in mornarice mora on odločiti, ali se pošlje ameriška .armada v Evropo ali ne.* Francoska in angleška komisija, ki <se mudr sedaj v Ameriki, prosi Zjed. države, da slednje čimprej pošljejo svoje čete na evrdpsko fronto. Maršali Joffre je pdsebmo povdarjail važlnost tega koraka. Prepričanje v ameriških vladnilh krogih jts1, da če iZjed. države ne pošljejo tekom prihodnjih par tednov eksped'icijo v Evropo, da zavezniki ne morejo garantirati hitrega konca vojne. *
Subrnarini in vojna
Kot se naznanja iz dobro poučenih krogov povzročajo nemški subrnarini neprestano večjo škodo. Ogromna delavnost v neanških ladjedelnicah je povzročilai, da razpolagajo Nemci z okoli 300 subrnarini. In če Zjed. države hitro ne pomagajo, bo poznejša pomoč zastonj. Včeraj se je vršila konferenca miekl maršalom Joffre in med predsednikom Wilso-nom, in maršal Joffre je nujfno prosil predsednika naj Amerika čimprej pošlje armado v Evropo.	# ...
Kaj se bo zgodilo?
Vojni tajnik Baker ne izda noblene vojaiške skrivnosti in zamika vsa vprašanja glede a-meriške ekspedicije v Evropo. Maršal Jbffre trdi, da bi nekaj ameriških divizij na bojišču v Evropi povzincčilo velik strah med Nemci, in bi dvignilo mo-ralia zavezniških vojakov.
Amerika nima vojakov.
Mnienje ameriškega generalnega štaba je, da Amerika do-sedaj nima vojakov, da bi jih pošiljala v Evropo. Kajti ameriški generalni štab je mnenja, tlia se sme ddlposlati v Evropo le najbolj izvežbane ljudi, in 'nihofc, ki ni imieil eno leto vojai-ških vaj, ni sposoben za vojaško sllužbo v trenčih. Kar ima Amerika izurjenih vojakov se potrebujejo za vežbanje novincev, vendar ;po nnnetnju predsednika Wilsiona »bi se lahko dobila ena divizija vojaštva, ki bi se poslala v Francijo.
Vse je odvisno od predsednika.
Glasom ustave je predsednik Wilson vrhovni poveljnik vsefh ameriških oboroženih sil in od njega je odvisno ali pošlje ameriško armado v Evropo ali ne. Kongres ga ne sme ovirati pri tem delu. Francoska komisija je zagotovila ameriški vladi, da bo tekom mesecev maja, junija in julija se vf-šila ogtomna ofenziva na zalpadni fronti in da bi zavezniške vlade silno rade videle, da bi 'bili ameriški vojaki deležni zmag in napredovanja zavezniške armade. En oddelek gre v Francijo.
•Dasi aktivno vojaštvo ne gre še takoj* c Francijo, pa je pripravljen ambulančni del ameriškega rudečega križa, da se odpelje nemudoma, v Francijo. 1200 ameriških zdravnikov, 700 bolniških strežnic hv 1140 bolniških strežajev čaka v New Yorku za :pre»voz na ev- 1 ropsko fronto-
Dečki na nemiki fronti
Na angleški vojni fronti, 1. maja. Glasom izpovedi ujetih nemških vojaktov je Nemčija poslala na frcnto že dečke, ki bi morali fa$e leta 1919 bita vpisani'med vojake. To je mladi-ha pri 17. letih. Neki star nem-3ki vofck, ki >e bil i^et preteklo
kažejo ta dan ameriški javno- 1 sti, da stpričajo, da je tu na i svobodni zemlji tisoče sužnjev, ki so 'pdbegnili iz tiranstva Habsburžanov in želijo isto svobodo, kot jb uživajo v tej prele^tni, svtobodni deželi, tudi svojim bratom onstran oceana, ki še vedno umikajo v sužnjo- 1 sti. Rojaki Slovenci, opozarjamo vas nai te sla vnos ti dne 6. in 7. maja. Program dobite na 1 velikih lepakih, ki so razotbeše- | ni po trgovinah. Je to eden najboljših programov. Med drugim tnaj omenimo le vjpiisovanje v "Zlato Knjigo", kamor Sto- i; vertci laJhko upišejb svoja ime- « nia za spomin in zgodovino. < Knjiga se pošlje po vojni v na- 1 rodni muzej, in pozna leta bo- i dejo »pričala, kdo se je zavedal v svobodni Ameriki svobode 1 ožje domovine, kdo se je boril | in ipomagail osvoboditi narodu i jugoslovanskemu. Bratje iz sir- 1 nega Clevelaimla, -udeležite se 1 ta dan, na dan spomina jugo- t slovanskih mučenikov, katerim ; je rabljev meč odvzei glave, ] ker so hoteli biti svobodni, j slavnostr Jugoslovanskega Dne- t va in Bazarja. Pripomogli bo-delte s svojlo udeležbo ne samo, t da pokažete svojo zavednost > in značaj1, ampak tudi gmotno 1 pripomorete, da se borba za t svobodo vrši naprej do zmago- 1 vitega konca! Na svidenje1! t —Mesto Cleveland ustanovi j domačo branilko , takoj potem, t ko bo pobiranje vojakov goto- j vo. Ljudje, ki ne bodejo vzeti v j vojaiško službo, znajo pritf na vrsto za domačo brani bo. Ta h bramba bo sistematično orga- š nizirana za vsak slučaj. Kajti ( ko odidejo čete v druge kraje, d bb Otevetland prepuščen sam š sebi, in (treba ibo stražiti javna p IpOslcpja, pota, unostove pred š sovražnikom. Sovražnikov je r
dovolj v sredini mesta, skritih in zahrbtnih.
—Sijajno parado in slavnost je imelo društivo Z. M. B. preteklo nedeljo. Kljub dežju se je zbralo 24 društev in so sko-ro v polnem številu korakali po ulicah do Gndinove dvorane, kjer se'je varšila slavnost. Riedkokdlaj j« bilo navzočih še toliko ljudf kot pri tej izvari-redni zabavi. Društvo je dotbilo priznanje, da je priljubljeno in spošltovano v naselbini. Celo več sodfniko" in county clerk Haserodt so bili navzoči »pri islavnloisti, jasen dokaz, da ima dlruštvo uplivme prijatelje. Dan desetletnice dr. Z. JM|. B. bo ostal v lepem spon.inu pri naših mladeničih.
—Tunel na zapadni strani mesta, katerega so kopali dolgo vristo let, je sedaj končan. Mesto Cleveland bo sedaj .dobro .preskrfbljemo z vodo za celo vrsto let, da ne bo pomanjkanja. V pondeljek so mestni inženirji pregledali tunel in se povoljmo izrazili. 19 delavcev je zgubilo svoje življenje pri delih v (tem tunelu.
—V Cleveland se »poroča, da so lastniki premogovnikov v Pennsylvaniji podlpisali s pre-rtrogartsko unijo novo pogodbo, glasom katere se plače pre-mogarjem zvišajo za 30 procentov, in poleg tega »bo kom-pnnija brezplačno .pobirala ipre-nrogarske unijske doneske in jih odračunovala unijam. To je velika delavska zmaga.
—Sola za poduk za one, ki hočejo postati državljani, se vrši vsak pondeljek in petek v Grdinovi dvorani, od pol osme do pol devete ure zvečer. Ta šola bo v kratkem organizirana pod vodstvom mestne vlade za ; šolski poduk, nakar opozarjamo rojake.
Ameriška armada odide v Evropo.
H
—:- $
Predsednik Wilson kot vrhovni poveljnik vojske in mornarice bo o tem odločil v kratkem. Službena doba za vojaštvo bo najbrž med 21. in 35. letom. Italija, Francija in Rus^a dobi vsaka po sto milijonov dolarjev od 3jed. držav.
_____ _ ___ ______
A
NAROČNINA.
maJkmmiK* - J3X>0\*a CM d. po potiif+MO J&* Evropo - J4.Q01 Votan\9*i\a Jf%>itK.a - 3c
EDWARD KAUSH. PMUm	LOUIS J. PIRC. Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.	•
Real hj 25.000 %rwm ii the tty rf Ckrduri aid ebewkere. Mrcrti«t rates wre^ieit Aaerkifl i> spirit Fordp ia liifnife oily
EMknda*Mcmd<tau matfr January 5tk 1909. at tha pott qffict at CkvtUmd, Ohio undtr tkt Act qf March 3rd, 1879.
iž	Mrt •• \A7ftr1 Mbtr onH tft»1
a- -vliirfipil« in veria i« bt» I
la moč posameznih despotov v
raznih kraljevinah Evrope, tem J
večje je bilo izseljevanje iz do- ' tičnih krajev. In kaj vidimo? . Evropejski izgnanci, pregnani J
izpod domačih krovov, dvigajo J veliko, močno državo, ki danes slovi po šinvem svetu s svojo ! svobodo, napredkom in blago- , stanjem. Izgnanci Evrope, ki a so sami nad seboj občutili vsa • sifna tiranstva od milosti boije \ postavljenih vladarjev, so pri- 1 sli sem v novo deželo, kjer so : si ustanovili novo vlado, ki j« ? najbolj uzorna na svetu. Napi- , sali so nov državni temelj, usta * vo svobode in enakosti, niso \ dopustili, da bi ena oseba, aH J par nasilnežev vzelo vso vlado ! v roke in odločevalo o usodi i milijonov. In ti pregnanci ev-roptske tiranije so se tukaj od- ^ rekli vsem visoko zvočnim na- , slovom, z eno potezo peresa so \ »uničili razredno razliko in za- J jamčili vsakomur, najbolj skro- j mnemu in najbolj učenemu J enake pravice, enako varstvo, J •enako priliko, da se razvija in j napreduje.	1
Izgnanci evropske tiranije, N ki so morali pod pritiskom ba- ^ jonetov zapustiti svoj dom, so v potlačili mračno policijsko moč zaprli vrata birokraciji, ki je J neprestano izjavljala, da je na- . rod radi nje tukaj, ne pa ona * radi .naroda. Izgnanci Evropie c so upeljali v prakso oni znani z nauk "Vox populi — vox Dei" & namreč da je glas ljudstva bož- n ji glas, da se mora ljudstvo po- | slušati, ne pa one, kateri so si po krivici prisvojili oblast, da 1 od božje milosti vladajo. • ® In danes, ko se je Evfopa f napojila človeške krvi, katero 2 so dali preliti kronani roparji ljudskih pravic, da bi sebi ohra- P nili prestole, ljudstvo pa še nadalje držali v sužnjosti, danes c se je dvignila Amerika, Ameri- c ka, bivališče izgnanih svobod- P nih duš, da reši evropski kontinent kraljevih morilcev. Da- v nes stopa zemlja Washingtona, s tlncolna in Wilsona na krvavo s pozorišoe evropske vojne, ne 11 raditega, da se maščuje nad v Evropo, ampak da reši Evropo F črnih ga vranov, ki pod krinfko ? vere in fanatizma zaslepljujejo ljudstvo.	' ®
Amerika pohaja v vojno, da r reši demokracijo, da reši naro- r de od podivjane evropske ari- z stoikracije in militaristične ka- r ste. Zjedinjen* države gredo v s krvavi boj, ne raditega, da si c pridoBe kaj zemlje, ne da po- c jarmljujeje tuje narode, ampak r da pomagajo zavreči jarem, kji, r tlači evropske narode.	,r
Nekdanji izgnanci Evrope so c danes postali apostelni svobo- * de ,apostelni pravice, zaščitni- v ki in braniteiji pogaženih in c slabih. In Zjedinjefte države, r nahajajoč se v vojni, bodejo za- c pustile sijajen vzgled v svetovni zgodovini, kako se zna en ' narod žrtvovati, da pomaga * druzemu, kajti Amerik* se za- * veda, da pokončani vojni bo- f dejo evropski narodi dobili c srečo in svobodo. Krut bo sicer spomin in pogled na milijone . pohabljenih, katere so dali po* daviti in poklati maziljeni in 5 blagoslovljeni krščanski via- . darji mikisti božje, kot je ru-ski, avstrijski in nemški cesar- •! ski ropar s krono na glavo, to- ! da narod s« bo zavedal, da če 1 on vlada, da do tega ne more j1 več priti.
In naj živi zemlja političnih s izgnancev, blagoslovljen naj bo ® trenutek, ilco se je Amerika odločila, da plane v evropsko voj- f no, kajti v tem imamo garanci- 1 jo in imajo vsi narodi sveta, da pomeni vstop Zjed. držav v ev- T. ropsko vojno, bodočo srečo in svobodo narodov. Smrt vsem
tiranom, maziljenim s krono 1 v ____ s
s
Dekleta, ki so voljna delati, do- r bijo sitalno delo in dobro plačo. \ The American Can Co. 1654 r H. 40th St._ (53) š
Lopa soba se da v najem. 1025 E. 69th St._(54) *
Naprodaj je jako dobro ohranjen Ford avtomobil. Oglasi- š te se pri Meitzger, 3747 E. 76. Stremet.
Delavci, mi <vam posodimo de- r nar na pohištvo. Postavna od- r ■pdalčilaL The Workingmans 7. Loam Co. 286 The Arcade. t
svobodo svoje domovine? Res niča je, ruski narod izmučen od vojnie1, ttoda ali je ta isti narod pripravljen sedaj skloniti svojo glavo ptred nemškim kaj-zerjeim, v trenutku, ko se je oprostil svojega lastnega tira na? Ali bo vzel za gospodarja druzega, tujegai tirana, ko se /c znebil dkrmaJ&iga. Ali <bodejo zaman ogromun^ ruske žrtve na številnih bojiščih?
Kolikor se more dosedaj dognali, je ruska armada lojalna novi vladi. Demagogi, podkupljen del socijalistov in v zvezi »z nemškimi agenti, dosedaj niso mnogo napredovali- Za Rusijo bi bila največ nevarnost, če bi danes sklenila mir, kakor si prizadevajo nekateri socija-listi v Rusiji. Toda resnici na ljubo moramo omeniti, da tega mnenja niso vsi ruski soci-jalisti. Le radikalna strup socialistične stranke. Ta zahteva mir, pa naj bo že tako ali tako. Toda da vsi ruski socija-listi niso taki, nam pričajo iz-|aive Kerenskjga in drugih voditeljev, ki s»a se izjavili, da pač odndhajo od vojne, če Nemci vržejo svojega kajzerja iz trcu na. Ker se pa bo še ni zgcjdilo, <so tudi ruski socijalisti priprav-ifeni/iiuRaljeyal»; vojno.
»Prepričanje vseh ljubiteljev stovaitftkcga nanoda je, prepričanje v najboljših ameriških krofih, trdno zaupanja v francoskih republikanskih krogih je, ida bo ruska (Jemokracija zmagovita, ne samb v svojih notranjih nesporazumih, ne samo za pribori te v popolne svobode ruskega naroda, ampak da 'bo zmagovita tudi nad imperialistično Nemčijo in nad kajzerjem, in dai bo Rusija, kot največji slovanski rod uzor v»e»m drugim idržavam, kadar se svfct "pomiri.
o
Izgnanci, bojevniki svobode.
Ko je na Angleškem tekom šestnajstega in sedemnajstega stoletja vladala nezaslišana verska nestrpnost in fanatizem, je na tisoče najboljših angleških sinov zapustilo tla svoje domovine in so se zaceli seliti preko širokega morja, v novo zemljo nesmrtnega Kolumba, da tam, daleč od tiranije in preganjanja, začnejo novo življenje. ,,In tekom osemnajstega stoletja, ko »o na Francoskem vladale od milosti božje okronane glave, razuzdane in okru* tne, so tudi Francozi v silnem številu zapuščali Francijo in se selili v Ameriko. Bili so to ljudje, ki so mrzili suženjstvo in niso hoteli pripogibati glav pred tirani.
In pred 90. leti,/ko je pruska soldate&ka začela preganjati predstavnike napredne in svobodne misli, so se začeti seliti preko Atlantika najboljši sinovi nemškega naroda. In ob času avstrijskega absolutizma, kmalu po viharnih dobah leta 1848 so začeli Čehi v Avstriji zapuščati domača ognjišča^ potem ko je avstrijska vlada zatrla vsie češke pravice. Čehi so iskali nove svobode pod zaščito svobodnega ameriškega orla. In ko je pričelo tudi na Kranjskem iti vse rakovo pot radi strašnega avstrijskega gospodarstva, so »e pričeli tudi Slovenci izseljevati.
Ko je bila Poljska razdeljena na tri dele, so poljski rodoljubi pričeli iskati zavetja v dež-eli, kjer vlada boginja Svobode in
Razvidno in gotovo je, da ruske arimaxlie na vseh frontah mirujejo in najmanjšega znamenja ni, da bi sploh kje začele s kako ofenzivo. In ravnotako je gotovo, da če ne bi sedaj An--gteži in Francozi na za»padnem (bojišču vodili ogromno ofenzivo napram iNenicem, bi Nemčija lahko vrgla več armadnih izborov na rusko bojišče, in nemške armade bi polagoma ; napredovale v notranjost Rusije. Mogoče je tudi, da so Nemci siodaj pred vratmi Pe-trograclai, kajti kolikor je rai-videti, je rusika armada še ved-f no odivljena in demioralizirana od pretočenih skrajno nepričakovanih dogodkov. Ves vojaški položaj dane* navidez govori proti I^ustijr. Nemci lahko kar {lipoma, nepričakovano udarijo na Ruse tam, kjer so najbolj dostopna udarcem, in poraz Ruti je sedaj, v teh bridkih dnevih, bi bil strašen, in bi lahko uso-depolno tJplival na vso evrop sko vojno.
Toda tranooske in angleške Igirt^aidie so zaienkrat preprečile jSndkane Nemcev. Novi Rusiji »e je dovolil čas, da pride k*se-bi, da začne svobodno dihati it* vprašanje je, kako Rusijfe iz-
pMijil
vlaida, kako se pripravlja ru-•ka arm Ada za krvave dneve,ki jo še čakajo?
: Nobenega dvoma ni o patri-jotismu 'Miljukova, (ki je na če-
W\ u sedaj ne ruske vlade. Mflju-§kov ki njegovi ministri tovariši so premišljeni ljudje. Niso . fiantasti niti demagogi. Toda tMiljukov in tovariši imt^pred ^seboj tafoo ogromno nalogo kot je nikdar ni imel še noben ^državnik v modernih državah, |Rusija reorganizirati, spreme-niti vladb iz avtokracije v demokracijo, je naloga sama na ,9dbi težavna v mirnih časih, toda da dobi državnik v roke ta-fho nalogo v sredini največje in pajbolj strašne vojne, kar jih svet, je to naloga, ki jcmhteva gigantske možgane, zmožnost, razum in premišlje-
nošt "m r;' ^•
I Začasno ne vidimo, da bi bili redkcijonanji v Rusiji nevarni. Pptft Heakcijonarji razumemo (pristale carja. Na viak način pa je gotovo, da tudi ti ljudje čakajo ugodne prilike. Miogoče ; je ce|o, da carjevi postaji skri-Vej kujejo načrte s Prusijo pnoti Rusiji. Prava nevarnost :;za 'Rusijo pa leii v fanatičnih radikalcih, katerim nikdar ni dosti preobratov, revolucije in anarhizma. In dokazano dejstvo j«, da je mnogo teh ruskih ra-<Kkalcev v skrivni zvezi z Nem-6^0. Lenine, glavni agent ra-kalcev, je bil očividno poslan od Nemcev v Rusijo, da škoduje hovi vladi kolikor more.
Začasna ruska vlada je podelila ipopioAno svobodo govora in tiska. In anarhisti so to izkoristili, da vehementno na-fNStfajo rusko vlada Toda kljub temu, da je cenzura danes v Rusiji mila, da vlada svoboda časopisja, pa so vse raz-|; mere v Rusiji zavite v nekako, skrivnostno temo, se v resnici ne more vedeti, kaj se fnttvzaprav godi v Rusiji.
. Mi vsi gorko želimo, v imenu civilizacije, da ostane sedajna /Jfiiska vlada na krmilu, in da se ; bodejo damašnji ruski voditelji »kazali za mojstre v položaju, v katerem je Rusija.
Ru4ki vojak bo eden najbolj ^odločilnih faktorjev v svetovni vojni. A1I1 se bodejo ruski vojaki, ki so se hrabno borili za carja, enako hrabro borili za
Iprvi«,
veda s^ to tiče Nemcev. Te odredbe so precej ostre, in Nemci, ki niso državljani* se bridko pritožujejo o njih. Toda vlada ima popolnoma pray, da izda ostre odredbe napram onim Nemcem, ki niso državljani. Pomniti morafno; da je Amerir ka danes v vojni z nemško vlado. In potrebno je, da se vlada zavaruje proti tukaj naseljenimi Nemci. Odredba ni izdana raditega, da bi se koga zatiralo.
Naj omenimo tukaj v prvem redu, da vsak, ki ni državljan je sam kriv. Skoro vsakdo je imel dovolj prilike, da postane državljan v zadnjih letih. Iz4 vzeti so le oni, ki niso tukaj še pet let. Pot k državljanstvu je široko odprta v Ameriki. Če je tukaj naseljeni Nemec iz lastne volje hotel, da ostane tujec ! v Ameriki, se nikakor ne more s pravico pritoževati, če vlada Zjedinjenih držav gleda nanj kot na sovražnega tujca.
Pomnite pa vsi, da kdorkoli tukaj stanuje, pa najsibo državljan ali ne, je dolžan zvestobo 1 vladi Zjed. držav. In sicer toliko časa, dokler stanuje v Zjed. državah, če je tujec* če je pa državljan, pa je dolžan zvestobo tudi v drugiih deželah neprestano. Če torej tujec danes kaj naredi proti vladi Zjed. držav, je to veleizdaja v današnjih časih, ravnq tako kakor če državljan prekrši postave v. vojnih časih. Zjedinjene države varuje vse, ki se nahajajo pod njih okriljem, zato so pa vsi enako obvezani, da spoštujejo postave.
Mi smo že priobčili izjave raznih vladnih uradnikov, ki so za to .odgovorni, da se nikomur ne bo ničesar zgodilo v Zjed. državah, dokler posluša postave in jih spolnuje. Nikomur se ni treba bati za posestvo ali de-rikr na banka»h, kajti pomnite pred vsem, da Zjedinjene države niso roparske, kakor je Avstrija in Nemčija, kjer je vlada kar na debelo grabila premoŽenje državljanov in nedržavlja-nov. Zjedinjene drŽave so svobodne, poštene in pravične!
Do .danes so se Nepici večinoma pokazali lojalni in malo se jim more očitati. Nekaj izjem, ki smo jih iibeli, se lahko prezre v očigled silne lojalne mase.
Toda vsaka nelojalnost in ne zvestoba pa bo strogo kaznovana, in kakor se je predsednik Wilson izjavil, da bo z močno roko uničil vsak najmanjši poskus nezvestobe. Rojaki, ki so dolgo časa tukaj, pa niso dobili še državljanskih papirjev, so sami krivi. Najlepša prilika se je vselej nudila vsem. Ker v prvi vrsti je treba pomniti, da niste prišli sem samo za to, ,da bi tukaj nekaj let delali, potem pa s prisluženim denarjem odšli nazaj, ampak zato, da postanete tukaj svobodni — ljudje! Ljudje z državljanskimi pravicami, ljudje k imate besedo pri naši vladi.
Takih naseljencev žele Zjed< države, ne pa takih, ki so z glavo v Ameriki, služijo ameriške dolarje, s srcem in mislimi pa neprestano uhajajo v imperialistične dežele. Ne po denar se hodi v Ameriko, ampak po svobodo, po človeško dostojanstvo, po človeške pravice.
In Slovenci so tekom zadnjih deset let to v obilnem številu delali!
Konj, star 5 let in lep voz se p«Oda pa nizki ceni, Fozve se pri Math Ktoren; 3829 St'. Clair a ve.	(54)
Dve lepi sobi se oddajo V najem«. Vprašajte na 1047 East 66th St._(54)
Hiša naprodaj v dobretm stanju, vse nanotvo popravljeno in 'barvano. ]Rent )je $108 na mesec, proda- se za f 10.500. Več se pozve na 6120 Glatss ave. Druiga hiša na Glaaš ave. nfc*-proidaj, ima tudi garaže za tri avtomobile, se proda za $3950, brez kiamišna agentojm. 6120 Glass ave.	(56)
Soba se odda v najem za enega fanta, brez hrane. 1157 Norwood Rd. zgorej-	(53)
Slovenci in Slovenke! I
DRUŠT. ST. CLAIR GROVE, I
/	St. »s w. o. w. priredi	■
DNE 6. MAJAl
^-ML SVOJ PRVI
BANKET
V J. BIRKOVI DVORANI f
Članice tega druitva to sam« pristne Slovenke,	I
in je torej cenjeno občinstvo zagotovljeno m do-	I
bro psstreibo. Društvo obstoji komaj iele eno	I
leto, in te je potrudilo, da nudi nekaj občinstvu,	I
kar ie niste videli.	I
Na programu je »rečolov nt fazane, I licitacija za krasna darilo, ki tie pa rado- I vednim ne sme povedati. Ob 11. uri je I "povitertanc", katerega otvori r"Žaite z I Ljubljane".
Zatatik točno ob pol osmi url, •kupni ▼otoitfa p* ob Vi «U»otih.
VSTOPNINA ZA MOŠKE 75c, ZA ŽENSKE 50c I
I	1	I
se dobijo pri članicah: Mrs. Fr. Lausche, 6121 St. I Clair-av.; Mrs. Antonija Skerjanec, 6124 St. Clair I I Ave. pri Mrs. Mary Polončič, 8004 Union Ave. I Newburg.
Cenjeno ob£instv» ae uljudno vabi. Nikomur oe bo Žal I [ da poseti ta banket. Vesolični	1
Odbor• I ■
sod j a, sl^^x>izjajvx>:
predstavljajoči napore in težnje skono eaiega mdlijotia Jugoslovanov, Hrvatov, Srbov m Slovencev, ki so bili izgnani iz norine z^tnlje v^fled aiv&troma-žarskega nasilja, brezzalkonito-sti ki izkoriščaj!ja, m ki so 'prišli -sem v svobodno zemljo, si štejemo v čast pozdtaviti vas, kot zastopnike Velike Britani je in 'Frtmcije z največjim ®po-štc*vainjem in z obtciudbvanjem do niarodov Velikle Britanije in .francoske republike, ki se žrtvujejo v današnji vojni.
"Jugoskwanski izseljenci v Zjedinjenih .driavaih, ustavljajoč se strašnim mukam U2 milijonov svojih bratov, ki gine-jo pod kopitom nasilja Nemcev, Ma<iž*rov in Bulgarov v južnih »krajih Avstro-Ogrske in v Srbiji, gojijo v s»ebi čvrsto vero, da prinese popolna zma ga zavezmikov ne samo restavracijo lSr*bije, pač i>a tudi osvo-bojenje in zjedinjenje vsega jugoslovanskega naroda.
"Jugoslovan sik i izselj'enci so že zdavnej, posebno pa cd začetka te vojne, prekinili vsako zvezo z zločinsko Avstro-Ogr-sko pri stoterih shodrh, posebno pa na Jugoslovanskem kongresu meseca marca 1915 in v Pittsburgu, nteseca novembra 1916. Na teh shodih so se Jugoslovani svečano odpovedali Avstro-Madjarski vladi in se zavezali z vsemi silami pomagati boiibi velikih zaveznikov, posebno pa borbi Srbije, na križ razpete. V to svrho je koordiniranih nad 2000 organizacij v Ameriki, da pomaga temu plemenitemu delovanju.
"Mi smo .prepričani, da bo vaše bivanje tukaj in vaša, misija kronana z uspehom, in da se z vamitzdruiijta' vsi naprednejši narodi sveta; da se zasta v i jo vse -stte za zmago principov, 'ki so tako odločno nagla-sevani v noti zave-znikov, ki je bila stavljena predsedniku Zjedinjenih držav. In pričakujemo, da se bo jugoslovanski na-rtod v Ameriki v polni meri od-zvajl vsem pozivom za svobodo malih narodov. Mi želimo, da s<e ustavi vsaika politična nad-oblast Habsburgovcev, da se dblast Ogrov postavi v njih narodne meje, tako da se ko-nečno vsaskemu narodu prizna njegov karalkter, njegovi prin-'cipi, njegova bodočnost, da vsak narod sebe brani zjedinjen v lastni demokratski državi in da se jugoslovanski narod nemoteno razvija ob obalaih Jadranskega morja.
"Pozdravljajoči vas v imenu naroda in številnih organizacij Jugoslovanov v Ameriki, vas prosimo, da n&m podelite svo*jo .moralno pomoč, da pridemo do naših iskreno gojenih ciljev."
1 V istem času se je izročil francoskemu maršaJu Joffre-u sledeči pozdrav:
"Mi, predstavljajoči napore in težave skoro enega milijona Jugoslovanov, Hrvaifov, Srbov in Slovencev, ki so pobegnili izpod avstromažarskega jarma v svobodno ameriško zemljo, vas pozdravljamo, vas, rešitelja divne Francije in vse svobodne zemlje, sedanje in bodoče Evrope, junaka Marnev z naj globoke jšim spoštovanjem in navdušenjem.
"Izvršujoč vaio historijsko misijo v tej veliki zemlij, od katere smo se naučili ceniti blagoslov svobode, »bo za na^ vse bivše sužnje A\tstro-Ogr-skte, največja sreča in čast, ako se bodete spomnili tudi našega naroda, in največja slava za ves naš narod bo, aJko bo ame-riška vlada, poldkrepljena z va^ šimr silami, mogla se iti borit za svobodo svojih bratov, ki so še danes sužnji Avstro-Ogrske. •	,
"Sprejmite naše najglobokej-
še spoštovanje."
»-
Kijev, Rusija, 29. aprila. Voj ni ujetniki v tem okraju so včeraj zaštrajkalt in se izjavili, da zahtevajo 8 urni delavnik in botl-jiše delavske pogoje.
-——---■	-----1
* . 0 • \	•'s ;j \ ' . .. (,.. yM a
NAJSTAREJŠA SLOVENSKO - HRVAT- ' SKA TRGOVINA Z LIKERJI V AMERIKI <
Ml nrflJlM	>hl
Brlnjevec, 6 steklenic............................f 7.00
Brlnjevec, 12 steklenic........................... flS.uu (
D Poiamesna steklenica.........t................... 9 1.35	<
5 Tropleorec. galon.............»2.28, 92.50, 92.75 ln 9 3-00	g
3 ' 6 steklenic.................................'9 5.60	n
11 steklenic................................. 910.0«	F
r Sllvovka, galon 92.75 ln........................... 9 2.00	>
<	Naše slamo mano "66" žganje, 7 let staro,
3	9 steklenic................................. 9 5.00	7
IS steklenic................................. 911.00	fa
Concord vino, rudefie, barel....................... 93S.OO	. 1
n Concord rlno, mdeCe, pol barsl.......1............ 915.00	L
3 Po 5 ln 10 galon m galono........................ 9 .00	jo
3 Pssamesna galona................................ 9 1.0U	>
<	Belo rlno, tiarel.................................. 9»*.0U	3 1
i Belo Tino, pol barel............................... 910.00	3
, Za 5 ln 10 galonoT, sa galono..................... 9 1.00	r
ft Posametna galona........r....................... 9 1.26	C
Za posodo so posebne cene ln sicer aa 8, 4, ln 4% g*> v ione posode 60c vsaka, 6 A «, in 10 gaL posode po 91-00 ln sa 25 gal. 91.50. fiarelnl so sastonj.
THE OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY,
•1SM104 ST. CLA» AVE..	CUtVgLAHD. OHIO
„'.,.{	.]	__ 1
Kaj je z rusko armado ?
niei I "JCJ*
Brivec dobi stalno in dobro dc-

McNutt & McCall Co.
Veliki loti, nizke cw u . Bliir Rd. t St. Clair : biaL Jako široke ceste. Tlak
vodovod, fina drevesa. Blizu novih tovaren.
OGLASITE SE PRI
I ni TIC DETUrD Euclid' Ohio>
LvUiO IxLvflCiVy Wood 721 R ALI Pfel
DAN GARAPIČ, SŠ
VMRMH ■saual iHgtirfit
|| ' '	T || n^. H " j» I
""ili™- llffggfi ^ifr***
j V DRŽAVI OHIO I	yp V DRŽAVI OHIO II
TaLO.S.PiWon 117SR f Vriwraitinuit 10C2E.I2USt. I
■	1 lltt'prtUUJCJ/ll«	V tlHl
I doo se učite telefonske službe. I Dekleta od u>6—-i8 leta so pla-
I čana $8.oo na teden za 48 ur I dela, dekleta 18 let ali veTpto' I $9.00 na teden za 36 do 42 ur
1	dela. Dekleta nad 21 let imajo I tplače $10 na teden za 45 ur de-I la. Mi varni damo počitnice vsa-I ko leto s polno plačo. -Mi tudi I plačujemo, kadar stte bolni. Pri-
■	jetna služba. Oglasite se pri The Cleveland Telephone Co. I Champlain & W. 3rd St. (54)
I	POROKA!	I
I Jos. Zabuktotvec in Agnes ' I Bohinjec naznanjata, da sta se I poročila pretekli pondeljek.
I Operatorji pri strojih in za dru-I ga tovarniška dela dobijo takoj stalno dobro delo. Vprašajte pri The Cleveland Automar tic Machine Go. 2269 Ashland
Bolj prileten delavec Slovenec
[ dobi jdobro in - stalno službo. Zgfaai naj se v našem uredništva_ (53)
PRESELITEV.
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem se 'preselil s j svojo obrtjo iz 6222 St. Clair a ve. v nove prostore na 6012 v St. Clair ave. kjer je bila prej S znana "Steves" brivnica. Pri- h poročam se občinstvu za po- U pravljanje vsakovrstnih čev- v Ijev. Rabim vselej najboljše -blago, moje cene so nizke in garantirano delo.	(52)
LOUIS ŠTEFANČIČ, % 6012 St Clair ave.	|
Soba se odda v najem za 1 ali J
2	fanta. 1190 E. 60th St. (52)
p
Čedno stanovanje s 3 sobami se da v najem. Kopališče, in vse moderne priprave. Vprašajte na 16014 Saranac Rd. (53)1^
POZOR!	f j
Frances Oberman naznanja Lj Slovencem in Hrvatom, da bo K priredila na ovojih farmah na M stop 126 ki pol v Eucjid, O. dne 13. maja prijeten piknik za vse Sjovence in Hrvate in za njih JJ (ftustva. Dbbra godba Wo igra-1 f* la in izvrstna postrežba za vse. I * Se priporočam za obilen obisk. 1° (52)	Prances Obermap. _
II I I mm I
3222 LABSIDE AVL
8« priporoča Slovencem v Al VadaoavaiapUafe.
H i n
rosebna Razprodaja
H	W j ™
VpeteK* dne 4. maja.;
1111 ■	J
Velika Zaloga Bhz, Dekliška Pralni Obleke. <
_	■	,_ (Ginckom Dr««**)
" "■"• ........»f»
različnih bar? in številk, svi-	Velika zaloga dekliških pral- j
lene in iz batista. Cene od	n[h oblek najnovejše mode, I
$2.50 do $3.00. V petek jih	št od 6-14 let, vredne $1, i
bodemo prodajali po	$1.30, ? petek samo po <
$1.98 89c !
* -i : t	. / jf"■ ■■ ilyB^^^B
<
In še več drugega blaga bodemo dali na 1 to razprodajo v petek. Torej ne pozabite • petek dne 4. maja in se poslužite te lepe ; prilike, da si nakupite za celo poletje ob- : leke za deklice, in Bluze za ženske po teh < znižanih cenah.	<
ANTON KAUŠEK,i
6202-04 SI. CLAOt AVL
..... ' ' i i ■
r
National Drug Štora I Slovenska lekarna.
r
2 vogal St. Clair ave. in 6i. cest« j S posebno skrbnostjo izdeluje
-	too zdravniške predpise V za-
-	logi im&mo vse, kar je treba
-	v najboljši lekarni.	(45)
j v Wm>/
o| SLOVENSKA k I GOSTILNA. J
Točto® poft^^sMb^^ po*
Mbno po daliTM.
RamlamWM, pivo la ifaajo 00 4om.
J J. Kozely, f
^ 4734 H^aHtoa av. ^
j Dva podana £ant* se sprejme-ta na hrano in stanovanje, losi E. 62nd St. zadaj na jar-__(52)
POZOR SLOVENCI.
Edini Slovenski plumber v Cle-velandu. Svoji k svojim! NICK DAVIDOVICH, Plumbing, Gas Fiting, Sewer Building. 1075 East 64th Str. Princeton 833 W.
Ali se učite angleščine?
Ali vam ni znano, ako n< znate angleško govoriti, da stf vedni tujčc v tej deželi? Nam j« I znano, da človek* ki govori an
gleski jezik, si vedno lahko ' maga naprej do boljše službe, , šola za angleščino se vrši vsak ■ pondeljek, torek, sredo in če-I trtek ob 7. uri zvečer v Knau-
1 sovi dvorani. Upišite se takoj. •- (32)
»Rojaki, v našem uradu pi. šemo prošnje za prvi aH dsugi državljanski papir vsak večer od 6. ure do pol osme ure, in vsako soboto ves dan od 8. zjutraj do 7. zvečer. Ptosimo vas, ne hodite k rasnim feiimarjecn, Id vam napačno pišejo prošnje, kajte več rojakov Je bilo ta te-d®n le poslanih k aodnije radi nepravilnih prošenj, nakar amo morali mi popravljati. Driite se ure in časa, kot je tuk^Jtuu pisano, in vsem bo prav.
Bell Rosedale 2377
Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—12 in 1—5 ure. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer "od 6—8. ure.
DR. F. L. KENNEDY, sobotdravnHc. Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se sloven-j sko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	(x49)
Išče se trgovski pomočnik, dobra plača za dobrega fanta ali moža, ki se razume v. trgovini] z mešanim blagom. Vprašajte f takoj na 672 E. 152nd Si. (52)
POZOR!
še nikdar niste imeli tako lepe prilike, da bi kupili hišo. Najlepša prilika v Clevelandu.j Naprodaj je nova hiša za dvej
i družine, najnovejše in moder-] nejše urejena, blizu šole, cer-l kve in glavne ceste tet* karej na novi, tlakani cesti. Za tisoč dolarjev kupite to lepo hišo. Vzemite St. Claii4 Collinwood karo do Holmes ave. pojdite do slovensike cerkve in v bližini najdete to lepo hišo. Za podrobnosti vprašajte pri F. Ju-ratovac, 15630 Holmes (55)
POZOR!	T j
Naprodaj je lepa trgovina z	1
mešanim blagom, ki dela iz-	I
vrsten promet. Trgovina se na-	J
haja na izvrstnem prostoru, in	]
ima vsak Slovenec lepo priliko,	I
da pride naprej. Zamenja se	A
tudi za hišo. Vprašajte na 672	]
E. 152nd St.	(52)	I
Rad ibi zvedel za naslov Josipa I C on tel, doma iz Kala pri St. I Petru na Krasu. Prosim, da se 1 mi nemudoma ja/vi na naslov 1 John Žagar, Channing, Mich. I Box 17.	(53) f
SLOVENSKA GOSTILNA
JohlU fino p|* dobro poatro
imi* fm SmSi
fill trn Jcnaiif« po
lulu MtttkhJp
'■.....I	'
r—Mint DoknuWI
JOSIP KALAN,
SI Si ST. HAIR AW
imiwniiimmimimiiiiiiniiwimmf
FRANK WAHflC,
■	'"	' iT M r; i
Sbfesdut Medli Trfeviai
,74S E* lstnd STREET COLLINWOOD. OHIO
JQ Velika razprodaja
se še nadaljuje. mM
- ..... j
mr Lapa prilika za one, ki poročijo, da	M
kupijo poročne prstane pa posebnih ras-	WM.:
prodajalnih cenab pri
N. W0LK0W, 6428 Si Claš Are. bliža Addison Rd.
.'f') ' »n trtt ,	,	' J i ••. t;-c.TTT-T iTFTT
Pridite takoj, dokler aa razprodaja vrli, in prihranita si denar. Cena vsem
drugim predmetom ja znižana.
--—-----------------•	• —n——nnnrTT^TiiiiieiAn --'-j-ljlIiui^Jlj^ 1
POROČNI PRSTANI:	VERIŽICE IN PRIVEZKI:
$6 in $7 solidno zlati prstani.. ,.. .$3.75	$4 verižica in j»rivcsek, ao L gar.. .$1.98
$8 14 karat sol. zl. prstani........$4.98	in $6 verižice.................$398
$9 in $10 14 kar. sol. zlati........$5.75	'
1 11	■"■>	LAVALIBRES:
URE BUDILKE:	$ 7.50 sol. zlato z diamantom..... $3.98
$ 1.00 budilke po........M...... 63c	$10.50 dimantoi lavalkres........$5.75
$1,50 budilke po.......... ........98c	v>l P® polovični ceni
$2.00 budilke po.................$1.39	-'"" ■	"t"1-
$2.50 budilke po.................$1.85	MOftKI PRSTANI:
-T""--	$7.50*0l zlati; prstani po.........$4.50
SOBNE URE:	$6.50 sol zlati prstani po.;.......15.7$
$6.00 8 dnevne ure.. .......$2.98 .. ;	..
$9.00 15 dnevne ure............. .$5.25	ŽENSKI PRSTANI:
$12.00, 15 dnevne ure...........$8.75	$4 00 solidno zlati po............$1.98
■ 1 ■	$5 00 solidno zlati po.............$2.50
ŽEPNE URE:	1
$15.00 Elgin, 7 kamnov, 20 let	. OTROČJI PRSTANI:
garantirane zlate ure............$10.75	l>rsta*li
P© ...... »a......... 39C
$18.00 Elgin ali Waltham zlate	$2 $2-50 sol. zlati prstani.. .49 do 69c
20 let garantirane ure............$12,75	"
$22.50 zlate, 25 L gar. ure........$15.50	UHANI, SOLIDNO ZLATO:
$28.00Elgin ali Waltham 17 kamnov	$2.50 do $350 vredni po..,........98c
25 let garantirane ure po.........$17.50	• •
'	SREBRNINA:
BRAZLETI:	so poso<ia za sadje...........$2.98
$ 9.50 ženski brazleti z uro......$ 5.75 $5.00 namizno orodje............$2.75
$12.50 ženski brazleti z uro......$ 7.75	$10 in $12, 26 kosov namiznega
$5 in $6 25 1. gar. brazkti........$ 2.98 orodja, vilice, noži in žlice........$5-75
Na razprodaji je tudi mnogo brošk, igel, glavnikov, verižic, brušeno steklo in vsa druga zlatnina. Izreiite ta oglas, prinesite ga s seboj in dobite lepo darilo pri vsak^n nakupu.	Pomnite prostor:
\T WOT 1THW 6428 St. Clair-av. ISU TT ULIVU TT 9 vog. Addison Rd.
_ _ _ _	__ J. _	_____ _ _ _ _____ _
Fantje za spletno tovarniške delo. Sh"eTwin-Williams Co 606 Canal Rd.	(53)
Delavci dobijo stalno delo, znotraj in zunaj. The National Carbon Co. Madison ave. in W, 117th St.
I Delavci dobijo takoj dobro, stalno delo, dobra plača. Pats' terson-Sargent Co. 38th St. & • St. Qair ave._(53)
! Fant se sprejme na stanovanje 1 im hrano. Vpraisa se v uredništvu.
V najem ae oddajo tri sobe s
plinom. Vprašajte po 6. uri zve-oeir na 6624 St. Clair ave. (53)
CENIK MALIH OGLASOV.
lasa at DBLAVca vas VfieTK, S« M boMd 0J)t • vr*
l. krot po,j......«v....i.,..,..,40c.
t krat po....,,;.........M.Mi.ll«.
• krat »o....r..................tOe.
nadaljn« vrata p« Oo.
■--—-1 1 - —	1 *	1,	,i,
OSLO IŠČEJO vei VRST a, da as baaad ali S vrat
1 krat po..........................
I krat in rafl po.................17a.
vaaka nadaljna vrata po to.
I6H ti ObbAJO IN NA MKA^O
SI SPREJMEJO, , do as baaad ali S vrat 1 krat po....,..................160.
5	krat In vod bo.................10e.
Vaaka nadaljna vrata po 4e. v nAjem seodDa, h It A, tr
VANJE, TRQOVINA, Itd. NAPRODAJ H ISA, TRGOVINA, PARMA, KONJI IN 0RUQO. TS6E SE OSEeE, ZOua LJENO, IN uRlIOO NEOZNAČENO, do 25 baaad ali S vrat
I .........................50c.
3 krat po.......................4lc.
6	krat to več po....... ........J5c.
vaaka nadaljna vrata po 7c. IMtfJO^SE TRGOVSKI "SOLASTNI. KI ALI DRUGE DENARNE PRILIKE — PREKLICI IN DRUGE OSEBNO, BTI.	«
do 25 baaad ali « vrat
1 krat po.......................«0c.
3 krat to več po.,.............|1j80
vaak« nadaljna vrata po 10e.
ZAHVALE tU MRtVAŠkA-
NAZNANILA.
Vsaka nata po.................«c.l
Za važkrat aa lata oana pomnoži. I
Mu4tV*na ^aznanILA.— I
lkrat po ...................io vrata
Za roCkrU po...............»e vrata
4 do 6 besed aa računa «*ia rrota. ~
"Clevelandska Amerika" sha-a trikrat na teden, pondeljek, sredo in petek. Naročnina samo $3.00 na leto.
:/V	% ■ ]Wt» I" i	- ' L ■...:	...
Prvi Jugoslovanski bataljon.
P Pariški list "Journal des De-bats" z dne 12. aprilai, leto«, prinaša sledeči dopis iz Orange, male vasi v južni Franciji;
"Te dni je dospel v Qrange prvi jugoslovanski bataljon, sestavljen iz Hrvatov, Srbov in Slovencev iz Avstno-Ogrsike, ki so $vojevoljnk> sklenili, da se borijo za sttvar zaveznikov. Njih poveljnik je g. Mlarko Krstič, rodom iz Srbije in edina oseba v bataljonu, ki ne pri* haja iz Avstrije. Štirje častniki so Odii, Msi ostati pa i|6o po številu kakor tudi 21 čast I nikov so Srbo-Hrvati in Slovenci iz Avstro-Ogrslce Kakor pripovedujejo, čaka v Rusiji še trideset bataljonov jugoslovanskih prostovoljcev.
Predsednik Jugoslovanskega Odbora, dr. Trumbič, s člani Odbora gg. Stojanomfi Proti-čem, bivšim -srbskim ministrom Patočnjaflcom in Trinajstičem, i so prišli v Orange, da ptoodra-vijlo svoje rojake nfa francoski zienilji. Ob priliki tega obiska so prršii Jugoslovanski dObro-voljci s slovensko, hrvatsko in srbsko zastaMo pred občinsko hišo^kjer jih je francosko ljudstvo sijajno sprejelo in pozdravilo. Na baikonu mestne ihiše je stal g. Trumb«5, .tki se je v francoskem jeziku zahvalil me-strtemu načelniku in mestnemu prebivalstvu za tako gostoljubni sprejem, 'katerega so skazali jugoslovanskim dobro-voljcem. Po Iranooskem govoru je g. Trufm<bič govoril v hr-vatsko-srbskem jeziku, v katerem je naglašal svojo nepre-motljivo Vero v zmago in zje-dinjenje Jugoslovanstva. Potem je govoril mestni župan.
Bil je lep dan za Jugoslovane na Francoskem. Francozje so jih sprejeli kakor brate.
3 - MAGNIFICENT STEAMERS ^ 3
tu omi strta "ssaANPBEB^—^cnr or KMK-^-cnrr or buffalo-
CLEVELANDIfly^.t to Nov. ISth-BUFFALO IwraOumnAiw . MP.Kj Cimw. 1 Lur, 9ct*au> . »mW.1L aman»w . i:N a. u. j Otammju* Ton J ant*« Outblajtd •:« A. 1(. gogBt^^rt^^oto^Kiy^riaij ^d)tuMnuilCuidluMnM. BaUiMd
TlM^jitoillt MMo
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ, 3904 St. Clair ave. Podpredsednik: JOHN GORNIK. 6105 St. Clair ave. Tajnik: FRAiNK BUDOVERNIK, 1052 E. 62nd St. Blagajnik: JEIRNEJ KNIAjUS, 1052 E. 62nd Street.
NADZORNI ODBOR:
LOU:JjS J. PI-RC, 6119 St. Clair ave. 6 - IGfNiAiC SMUK, 1051 Addišon Road.
JOS. Rfuiss; 6619 Bonna ave. N. E.
POROTNI ODBOR"!
JOSIP KALAN, 6101 St. Clair ave. AGNES ZALOKA/R, 1081 Addison FRiANK ZOiRHOH, 5909 Grosser ave.
FINANČNI ODBORA
FiRANIK M. JAK&IiČ, 1203 'Norwood Rd. FRANK CElRNE, 6030 St. Clair ave. > ANTON GRDINA, 6127 St. Clair ave.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
FRANK }. KERN, 6202 St. Clair ave.
GLASILO ZVEZE:
'^LEVEUANDSKA AMiERIKA", 6119 St. Clair ave.
Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika.
Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni po- j rotni odbor, se ipošiljajo na predsednika porotnega odbora Josip Kalan.
Seje vrh. odbora se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9,30 dop. v pisarni vrhovnega1 urada.
I fir\AT7T/^ A II ■■ 1 1/ I fl /m f H ■ W I ■ LM
'Ti
-■■■ 1 . . =\
§05»:-	-	i
............j
Ntplial I. E. To »It	Poolortnll Stefan Klana. ]
r ' •iwi viww a»i#SBV u
V i a	■ «
u dekleta ? Clevelandn za £ Narodni Dom.
- —L-
J	■
ž Direktorij Slov. Nanodneg je v svoji eksekutivni si
i- ji
I- dnevih 30. junija, 1. 2. 3. in . 1. julija ogromen bazar in vesel a co za Narosdni Dom. Nadalje j j* bilo sklenjeno kupiti Ford ai r tomobil in prodajati srečke p e 50c za avtomobil. KOneeno j
-	-pa direktorij Nar. Diotma skl<
-	nil podati splošen apel na sle
-	vensko žen sivo v Cleveland*
-	da vsaka nekaj stori za Naro<j
-	ni Dom. Naše slovenske žen r in dekleta so znane, da so (pra 1 ve umetnice v pletenju razni!
domačih predmetov, kot na miznih prtov, pokrival, zaste
•	rov, ovratnikov, itd. Direktori " Slovenskega Narodngga Do
*	nra tem potom torej apelira n
■	slovenske žene in dekleta 1
■	Clevelandu, da nemudoma pri
■	čnejo, vsak^.go svoji moči, ple tenje raznih takKh predmetoi v korist Narodnega Doma. T« stvari bodejo potem razstavlje ne na ogromnem bazarju Nar Doma v zgorej omenjenih dne vih, in na vsakem predmetu b< utisneno )ime slovenske žen< ali dekleta, ki je naredila dotte no delo. Mi vemo, kako so na še slovenske žene in dekleta pridne in vztrajna pri takih delih, mi vemo koliko finih ročnih del so že izvršile, da okrasijo 2 njimi svoja stanovanja. In ali ne bi sedaj, ve slovenske žen« in dekleta, pokazale tudi svojo ljubezen do naroda in do narodnega napredka, da se potrudite tekiom mesecev maja in junija in naredite nekaj ročnih del, četudi manjših, za semenj v korist Narodnega Doma? Vaši izdelki se bodejo razstavili i rt povabljeni bodejo tudi ameriški krogi, da vidijo kaj znajo Slovenke. Vsa ročna dela bodejo prodana odjemalcem v korist Nar. Doma. Slovenske žene in dekleta, direktorij Nar. Doma apelira s prijazno prošnjo na vas, da se poslužite te pqlike in se skažete, da ljubite ■svoj narod ip skrbite za njegov napredek. Želimo v.am vsem mnogo uspeha pri rodoljubnem delu!
.. .........................
SLOVENEC, SRB, HRVAT, ZA YEKEBRAT , BRATI
-s	---------v...
BRATJE
DNE 6. in 7. MAJA
JE NAŠ
Narodni Praznik,
katerega moramo proslaviti vsi na najsvečanejši način. Izvesimo zastave na oknih naših stanovanj, pridružimo se vsj paradi, moški, ženske, staro in mlado. Kdor se ne more udeležiti slovesnega korakanja naj pozdravlja mimoidoče izpred svojih hiš.
Upišimo naša imena v Zgodovinsko Knjigo za svobodo naših svojcev v domovini.
Prisežimo vernost in zvestobo novi domovini in slavni zastavi te
VELIKE REPUBLIKE.
Pripomagaj vsak, da bode ta dan, ena stran več v zgodovini in svobodi naše stare domovine. Podpiši ime s Tvojo lastno roko, v Zlato Knjigo in položi majhen dar osvobojenjn našega naroda Slovencev, Srbov in Hrvatov.
Zrberimo se <t)si h) nedeljo ob 9. uri mjutraj na 53th Si. (ŠL Si. Clair-a-O. Zo natančni razgled si tedaj plaKaie. V omagaj in tudi tebi se bode pomatfato.
Odbor 30 druJttei).
m~r ~ ,.... '
1 lfcče vsega! boljšega sveta v Z j grehu in okolici.
i	"Ali veš, da sem te kom f pričakovala?" je govorila b g ronica Giti. "Tudi drugi te n I strpno pričakujejo. Vsi se v< j sele, Kila bo tvoja hiša on<o, kj
bil še tvioj ime
živ.. .Sicer nemo^V8a:k<i®<4i< * takega, a ti lažje nego mara ip katera plemkinja. Pusto in do
gočasno je sedaj v ZagTebi j- Ve« mlajši svet je odšel <n
ii	vojsko proti Prusom, Kamoi t- koli prihajaš, povsod se jiritt a žujejo na slabe čase. Eni s e pritožujejo na slabo letino, dn
gi zopet na vojne doklade, tr< i- tji, da jim sinovi mnogo trosi
jo in podobno. Zabav ne -pri« e ja nihče, Škof jfc skopuh, vi«
ban Najšič je srečen samo d Zagorju, 'kjer potuje od eneg
gradu do drugega jn pije____
Hvaležni ti bodo, da si prišla, t Tako je govorila Giti, katc 1 ri so ugajale te besede, kako 1 tudi mSsel, da bo njena hiša sre j dišlče z?abav in družabnega živ 1 Ijenja v Zagrebu. Baronica j<
-	vse to že v naprej pravila vsa
-	komur. Tisti, ki so se radi go
-	stili in zabavali na tuj račun 1 so se veselili Gitiniga prihoda r dočim so jo drugi že napre . ojpravljali, da je lahkoumna 1 potratna ženska, ki bi pamet
i nejše storila, da ohrani denai 1 za svoja otroka", nego da ga , zapravlja tako >po neumnem. , Vsi, ki so tako govorili o Gi-i ti, so bili manje ali več nevoščljivi Giti, ker more tako živeti, dočim oni ne morejo.
Ko je bilo v hiši vse urejeno, je pričela baronica misliti na prvo zabavo, ki naj jo priredi Gita. Imela bi biti to večerna zabava, ker se ponoči vedno lažje veseli. Odkar sta grofici Bačan-ka in Erdodyjeva uveli v Zagrebu plese in maškara-do, so ju posnemale tudi druge plemkinje, katere so le mogle.
Priprave za to prvo zabavo so zelo dolgo trajale. Puden-cijana je želela, da bode gostija tem sijajnejša, nič slabša od banove ali zagrebškega škofa. Ona sama je vse urejevala, vse je ona vodila. Škofov kuhar," ki je bil na glasu svoje kuharske* umetnosti, je prihajal več dni pred veselico v Gitino hišo iti je pod baroničnim nadzorstvom prirejal jedi in sladščice.
Koncem meseca januarija so se imeli zbrati ugledni gostje na zabavo v Magdičevi hiši. Giti ni bilo treba skrbeti, koga bo va|)ila, ker to si je pridržala baronica. Izbrati jih je moraila tako, da 30 se mogli smatrati enake drug drugemu, da ne bi nastalo 'kako nesoglasje med njimi.
2al, da ni mogla dosti izbirati med aristokracijo. Ravno oni, ki bi najbolj pristojali v to družbo pri vdovici, so bili na vojni; morala se je zadovoljiti s tem, kar je ostalo doma. Bili 90 to večinoma že stari gospodf. je, ki so pa še vedno radi zahajali v družbo.
Tretjo nedeljo po sv. Treh kraljih, okrog osme ure zvečer so se pričeli zbirati £>itini povabljenci, prihajajoč peš, ali pa v kolčijah v sijajno razsvetljeno hišo. V francoske livreje odeti efebi so pričakovali pler menitaše in gospe ter so jim odvzemali gorenjo obleko iij stvari, ki niso potrebne na veselici. "Gita je imela na sebi temno-rdečo svileno obleko, zelo dekoltirano, dočim je baronica oblekla rudeče-zelenkaisto obleko iz baršuna, kar je dajalo povod nagajivemu vicebanu Najšiču, da jo je imenoval Gi* tino papigo.
Med povabljenci, o katerih ni niti eden izostal, razven bivšega vicebana Raucha, so bili opat Baltazar Krčelič, stari prijatelj Magdičeve rodbine- in ba-roničen zaupnik, predsednik bamske table kanonik Josip Ga-ljuf, veliki župan zagrebški Ivan Juršič, Ivan grof Patačič, administrator- županije križev-ske, Peter grof Sermage, zelo fin družabnik, Peter šrklec protonotar kraljevine, Ladislav Szalla, mestni sodnik, Anton Jankovic, -posestnik bisaški in! cesarjev svetovalec, Gjuro Pet-j kovic, podžupan zagrebški s sinom Ivanom, Ladislav Luka v-] ski, »sesor judicarne tabule in, gospod Završki, odvetnik baronice Pudencijane, ki je bil po vabljen samo zato, da je pomagal vzdrževati red v hiši, ker
I Razvoj in zdravje vaiega dojenčka
Je odvisno največ od hrane, ki jo mu dajat«. Ako ga ne mo rete dojiti, dajte mn
EAGLE
BRAND CONDENSED
M fjLK
S« lahko priredi, je lahke prebavljivo. Dojenci ljubijo to
bnflte te ««lw b HHto ■»
^sass.r'
ee Program ee I
if if ZA if if
PIKNIK SLOV. PEVSKEGA DR. "SOČA"
DNE 6. MAJA
TOČNO OB 2. URI POPOLDNE
L PozdraTni govor.
2.	Godba igra, Loyal & True, - • - koračnica
3.	Nastopi mešani zbor s pesmico "Pevec"*
Anton Foerster
4.	Ženska dirka, prva dobi Jcrasno darilo.
5.	Nastopi moški zbor s pesmico "Z vencem tem
ovenčam glavo", Vinko Vodopivec
6.	Moška dirkay prvi dobi^boxo cigar.
7.	Licitacija krasnega purmana in zlatih ribic.
8.	Nastopi mešani zbor, "Nazaj v planinski raj"
P. H. Sattner
9.	Otročja tekma v paju, I. dobi $1, drugi 50c.
10. Nastopi moški zbor, "Jadransko morje,
Anton Hajdrih
''i K #	i	. .	fl
..	P: - > r,'	i-	,	#	M
Opomba: Med programom in po progmmu ^^^
prosta zaba*)a.
•"•r ' ,	- . i
)rez moške ^lave se ne stori
nič.
Povabljeni gostje so prišli s svojimi gospemi »n hčerami, če so jih imeli. Med gospodi so >ili neoženjeni samo Anton JFankovič, Ivati Petkovič, pod- I županov sin in protonotar Škr- I ec. iS prvim ni bilo dosti racu- I na ti, ker je* preveč razuzdano I živel in ni eni ženski glavo ni I pTihajalo na um, da bi jo mogel I ta bogati in mladi človek osreV I čiti. Ta ostane samec, kakor I se je sam hvalil, da ni našel za- I upanja -pri ženskah. V tem je I imel' prav, loeir to so bile ženske I po njegovem ukusu, katere ni- I so slovele po svoji kreposti. I Mladi gospod Petkovič nt bil I toliko lep, loolikor spreten in ži- I vahnega tem^ramenta. Nje-' I pa je povabila baronica z očetom vred, ker je izvedela, da se zelo zanima za Jeleno. Ni bilo napačno, lete bi se mlada sporazumela^
(Dalje prihodnjič.)
di gledala baronici, ki je za hip sli prenehala.
ni "Dokazali so mu, da je huj-ta skal kmete, da je imel ž njimi a- in z Vlahi v varaždinski Krasi, jini dogovore, in naposled, da iu je delil s kmeti reči, ki so bile e- ukradene gospodi." i. "Nesrečniki" je ičustila Gi-t- ta tiho.
"Njegova izdajalca sta se e premotila radi Preseke," je na-d daljevaia baronica. "To je vzel i, cesarski fiškuš. Kakoršno delo, t- takšno plačilo."
0	Te novice so nemilo zadele e Gito. Ni ji bilo teižko čuti, da e je cesarski fiškuš konfisciral a Preseko in da je ostal Ignacij a Domjanič praznih rok; le da i* bi bil Stjepan Domjanič pu-i- ščen na svobodo. Potem bi do-i- bila vsa zadeva drugo lice; takrat bi se moglo reči: brat in
-	stričnik sta izročila iStjepa-na v
-	prepričanju o njeigovi nedolž-
•	nosti, ker vedela sč!f, da se mu e ne more ničesar zgoditi. Ali
1	sedaj je bilo žakfctno. Ni šala
•	biti obsojen v dosmrtno ječo, tako grozno, kakoršna je na Spielbergu. Boljšo bi bilo takoj
-	zgubiti glavo, nego umirati ce-, lo vrsto let na -najgroznejši na-) čin v tej strašni ječi.
c Gitin obraz je pokrila tuga , in jeza obenem. Zakaj ji je i pravila baronica tako žalostne t stvari? Kakor da ji hoče obno-, viti rano, ki se je že pričela ce-> liti. Baronica je zapazila Giti-■ no jezo irt hitela je, da bi izbrisala iz njene duše tiepovoljni « i titis svojega govora.
dve dobivi skupno sta ( novanje," je pričela baronica ( drugo smer svoj«ga razgovo- ; ra. "Ni se tj treba muditi, do- j kler ne urediš svojih stvari. L Gotovo boš zadovoljna, kadar prideš. Pošlji čim več moreš, da boš povsem udobno stano-
i	n «	,	« 1
vala.. .Boljše je zate in za deklici, če čim dalje ostaneš v ■ Zagrebu, Jelena j,e že odraslo dekle, zrelo za omožitev. Čim preje se omoži, tem lepši zate. Imela boš vsaj več miru v dru- ( gem zakonu. Tudi Magdaleni ( bi bilo dobro, da se česa nauči. Tu m prilike, a v Zagrebu sol j klarisinje, ki imajo vedno mno-go plemiških hčerk. Daj jo za ( nekaj časa v samostan, kjer se ( kaj nauči."
"Mala gotovo še nič ne zna," je potrdila Gita, "vihrava je ter ne ljubi knjig. Morala bo 1 priti v -stroge roke. O tem se ,( še poinenivi, kadar pridem v ( Zagreb."	]
"2eljrto te bom pričakovala," j je rekla baronica ter -poljubila j Gito na čelo.
Čez nekaj dni zatem je odpotovala baronica v Zagreb, kjer se je po navadi selila v Magdi^ 1 čevi hiši. Tu je uredila vse, kar č se je tikaK) njfenega sina Ada- 1 ma, pregledovala račune, po- \ svetovala s svojim odvetni- 1 kom, obiskovala' svoje znance < in znanke, kartala s škofom r Tauzitem za cekine, pisala pi- c sma sinu Adamu na Dunaj, ja- s hala na obiske v okoliške gra- s dove, a kadar je bila popolno- t ma nezaposlena, je kadila pipo h za »pipo ter si s tem kratila čas. n
liC
Minul je Božič v letu 1756. t, Baronica je dobila' obvestilo od > Gite, da pride takoj po novem t fetu v Zagreb. Tako je tudi bi-
Baronica je imela polne roke š» dela. Na dolgih kmečkih vozeh c so vozili iz Konščme velike! j; polne zaboje raznovrstnih stva J r ri; pohištva, živeža, platna, pe-l b rila itd. Baronica je vse to spre- ]\ jela in razvrstila po sobah ,s j spojim finim plemiškim uku- a som, ki ji je' bil prirojen. Pre- s cej obsežna pdemkinja se j'e od- fi dahnila, ko je bilo vse gotovo, p Nabralo se je toliko drobiža, s da bi bilo kmalu razneslo gla- j vo baronici, ki ni biia vajena c, ženskih del.	j ^
Po sv. treh kraljih je prišla n vendar Gita s hčerkama v Za- si grefc. Baronica jo je komaj pri- g čalkovala3 Sedaj bo mnogo lep- n ?fc v tdh sobath, ki skoro ožive v in postanejo, vsakdanje shaja- n
4 Naposled se je odkrila tudi t* tajnost, in tako sta izvedeli ||ttodi Gitini hčerki. Magdaleni I jt bilo vseeno, Jeleno pa je ta novica razveselila. V njeni gla-I viei se je porodila smela misel, : katere se ni upala nobenemu • 'povedati. Ta misel je bila sedaj njena najmilejša zabava. Skoro dozori in se pokaže jav-
Baronica je preživela prve dlieve, ko le je Gita ločila od ' tvojega zaročenca, v Zajezdu, odkoder je vsaki dan obiskovala Gito, čeprav je videla, da jo Giba hladno vsprejemlje. To je I vendar ni odtujilo od Gitine družbe. Vedno je pazila na vdovo z bistrim očesom. Bala se je, da ji Gita ne pokvari računov, da bi se za njenim hrb-I tam na tajno družila s Krištofom. 4
Gitina žalost ni dosti ovira-' i la baronice, (Ja ne bi pripove-
[dovala Gitij kako po vsej dežele črte Domjaniče radi izdaje svojega brata. "Dobro sem prorokovala," je rekla haroni-ca Giti, ki je molče stala, "kaj i s« zgodi. Najbližnji -sorodniki nočejo nič slišati o njih, sosednje zapiraijo vrata pred njimi, J vsi beiže. od njih. Osamljeni so kakor kužni ljudje. Kjanonik Pogledič, najbližnji sorodnik, 1 jitn je sporočil, da ona dva ne | živita nič več za njega. Banov 1 namestnik ju ni hotel sprejeti, 1 j^fCžupnijske skupščine se ne 1 upata iti, boječ se, da ju ne vr- 1 i^o ven. Vse je, kakor sem ta- 1 kmt govorila, še celo oni, ki 1 so se jezili na Stjepana, obžalujejo njegovo usodo ln pro-k lin j a jo črno delo izdajic." 1 Srako je tudi v resnici bilo; ( iwonica ni dosti pretiravala, 1 k#* je pravila Giti, v kakšnem J ^položaju ž.vita Ignacij Domja- ( M ki njegov sin Krištof.	I
Gita je žalostno poslušala ( Izpovedovanje, ki ni želo sa- J p®' Se tem bolj j* obžalovala \ ufodo svojega, njejnenamenje- i nega zaročenca, o katerem je ( pili prepričana, da je nedol- j Mm. Vendar so baroničine be-aAe toliko vplivale nanjo, da J sf ni na skrivaj poročila s Kri- J BBpm, kakor je bila namenje- ^
Sco je minula jesen leta 1756	f
t# se pričela zima, je opazila	' baronica na piti, da postaja
Kvnrejša. Zdelo se ij je, da je	.
pjlbolela svojo izgubo za Kri-	^
šftfom, da je veselejša in da	f
IBe iti v družbo. Baronica je	[
pikusila popolnoma ozdraviti	l
(Mo in izbrisati zadnjo sled	i
ljfeezni do Krištofa v njenem	■
lo jp je nekoč obiskala, je ( pfeela naslednji pogovoro: pDraga Gita," je govorila 1 bwonica zblagim glasom, ko- ^ lifer je pač mogla, "ti si dose- ^ dip dovolj tugovakt in se odtu- s jopala svetu. t)nevi minevajo n iiSčlovek mora misliti na pri* s hodnjost. čas je, da se poka- k SKcopet svetu, da ve, da si še u živa in da hočeš še živeti. Sve- ^ t«em ti, da idiva v Zagreb, s da tam odpreš svoj dvor druž- ^ b£ kakor takrat, ko je bil še ^ 0k tvoj mož."	n
jFNe veseli me, če pa je tvo- 7 ja volja, grem," je odgovorila C$fta ravnodušno.	q
V'Vsekakor je moja volja," G je povzela baronica odločno, h "ifi potrebno je tudi, da greš. k Mari hočeš preživeti svoje mlade dni v tej puščavi^ V sa- d radti zamira duih, med svetom s< se razsvetlja in razpenja svoja p ktfla. Torej kdaj pojdevi ?" ri "Po božiču. Do takrat ho- ri čem vse urediti v svoji zagreb- j< ski hiši."
"A jaz pojdem že prej!" je s< rekla baronica. "Sedaj je zrak c< čist v Zagrebu. Grof Althan in d njegova komisija je zapustila K naše mesto. Hvala Bogu, da je d že enkrat konec tej sramoti." v Gita ni rekla nič. Althanovo * hne jo je spominjalo na njeno nesrečo s Krištofom,	v
"Stjiepana Domjaniča so ob- g sodili na dosmrtno ječo na či Spielbergu."	^
Gita je dvignila glavo in po- in