8. številka. Joliet, Illinois, 3. febi*uai*ia leta 100.-5. Letiiili XIV VSLED MRAZA MIR SEDAJ NA BOJIŠČU. Rusi pač poskušali zadnje dui prodreti japouske' črte a brez uspeha. Izgube velike na obeh straneh. Petrograd, 27. jan. — General Kuropatkin poroča, da so 26. jan. pb 7. uri zvečer po trdovratnem boju ruske čete zasedle kraj Sande-pas,iz katerega so se Japonci umaknili s težkimi izgubami, dasi so ga bili zelo zagradili z nasipi. Ujetih je 100 Japoncev. Petrograd, 28. jan. — Po brzojavki iz Čansjamutuna so izgubili Rusi ob vzetju Sandepasa dne 26. jan. na mrtvih in ranjenih 45 častnikov in 1,000 mož. Rusi so Jobili v roke 102 japonskih jetnikov, mnogo orožja, vozov in veliko stre-liva. Tokio,. 28. jan. — Ameriški parnik “M. S. Dollar” so Japonci zaplenili pri otoku Hokaido. Namenjen je bil v Vladivostok z živežem. Govorice o prodiranju. . Petrograd, 29. jan. — Govorice krožijo med višjinli vojaki, da je general Kuropatkin prodrl skozi levo krilo maršala Ojame in da preti zadnjega zvezam z mestom Jinkav. Da li je govorica resnična ali ne, toliko je gotovo, da Kuropatkin poskusa pregnati Japonce iz njih utrjenih zimovišč s tem, da jih zajema. Kuropatkin ima do 300,000 mož in nad 1,100 topov. Brezuspešen napad. Petrograd, 80. jan. — Mesto potrditve poročila, ki je dospelo v soboto ponoči, da je general Kuropatkin prodrl skozi japonske vrste, je danes došlo uradno priznanje generala Saharova, da so bili Rusi prisiljeni,umakniti se iz Sandepasa, ker niso mogli vzeti glavne utrdbe. Tudi je značilno, da so brzojavke ruskih dopisnikov z bojišča nenadno prenehale, kar tolmačijo tako, da so se ponesrečile operacije, s katerimi je Kuropatkin bržkone hotel odvrniti rusko javno pozornost od sedanjega položaja v domovini. Bitke še ne bo. Dopisnik Nemirovič Dančenko, ki je ravnokar dospel z bojišča, je danes rekel zastopniku od “Associated Press”: “Ne verjamem, da bi se vzdržalo dlje časa sedanje prodiranje. Prepričan sem, da general Kuropatkin ne namerava odločilnega gibanja pred nekaj meseci. Vremenske razmere so doslej neugodne. General samo pripravlja pot in vežba svoje čete, ki so dospele pred kratkim.” Sibirska železnica. “Ruskoje Slovo” v Moskvi objavlja razgovor z ministrom za železnice in promet, knezom Hil kovim, v katerem pravi ta, da je dvojni tir sibirske železnice nemogoč za svrhe sedanje vojne, a da bodo manjše zboljšave, zlasti naprava postranskih tirov, zvišale sposobnost železničnega prometa tako, da bo lahko drdralo po 22 vlakov vsak dan na obe strani, do-čim jih sedaj samo 18. Miščenko ranjen. Petrograd, 30. jan., zvečer. — Rusko prodiranje proti japonskim legam je izpodletelo. General Giri penberg je carju že uradno sporočil, da je opustil prodiranje. General Miščenko ni sicer nevarno ranjen,a je bil vendar prisiljen,izročiti svoje poveljništvo začasno drugim rokam. Vojno ministerstvo ni še razglasilo nič številk o izgubah, a te so baje zelo velike. Izgube velike. Tokio, 31. jan. —Izgube v bojih zadnje dni se cenijo na približno 15.000 mož. Od teh pride kacih 5.000 na Japonce in 10,000 na Ruse. Petrograd, 31. jan. — Po brzo- javki iz Šjatuna so znašale ruske izgube od 25. do 28. jan. 10,000 mož, a mrtvih je bilo malo. Japonci so utrpeli jako hude izgube. Nad 300 so jih Rusi ujeli. Zvijačni Japonci. Mukden, 31. jan. — Japonci se zelo trudijo, da ruski vojaki izvedo, kaj se godi doma. Posebni japonski oddelki razširjajo upor in nezado voljnost med ruske čete. Vsakdan se mečejo pisma med ruske pred-straže, češ, v Rusiji je revolucija, čemu prelivate zaman kri, udajte se ali pa bežite. A ruski vojaki izrekajo iskreno upanje, da bo ruski narod prenehal z notranjimi upori in da se ne bo dal ujeti na limanice Japoncem. 36 beguncev utonilo. Čifu, 31. jan. — 36 beguncev iz Port Arturja je dne 28. jan. utonilo -pri otokih Miatao, ker je dotična džunka, na kateri so se vozili,trčila ob skalo. To vest so donesli drugi begunci, ki poročajo, da so se na skali razbile štiri džunke. V Cifu je dospelo sedemnajst džunk z begunci. Spet mir na bojišču. Mukden, 1. febr. — Petdnevni boj ob reki Hun ni donesel uspehov, obe stranki sta dejansko v svojih prejšnjih pozicijah, dasi je res, da so Rusi pod težkimi izgubami pregnali Japonce iz njihovih naprej porinjenih leg in jih tudi ob krilih zavrnili. Ruski konjiki so se izkazali od izvenredne koristi. Zopet je vse mirno na bojišču in možno je, da se vojaške operacije ustavijo do konec februarja. Zaplenjena parnika. Tokio, 1. febr. — Avstrijski parnik “Siam”, s premogom iz Cardiffa v Vladivostok namenjen, so blizu otoka Hokaido Japonci zaplenili. Istotam so zaplenili včeraj britanski parnik “Wyefield” s tihotapsko vojno robo za Vladivostok na krovu. Dogodek v Severnem morju. Pariz, 1. febr. — Mednarodna komisija v preiskavo vmesnega dogodka v Severnem morju je včeraj začela zaslišavati ruske častnike, ki so začasa, ko se je streljalo na ribiške ladije, pripadali brodovju admirala Roždjestvenskega. Doslej zaslišane priče izjavljajo, da so med ribiškimi brodi res videli torpedov-ke, ki so se ruskemu brodovju bližale^ ko jih je to sprejelo s topovi, so izginile. Tudi neruske priče, zaslišane preje, so slično govorile. Štrajk! na Ruskem. Petrograd. 31. jan. — Tukajšnji štrajk je takorekočkončan. Tovarne spet poslujejo. Društvo petrograj-skih tovarnarjev je obljubilo, da bo vsa razporna vprašanja izročilo finančnemu ministerstvu v poravnavo postavnim potom, in da ne bo nikogar odslovilo radi udeležitve izgredov; tudi bo delilo podpore onim, ki so prišli zadnje dni v stisko; v to svrho je tudi car daroval $25,000. V Varšavi, Moskvi in drugod štrajki pojemajo. Veliko rusko naročilo. Washington, 31. jan. — Pred kratkim se je doznalo, da je ruska vlada naročila pri trustu za jeklo 100,000 ton šin ali relsov (rails), in še pri drugih kompanijahv tej deželi 250 lokomotiv in 1,000 železniških vagonov, večinoma tovornih. Po pogodbi se morajo sine še to poletje oddati v pristanišče Vladivostok, a lokomotive do druzega leta, vagoni pa do te jeseni. $33.00 v Colorado in nazaj, to je cena vožnje po Santa Fe 7. in 21. febr. Samo jedno noč stena vlaku in dospete tje. Iz Jolieta odide ob 9:35 zjutraj. Drugi vlaki ob 7:10 in 11. zvečer. H. C. Knowl-ton, agent. 6t3 CAR NIKOLAJ SPREJEL DELAVCE. Obljubil zboljšavo delavskega položaja postavnim potoni. Posledice utegnejo biti važne- Petrograd, 1. febr. — Car je sprejel v Carskem selu 34 delavskih zastopnikov iz Petrograda. Depu-tacijo sta vodila finančni minister Kakovson in gen. guverner Trepov. Iz Petrograda v Carskoje selo so se peljali z železnico. Po dohodu so se delavci peljali v ekvipažah s kolodvora v carski dvorec, kjer so se razvrstili v veliki dvorani. Tam jih je kmalu nato pozdravil car, ki je vstopil v spremstvu štirih odličnjakov. Car Nikolaj je rekel: “Dober dan, otroci moji!” Delavci so odgovorili: “Zdravstvujte, Vaše veličanstvo!” Nato je car začel: Nagovor carjev. “Ukazal sem Vam priti semkaj,-da slišite iz mojih ust, kaj mislim. Potem lahko poveste moje besede svojim tovarišem. Zadnji obžalo vanja vnedni dogodki so se pripetili, ker ste se dali po izdajicah in sovražnikih domovine zapeljati s prave poti. Ti so skrivaj hoteli, da se spuntate. zoper mene in mojo vlado, baš v hipu, ko bi bila Vaša najsvetejša domovinska dolžnost, noč in dan delati, da premagamo našega trdovratnega sovražnika. Vsled delavskega štrajka so nastali grdi izgredi nahujskane množice, in nastopiti so morali vojaki. Hudo je obžalovati, da jetekla tudi nedolžna kri. Tolaži delavce. “Vem, da ni usoda delavčeva zavisti vredna. Vem, da treba stanje delavčevo v mnogem oziru zboljšati; a imejte potrpljenje! Vkljub vsem stiskam ne smete pozabi ti,da moram biti pravičen tudi proti Vašim delodajalcem, in da ima splošni položaj ruske industrije tudi govoriti tehtno besedo vmes. Kdor prihaja k meni kot upornik, to dobro veste, je zločinec. A zagotavljam Vas, da bom v svojem vladarskem srcu v ljubeči skrbi za delavske sloje vedno storil vse, da se Vaš položaj zboljša. Postavnim potom ga bodo moji uradniki skrbno preiskali. Delavci so, o tem sem prepričan, skozinskozi poštenopridni, udani podaniki, in rad jim odpuščam njihove izgrede. Vrnite se s svojimi tovariši mirno na delo in pomagajte rešiti nalogo, ki je Vam dana. Bog Vam daj Svojo pomoč!” Ko je car končal, so šli delavski zastopniki v bližnjo cerkev, kjer so opravili molitev. Nato jih je car pogostil na prejšnjem vseučilišču, kjer so pili na zdravje carjevo. Američanom se čudijo. Petrograd, 1. febr.—Veliki knez Vladimir, carjev stric, je izjavil proti nekemu zastopniku od “Associated Press” sledeče: “O, čital sem, da so se mi lasje ščetinili, strašne pripovedke o klanju nedolžnih ljudij po inozemskem časopisju. A vladaje vedela, kdo so voditelji teh nedolžnih demonstrantov — re volucijonarni agitatorji, ki so hoteli z anarhijo, uporom, krvopreliva-njem in plameni uničiti Petrograd. Vlada je storila samo svojo dolžnost.” Veliki knez je nato rekel, da ne more pojmiti, zakaj se v Ameriki posebno dejstva teko pačijo. Rusija je bila vedno prijatelj ska Ameriki, zlasti, če je ta potrebovala prijateljev. Tudi angleško časopisje se je pokazalo izvenredno sovražno. Nobena izmišljotina ni bila prestrašna, da se ruske razmere sramote. Neumnost je misliti, da bo pisatelj Gorkij obešen.” — Amerikanski Slovenec je prvi .slovenski list v Ameriki. Stane le $1.00 na leto. I Rockefeller iu Harriman. New York, 31. jan. — Največja ; železničn# spojitev v vsej zgodovini , ki obsega 41,000 mil j železničn h črt od Atlantskega do Pacifiškega oceana, je dogotovljena reč, kot poročajo merodajni krogi. Spojitev sta izvršila Rockefeller in tudi bogati Harrimau, ki sta si zagoto vila nadzorstvo čez Vanderbiltove črte. Vse transkontinentalne ali prekocelinske železnice v Združ. državah imata sedaj v rokah želez-nična kralja Rockefeller, ki je bil itak že “Standard Oil King”, in Harriman. Preganja duhovnike. New Orleans, 31. jan. — Pred sednik Zelaya in njegovi upravitelji v Nicaragui (Osrednja Amerika) preganjajo vse rimsko-katoliške duhovnike iz države, in več jih je že izgnanih. To vest so donesli potniki. Zelaya misli, da so duhovniki zvezani 6 konservativci, njegovimi političnimi nasprotniki. 4 možje glasovali 9,028 krat. Denver, Colo., 30. jan. — 9,028 sleparskih volitvenih listov se je vtihotapilo v tem eountyju ob zadnji volit vij in vse te liste so napisali kaki trije ali štirje možje — tako je danes poročal preiskovalni odbor veščakov. Johann Hoch. New York, 31. jan. — Johann Hoch, rojen na Virtemberškem (Nemčija), baje soprog dvaindvajsetih žen, je bil sinoči ujet, ko je ravno hotel na parnik, da odnese pete v Evropo. V Chicagi in drugih velikih mestih se je znal prikupiti raznim vdovam, ki jih je o prvi priliki oskubil za njih prihranke, nakar je navadno izginil, a obdolžen je, da je več svojih žen zastrupil. Vsa policija Združ. držav ga je iskala celih 14 dnij. Bebce v vodo. New York, 29. jan. — “Topoglave otroke bi morali devati v pes-njake in potapljati.” Tako predlaga Dr. Brown, član zdravstvenega odbora, za nesrečna človeška bitja, ki se nazivajo idijotje ali topoglavci. Med te pa ne spadajo slepi ali gluhi otroci, ki jih je možno odgojiti v koristne člane človeške družbe. • Delo za opice. Washington, D. C., 29. jan. — V Californiji se je nekdo domislil, da bi bilo koristno, ko bi sadjerejci imeli dovolj opic, da jih izvežbajo za trgatev sliv. In že so se mnogo-terniki oglasili pri priselitvenem komisarju Sargentu v New Yorku, da li ne bo uvoz opic v rečeno svrho kršil postave o pogodbenem delu. Sargent vprašanja še ni rešil. Največji demant uajdeu. Johannesburg, Transvaal, 28. jan. Največji demant, kar se jih je kdaj odkrilo, je bil najden blizu Preto-rije. Kamen tehta 3,032 karatov je baje čisto bel demant dobre - kakovosti. Tu ga cenijo na $3,500,-000 bo $4,000,000. Velika razburjenost je tu in v Pretoriji vsled najdbe. Novi demant presega po velikosti vse slavne demante na svetu. Nizke cene na jugozapad. Zelo nizke cone 21. febr. in 21. marca za samo jedno vožnjo v Oklahomo, Indian Territory, New Mexico, Texas, Kansas in vzhodno Colorado. Cena je skoro polovična vožnja ter še $2.00, izvzemši v Denver, ColoiadoSpringsin Pueblo, kamor velja polovična vožnja ter še $4.00. Obiščite jugozapad sedaj. Tan» je zdaj gorkeje ko tukaj. Napravite si lahko dosti denarja na farmah, pašnikih in cvetočih mestih. Odidite po Santa Fe. H. C. Knowl-ton, agent. 6t2 RAZNOTEROSTI IZ PRELJUBE AVSTRIJE. Štirideset rojakov usmrčenih v rudniku pri Trbovljah na Štajerskem. Ogrske volitve. Vojna z Italijo? Dunaj, 30. jan. — V Trbovljah na ¡Štajerskem, tik kranjske meje, kjer so daleč po Avstriji znani premogovi rovi, se je pripetila včeraj, ko šobili premogarji v rovu na delu, usodepolna razstrelba plinov, ki je nastopila brez najmanjšega znaka za beg. Štirideset premogarjev, vsi doma iz Štajerskega in Kranjskega, torej sami Slovenci, je bilo pri tem usmrčenih. Takoj po razstrelbi se je rov vnel tako, da je napolnjen z neprodirnim dimom. Kdor ni izmed ponesrečencev bil na mestu usmrčen, se je v dimu zadušil. Požar so de loma že pogasili. Trupla so tako obžgana, da jih je le težko prepoznati. V Trbovljah vlada nepopisna žalost in obup, kajti mnogo usmr-čeuih premogarjev ostavlja nepreskrbljene otroke in vdove. Vlada je odredila strogo preiskavo, in odposlala v to posebno komisijo iz Gradca. Košutovci zmagali. Budimpešta, 1. febr. — Vlada je bila pri državnozborskih volitvah, ki so se vršile koncem zadnjega tedna, popolnoma poražena. Popolna volitvena poročila kažejo, da so Košutovci izšli kot zmagovalci iz boja s 159 sedeži v novem parlamentu. Liberalci imajo 151, liberalni disidenti 27, ljudska stranka 24, Banffyjanci 13, neodvisni 10 in nuc jo a.ci 9 sedežev. Cesar iu Košut. Budimpešta, 1. febr. — Cesar Franc Jožef je sprejel prvega mini stra grofa Tiszo na Dunaju v avdi jenco. Ta je izročil cesarju prošnjo za odstop ogrskega ministerstva. Cesarje pozval grofa Andrassy, najodličnejšega opozicijonalnega vodjo, na Duaaj. Mnogoterniki mislijo, da bo cesar v Budimpešti moral napraviti korak, ki ga bo stal mnogo samozatajevanja, da bo namreč sprejel Franca Košuta, doslej nespravljivega voditelja tiste stranke, ki hoče politično in gospodarsko zvezo med Ogrskim in Avstrijo pretrgati ter nagodbo z leta J 867. odpraviti. Da li cesar sprejme Košuta v avdi jenco ali ne, to je sedaj glavno vprašanje glede novega političnega položaja na Ggrskem. Vojna med Avstrijo iu Italijo? Berolin, 31. jan. — Ko je pred kratkim koncentracija avstrijskih čet ob italijanski meji povzročila v Rimu nepovoljno mišljenje, so v dunajskem uradu vnanjih zadev hitro izdali pomirjevalno izjavo, češ, čete so bivale začasno ob ruski meji, a sedaj se tamkaj več ne rabijo. Italijansko časopisje se je vobče na videz pomirilo s tem. Sedaj pa piše “Fraenkischer Kurier”, da časopisje v Inomostu (Inšpruku) javno govori o možnosti vojne z Italijo. Med kmečkim prebivalstvom na Tirolskem prevladuje mišljenje, da se je vojska že začela. Povsod se pojavlja navdušenost za boj zoper Italijo, ki je na Tirolskem skrajno nepriljubljena. Roosevelt zoper truste. Philadelphia, Pa., 30. jan. — Predsednik Roosevelt je nocoj rekel v nekem nagovoru: “Niti ta narod niti kak drug svoboden narod ne bode trajno trpel, da dobi kdo ogromno moč vsled ogromnega bogastva, ne da bi narod dal vladi še višjo silo nadzorovanja te moči, da li se rabi v prid ljudstvu ali ne.” Zaključil je nagovor takole: “Nočemo, da se naša republika tako pogubi, kot so se starodavne, kjer so se trgali za vlado sami bogatinci ali pa sužnji. Ne, mi nočemo razredov. Mi hočemo biti vsi enaki pred pravico.” Železniške nesreče. Mountain Lake Park, Md., 29. jan. — Lokomotiva tovornega vlaka Baltimore ifc Ohio železnice je danes eksplodirala. Zavirač in kurjač sta bila usmrčena, strojevodja je bil težko ranjen. Middlesboro, Ky., 29. jan. — Dva tovorna vlaka Louisville & Nashville železnice sta pri Shawnee, Tenn., trčila skupaj, 4 uradniki na vlaku fo bili usmrčeni in šest jih je bilo ranjenih, izmed teh trije smrtno. Obed amerik. milijonarjev. V nekem hotelu v Philadelphiji se je zadnjič zbralo 20 milijonarjev na čuden obed. Vsi so bili oblečeni kakor farmerji, eden del obed-nice je bil izpremenjen v polje z žitom,-drugi pa v gumno, po katerem so hodile kokoši in zobale žito. Na tem gumnu so jedli gosti. Rabili so male grablje, vile in sekire mesto nožev in vilic. Če je bil kdo žejen, se je napil jabolčnega vina izpod stiskalnice. Po obedu so se gostje odpeljali domov na kmetskih vozovih. Med udeležniki gostbe so bili tudi predsednik pensylvanskih železnic, vrlini ravnatelj pensylvan-vanskega vseučilišča ter razni ban-kirji. Varen je bil seveda. Calumet, Mich., 1. febr. — Cbas. Martin je bil v oddelku Hecla rudnika Calumet & Hecla danes usmrčen, ker je padel nanj kos rude. Rov je bil nekaj minut pred nesrečo preiskan po veščakih, ki so rekli, da je varen. Mraz. St. Paul, Minn., 1. febr. — Današnji dan je izmed najmrzlejših to zimo. Toplomer kaže 21 stopinj pod ničlo. Iz vsega severozapada poročajo o velikem mrazu. V Red-fieldu, S. D., je stalo živo srebro na 45, v Devils Laku, N. D., na 36 in v mnogih krajih Montane na 44 stopinj pod ničlo. Štrajk na Nemškem. Berolin, 31. jan.— Badenski listi objavljajo oklic vseh strank v prid štrajkujočih premogarjev v ruhr-skem okolišu. V oklicu se strogo graja vedenje rudniških posestnikov, ker se nočejo o delavnih pogojih dogovarjati, marveč jih hočejo kar predpisavati. Štrajk je začel že uplivati na zapadno nemško industrijo. Vsak dan se tovarne zapirajo. Šlrajkarji odkupili tovarne. Cincinnati, 27. jan. — Medarnica (brass foundry) v Newportu, Ky., ki je bila več mesecev prizorišče najtrdovratnejšega štrajka, je danes zopet zaposlovala s polno silo. Ampak sedaj so lastniki tovarne delavci, ki so toliko časa štrajkali. Včeraj so jo inkorporirali z glavnico $40,000, a delnic je 160 po $250. Predelaven. Lord Derby znameniti angleški državnik, je v nekem govoru omenil trgovca, ki je bil tako delaven, da ni utegnil skrbeti za opočitek ali telovadbo. Nazadnje so se mu živci pokvarili in mož je umrl vsled živčne onemoglosti, časa je imel dovolj za bolezen in smrt. Isto razmerje je jako navadno v tej deželi, a vemo, kako se mu odpomaga. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino gotovo in hitro ozdravi pokvarjeni ustroj, ker najprej ozdravi in okrepča prebavne organe, obnovi kri in tako spravi vsak delček človeškega telesa do zdravega delovanja. Izdelovalec, Mr. J os. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, Ills., jamči, da ta pripravek obstoji samo iz čistega, naravnega grozdnega vini in izbranih rastlin. To vino kar najbolj koristi v vseh boleznih želodca, krvi in živcev ter je resnično znano kot najzanesljivejši kričistilec. V lekarnah. Joliet, ill., X. febr. — Slovenske borštnarice dvora sv. Ane se bodo še dolgo spominjale zadnje nedelje, ko se je vršila inštalapija ali ume-ščenje novih uradnic v Golobičevi dvorani. Popoldne po dveji so se jele zbirati gospe sestre štirih dvorov reda borštnaric, da prisostvujejo prvi skupni inštalaciji, katere so se udeležili trije dvori iz Jolieta in sicer “St. Ann’s Court”, “St. Margaret’s Court” in “Immaculate Conception Court” ter iz Lockporta en dvor, “Gvardian Angel’s Court”. Udeležba je bila res mnogobrojna. Naj-višja borštnarica (High Chief Ranger) Mrs. Elizabeth Rogers iz Chi-cage je vodila inštalacijo. Kaj lepo je nato tajnica dvora sv. Ane, gospa Ivanka Ogulinova, pozdravila vse navzoče goste in svoje sestre. Rev. McNammee je dal ženskam več prav primernih praktičnih navodil. Naš č. g. župnik F. S. Šušteršič je žel obilo hvale za krasne besede v angleščini in slovenščini. Tudi Rev. So-jar, naš g. kaplan, je s svojim nagovorom segal globoko v srca. Po končanem programu inštalacije so slovenske borštnarice postregle svojim inorodnim sestram in moškim gostom z okusnimi okrepčili. Vsi gostje so lekli, da takega izbornega vsprejema ne samo niso pričakovali, ampak ga tudi že dolgo niso bili deležni. Čast našim borštnaricam in njihovim voditeljicam, zlasti go-spej predsednici! — Uzmoviči so vlomili v prodajalno tvrdke Ogulin & Sitar Bros., 805—807 North Chicago cesta, v četrtek 27. jan. ponoči in ukradli več drobnega blaga in revolverjev. Vlom so izvršili skozi zadnje okno, so tatovi izginili istim potom. Med ukradenimi stvarmi je bilo sedem nikljastih žepnih ur, dvajset britev, pet • revolverjev (Iver-Johnson) in več drugih drobnjav. Policija je bila obveščena šele dan pozneje, a medtem so uzmoviči bržkone uporabili priložnost in razpečali ukrad-nino. Vendar upajo na policiji, da lepo počasi zasačijo zločince, ki se menda niso priklatili iz devete dežele, marveč so kaki “krajevni umetniki”. — Nemec Michael Lambert, star 51 let in uposlen v jeklarni Illinois Steel kompanije, je bil na mestu usmrčen v nedeljo dopoludne po 10. uri na dvorišču jeklarne po lokomotivi Chicago, Lake Shore «feEastern železnice. Očividcev ni bilo in zato je vzrok dvomen: ali je padel pod lokomotivo, ko je hotel skočiti nanjo ali pa ga je prehitela,ko je hotel čez tir. Lambert je stanoval pod h. st 607 na Bridge cesti,kjer zapušča ženo in osem nedoraslih otrok. Pogreb se je vršil v torek s črno sv. mašo v nemški katoliški cerkvi sv. Janeza. — Tukajšnji nemški “Krieger-Verein” v zvezi z drugimi nemškimi društvi je pričel s pripravami za veliko konvencijo, ki jo prirede po Združ. državah raztresena mnogoštevilna društva bivših nemških vojščakov v našem mestu v dneh 25. do 29. avg. t.l. Na konvencijo se pričakuje ogromno število delegatov in gostov —8,000 do 10,000. Seveda so ti starokopitni veterani povabili na svoj shod tudi nemškega cesarja, ki morda pošlje v zahvalo kacega svojega pradeda na konju iz brona, da ga postavijo sredi Jolieta — no, da le potem ne dobimo v ■vojo sredo tudi še anarhistov, pa ostanemo mirni. dolgo molitev nad krsto. Po vseh končanih molitvah smo spremili — Radi kršenja nedeljske postave o krčmarstvu je bilo spet zatoženih več salunarjev in sicer deset v ponedeljek dopoludne. Zastopane skoro vse narodnosti. — Na bližnji postaji Geneseo je v ponedeljek oseben vlak Rock Island železnice tako primrznil, da ni mogel par ur naprej. Vlak je ffamreč zajemal tamkaj vode po cevni napravi. Zadnjo so hoteli zapreti, ko so načrepali vode do- sproti zmrzavala. In vlak je tičal na mestu in v ledu nekaj ur, dokler ni vsa voda potekla iz vodnjaka. Nato so ledu oprostile vlak sekire. Kaj tacega železničarji -ne dožive vsak dan. —• P-isma na pošti imajo: Malo- babič Uija,Marcelija Anton in Vuk-šinič John. — G. Joe Stukel,policijski oskrb nik, ki je predzadnji teden moral v bolnišnico sv. Jožefa, da mu operirajo takozvano “appendicitis”, bo popolnoma okreval brez operacije, dasi se je izprva zdela zadnja neizogibno potrebna. — Uradniki Illinois Steel kompanije in kacih osemdeset hišnih posestnikov so predložili mestnemu zboru prošnjo, naj se takoj ovr že krčmarska licenca, podeljena Slovaku Andreju Pavlikupod h. št, 108 na Francis cesti. Jeklarniški uradniki pravijo, da bi bil salun ravno pred vrati glavnega urada nezaželjen. — 1,771 telefonov je sedaj v rabi v našem mestu, kot poroča “The Interstate Independent Telephone Company.” „ — Na ponedeljkovi seji mestnega zbora se je z 11 proti 3 glasom odobrila letošnja denarna dovolitev za mestne stroške. Ista znaša $513, 746,torej za $119,614.09 manj nego lanska, ki je znašala $633,360.09. Na seji navzoči so bili vsi mestni odborniki, razun župana, ki je ostal ob postelji svoje nevarno bolne hčerke. Zvišali so se stroški med drugim za šole in ceste. Stroški za splošne potrebe so določeni na $189,820, za mestno upravo $18, 290, policijo $31,7g0,požarno hrambo 30,025, ceste $32,547, vodovode $23,310, zdravstveni department $11,538, šole $123,000, knjižnico $27,000 itd. — Pravijo, da namerava Rock Island železnica premestiti svoje velike izdelovalnice vagonov v naše mesto. če ni govorica prazna, dobimo v Joliet novo industrijo, ki bo dajala zaslužek stoterim delavcem. Doslej ima imenovana železnica svojo veliko vagonarno v Blue Islandu. — Zidalo se bo letos baje mnogo v našem mestu. Govori se o več novih industrijah, a nekatere izmed obstoječih se bodo popravljale in povečavale. “The Joliet Manufac turing Co.”, katere poslovodja je g. C. S. Witwer, je že dogotovila načrte za razširjenje in popravo svoje tovarne, ki leži na East Cass cesti. Veliki tovarni bo še dodana nova trinadstropna zgradba. — Iz Morrisa v Joliet bodo letos zgradili električno železnico. Tudi več drugih črt se bržkone napravi v zvezo z našim mestom. — Nicholas Kreigle, ki je hotel denarja izsiliti s pretilnim pismom od H. F. Piepenbrinka, pride pred porotnike. — Receiver-jevo naznanilo. — Vsem osebam, ki še kaj dolgujejo Štefan Kukar-ju, čegar zaloga gro-cerijskega blaga je vsled bankerota prišla v moje roke, naznanjam, da takoj poravnajo ta svoj dolg, drugače bom prisiljen dati stvar sodi šen v roke, vsled česar bodo morali vsi dolžniki poleg dolga plačati tudi sodne stroške. Dolžna svota se lahko plača Frank L. Knezu, kon-stablu, ali pa podpisancu. ^ 8x1 E. W. Willard, Receiver. rajnkega brata na pokopališče sv. Bonifacija. In ko smo prišli tjakaj in ravnotako tudi z nami č. gospod Springmeier, so se opravile na prostoru večnega počitka molitve, kakor je navada v stari deželi. V vplikem mrazu smo pokleknili in molili za dušo rajnkega braja, in tudi č. gospod je prihitel in pokleknil z nami vred na obe koleni,nakar je še blagoslovil prosto^, kjer bo v miru počival naš sobrat. «Svetila mu večna luč! Poglejte, dragi rojaki, kako mil nam je bil pogled na vdovo v omedlevici, ki je izgubila svojega ljubeznivega soproga in mislila v žalosti na petero nedoraslih otročičkov, od katerih je najstarejši star 7 let a najmlajši 5 mesecev. Edina tolažba ji je ostala v tem, da dobi zavarovalnino po rajnem možu od K. S. K. Jednote. Zatorej opominjam rojake po širni Ameriki, ki še niso pri nobenem podpornem društvu, da se vpišejo nemudoma v katero, ker ne vemo ne dneva ni ure. Čuvajte se strašne besedice — prepozno! In pomislite, koliko je že pomagala naša blaga K. S. K. .Jednota vdovam in sirotam. Torej še enkrat opozarjam rojake, naj nikar ne zamude, da ne bo prepozno! K sklepu pozdravljam vse brate nase slavne K. S. K. Jednote, tebi, “A. S.”,pa želim mnogo novih naročnikov in predplačnikov. Joe Steblaj Dostavek. G. John Zajc, tajnik dr. sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. nam je tudi poslal dopis z dne 30. jan., iz katerega posnemamo dodatno še sledeče: Sobrat John Kurent je bil občeznan in tudi dober član našega društva. Pokojnik je delal pri Chicago Dock Storage kompaniji, kjer ga je dne 20. jan. pri delu zadela nepričakovana smrt. Šele dan pozneje, ko ga je komisija pregledala, smo dozvedeli, je bila njegove smrti vzrok pljučnica. Bil je, kakor slišimo, zdrav celo svoje življenje in ni počutij najmanjše bolezni, a zdaj je pa nesreč než moral tako naglo izdihniti svojo dušo. Rajnki je bil rojen 1. 1866. v fari Št. Jernej na Dolenjskem. V Ameriki je bival dalje časa in živel v Chicagi. Sedemilet in dva mese ca je bil član imenovanega društva. Sprevoda se društvo ni moglo udeležiti,ampak je poslalo sprevodnike, kateri so ga spremili do groba. Calumet, Mich., 27. jan — V petek zvečer 20. t. m., umrla je gospa Marija Simončič, rojena Gradi-šar, soproga našega rojaka g. Frank Simončiča v starosti 38 let za pljučnico. Ranjka je bila rojena na Igu pri Ljubljani ter je prišla pred petimi letmi s svojimi otroci v Ameriko. Tu zapušča žalujočega soproga in šestero nedoraslih otrok. Bila je članica društva slovenskih borštnaric. — Maškerada slovenske godbe in orkestre se je letos zopet prav dobro obnesla. Chicago, III., 29. jan. — Prosim, da priobčite v “A. S.” par vrstic, ker sem se namenil sporočiti od umrlega sonrata John Kurenta, spadajočega k društvu sv. Štefana št. 1 K. S. K. Jednote. Njegov pogreb se je vršil dne 25. jan. o poldesetih dopoludne. V nemški cerkvi presv. Trojice ob Taylor ave. in Lincoln cesti je č. g. Springmeier daroval veliko peto sv. mašo za dušo rajnkega in po sv. maši je imel tako lep v — V sredo sta se poročila v slovenski cerkvi sv. Jožefa gosp. John Mušič iz Kvasice z gospico Katarino Štefanec iz Tunja na Iirvatekem in g. Jakob Jančar od Št. Jerneja z Vlarijo Cajzer iz Svibnika. — Matija Majušič, ki je bil ob dolžen, da je Antona Belaja z nožem napadel in ranil, bil je od porotnikov «poznan nekrivim in obtožbe oproščen. — Miss Philomene Ruppe, hči našega rojaka g. Petra Ruppe, odpotovala bo prihodnji teden v sveto deželo in Evropo, od koder se vrne šele proti koncu leta. — Na Evelethu zaprli so nekega Jožefa Pamaz, ker je svojemu tovarišu Jožefu Poderžaju, ko je ta y nekem saiunu pri peči zaspal, vzel iz žepa ček za $29.55 ter ga na banki zmenjal. Qi. New York, 29. jan. — Slovensko pevsko društvo “Slavec” priredi tudi letos svojo običajno Vodnikovo slavnost in sicer v soboto, dne 11. februarja t. 1. v prostorih “Cafe Ali kašljate? Vsak kašelj in prehlad je nevaren! Pljučnica, vratiča, gripa, hrupa, jetika, vse se pričenja s prebladofn! Uživajte Severov balzam za pljuča ob času! Ozdravi kašel, zabrani pljučnico in odstrani dušljivi ali oslovski kašelj. Cena 25 in 50c. “Vaš balzam za pljuča je presegel vsa naša pričakovanja, kajti moja soproga je docela nehala kašljati kmalu potem ko ga je pričela rabiti. Ko bi bil dobil to zdravilo preje, bi ji ne bilo treba toliko časa trpeti. Priporočam ta lek vsakomur, ker sem prepričan, da bo vselej pomagal.” JOS. LANGER, Hazen, Ark. Ali ste trudni? Ako postanete prehitro utrujeni in čutite, da izgubljate moč, storiti vam je treba le eno samo stvar, in to je, da vzamete Severov balzam življenja! Ta čudovUi krepčilec za moške in ženske ojači vse življenske moči telesa. Cena 75c. Bolesti v členih. Ali vas boli hrbet? So-li vaša pleča sla-botna?"lmate-li bolečine v členih in udih? Severovo olje sv. Gotharda Čista kri Logeling”, 235-241 East 57th St. Pričetek ob ^9. uri zvečer. Vstop pomeni moč in zdravje ter moško in žensko lepoto. Je li vaš obraz omadeževan po spuščajih. Tedaj vzemite odstrani bolečine in jih ozdravi. In to je namreč njegov namen. Cena 50c. Dobro prebavljanje. Severov kričistilec takoj in izženite vso nečistost iz svoje krvi. Severov kričistilec vam bo spet podelil močrin zdravje. Cena $1.00. Ne samo udobnost in rhdost življenja ampak tudi uspeh življenja ter življenje samo odviei od dobrega prebavljanja. Severova želodčna grenčica bo ozdravila vsake vrste neprebavljivost in dispepsijo, tudi najbolj zastarelo in najbolj opasno. Ista je že staro zdravilo, a še vedno zanesljivo. Cena 50c in $1.00 Severova zdravila so naprodaj v vseli lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA lice ter se po domače razvesele pod pokroviteljstvom našega prvega pesnika po milosti božji, neumrjo-oega Valentina Vodnika. Zatorej: Na veselo svidenje! Newyorčan. 28. jan. — roke vedno Chisholm, Minn., Pri nas je za zdrave dovolj dela, naravno večinoma v rudokopih. Plača je bolj srednje vrste. Nedavuo nam je iz naše srede vzela nemila smrt 33 let starega rojaka Jurija Kočevarja, doma iz Rozalnic. Tukaj oštarija mlado vdovo, troje nedoraslih otrok in jednega polubrata. Bil je član dveh društev. Pogreb se je vršil 11.t.m.na pokopališču v Hibbingu. M. P. Frank Cerne 154 Third St., La Salle, 111. Priporočam rojakom v mestu in okolici svojo prodajalnico v obilen obisk. Obila zaloga moške delavne obleke I ter vsakovrstnega obuvala za delo in praznike po nizkih cenah. Wevaco, W. Va., 28. jan. — V goratem delu W. Virginije in sicer v takozvanem Cabin Creekuin oko Irci, nahaja se nešteto bogatih in različnoimenovanih premogovih jam, v kojih izkopuje premog na stotine ljudij različnih narodnosti. Razmere so pa tu take in zaslužek tako slab, da nikakor ne svetujem rojakom hoditi 6emkaj iskat^dela. Draginja je velikanska in sleparjev vsepolno tukaj. Gorje mu, ki se da zapeljati semkaj po kakem široko-ustnem a goljufivem agentu. Zato pozor, rojaki, da se ne ujamete na limanice. V. G. Čevlji za šolsko mladino od $1.00 do $2.25 par; otroški čevlji od 30c do $1.00 par; ženski fini čevlji od $1.25 do $3.50. Od sedaj pa do Velike noči Je cena čevljev pri meni nižja od 5c do 50c pri vsakem paru kakor pa pri kom drugem. Torej pridite in si oglejte obilo mojo zalogo.Imam tudi gumue čevlje (rubbers) in čevlje iz klobučevine ali filca. Pri meni se dobi tudi vsakovrstna grocerija, železnina in razno • kuhinjsko posodje po nizki ceni. volj, a je v največje začudenje mso\ govor, da ’je bilo vse ljudstvo mogli, ker je zatik zmrznil. Iz, cevi isolzah od žalosti,ker sm'o pomislili,\nina 2bc. Upati je, da se o tej je pa voda tekla in tekla ter sel kaj nas še čaka. lupo lepem na 1 priložnosti zopet sestanejo vsi za razlivala po tleh in čez tire, kjer jel nagovoru je č. gospod opravil še Uedni rojaki iz New Yorka in oko-1 kratkim prišla semkaj. Forest City, Pa., 27. jan. -Rojak John Černe je dobil pTed dvema mesecema iz stare domovine ženo in tri nedorasle otroke. Dne 19. t. m. je šla žena, nič hudega sluteč, na železniški tir pobirat premog. Kar naenkrat prid rd ra osebni vlak in vrže nesrečnico raz tir, da je obležaia na mestu mrtva. Č. g. Josip Tomšič in zdravnica sta bila takoj na licu mesta, toda vse je bilo prepozno. Pogreb raj-niee se je vršil dne 2t..t. m. s peto » sv. mašo. Nesrečnica ni bila pri j nobenem društvu, ker je šele pred Velika izber slovenskih mašnih knjig, Naznanjam rojakom tudi, da imam v zalogi vsa Severova družinska zdravila ki so se že tolikrat vspešno izkazala pri različnih boleznih. Dobra postrežba iti niike cene. SVOJI Xv SVOJIM. — Ljubljanski grad so vzeli v najem Salezijanci. — Tovarno za salame in slanino namerava ustanoviti ljubljanski trgovec s prašiči g. Ilija Predovič. — Nagrado 52 K 50 h je dobil posestnikov sin Franc Hrovat iz Hru-sevca, ki je rešil Alojzijo Konciljo iz vode. — Nevarno je obolel deželni poslanec g. Anton Ulm. Nahaja se v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji, kjer so ga operirali qa glavi. — Umrl je v soboto 7. jan. pop. v Dobrunjah pod Ljubljano obče-spostovani posestnik Jožef Lozar, p. d. Marinko. Bil je odločen krščanski mož. — Narodnjaštvo v postojinski “narodno napredni” čitalnici. Dne 31. dec. se je v slovenski — in nota bene “napredni” čitalnici predstavljalo v blaženi nemščini. — Na Igu je po kratki bolezni umrl za pljučnico 70letni zelo osiroteli J. Grosman, p. d. Kozinov Jože, znani ižanski izvošček. Bil je sin jako premožnega očeta. — Drag par volov. V Št. Andražu je prodal Lavrenoij Nanut Antonu Marušiču par volov za 3 314 K. Take cene za par volov doslej še ni bilo v Št. Andražu. —Predavanje o sadjarstvu je bilo v Št. Jakobu ob Savi kaj dobro obiskano. Predaval je domačin Fran Pengov, absolvirani agronom in član slov. kat. društva v Gradcu. — Še en nov slovenski list. V Kamniku je počel izhajati nov list “Naš list”. Izhajal bo vsak teden z mesečno prilogo i‘Slov. Gospodinja”. List pravi, da se ne bo vmešaval v domači prepir. — Umrl je v Ljubljani gosp. Iv. Resman, postajenačelnik južne železnice v p. dne 5. jan. ob 4. uri pop. Pokojnik je bil dobro znan v narodni družbi. Izdal je tudi zbirko pesmi pod naslovom “Moja deca’” — Aretiran je bil dne 6. jan. na južnem kolodvoru v Ljubljani delavec Raf. Pust iz Brezovega Rebra, obč. Ajdove, ki se je hotel izselili v Ameriko, ne da bi bil prej zadostil vojaški dolžnosti. — Roparski napad. 18letni Jož. Munda in 15letni Alojzij Munda sta napadla gozdnega nadzornika Alojzija Kavčiča iz Litmerka, ko se je ponoči vračal domov, ter ga oropala za 510 kron, katere je nosil pri sebi. — Iz Kandije pri Rudolfovem se poroča: V torek 10. jan. smo pokopali najstarejšega Kandijanea mizarja g. Pelkota. Bil je mirnega značaja in splošno spoštovan, o čemer je pričalo tudi obilno spremstvo ob pogrebu. — Nova vas. Novo ureditev vasi so dobili pri D. M. v Polju po prizadevanju gg. župnika in župana. Od vasi Slape, Vevče in Studenec se je izločilo več hiš okoli župnijske cerkve ter se ustanovila vas z imenom “D. M. Polje”. — Knjigovodski učni tečaj za krojače, kateri se je otvoril dne 17. nov. m. 1. v Ljubljani, končal se je ■6. jan.— Obiskovanje tečaja je prijavilo v začetku 23 slušateljev in dve slušateljici, med njimi 7 krojaških mojstrov in ena samostojna krojačica. — Prememba posestva. Okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji je kupila vrt za rudniško Jjudsko šolo zadaj od g. Ib-. N. Zgraditi namerava poslopje za nekaj večjih stanovanj. Upa, da se bo dobro obrestovalo. Ista hranilnica je tudi kupila od g. S. K. hišo, v kateri je cimentarija. — Prodaja tobaka v Avstriji. Kakor naznanja finančno minister-stvo, se je 1. 1903 prodalo v Avstriji za 221,700,000 K tobaka, smodk in svalčic, za 5,190,000 K več, kakor i. 1902. Kadenje je zlasti napredovalo v Galiciji, Dalmaciji in na Kranjskem. — Sijajna zmaga v Kamniku. V Kamniku je bila dne 11. jan. ob pol 4. uri popoldne občinska volitev za tri izžrebane katoliško-harodne, oziroma tri liberalne odbornike in vseh namestnikov v II. razredu nova volitev. Katoliško narodna sti-anka je zmagala s 15 proti 12 liberalnim glasovom, navzlic skrajnemu liberalnemu naporu. — Požar na Rašici. Dva človeka zgorela. Dne 8. jan. med 10. in 11. uro zvečer je nastal pri posestniku Martinu Drobnič na Rašici pri Vel. Laščah ogenj, ki mu je v krat kem uničil gospodauska poslopja, mlin in žago. Pripoveduje se tudi, da sta zgorela dva človeka, katérih ožgana trupla so našli na žagi. Baje sta bila pogorelčev sin in hlapec. — Ogenj. Dne 81 jan. opoldne je nastal ogenj pri posestniku Ivanu Boranu na Dvoru pri Žužemberku. Pogorel je skedenj do tal z vso spravljeno krmo. Govejo živino so komaj rešili, zgorela pa sta dva prašiča. Pogorelec je bil zavarovan za 600 kron, škoda pa je mnogo večja. Nevarnost za sosednja poslopja je bila velika, a gasilno društvo iz Žužemberka je hitro prišlo na pomoč ter omejilo požar. — Samomor. 311etni slaboumni posestnikov sin Jožef Koščak iz Dolenje Sušice pri Toplicah je prišel 29. dec. k posestnici Mariji Kobe ter ji dejal, da se gre obesit, nakar je odšel proti gozdu. Ona se za te njegove besede ni zmenila. Ko pa Koščaka zvečer le ni bilo domov ter tudi drugi dan ne, so ga šli tretji dan iskat ter ga res našli obešenega v gozdu 500 korakov od vasi. — Prebrisani izseljenec. Vinc. Hotujerju iz črnomeljskega okraja je bilo znano, da je mladeničem, ki še niso zadostili vojaški dolžnosti, skozi Ljubljano zelo težko priti v Ameriko. Zato si je bil nabavil nekaj čevljarskega orodja in rekel na kolodvoru službujočemu stražniku, da gre iskat v Basel dela. Stražnik pa čevljarskega orodja ni hotel gledati, ampak je pogledal po denarju, ki ga je dobil zašitega v Hotujurje-vem suknjiču, poleg denarja pa vozne listke za Ameriko. Fant je moral namesto v svet, v zapor. — Samomorilka v vodi. Poročali smo, da je delavka tobačne tovarne Suhadobnik pisala svojemu možu, da gre v Ljubljanico, ker so ji izginile hranilnične knjižice, katere so nekatere delavke hranile pri njej. V pismu je zagotavljala, da se ji je pripetila s knjižicami nesreča, a da ona denarja ni porabila. Dne 7.januarja so Suhadobnikovo res našli mrtvo v Ljubljanici pri Štefanji vasi. Mnenje, da bi ušla z denarjem v Ameriko, «e torej ni potrdilo. Suha-dobnikova je bila omožena. Zapušča enega otroka, enega je pa pričakovala. — Koncert “Glasbene Matice”. Malo je mest, ki bi se mogla ponašati s tako odličnim glasbenim zavodom, kakor je “Glasbena Matica” v Ljubljani. Če pri koncertu sodeluje 220 članov, to nekaj pomeni! Koncertni vodja g. M. Hubad ima poleg že opetovano hvaljenih vrlin in spretnosti tudi to prednost, da poskrbi vedno za nov, zanimiv in mikaven spored. Pri koncertu dne 8. jan. je bila vsaka točka “biser slovanske glasbe”, a se je vsaka tudi biserno proizvajala. Pel je zbor te lepe skladbe fino, s čutom,, dovršeno. — Pred policajem ga je bilo sram. Jožef Kocijančič, bičarski pomočnik v Ljubljani je zahajal v čaksovo gostilno. Nekoč je porabil to priliko, da je tamošnji natakarici iz nezaprtega predala izmaknil torbico z denarjem in nekaj finih smodk v skupni vrednosti 104 K 12 h. Kocijančič pravi, da je to le iz šale naredil, da je hotel vse nazaj dati, a ga je bilo pred poklicanim stražnikom srafm to storiti. Pri telesni preis kavi so našli pri ujem tudi ključe od blagajne, kateri so bili last tr govea Umeka, pri katerem je za pomočnika služil. Umek pravi, da mu je najtnanje 160 K izmaknil iz blagajne. Obdolženec se je le za 20 K udal. Sodišče ga je obsodilo na 4 mesece težke ječe. —V gostilni zmrznil. Iz Šmartna pri Litiji se poroča: Na novega leta dan so izvabili denarnega Antonija Kapelarija nekateri vinski bratci šmartinski v liberalno gostilno Iv. Robavsa. Tam so pili, dokler je imel Kapeiari kak vinar; pustili so mu denarnico brez vinarja notri. Revež vinjen, zleze pod mizo; potem ga pa vržejo v stransko sobico na tla, z glavo v zid obrnjeno, ki ni bila kurjena. Tu je ležal v oni viharni in ledeuomrzli noči na tleh in zmrznil. Drugo jutro ob 9. pošlje žena, ki ima protin in se ne more iz postelje ganiti, ponj. In pet šmar-tinskih fantov ga pripelje na dom, kjer je popoldne umrl, ne da bi se kaj preje zavedel. — Topliške novice ob novem letu. Kot vesten poročevalec moram podati v številkah kratek pregled lanske kopališke sezone. Obiskalo je v 1. 1904. Toplice in uporabljalo tu kajšnje zdravilne vrelce 1119 oseb. Med temi je bilo 671 moških, 448 ženskih. To kaže, pa so moški bolj podvrženi revmatičnim boleznim kot ženske, ki se bolj doma držijo in ne trpijo toliko vsled vremenskih nezgod, prepiha in prehlada. Na Kranjsko pripada izmed topličarjev 929 oseb, na druge avstrijske dežele 174. Ogrska je poslala k nam 13 bolnikov, druge inostranske države 3. Najdlje sta bila tu Egipčana g. Anton Orel in njegova soproga Jeanette Wylie Orel iz Ramleh pri Aleksandriji. G. Orel je kot vrl domoljub že štirikrat prišel iz daljnega Egipta preko morja na Kranjsko, da išče okrepčila v domačih toplicah. Pride pa vsako drugo lei,o za cele štire mesece v Toplice, ker pravi, da mu tu voda, okolica, ljudstvo in podnebje bolj ugaja kakor v kateremkoli drugem kopališču. Ker je g. Orel Ljubljančan, bodi ^ mimogrede omenjeno, da se je pralo v lanski sezoni 180 “ljublj. srajc” vsake vrste in baže. Cisto prav je, da glavno deželno mesto pošilja največji oddelek gostov v kopališče. Topličani smo jih veseli, ker so veseljaki in dajo precej-zaslužiti. G. Doberlet je lani o svojem odhodu kar cel “teater” uprizoril. Naša želja je, da bi se pozimi kaj prehladil, da ga letos tem bolj gotovo zopet tukaj srečamo. — Znano je, da je v Toplicah tudi vojašnica za obolele vojake, ki jih pošljejo od vseh krajev na zdravljenje. Došli so lani trije transporti, broječi 93 mož. Da obiskovanje dolenjskih Toplic napreduje, naj pričajo nastopne številke. V letu 1902 968 oseb, v letu 1903 1080 oseb, v letu 1904 1119 oseb. g>: * USTANOVLJENO LETA 1893. SAKSgo GLAVNA PISARNA: * j 109 GREENWICH STREET, NEW YORK TELcEPO.N 379S CORTLANDT. IP Podružnica : 1778 St. Glair St., Cleveland, 0. Vsakdo naj pazi na hišno številko 109! — V konjski mesnici v Gorici so ubili lani 32 konj. — V ogenj je padel 63letni Josip Skert iz Kala na Kanalskem. Grel se je namreč pri ognjišču, pri tem pa ga je vrgla božjast v ogenj. Opekel se je tako, da je na opeklinah umrl. — Pogajanja z defravdantom. Poročali smo, da je iz Trsta pobegnil na Korfu odvetniški uradniS Cal-ligarich in vzel seboj četrt milijona kron. Sedaj je pisal svojim žrtvam, da je pripravljen poslati nazaj 60,-000 kron. To “velikodušno” ponudbo so oškodovanci sprejeli. — Pomnožene čete ob italijanski meji. Tretji armadni voj bo iz datno pomnožen. Iz Gorice pišejo, da misli vojno ministerstvo na meji proti Italiji na vsej črti postavit* več vojaštva, nego ga je bilo doslej, zlasti pride nekoliko konjeništva iz Galicije. Mestna občina goriška baje nakupuje svet za vojašnico blizo Standraža. Dalje se govori, da pride v Tolmin bataljon lovcev. Iz Dunajskega Novega mesta bo v Gorico prestavljen peti dragonski polk. V Bovec pride ena stotnija trdnjavskega topničarstva. V Gorici, Ogleju in v Trstu dobe lovske bataljone. Tudi v Tržič, Červinjan in Kormin pridejo vojaki. Tudi drugi kraji ob Italijanski meji dobe lovce. Kakor znano, razmere med avstrijsko državo in Italijo niso tako prijateljske,kakor zagotavljajo dip- * ZASTOPNIK VSEH PAR0BR0DNIH DRUŽB. A» ¿¡g Pošilja denarje v staro —--------- domovi- no najceneje in najhitreje. Parobrodne listke i)rodaJa ------------]>o izvirnih cenah. VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York ■ 1 je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite. Z velespoštovan je m FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. r J $*** . * + ¥ * ¥ ♦ Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem. V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju. ( lomatje. Trst, Trident in Balkan so Italijanom na srcu in zato so jako izdatno pomnožili svoje posadke pretekla leta ob naši meji. Tudi dejstvo, da bo to poletje v Italiji poklicanih 60,000 mož k orožnim vajam za dvajset dni, ni brez pomena. — Umrl je v Mariboru trgovec Jožef Kokoschinegg. — Zblaznel je v Mariboru mesarski mojster Herman Konradi. — V Studenicah je zblaznel klobučarski pomočnik Mihael Jug. — Tvrdka Ogriseg v Mariboru bankerotna. Ena največjih nemških tvrdk v Mariboru Ogriseg, ki deluje v Mariboru že 50 let, bo v par tednih naznanila svojo likvidacijo. — Iz Celja poročajo, da je “slov. del. podp. društvu” poslal posestnik hiše, v kateri ima društvo svoje stanovanje, sodnijsko odpoved. Mož je c. kr. profesor. Nahujskali so ga nemčurji. — Kaj je s Slomom? Iz Ponikve poročajo, da g. A. Slomšek, posestnik na Slomu, ki je bil prodal svoje posestvo nekemu Nemcu iz Solno-graškega, je odstopil od prodaje. A takoj nato so ga Nemci pregovorili, da jim vseeno proda svojo zemljo, del slovenske domovine. Lastni sinovi kosajo svojo očino in jo de’e sovragom. Značajev, mož ni, tužna nam majka! — Grof Lamberg jev štajerskem deželnem zboru predlagal, naj se ustanovi slovenska kmetijska šola z enoletnim tečajem; nadalje se naroči deželnemu odboru, da prouči vprašanje o praktičnih tečajih o živinoreji in mlekarstvu. Poslanec Robič predlaga, naj se deželnemu odboru naroči, da v prihodnjem zasedanju o tem poroča in stavi določne predloge. Sprejeto. Joli et. ill. Najnovejši_ Slraslo-iiMi in aiBo-sloviMi ročni slo ter Angleščina brez učitelja y slovenskem jeziku je dobiti: prvo za 30c, drugo za 40c poštnine prosto pri Cm til/ Cfll/Oflf* Greenwich St., New York. ridllK jdnoCl 9 1778 St. Clair St., Cleveland, O. E. PORTER BREWING COMPANY Pivovarna: South Bluff Street. EAGLE BREWERY 999 Izdelovalci ULEŽANE PIVE PAL ALE IN LONDON PORTER 999 Posebnost je Pale Weiner Bier. JOLIET, ILLINOIS Samo $17.75 v Colorado. To je cena vožnje 21. februarja in 21. marca po Santa Fe. Naš novi vlak zapusti Joliet oh 9:35 zjutraj iu dospe hitro v Colorado. Več se vam pove ua Santa Fe depot. 6t4 F. KORBEL & BROS. prodajalec vina od trt«^ in žganja — Amerikanski Slovenec je prvi! slovenski list v Ameriki. Stane le $1 Da leto. Sonoma Co. Caliiornia. Vhodna zaloga vina in und: 684-686 W 12 St. TELEFON: tin CANAL. Gliicago 1 AMEBIKAMI SLOVENEC., Ustanovljen 1. 1891 Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki in glasilo K. S K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOVENSKQ-AI. TISKOVNA DRUŽBA, obrnjencev. Peter je vodil volitev novega apostola naslednikom Jude in predsedoval na apostolskem zboru v Jeruzalemu, kjer “je bilo mnogo prepira”. A Peter je vstal in govoril, in ko je obmolknil, “je bila vsa množiac mirna”, in smatrala je njegov zadnjim, proti kateremu ni priziva. To je Peter novega zakona, kot priznava vsak odkrito- Naročnina za Združene države le proti. v . .. ■___ predplači $1.09 na leto; za Evropo | ^ knsUPul> kl. clta V*™ proti predplači $2.00 na leto. ima najvišje dostojanstvo na zemlji in zato nosi naj večje breme. Vsak dan molimo k Bogu zan j z besedami sv. pisma: “Gospod ga obrani in mu daj živeti in ga blagoslovi na zemlji,in ne izroči ga volji njegovih sovražnikov” (Pe. XI. 3). Dopisi in denarne pošiljatve naj se šiljajo na po- AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet. 111. Tiskarne telefona Chicago in Interstate: 509. Uredništva telefon Chicago 1541. A1HER1KANSKI SLOVENEC Established 1891. The first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the . Slovenic-American Printing Co. Joliet, in. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR 5. feb. nedelja 5, po razgl. Gosp, 6. pondeljek Doroteja. 7. “ torek Romuald, opat. 8. “ sreda Ivan Mat. 9. “ četrtek Apolonija, dev, 10 “ petek Skolastika. n. “ sobota Deziderij. Verska premišljevanja. Rojakom v potrditev njih vere. XXXI. Rimski papež je poglavar prave cerkve Kristusove. Papež je naslednik sv. Petra, najvišji glavar Kristusove cerkve, in nezmotljivi učitelj svete vere. Kristus je zaupal vlado Svoje cerkve sv. Petru edinemu. Apostoli so se razpršili po binkoštih; upravljali niso cerkve skupno. Sv. Petru je bila dana najvišja oblast, ne samo čez vse vernike, ampak tudi čez vse apostole in učence. Ta oblast ali predpravica se imenuje primat ali prvaštvo (med nadškofi) s-v. Petra. Nobena vlada ne more obstajati brez glavarja; nobena družba se ne more imenovati dobrourejena brez predsednika uradnika. Ne ugovarjaj: Bog je poglavar cerkveni. Kdo dvomi o tem? A Bog je načelnik vsake vlade; On je nevidni vladar. Člani eerkie, kakor vsake vidce družbe, zahtevajo vidnega poglavarje. To pa vemo za gotovo, da je Kristus imenoval Sv. Petra'rraj‘ višjim vladarjem Svoje cerkve. Naš Gospod je prvikrat obljubil sv. Petru glavarstvo Svoje cerkve, ko mu ]e rekel:“Ti si Peter (skala); in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenska vrata je ne bodo premagala. In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva; in karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih; in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v ne besih” (Sv. Mat. XVI. 18, 19). Na Petru je Kristus zidal Svojo cerkev; s ključi Svojega kraljestva mu jje dal vesoljno sodnjo oblast, polno nadzorstvo v Svoji hiši, moč sprejemati in izključevati. Tisti,ki ne mara pripoznati Petra ali njegovega naslednika kot glavarja cerkvenega, očividno ni v pravi cerkvi. Kristus je izpolnil Svojo slovesno obljubo Petru,ko mu je po svojem vstajenju z'aupal \su Svojo čredo, jagnjeta in ovce, duhovnike in ljudstvo (Sv. Jan. XXI. 15-17). Ce je bil med s\e im življtnjem svojega Mojstra Peter odlikovan s posebnimi milostmi, če se njegovo ime nahaja vedno kot prvega apostola, če je bil posebna priča čudežev, slave in sramote Kristusove,če je imel posebno prikazeu po vstajenju, vendar se šele po binkoštih Peter kaže pred nami, stoječ za glavo in ramo nad svojimi brati, v polnoti svoje, od Boga mu dane oblasti in moči. Bil je prvi izmed apostolov ne po izvolitvi in ne po starosti; prvi je, ker je skala, na katero je Kristus zidal Svojo cerkev. Prvi je, ki je storil javen čudež; prvi, ki je naslovil jude v Jeruzalemu; prvi, ki je napravil spre brez predsodka. A zakaj je papež Pij X. njegov naslednik? Ker zavzema njegovo mesto,njegovstol. Sv. Peter je bil prvi škof v Antijo-hiji; od tam je premestil sv. stol v Rim, kjer je umrl. Kako moremo vse to dokazati? Iz zgodovine, istotako kakor lahko dokažemo novemu priseljencu,da je Theodore Roosevelt naslednik George Wash-na predsedniškem stolu Združ. držav ameriških. Papež ali škof rimski je bil smatrati vse čase, izza apbstolov, za najvišjega poglavarja vesoljne cerkve. Vse prizivne slučaje je odločeval rimski papež; vse čase so škofje, duhovniki in posvetniljudje prizivali njega kot glavarja vesolj ne cerkve. On edini je mogel sklicati veliki cerkveni zbor; odloki tacega zbora niso imeli splošne moči, dokler jih ni potrdil in podpisal papež sam. On je ustanavljal nove škofije, izpopolnjeval prazne stole, premeščal škofe, pošiljal misijonarjev poganske dežele, in — nikdo ni kdaj vprašal po njegovi najvišji oblasti v cerkvi. Papež je nezmotljivi učitelj sv. vere. To je trditev, ki se na prvi sluh utegne zdeti drzna in prevzetna človeku, ki mu ki znana ustava cerkvena. Katoličani smatrajo to predpravico papeževe nezmotljivosti za jako pametno in potrebno. Nezmotljivost papeževa obstoji v njegovi sposobnosti, odločiti ali razsoditi vprašanja glede vere, to je, če papež v svoji službi kot najvišji učitelj vesoljne cerkve natanko določi kak verski ali nravni uk kot pravi in resnični, ali ee kak uk obsodi kot krivi, je nezmotljiv. Zgled bo to pojasnil še bolje. Prepir nastane o kakem važnem besedilu sv. pisma; stvar se predloži papežu. Ta potem,predno določi vprašanje, rabi vse veljavne pripomočke in posveti v preiskavo resnice; posve-tuje se s kardinali, škofi in cerkvenimi veščaki, zanašajoč se na posebno pomoč božjo, vsled obljube Kristusove, razglasi svoj odlok, ki je sklepčen in nezmotljiv. Ali je to nespametno ali nesmiselno? Ali najvišje sodišče v Washingtonu ne poravnava pravd sličnim načinom? Nezmotljivost ne pomenja nav-dihnenja. Papež je nezmotljiv, a ni navdihnen: napraviti ne more novega razodetja ni “nove božje postave. Po navdihnen ju bi papeža obvestil sv. Duh, ■kaj naj odloči; čeznaravnim potom bi prišel do resnice. Po p o m o č i pa mora papež sam najti resnico z navadnimi pripomočki, a da se ne zmoti, ga < uva sv. Duh. Nezmotljivost ne pomenja ne grešnosti: ne pomenja, da papež ne more storiti nič krivega,da ne more grešiti. Niti kreposti niti napake nimajo ničesar opraviti z nezmotljivostjo. Papež, pa najsi bo še tako dober, smatra sebe za grešnika,hodi k izpoieli kakor vsak dober katoličan, in si predstavlja svojo nevrednost biti namestnikom Jezusa Kristusa, Sina božjega. Osebna svetost ali hudobnost ne moreta upli-vati na njega nezmotljivost, kot najvišjega učitelja vesoljnega člo veštva. Gotovo noben razumnik ne misli, da je papež nezmotljiv v svojem navadnem razgovoru, ali pa tedaj, kadar piše o verskih stvareh ali objavi kako knjigo ali razpravo o bogoslovju; tudi|sejujegova nezmotljivost ne razteza na znanstvena vprašanja o življenju ali vprašanj.", ki so samo politična ali diplomatska. Vse te omejitve stavljajo uk o papeški nezmotljivosti v gotove granice in na pametno stališče. Konečno imamo cerkveno zgodovi-no, da jo prizivamo: zgodovinsko dejstvo je, da ni noben papež napravil kdaj napake, da se ni nikdar motil,kadar je končno odločil kako versko ali nravno sivar. Papeža častimo in ljubimo kot n ij višjega glavarja božje cerkve in koi. našega skupnega očeta. Pajjež Viharni dnevi na Ruskem. Cerkev in delavec. Ognjegascev šteje Chicago 1,447. Zadnjih štirinajst dni j so nam brzojavke pravile strašne pripovedke o grozovladi na Ruskem. Brez dvoma so se v ponajveč slučajih dogodki pretiravali; vendar, če odvzamemo vse pretiranosti, je bila poskušana revolucija strašna. Angleško ameriško časopisje je kaj hitro obsodilo rusko vladp radi streljanja na baje neoborožene štraj karje predzadnjo nedeljo. To je bilo kruto in nepotrebno; vendar Vattel uči, da je prva dolžnost vsake vlade čuvati samo sebe, in vlade so večinoma to delale, še predno je Vattel pisal svojo slavno knjigo “Law of Nations”. Vlada Združ. držav sima je nekoč rabila kaj krepke naredbe zoper gotove štrajkarje v Ckicagi. Washington je s puškami zatrl upor v Pennsyl-vaniji pred dobrim stoletjem, ki je znan v ameriški zgodovini pod imenom “whisky rebellion”. Rusija bi morala imeti ustavo in zastopstveno vlado (reprentative government),po pravici mislimo; to oboje pa imajo Združ. države ameriške, in vendar tisti življi sami, ki povzročajo vse homatije v tej dežel’, neprestano vpijejo o tukajšnjih krivicah. Če ne veš, da so ameriški zakoni in vladni uradniki skoro tako nesramni kakor ruski, le pojdi več večerov na kak sociališki shod in odpro se ti oči. Le poslušaj kacega ljubega anarhista tri ali štiri ure, in potem te bo vedno spremljal pogled v nevarnosti, ki se jih ljudske množice niti ne predstavljajo ne. Ne mislimo, da se motimo, če trdimo, da prav iste sile, ki sedaj razširjajo punt po Ruskem, obstajajo tu- Kje so sedaj tisti sociališki govorniki, ki ob vsaki priliki razglašajo, da cerkev vedno zagovarja koristi bogatih slojev? Kje so brezbožni hujskači, ki zatrjujejo skoro vsak dan, da se cerkev nič ne briga za navadno ljudstvo? Predzadnjo soboto zjutraj je v brzojavki o velikem premogarskem štrajku na Nemškem sporočil neki dopisnik iz Berolina med drugim sledeče: “Javna ogorčenost zoper operatorje in sočutje za premogarje raste od ure do ure po vsej deželi. Pismo kardinala Fischerja iz Kolonije (Koeln), s katerim je poslal donesek za štraj kov sklad premogarski, je napravilo globok vtis. Njegova prevzvišenost ne pušča dvoma, da smatra položaj operatorjev za krivičen in neobdržen. Nadalje poziva, naj se napravijo in sprejmejo postave, po katerih bo v bodoče nemogoč razpor kot sedanji štraj k. Politični pomen kardinalove izjave je važen, ker odseva iz nje stališče katoliške stranke,ki je najmočnejša v državni zbornici.” Iz tega je razvidno, da cerkev na Nemškem stoji drzno proti velikemu nemškemu trustu za premog in v obrambo ljudij, ki se pote in ubadajo. Katoliška stranka bo gledala, da dobe delavci pravico. Kardinal Fischer je pcslal osebno podporo za štrajkov sklad premogarski. Kaj bi moglo biti značilnejše, pač ne vemo. Tudi v tej deželi je cerkev vedno na strani delavcev, če je vzrok pravičen. Začasa velikega štrajka v pennsylvanskem okolišu trdega pre moga je “The Catholic Telegraph” v Cincinnati, uradno glasilo pokojnega nadškofa Elderja, nabiralo sklad v prid štrajkujočim premo-garjem in blagi nadškof sam je daroval 120, dasi ubožec. Mnogoštevilni duhovniki vseh narodnostij so pošiljali svote od $2 do $10 in katoliška društva so darovala in darovali so mnogoteri zasebniki tako, da se je naglo nabralo stotine, in vsak cent se je odposlal John Mitchelln, ki je prejem potrdil. Lahko je zlobnežem obtoževati cerkev. Malo Najvišji sodnik Združ držav ima letne plače $10,500. Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVEjfNl Charles S. Deneenima kot guverner države Illinois letne plače $6,000. “SIDRO" Pain Expeller Mesto Chicago je dolgo od severa do juga 26 milj in široko od vzhoda do zapada 9 milj. Poroka iitrnškega prestolonaslednika se bo vršila dne 24. maja. Nevesta pride v Berolin dne 21. maja. kot najboljši lek zoper REVMATIZEM, POKOSTRICO, PODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. SAIIO; 2Set. in 50ct. v vseh lekarnah “““ ali pri F. At Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Pf! V carigrajskih poli-tičnih krogih je razširjena vest, da meseca junija italijanski kralj ofici-jelno t. j. uradno obišče sultana. Kave se je na svetu porabilo lansko leto približno 17, 000,000 vreč, od katerih je prišlo na Evropo in Združ. države skupno 16,786,000 vreč. Kadar rabite očala di v tej demokratični republiki ali ljudovladi, pripravljene, svoječasno ' težje je dokazati,da so take obtožbe na dano znamenje zagnati plamen resnične in smrt na našo družabno zgradbo. Elektrokucija (usmrtitev z elektri ko) Czolgoscza ni končala upora zoper oblast. Zagovorniki revolucije še v velikem vežbajo učence v zlodejsttu, in prej ali poznej bo prekucija izbruhnila. “Ljudstvo bo moralo vstati v tej deželi, kakor vstaja na Ruskem, v prihodnjih dvajsetih letih,” je rekeLneki delavec na pocestni kari v Chicagi predzadnji ponedeljek zvečer. “Samo glejte, kako nekoliko mož dobiva vso lastnino in moč v svoje roke! Nič kot revolucija bo predrugačila to; bogatinci na vladi ne bodo poskusili.” In dva druga delavca sta mu pritrdila! Na tisoče ljndij je v Chicagi, ki mislijo slično. A tako ne mislijo brez voditeljev. Ampak recimo, da revolucija dejansko izbruhne, kaj bo posledica? Utegnila bi imeti začasen uspeh, a konečno bi vlada poslala čet in jo izstrelila iz sre zapeljanih in osleparjenih ljudij s tem, da bi izstrelila njih srea.Vse vladebodo streljale v samoobrambo, in navadno trpi samo ljudstvo. Agitatorji, ki hujskajo, navadno utečejo. Rousseau in Mirabeau sta utekla grozovladi, ki sta jo pridigala — Rochfort in Lujiza Michel sta utekla pogubi začasa komune leta 1870. — oteč Gopon ni bil usmrčen predzadnjo nedeljo. Vsi ti voditelji so večinoma tako brezsrčni kakor birokrati (prijatelji uradniške vlade), katere obsojajo. Najsi bo potemtakem posledica ruskega viharja kakoršnakoli, iz njega se lahko učimo. Velike de-1'dajalce ta vihar-svari, naj bodo pravičnejši od svojih delojemalcev ali pa pričakujejo slično vstajo tukaj, in delojemalce svari, naj se manj ogrevajo za agitatorje in hujskače ali pa naj pričakujejo,da bodo postreljeni brez usmiljenja v slučaju vstaje. Karkoli krivega je v Ameriki, bi se moglo in moralo popraviti ob volitvah in po ukih sv. evangelija. Vsak drug načrt je velika neumnost in se konča v ža-loigri. Koliko vrst živali je nasvetu • Na vsej zemlji in v morju je 4,000,000 živalskih vrst,ki se znane učenjakom. Žuželke same tvorijo 280,000 vrst, a tiči le 30,000. Nadalje poznajo učenjaki 12,000 vrst rib, 8300 vrst golazenj, med njimi 1610 vrst kač, 59,000 vrst mehkužcev, 1300 vrst dvoživk; 2500 vrst pajkov, 3000 vrst bodic in 8000 vrst črvov. 70. rojstni dan kitajske cesarice. 17. novembra je obhajala kitajska cesarica mati svoj 70. rojstni dan zelo slovesno. Vsi cesarski princi, kakih 500 je bilo bogato obdarovanih. Vsi oficirji so bili za eno stopnjo povišani, vsi dvorni in pro-vincijalni mandarini so postali plemiči. Vsi podložniki, ki so stareji od 60 let, so dobili kulija v osebno postrežbo. Osebe, ki imajo več kot osemdeset let, so dobile zraven tega še dva para copat, vi-ečo riža in 10 funtov mesa. Nadstoletne osebe so dobile denarno darilo in v njihovih rojstrtih krajih so se jim na čast napravili slavoloki. Vsi provincijalni mandarini so morali skrbeti za to, da niso trpeli ta dan ubogi in bolniki cele države nikake-ga pomanjkanja. Rusko mesto V 1 a d i v o stok je imelo 1. 1800. komaj 12 ribiških bajt; danes ima nad 60,000 prebivalcev in je najlepše ob sibirskem obrežju. „ Nov vlak, hitra vožnja. Vsako jutro ob 9:35 odide di i-ektni in hitri vlak iz Jolieta po Santa Fe v Kansas City, New Mežico, Arizono in Kalifornijo. Ozka zveza s Colorado, Kansas, Oklahoma, Texas, Indian Territory i. t. d. H. C. Knowlton, agent. 6t3 — Kadar rabite šivalne stroje ne pozabite na P. Mersinger ja, 117 N. Ottawa St., nasproti Hobbsove gro cerije, ki vam jih proda po ceni in tudi na lahka plačila. *1 —Amerikanski Sloveneo je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto. Iz Verginmosta n a H r-vaškem poročajo, da sta zgoreli poslopji občinskega in zemljiškoknjižnega urada. Prebivalstvo je jako vzmirjeno in so bili zadnji čas veliki izgredi. Orožnistvo je pomnoženo. G. Rouvier je naslednik francoskega prvega ministra Combesa, ki je zadnje dni odstopil iz bojazni, da bi utegnil vkratkem izgubiti večino v parlamentu. Com-bes je hudo preganjal redovništvo in sploh sv. vero. Slavni poljski piša-teij Sienkiewicz piše tri romane, v katerih obdelava čas in delovanje Jana Sobieskega. Glavna točka prve povesti je junakov odhod v obrambo Dunaja, druge boj zapada zoper Turke in tretje povratek osvoboditelja dunajskega na poljsko. Rusom je v Port Arturju konečno tako nedostajalo streliva, da so na 200 strelov iz japonskih topov odgovorilikvečjemu le z enim strelom. Na nekaterih pozicijah so se borili Rusi le še z bajoneti. Zadnjih pet dnij je posadka tako trpela vsled mraza in lakote, da so se vojaki, ki več dnij niso nič spali, bojevali le kot stroji. Združ. države* so ra-dovoljno prevzele pokroviteljstvo nad otokom San Domingo in bodo upravljale finančne zadeve tie republike, če senat ne postane prehrupen. To pomenja dejansko prisvojitev malega otoka, a nihče navidez ne ugovarja. V nekoliko mesecih, prav bržkone, prevzame stric Sam slično nadzorstvo nad Venezuelo in bo jamčil, da ostane predsednik Castro dober. Vsa ta pokroviteljstva pa pomenjajo več uradov za ameriške domoljube. Nemška katoliška stranka, zvana “Centrum”,je predlagala v državni zbornici, naj vlada imenuje odbor v preiskavo velicega štrajka premogarskega, in ker je ta stranka politično vsemogoča, se bo nemudoma ravnalo po njenem predlogu. Premogovi baroni bodo prisiljeni udati se. Medtem pa katoliški nadškofje in škofje radovoljno darujejo za štrajkov sklad in pri poročajo milodare med katoličani. Ni čudo, da se Nemci spreobračajo k pravi sv. veri. Î ali kadar vam peša pogled idite k::::::: R0BT P. KIEP 205 N. Chicago St. JOLIET ki vam bo brezplačno pregledal oči in nasvetoval kar bo potrebno. Očala po nizki ceni. Izvršujejo se tudi vse poprave točno in zanesljivo. Velika zaloga ur iu zlatnine. MAUSAR BROS., 200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL... ...SLOVENSKA GOSTILNA. V -/.vezi je tudi zelo prostorno prenotišt-e, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom. N. W. TELEFON ŠTEV. 1257. ‘‘Associated Press’’ izjavlja, da ruski štrajkarski izgredi niso bili tako hudi in tudi zatiranje istih po kozakih ni bilo tako strašno, kot je bilo citati po londonskih dnevnikih. Dočim je ameriško so-čutjez ruskim-zatiranim ljudstvom, je misel, da London zagovarja revolucionarje, smešna z ozirom na dejstvo, da uradna Anglija že stoletja zatira irski narod. Ko bi se Irci spuntali jutri, bi jih angleška vlada dala takoj postreljati kot revolucionarje, češ, to niso napredni domoljubi, negp uporniki. Pristen kranjski brinjevec, katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15,00, šest steklenic za $7.50. Naročilom je priložiti denar. John Kracker 1199 St. Clair street, CLEVELAND, OHIO. 0040440400404 * Aufah 1 ♦o^oo^o^ ♦«♦©(; Anton Terdič 200 RUBY STREET, JOLIET, ILL. X. W. Photie 825. Rojakom priporočam svojo SL0VENSK0G0STILN0 kjer jim postrežem poleg drugih pijač tudi z najboljšim domačim vinom, ter finimi smodkami. Prodajam trd in mehak premog po . - - - - - (b - — nizki ceni. Rojaki, dobrodošli. 404004©*04040404©4©^ brodošle. Kdor jih torej ne rabi, naj jih blagovoli darovati društvu, ki jih bo gotovo dobro in uspešno uporabilo. Odbor. Joliet, lil., 30. jan. — Naznanjam vsem udov društva sv. Frančiška Sal. št. £9 K. S. K. Jednote, da se bo vršilo letno zborovanje dne 5. februarja t. 1. in objednem bo tudi volitev novih odbornikov ža 1. 1905. Tpga zborovanja udeležiti se je vsaki ud našega društva dolžan, da si voli odbor po svoji volji in da bo znal, kako stoji društvo, da se ne bo potem, ko bo že prepozno, izgovarjal, da ne zna tega ali tega. Nekateri udi, ki so na potnem listu, mi pišejo ih me celo žalijo zaradi izvanrednih stroškov za mesec januar, kot jih je Jednota asesala ali določila za vsakega uda v znesku 25c, in pa lOc, ki jih je treba od 1. jan. t. I. več plačevati nego.prejšnja leta, kar tudi vsaki zna ali bi moral znati. Zato ni treba žaliti društvenih tajnikov, ker oni nimajo dobička pri tem. Sprejmite bratski pozdrav! Martin Težak, tajnik. Joliet, III., 31. jan. — Dne 22. t. m. se je ustanovilo “Slovensko pevsko društvo” v Jolietu. K ustanovnemu zboru nas je prišlo 22 prijateljev slovenske pesmi, ki smo se po končani seji prav vsi dali vpisati v društvo. Namen društvu je v prvi vrsti, gojiti slovensko petje, in prirejati našim rojakom domače veselice in zabave. Namen je lep — navdušenje veliko. Danes šteje društvo že 32 sodelujočih članov. Naj bi vsi vztrajali pri tem, kar so začeli: njim bo to v ponos, vsem jo-lietskim rojakom pa —če Bog da — prav pogosto v razvedrilo in pošteno zabavo! Obenem naznanjamo tem potom vsem članom, da se vrše pevske vaje vsak torek in četrtek v Golobičevi dvorani. Še nekaj! Pesmarice (I. in II. zvezek) Družbe sv. Mohorja, ki morda leže brezplodno v tej ali oni hiši, bodo gotovo našim pevcem do Sharpsburg, Pa., 24. jan. — Društvo Jezus Dober Pastir št. 49 K. S. K. Jednote je imelo svoje glavno zborovanje dne 22. t. m. in obenem volitev novega odbora. Izvoljeni so bili sledeči: Rudolf Požek, predsednik, Jožef Bahorič, podpredsednik, Jurij Veselič, I. tajnik, John Culiberg, II. tajnik, Jožef Starašinič, blagajnik, Mihael Jankovič, delegat, Jožef Radovič, predsednik bolniškega odseka, Anton Hotujec, Jurij Kroteč st. in Jožef Kroteč, bolniški odborniki, Jurij Kroteč ml., maršal, Mat. Veselič in Rudolf Hotujec, zastavonosca, Nikolaj Jankovič, vratar, John Culiberg, pregled, knjig. Pozdrav rojakom po širni Aue riki! Mihael Jankovič, zastopnik, Roslyn, Wash., 29. jan. — Rojakom naznanjam, da so nepoznani roparji napadli našpga rojaka-Mih. Jakšeta, kateri ima tukaj gostilno. Dne 21. jan. so tukajšnji premo-garji dobili plačo, in kakor povsodi, tako tudi tukaj, premogarji bolj pi jejo ter ob tej priliki svoje denarne nakaznice menjavajo po salonih. Med 1. in 2. uro so gostje ostavili tudi salon imenovanega rojaka, kateri je sam ostal v gostilni. Ko je po gostilni pospravljal, sta pri zadnjih vratih vdrla dva roparja v gostilno in z revolverji v rokah ukazala rojaku, naj jima izroči denar. Jakše se je tako prestrašit, da je padel na tla. To priliko sta roparja porabila in mu odnesla za $14200 nakaznic, $330 v gotovini, dve žepni uri, jedna vredna $40, druga pa $15, in revolver, vreden $12, tako da mu je vzetega vsega skupaj $1597. Rojak Jakše je marljivo delal v rovu, predno je prihranil toliko, da si je oskrbel salon — in sedaj je ob vse, tako, da je sedaj mnogo na slabšem, nego je bil pred sedmimi leti, ko je prišel sem. Z delom gre tukaj jako slabo, kajti na teden delamo le 3 do 4 dni, tako da ni svetovati rojakom, da bi sem hodili. S pozdravom! Ant. Janaček — Gl. K. Iz slovenskih naselbin. ►♦04C404040404©404040404Č Castle Gate, Utah, 27. jan. — Tu razsajajo koze. Ker je bolezen nalezljiva in torej zelo nevarna, ne sme nihče zapustiti hišo, v kateri se pojavijo koze. Ta odredba je naravno hvalevredna, toda mestna uprava bi morala skrbeti za to, da izroči nadzorstvo okuženih hiš sposobnim čuvajem, oziroma posebnim policajem, ne pa navadnim pridaničem, kateri se v začasni mestni službi domišljajo, da so prvi javni funkcijonarji. V taki okuženi hiši, katero Stanovniki niso smeli zapustiti, stanoval je tudi naš rojak Jakob Oman, doma iz Rateč na Gorenjskem. Njegovi sostanovniki so bili domačini, katerim policaj ni nikdar zabranil izhoda iz hiše, in tako je tudi naš rojak, kateri je bil šele par mesecev v Ameriki, dne 17. t. m. hotel oditi v mesto, da si poišče delo. Kakor hitro ga je pa policaj opa- Sedaj, ko se na Ruskem vse giblje v prid državni preustrojitvi in se širom sveta toliko govori o tako-zvanili “zemstvih”, bodo sledeče vrstice našim čitateljem dobrodošle, upamo. Po velikih reformah “carja-osvo-boditelja” Alaksandra II. je dobila Rusija neke vrste deželno avtonomijo; posamezne provincije imajo svoja zemstva, ki so nekoliko podobna avstrijskim deželnim zborom, a imajo veliko manj oblasti. Vsi do-bromisleči in domoljubni Rusi se z veliko ljubeznijo oklepajo zemstva in od razširjenja oblasti in delokroga aem stvaprieakujejo lepših časov za Rusijo. Pozemstvu naj bi se omejila vsemogočnost in svojevoljnost birokracije, da bi mogel tudi narod imeti nekoliko vpliva na politiško življenje. Tako bi zemstvo tvorilo prehod k ustavnemu politiškemu življenju. V Rusiji se že dolgo poudarja res nujna potreba decentralizacije. Lani je sam skrajno konservativni knez Meščerskij v svojem “Graždaninu” pisal, kako je pretirana centralizacija škodljiva za Rusijo; Meščerskij se je osebno prepričal,kako je Alek-dra III. trlo breme centralizma in mu jemalo najlepše duševne sile, da ni mogel uresuičiti svojih dobrih namenov. Notranji minister Pleve se je energično lotil tega vprašanja. Carjev manifest (26. febr. 1903) je vse navdal z novimi nadami. Toda Pleve je nameraval vse kaj drugega, kakor so pričakovali optimisti. Pleve bi rad tako decentraliziral Rusijo, da bi pomnožil oblast guvernerjev, zraven pa zmanjšal vpliv zemstva; tako bi bila Rusija še bolj neusmiljeno izročena svojevoljnosti birokracije. Zato se Rusi pač vesele, da Pleve tega vprašanja ni rešil. Zato še ne obupujejo nad zemstvom, ampak rajši zahtevajo razširenja volilne pravice v zemstvu. Zahteva po razširjenju politiške svobode in razširjenju politiške avtonomije nikoli ne bode utihnila. Ekonomski položaj Rusije odločno zahteva razširjenja politiške avtonomije. Premogočna in vse vla-dujoča birokracija v narodu izpod-kopuje moralno silo, samozavest, veselje do dela,podjetnost in zavira razvoj duševnih sil. Zato že sam državljanski življenski inst nkt zahteva razširjenja politiške avtonomije. Beda in nevednost ljudstva s toliko silozahteva razširjenja osebne svobode,da se temu ne bode mogoče dolgo ustavljati. Razmere so tako resne, da se stvar ne da več odlašati. Kolikor dalje se bode odlašalo z notranjimi reformami,toliko bolj bode pešala moč Rusije in toliko težje bo nosila breme, katero ji nalaga njena mogočna zunanja politika. To vedno jasnejše uvidevajo vsi; zatosme-mo pričakovati velikih izprememb v Rusiji. Walkerville, Mont., 27. jan.— Rojak Franc Lamut,rojen v Kvasici pri Dragatušu na Belokranjskem,je bil dne 15. t. m. ubit od svojega lastnega sorodnika, Janeza Gerze-tiča. Morilca so prijeli in dejali v zapor. Prišel bo pred tukajšnje porotnike. — Vse poprave pri šivalnih strojih vam P. Mersinger na 117 N. Ottawa St., hitro, dobro in ceno izvrši. Dolgoletna izkušnja v tem ga dela mojstra. *2 Zahvala, Podpisani se tem potOitt lepo za hvaljujemo društvu sv. Stefana št. 1 K. S. K. J., v Chicago, 111. za obilo izkazano sožalje o priliki smrti mojega soproga John Kurent, kakor tudi vsem pogrebnikom, ‘pall bearers’ ter vsem onim, ki so bili prisotni pri sv. maši ob priliki po greba. Chicago, 111., 28. jan., 1905. Ida Kurent roj. Edelbraut, in otroci. Zahvala. Rojaki iz Trebelnega na Dolenj skem, ki bivajo sedaj v Milwaukee, W is., so zložili 40 dolarjev za na pravo božjega groba v župni cerkvi na Trebelnem. Denar je zbral Janez Novak. Bog plačaj obilno vsem darovalcem! Janez Hladnik, župnik. Ne delaj poskusov. Češi tako nesrečen, da potrebuješ zdravila za. prehlajenje vsekakor, gotovo nisi v stanu delati poskuse-Zateci se k izkušenemu in zanesljivemu zdravilu. Severov balzam za pljuča ti ublaži vnetje sluzpate mre-nice, razkroji nakopičeno eljno ig. olajša dihanje. Tudi ozdravi prehlajenje v glavi, hripavost, srbečico v grlu, kaštlj, bolečine v prsih in vnetje sapnikov. Če ga začneš uživati o pravem času, ti zabrani vnetje pljuč, jetiko in slične bolezni. Poslušaj: “Zaužil sem samo nekolikokrat Severovoga balzama za pljuča in bil iznenadjen nad olajšbo, ki sein jo začutil v prsih. Tudi kašelj je nehal. John Dobricky, Rock Falls, Illinois”. Cena 25c in 50c. Na prodaj v vseh lekarnah ali pri W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. $17.75 za tiket iz Jolieta v Pueblo, Colorado Springs ali Denver po Santa Fe 21. feb. in 21. marca. Več se vam pove na Santa Fe depot. 6t4 — P. Mersinger na 117 N. Ottawa St., predaja klavirje ali piano, gosli, kitare, mandoline in druge glasbene inštrumente po nizki ceni. Oglasite se pri njeni kadar rabite kaj v ti stroki. *3- Ta srečnež. Angleški spisal Brat Harte * I*. ([> tli e. i “Pravzaprav bi sedaj pač moral iti v Boonville, radi poizvcdavah j” je rekel po premolku, ves obupan. “In v banko, prijatelj, v banko!” ko plača. Zatorej se mli je zaupal brez ovinkov. Carter je bil izkušen v opravilih. Ker je poznal Barkerjevo srčno preprostost, ni dvomil o resnici njego- t , , j vesa poročila, ki so je še tudi potr- je opomnil Demorest s poudarkom. . T, 1 F ....... dile pokazane delnice. ¿.a 200 ‘‘Poslušaj moj svetin ne bodi nikamor drugim. Ne zini proti nikomur niti besedice o svoji sreči. Upri se tudi skušnjavi, papirje sedaj takoj prodati; kdo ve,kako cena delnicam še poskoči.” “Mislil sem, da pojdeta obadva rada z mano”, je Baiker jecljal. “Delatimorava za najn vsakdanji kruh in ne moreva zopet prazniko-vati; tudi bova danes delala sama.” Demorestov glas je malce trepetal. “Ne spodobi se, di bi se Tebi in Tvoji sreči obešala na pete, kajti vsi ljud je vedo, da sva revna in prej ali poznej bo vsakdo dozvedel, da si bil uže bogat, predno s pri-el k nama.” “Neumnost!” Barker je bil ogorčen, “Le cisto resnico, fantič moj.” “Prav po pravici je tako!” je dostavil Staey. Barker je vzel svoj klobuk in trdo stopal proti vratom. Tam je obstal neodločno, in tudi njegova sodelein ka se nista ganila z mesta, dokler ni Demorest konečno pretrgal mučnega molka: “Ne trati svojega časa tu pri naju!” Prijel ga je za ramo in potisnil pol nežno, pol nasilno do vrat. “Bodi mož in ne obotavljaj se ni trenutek, dokler nimaš v roki svojega premoženja. Potem je pa drži trdno, kakor s kleščami, to Ti svetujem!” Poskusil se je smejati, a se mu ni 'hotelo prav posrečiti. “Naju najdeš tu na mestu, če se vrneš,” s tem je zaključil svoj govor. Barker se je čutil hudo žaljenega, a je premagal to - nejevoljo, zavih-ail klobuk in hitel proč. Molče sta gledala tovariša za njim, dokler ni njegova postava izginila v bosti. Oudaj je rekel Demorest: “To ga kaj prav označa. ” “Kakor je in živi!” je potrdil Staey. “Samo pomisli,da je papirje imel vsa leta zaprte in da se niti spomini ni nanje.” “In pomisli,da je hotel vso svoto vtakniti tu v naš stari ničvredni rudnik!” “Tako mi Boga, storil bi bil to in ne izgubil niti besedice o tem. Da, to ga kaj prav označa.” “0,|»a ljubi stari mladenič!” “Ta dobra duša!” “Pa morda bi bil vendar moral eden izmed naju iti ž njim, ne li? Bržkone bo svoj denar vrgel v narečje prvemu srečelovcu,ki ga sreča in ki iztegne roko po njem,” je opomnil Stacy sumljivo. “Toliko več vzroka za naju, da ga pustiva samega in se izogneva tudi dozdevku, kakor bi ga hotela zadržavati.” Demorest je govoril prav odločno. “Saj itak ne bo ne dostajalo malopridnežev in tepcev, ki se bodo trudili prigovarjati mu, da sva, hotela njegovo dobrosrčnost izkoristiti sebi v prid. Mnogo ljubše bi mi bilo, da izgubi svoj de aar in se vrne k nama s praznima rokama a neizpremenjen, nego gledati, kako se' snov, iz katere-ga je Bog ustvaril, preobraža, da postane govoriti z njenim očetom. Kisty se je ugriznila y sladke ustnice in ga je vedla, pred njim slovesno idoč, v pisarno. Odprla je duri in rekli s prikrito razposajenostjo a resno in ne da bi dvignila pobešene trepalnice in pogledala svojega očeta ali gosta: “Gospod Barker želi govoriti s Tabo zastran opravkov.” Nato se je, oddaljila, stopicajoč preijubeznivo. Ta mali vmesni dogodek je bil, ki je povzročil prevrat. Barker je namreč sedaj takoj spoznal, da mora Carterju odkupiti dotični kos zemlje za svoja preljuba sodeležni-ka in da je zato prisiljen, zaupati mu svojo nepričakovano srečo, v dokaz, da misli odkritosrčno in lah- dolarjev je bibhotel prodati tisti kos zemlje, a ta bogati kupec, ki ga je gnala bedasta čutna omama do kupčije, bi bil gotovo pripravljen plačati več. “Da,” je odgovoril z uslužnim glasom a moškim nasmehom, “to je bila takrat moja cena, gospod Barker. Ampak veste, odtedaj so vse cene močno poskočile.” Nasproti popolni preprostosti o-stane dostikrat najbolj previdna dvojezičnost na sramoti. Barker mu je verjel brezpogojno, a že mu je začelo prihajati tesno —ne morda radi vis -ke svote denarja, ki jo bo morji plačati, nego, ker je preudarjal možnost, da bi njegova sodelež-nika utegnila darilo popolnoma zavrniti. Zato se je okoristil s ponujenim izgovorom. “Potemtakem se pa vendar hočem preje posvetovati s svojima sodelež-nikorna. Se prav nič namreč ne vem,da li sploh sprejmeta zemljišče od mene, in prenagliti se pa ne maram.” Carter se je kar zbegal — tako ni bil mislil. “Vam se pa človek hitro zameri, gospod Barker,” je rekel z omamnim smehljajem. “Seveda sem v opravilih trmoglav, toda saj veste, med prijatelji ne velja taka natančnost. Ce mislite, da sem je obljubil za dvesto, ostanem mož-beseda.Ne govoriva več o tej stvari, tisti kos zemlje je Vaš. Takoj napišem kupno pogodbo.” ‘•Toda,” je zajecljal Barker, “saj še niti nimam ne denarja, in. . .” “Denarja!” je vzkliknil Carter jezno. “Kdo vpraša po ujem med prijatelji? Dajte mi menico, ki poteče v tridesetih dneh, to mi zadošča populnoma. Stvar samo takoj uredimo; kar storiš lahko danes, ne odlašaj do’jutri, pravi pregovor.” In še predtio je presenečeni in neodločni kupec mogel ugovarjati, je Carter že naredit menico, ki jo je imel Barker podpisati, in je že tudi dejal svoje ime pod kupuo pogodbo. “Ce hočete svoja sodeležnika, kakor mislim, presenetiti z malim darilom, gospod Barker,” je opomnil smehljaje, “to se Vam nudi sedaj najboljša priložnost. V petih minutah se napoti moj sel v gorovje; mimo vaše koče mora, in tam lahko odda to kupno pogodbo in postavi takorekoč gospoda pred gotovo dejstvo, še predno bosta mogla kaj ugovarjati. Kaj taoega se ne sme odlagati... Sicer Vas pa tako hitro ne izpustimo; dolžni ste nam še prijateljski poset. Doslej ste vedno ostajali samo kot tujec pri nas, zato morate danes ostati pri kosilcu. Moja ženka ima opraviti v gospodinjstvu, a Kitty Vas bo medtem kratkočasila; le recite, naj Vam kaj zaigra na svojem novem klavirju.” Zmešan in vendar osrečen po ne navadnem povabilu, je Barker podpisal menico in vtaknil kupuo pogodbo v zavoj, ki ga je naslovil na Demoresta. Ko je Carter odposlal sla/z zavc-j m, je vedel Barker j a v sobo,ki sojo sploh imenovali gospice Kitty sta uico. Navadni gosti niso imeli pristopa do tega svetišča, in kakršnekoli usluge je mlada devojka opravljala v hotelu ali ob jedilni mizi — bržko je stopila čez oni preg, je bilo vse id pozabljeno, in čutila se je samo še kot “gospica Kitty”. Tam je sprejela že najod ličnejše ljudi, okrajnega sodnika in soprogo železničnega nadzornika; da je Barker smel vstopiti, je bila nečuvena čast. Plaho se je oziral po sobi, ki je najprisrčneje pripovedovala o Kit-tyoem dejanju in nehanju. Ob steni je stal klavir, ki so ga v kose razloženega na hrbtu mule prinesle v gorovje. Nad n jim je visela Mi-1 nervina glava, ki jo je Kitty kot! dvanajstletna deklica narisala s svinčnikom.«Tudi njena lastna slika tak. kot so drugi ljudje.” Resni glas,s katerim je Demorest govoril, se je tako ma'o prilega! njegovi navadni lahkomiselnosti,da ni Stacy vedel, kaj bi odvogoril. “Bojim se, da ga bova prav pogrešala v vsakdanjem življenju,” je rekel po kratkem premolku. Demorest je molčal in razmišljen odčesnil z bližnjega grma šibico, s katere je po vrsti potrgal vse liste, dokler ni bila vsa gola. Potem je ž njo švignit po zraku in se švrknil po golenici. “Hajdt” — stopil je popolnoma iz koče — “hajdi, pojdiva delat.” II. Medtem je bi! Barker na poti v Booraville. Bil je potrt, dokler je mogel videti kočo. Ako mu ue bi bilo gledalo iz očij njegovih sode-ležnikov očividno srčno veselje nasproti. bi bil mislil, da morata biti | ljubosumna na njegovo srečo. A zakaj vendar sta se upirala, deliti jo j ž njim? Zakaj sta si mislila že vna-|pcej,da je njih tovarištvo končano? Zakaj ju je ta denar—ki še mislil ni nikdar nanj in ki se je zanj tako malo brigal —naenkrat izpremenil? Saj njega samega vendar ni; še je ostal povsetn stari. Kolikokrat so v šali govorili o bodoči najdbi zlatega zaklada in si slikali,kaj skupno počno ž njim! In sedaj, bo je sreča padla enemu izmed njih v naročje, je imela samo j.a učinek, da jih je otujila drug drugemu. Tega ni mogel razumeti in hudo ga je peklo. A čudno, obenem se je zavedel gotove moči,maščevati se in ju tudi žaliti in raniti. Sedaj je bil bogat in jima je hotel pokazati, da ju lahko pogreša in da mu ni treba na nikogar več misliti nego nase in na — Kitty. Vkljub vsej odkritosrčnosti in nesebičnosti mladega moža in vkljub njegovi poštenosti proti tovarišema ne moremo namreč zamolčati, da je, bržko se je zavedel dejstva, da je bogat mož,mislil najprej na neko gospodično. To je bila Kitty Carter, hčer hotelirja v Boomvillu, ki mu je pripadal kos zemlje, po katerem so hrepeneli naši trije sodelež-niki. Da mu je obraz brhke devojke plaval baš sedaj pred očmi, ni bilo znamenje nezvestobe proti prijateljema, ki bi jima bil pomagal. A v svoji hipni razdraženosti ni mislil brez nejevolje na to, kolikokrat sta ga zbadala radi preljube Kitty, in to je povzročilo, da jima ni vsega zaupal. Vsekakor si je štel v dolžnost, da nemudoma poseti Kitty. To ni bilo težavno, kajti preproste razmere v Boomvillu in gospo-darstvu njenega očeta so opravičevale, da je gospica Kitty tupatam stregla gostom. Vse mesto je spadalo k njenim sedanjim ali njenim bivšim čestilcem. Kogar je Kitty zavrnila, si je v nemi brezupnosti belil glavo o njeni ljubezni, kajti bila je izmed tistih nenavadnih zalih deklet, ki se jih včasi vidi v obmejnih krajih jugozapadnih držav. Njena prikazen je bila tako odlična in izvenredna, njene črte v obličju so bile tako mične, in njena vitka postava se je gibala v jedilnici hotelovi tako mirno in milo med njenim debelim, navadnim očetom in njeno ocvelo, nelepo materjo, da si je človek mislil, to je tujka plemenitega rodu. Na naše tri sode-ležuike, ki so se odlikovali po lepšem yedenju iu višji izobrazbi, je Kitty že vnaprej obračala svojo pozornost, in iz nekega tajnega vzroka, ki ni bil nikakor ne očivi-den, se ji je posebno prikupil Barker. Sedaj je pospešil korak, in ko se je dvignila pred njem v dolinski ožini zastava boomvillskega ho tela, je resno preudarjal, da li bi ne bilo bolje, iti najprej v banko, dati v shrambo svoje delnice in vzeti nanje malo predplačo, da bi mogel posetiti gospico Kitty z novo ovratnico in v beli srajci. A prišlo mu je na misel, da je Demorestu polin-pol obljubil, ne dotekniti se sprva delnic; in ker bi se ob svoji srčni izpovedi proti Kitty itak ne oziral ua Demorestovo svaritev, da ohrani stvar tajno, si ni hotel svoje vesti še bolj obtežiti. J03EP3 TBINEE'3 registered Trgovec, Delavec, Gospodinja, Otrok, vsaki mora jesti. Srečni so tisti, ki so dovelj močni, da delajo in dovelj zdravi, da jedo. Ako si želite ohraniti moč in zdravje, uživajte Trinerjevo zdravilno grenko vino (Triuer’s American Elixir of Bitter Wine.) (Dalje na 7. st>-ani.) Isto je piidelek narave, ker obsega cisto, staro naravno vino ter najbolj zdravilne rastline imporUrane iz starega kraja. Deluje naravnost na želodec, ter ojačuje ta organ ter mu omogočuje, da prebavlja brano; istotako deluje tudi na čreva, kar napravlja prebavljanje redno. VSA HRANA, ki ji bila ptavilno prebavljena, bode spremenjena v čisto, močno kri, ki je podlaga zdravju, lepoti in jakosti. Trinerjevo zdravilno vse bolezni želodca, vse nerednosti v črevih, vse nepravilnosti v jetrih, grenko vino ozdravi "* kožne '° kr™> i,oi"zni' nervoznost, izgubo moči in brezspalnost. Kadarkoli se dobro ne počutite, vzemite Trinerjevo vino. Dodelilo vam bo novo življenje. Moški, ženske in otroci je lahko rabijo ker je čisto in zdravo. Dobiva se v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER, 799 South Ashland Avenue CHICAGO, ILL. Trmerjev bnil]6V6C 0Z<^raV* vse bolezni ledvic in mehurja. Kuhan je iz importiranega ooooooooooooooooooooooooec Franu Rogel 10! Indiana St., voglu Jackson N. W. Telet. 1303. Jcliet, lil. Slovenski gostilničar Toči se vedno sveže Porterjevo pivo, stare domače vino, raznovrstne druge p!jače iu tržijo se najboljše smodke : :::::: Postrežba solidna in se 'priporočam vsem rojakom, tujcem iu domačinom. Na razpolago je vedno dober iunč. šooooooooooooooooooooooooo TROST & KRETZ % — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše "Tlie U, S,” 10c. in ‘“Meerscliani” 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, 111$. H. Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. J A. TNI NOTAR t* Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. ’ ^5 v Največji-slovenski katalog na svetu. Sr BfcžSifflsiiSž Jj obsegajoč električne pasove, baterije, harmonike, gosli in druge godbene predmete, kukavične, svetilne in muzikalične ure, žepne ure, prstane in zlatnino, stereoskope, magične svetilke, britve, fountain peresa, žepne nože, revolverje, pripravo za striženje las, pipe, tobak, črko pisne stroje, gumične črke ih veliko drugih stvarij po sploh najnižjih cenah. Bogato ilustrovan, Pošlje na prošnjo vsakomur. Pišite takoj na naslov: C. F. Zaruba & Co , 309 N. 4th St., (Dept. As.) Clarksburg, W. Va. Mati 14 PnrrAralr prodajalec ur, verižic, Uhanov, iTiallJd rU&Ul Cit prstanov in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG Novi cenik knji? in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj. Ure jamčene za 20 let in velikosti kot slika s 15 kamni.. ......«16.00 Srebrna močna ura z enim pokrovom in 15 kamni....... ......«14.00 Nikljasta ura s 7 kamni...« 6.00 Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu. Urno kolesovje pošiljam kakoršno si j kdo izbere Elgin ali Waltham. Pošteno blago po zmerni ceni «g; je moje geslo. Razglednic s slikami stavb ali narav- , nih prizorov raznih ameriških držav 3 za 10, 12 za 35c. Velika razglednica s sliko cele šentlouiške razstave ena za 15 centov. Razprodajaleem knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovoru. Manii zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Naslov za knjige in cenik: Naročila za ure in zlatnino: M. POGORELC, Box 226, Wake- M. POGORELC, c. o. B Schuett«, m..-.,, Room 606 Masonic Temple, field, Mich. Chicago, 111. A. Schoenstedt, naslednik firmi Loughran & Schoenstedt Poboj uje denar proti nizkim obrestim., Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke. Cor. Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, NAZNANILO. The Sunny Brook Distillery Co. BO IMELA CELO DISTILERIJO v popoinem poslovanju NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS Ne pozabite obiskati blizo agrikulturnega poslopja P te velezauimive izlozbe. Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. MARTIN TRLEP, 222 So. Genessee Street, Waukegan, 111. SLOVENSKA GOSTILNA. Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo žen z najboljšimi okrepëili in smodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče. DR. LUJIZA L. MUNCH Stanuje na 905| N. Hickory St. Urad v Fargo Building 303, 305 Van Buren St., Joliet, 111. Telef. v uradu: Chicago 239, N. W. 229. v stanovanju pa Chicago 379, Northwestern 894. - R. C. Bertnik. L. B. Bertnik. BERTNIK BROS, IZDELOVALCI FINIH SMODK. Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY. 10 centov. 5 centov. 403CassSt., nadstr. JOLIET. G. F. REIMERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah. Telefon 1343. N.229 Bluff Str., JOLIET. ILL. ANA VOGRIN, 603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam. BRAY-EVA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke ctne. 104 Jefferson St., blizo mosta. C. W. Brown, preds Robt: Pilcher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir. Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING, JOLIET. ILL. Bar Goods. Agent for Besiey’s Waukegan Ale _______ and Porter. O J. O SUVEITÜ BOTTLER 414VanBuren St. Telephone 171 Vprašajte svojega mesarja za Airjeve domače Mm katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street Joliet M. B. Schuster Young Building Joliet, Illinois. Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota. Lote na Hickory cesti v Jolietu. ter zavaruje poslopja in življenje (Nadaljevanje s 6. strani.) Ob njegovem dohodu v hotel ga je pa iznenada obšla čudna tesnoba. Bil je baš tisti neprijetni ^as po zaj utreku,predno se začno priprave za obed. Saj se vendar ni mogel v pustem prostoru s prevrnjenimi stoli in golimi mizami sestati » svojo izvoljenko Kitty; tudi je gotovo imela baš opraviti v gospodinjstvu. Toda gospica je zagledala Bar kerja čez cesto gredočega in se je prikazala e hlinjeno mirnostjo v jedilnici, da tamkaj nekaj uredi za obed. Ko je videl, da je tako nepričakovano vstopila kraljica njegovega si ca v svojem mičnem, sve žem, z rožicami vezenem oblačilu iz katuna, je izgubil srčnost. Neki komaj storjen sklep mu je pa pregnal plašnost, in ko mu je stopila nasproti s solnčnim nasmehom, je kar preprosto vprašal, da li more ki jo je narisal potujoč umetnik, je bila videti, kot i mnogotera mična lepotina iz porcelana; med mnogimi cvetlicami je bil celo uvel,a še dišeč gozdni šopek, ki ga ji je Barker podaril pred štirinajstimi dnevi. Ob njegovem vstopu je gospica Kitty naglo vrgla svojo belo rutico čez šop, kar je napravilo, da je srce mlademu možu utripalo močneje. A njegova vesela razdražba je spet izginila,ko je Carter s svojim debelim glasom, ki mu je poskušal dati šaljiv zvok, začel rekoč: “Gospoda Barkerja do kosilca lahko kratkočasiš, Kitty, in mu kaj zaigraš, da vidi, kako si napredovala v glasbi. A bodi lepo uljudna, kajti sedaj je bogat gospod, ki bo v kratkem po Frisku (San Franciscu) bahato hodil v beli srajci in s cilindrom na glavi ter Boomvillu kazal hrbet... No, oprostita me za nekaj časa; najprej moram hitro na urad, da mi vknjižijo kupno pogodbo, i Take reči se morajo opraviti brez odlašanja.” Ko se je starec oddaljil, je bilo Barkerju neprijetno pri srcu. Ne samo, da mu je Cartgr odvzel veselo sporočilo in tako pretvezo za zaupen razgovor, marveč je njegovemu posetu dal tudi šopiren pomen. Kaj naj pač Kitty misli o njem! Osramočen in v zadregi je stal pred njo. Toda- Kitty ni čisto nič opazila njegove zmedenosti, kajti bila je hipoma vsa prestrašena, ker je bil videti v njeni sobi tako “strašen nered”, in njeni lici sta žareli rožnato, medtem ko je razne stvari jemala v roko 5n jih spet postavljala natančno na isto mesto... Kako dobra vest! Ne, kako jo je to veselilo... In slično je prihajalo vedno tako nenadno. Prav tako kakor vreme... sinoči je bilo vendar še zares hladno,iD sedaj,kaka vročina! Gospodu Barkerju se je menda po poti tudi zdelo soparno in prašno. A morda sedaj več ne hodi peš, odkar je bogatine«... (Dalje prih.) Gospod bil na ženitnini v Kani galilejski, čemu bi jaz ne smel? In šel je. Navada pa je bila v tistem k^aju, da so svatje na koncu obeda 'darovali poročencema razne stvari. In res je na koncu vse vrelo do neveste. Eni so ji dajali denar, drugi razne srebrne in zlate spomenike. A kaj je naredil župnik? Ko so že vsi oddali svoje darove, približa se še on novoporočencema in pravi: “Ker sem z vama jedel in pil, spodobi se, da vama tudi jaz kaj darujem. Toda kaj? Denarja in dragocenosti j nimam. Moj.dar naj bode torej par besedi, ki vama bodo mnogo koristile, če se bosta ravnala po njih. Kaj ne,ko bi vladala mej vama vedno taka ljubezen, ko danes! To pa skoro ni mogoče. Prišli bodo nad vaju žalostni dnevi in teh bo vzrok eden ali drugi vaju, ker vsak ima svoje slabosti. Za take meglene dneve si torej zapomnita tole: če boš ti ženin to svojo nevesto česa vprašal in ti ne da odgovora ali vsaj prijaznega ne: reci ji: Danes si menda vstala z levo nogo, in iz ponižnosti še pristavi, ali pa jaz? Isto stori nevesta, če bo ženin tak. Videla bosta, da se bosta začela pri teb besedah na glas smejati in bosta zopet prijatelja.” Ko je župnik oddal svoj dar, spustilo se je vse v smeh. Zakonska pa sta si dobro zapomnila župnikove besede in se tudi po njih ravnala. Bila sta srečen zakonski par,in sta rada pravila še v poznejših letih,da je bil ženitninski dar rajnega gospoda — najdragoce-neji dar. He Joliel Jtiiial Ml Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAPITAL $100,00 0. T.A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Papeževa britev. Pred meseci je dobil neki rimski jezuit, ki je dalje časa prebival v Severni Ameriki,od nekega znanega mu newvorškega izdelovalca britev, več modernih britev. Eno britev je dobil tudi papežev hišni kaplan Bressan. Nekoč je naneslo v pape-ževem ožjem krogu govorjenje na britve, in papež, ki se vedno sam brije, je tožil,da mu-to dela sitnosti, ker je včasih tudi neroden. Kaplan je pričel praviti o svoji novi britvi, ki ima varnostne naprave. Papež mu je smehljaje dejal: “Mojim kaplanom se bolje godi; ti dobe vse potrebne stvari v dar; papež se mora briti pa š staro britvijo. Pravična stvar. Neki berolinski veletržec je imel važno pravdo. Ker pa ni mogel biti vsled raznih opravkov pri obravnavi navzoč, je naročil svojemu odvetniku: “Brzojavite mi takoj, kaka bo razsodba.” Ob 12. uri se je končala obravnava z ugodnim uspehom. Pet minut pozneje je brzojavil obvetnik svojemu klijen-tu: “Pravična stvar je zmagala!” Takoj nato dobi pa odvetnik odgovor od veletržca: “Vložite takoj ugovor.” Umor zaradi tobačne pipe. V Vamosu na Ogrskem je v neki gostilni urar nedavno popravljal ure. Imel je veliko gledalcev. Urar je hotel prižgati pipo, a gledavci so se mu jeli smejati, ker ni mogel najti pipe. Moža je to močno jezilo in je obdolžil nekega gledavca, da mu je on izmaknil pipo. Obdolženega je ta obdolžitev tako vjezila, da je urarju pripeljal gorko zaušnico. Urar je nato potegnil revolver in ustrelil na mladeniča, ki je takoj obležal mrtev. Storilca so zaprli in pri preiskavi so našli v žepu pipo, zaradi katere je izgubil življenje nesrečni gledavec. se V par dneh izide Slovensko-angleški rečnik. Cena 60c. Denarne pošiljatve po Money Orderju na V. J. Kubelka, P. O. Box 744, New York, N. Y. 52tl2 Telika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Alexander Harasj? Chicago telef. 2794 W. telef. 927 122 Jefferson Street:::::JOLIET, ILL MŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno MESNICO obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista. JOHN & ANTON PESDERTZ 1103 N. Broadway, Joliet, lil. Northwestern Phone 1113. Chicago Phone 4531 Vol velikan. Pri letošnji razstavi pisane živine v Berolinu se je nahajal vol redke velikosti. Visočina mu je 2 m, dolžina 3-60 m, teža 18 meterskih stotov. Ime mu je Žepi in je doma a Tirolskega. Star je šele 5 let in zdrav. Žival je plod mešanja med simodolskim in pincgavskim plemenom. Enakega velikana, tudi plod navedenega mešanja, sem videl letos v Sarvar-ju na Ogrskem. Darilo zaročencema. V nekem skritem gorskem kraju je pasel svoje verne ovčice pobožen in ob enem jako šaljiv župnik. Ljudje so ga ljubili nad vse. Če so imeli kje kako pošteno razveseljevanje, vedno je bil povabljen. In ni se branil. Nekoč je bil tudi na ženitnini. Mislil si je: Ce je nas 168 95 GEO. LAICH South Chicago. cesta. Telefon štev. 1844. — priporoča— Slovencem in Hrvatom svoj novi saloon, kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago. Rojaki v LaSalle, 111.! Slovensko podporno društvo sv. Jožefa štev. 76 K. S. K. Jednote ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih JAKOBA JUVANČIČ 1212 First St. Telefon 222 Y. Začetek seje točno ob 2. uri pop. Kdor hoče pristopiti k društvu naj se oglasi že poprej ali pa na dan seje pri Jakobu Juvančič. Kdor šeni v društvu naj pristopi! ODBOR POMOČ H ZDRAVLJE BOLNIM! zamori: dati samo Dr. E. C. Collins, M. I., Berite nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za .popolno ozdravljenje: Spoštovani gospod profesor I Jaz spodaj podpisana se Vam zehvnUm za Vaš trud in za Vaše učeno zdravljenje. Vsemu našemu narodu po celej Ameriki sporočam, da ste Vi pravi in jedin zdravnik, kteri zamore ozdraveti vsakega bolnika. Veliko zdravnikov sem poskušala tukaj v mestu Pueblo, a nije-din mi ni mogel pomagati. Nekteri zdravniki so mi rekli, da mi ni nič. a kako more vendar zdrav človek iskati zdravila in trošiti denar, če mu ni nič. Vi. pa mi niste tako rekli, ampak ste me v svoji veliki 1 nr./. M., li ^ ♦ r, rl 1 -4 .. ! i.. n. i da se čutim zdrava kot poprej. Nadalje se zahvalim uredništvom slovenskih časopisov, ktera so priobčila v svoih listih tega izvrstnega zdravnika in nas tako o pozoriia na najboljšega zdravnika. S tem končam pismo — Vam do gsofoa hvaležna, ANA GORŠE! 433 Rush St., Pueblo, Colo. Častiti gospod ! v Naznanjam Vam, da so me Vaša zdravila prav dobro pozdravile. Že v dveh dneh sem bil veliko boljši in ko sem porabil vse, sem bil popolnoma zdrav. Zato se Vam srčno zahvaljujem za Vaša sdravila in ostanem do groba hvaležen Vam iskani prijatelj. GEORGE UHERNIK. lirownfield, Pa. Dragi gospod pipfesor ! Kar se tjče uspeha glede poslanih zdravil Vam naznanjam, da sem po uživanju istih popolnoma ozdravil od kašlja in bodenja v prsih in želodcu. Samo ono steklenico, v kteri je zdravilo proti izpadanju las. še rabim in kakor vidim, z dobrim uspehom, ker so mi lasje res prenehali izpadati in sem prepričan, da zopet zrastejo. Spoštovanjem v v Vam udani VINCENC ŠUŠTAR. P, O. Box 148, Moon Run, Pa. Cenjeni gospod ! Vam neznanim, da sem prejel Vaše pismo, v kterem me vpraš ate kako se kaj počutim. Sedaj sem popolnoma zdrav in se prav dobro počutim. Zato se Vam srčno zahvalim, ker ste me ozdravili v tako kratkem času. Pozdravijam Vas udano in ostajam s spoštovanjem GREGOR SEFRAR, P. O. Rox 64, Cumberland, Wyo. Ozdravi vse bolezni, Iz vsega tega se toraj jasno razvidi, da se ozdravijo naši bolni rojaki najzanesljivejše na jap zdravniškem zavodu dr. E. C. COLLINS-A, gg ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on. ker on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega ozdravi vse možke in ženske bolezni bodisi akutne ali pa zastarele (kronične). Zato tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh boleznij, kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku> zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri. otekle noge rn telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, o”glušenje7vse bolezni na očeh, izpadanje ias, /uske ali prti na glavi, srbenje, Jišaie, mazolie. ture. hraste in rane. vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastični glavobol, ' kakor tudi vse ostale nctranie in zunanje bolezni. Dr. Collins, Ml TVj je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko Žatoraj, i o|?titi Slovenci, mi vam priporočamo samo in edino le slavnega in izkušenega I >t*. E. O. COLLINS, M. I. Ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarala ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov,opišite natančno vašo bolezeni navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni ter pošlite pismo na ta-le naslov: DR. E. C. COLLINS, AL I., 140 West 34th 5ireet, NEW YORK, N. Y.j Kdor se želi učiti in znati ANGLEŠKO BREZ UČITELJA naj si preskrbi ravnokar izišli Slovenslio-angleški rečnik Knjižica je jako lahko in razumljivo sestavljena. Poleg angleških besedij nahaja se tudi njih pravilna izgovarjava. Oblika knjižice je žepna, torej vporahna pri vsaki priliki. Cenajije samo 6 0c. Denar pošljite po Money Order-ju ali pa v znamkah na naslov v. J. KUBELKA, P. O. Box 744. New York, N. Y. MIH0ČEM0TT0J DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš lumbe jglasi se pri Daš, in ogle.i si našo zalogo I Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar. HENRY « LATZ kontraktor in stavbenik W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC. 507 North Hickory Street, ’PHONE 914 JOLIET ,ILL. Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda Hill Girt Vineyard” «< Nerver! KAJ JE TO ? To je Bauer-jevJ znameniti krepčilec. Človeka zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čilega. Neprekošen hranitelj za živce in želodec. Jedini lastniki inrazpošiljavoi. M« f\f\ vChll ' A. BAUER & CO. ,Wa P° J.fn. 142-148 E. Huron St., Chicago. SlOVCflSRlll £f0StllH3^1l• ¡ MMHMMMMQMMaMfW 8W&—»»»C Kupi premog sedaj ko ga dobiš po ceni. Mehki premog fina vrsta ton za... $3.25 Wilmington premog, najboljši, ton za.. .. $3.50 L. M. RUBENS Nasproti E. J. & E. Depot. Oba telefona 502. oao——•c—s—— Urad in železniški tiri na 606-608 Clinton Street. JOLIET, ILL. Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon.'Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Na zahtevanje poš-jem uzorce. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, — Box 77— Croekett, Contra Costa Co.,Cal. ITa prodaj še 4 lote na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta. Piši ali pa se oglasi pri JOHN GRAHEK-U, Kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Telef. 2252. 1012 N. Broadway, Joliet, Ills. ©©♦©♦0^0*0^040+0404040+0^0+î>*0*0* {>♦<>♦ ♦©♦O^OMÎ^O^C*©*^ I Imenik podrejenih društev Kranjsko-Slo- \ ! venske Katoliške Jednote. j 0+0+0+0+0+0+0+0+0+04 0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0++0+Cl Glasom sklepa 8. glavnega zbora y Jožetu, 111. priobčiti se ima v Jednotinem glasilu enkrat na mesec imenik vseh društev in njih uradnikov t. j. naslov predsednika, tajnika in delegata. (Glej zapisnik tega zbora, stran 4, seja?»., predlog delegata Martina Kremesec). Vsa bratska društva so naprošena, da vpošljejo naravnost na A. S. vse popravke tičoče se tega imenika. Pri imenih mnogih društvenih uradnikov manjka njih naslov; nekatera društva nimajona- vedenega ne imena, ne naslova predsednikovega, ozir. delegata. Trebil je navesti v imeniku ime in naslov predsednika, tajnika in delegata vsakega društva K. S. K. Jednote. Dostavili pa bomo zraven še čas in kraj mesečnih sej. ako nam bratska društva to blagovolijo naznaniti. Za nekaj časa bomo priobčili ta imenik vsak teden v listu ako le mogoče, da imajo bratska društva ■ tem boljšo priliko istega pregledati ter r sako nedostatnost popraviti. Vsako spremembo imena ter naslova nam je treba takoj sporočiti. I. Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: Rudolf Maraž, 727 W. 22d st.; tajnik, John Zajc, 1307 S. Trumbull ave.; delegat; Jos. Zajc, 1307 S. Irum-bull ave. Društvosv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Anton Fric, 1216 N.' Hickory st.; tajnik: John Jerman, 1112 M. Chicago st.; delegat: George Stonič. 813 M. Chicago st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Golobičevi dvorani. 3. Društvo Vitezov šv. Jurija, Joliet, 111. Predsednik in delegat : Anton Nemanič, 915 N. Scott st.; tajnik: Jog^Panian. 1001 N, Chicago st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v eolski dvorani' cerkve sv. Jožefa. 4. Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Frank Žnidaršič:,Box 804. Soudan. Minn.; tajnik: Fr. Žnidaršič: Box 804. Soudan. Minn.; delegat: Frank Schweiger: Box 835; Soudan. Minn. 5. Društvo sv. Družine, LaSalle, 111. Predsednik: Math. Skoflanc; tajnik: Jos. Roštan; delegat: John Jurkas, 42 2d st. 7. Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Jos. Russ, 432 S. Sta Fe ave.; tajnik: John Adolsch, 317 Palm st.; delegat: Math. Jerman, 321 Palm st. 8. Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: Daniel Stua, 1316 N. Hickory st.; tajnik: Jos. Jontes, 1115 N. Broadway; delegat: Mihael Staudo-har, 107 Indiana st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v šolski dvorani cerkve sv. Jožefa. 10. Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa. Predsednik: John Štefanič, Box 371, Lyons, Iowa; tajnik in delegat: John Tancik, Box 804, Lyons, Iowa. II. Društvosv. Janeza, Krst., Aurora, 11). Predsednik: Alfonz Kesler, 561 Aurora ave.; tajnik: Frank Mrva, Box 262; delegat John Novak, B 262. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop. 12. Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: John Rakar; tajnik: Jos. Zalar, Box 547: delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani Mart. Muhič. 13. Društvo sv. Janeza Krst.; Biwabik; Minn. Predsednik: Frank Jaklevič;tajr nik: Math. Tomec; delegat: Frank Nose; Box 77. 14. Društvo s \ Janeza Krst., Butte, Mont. Tajnik in delegat: Jos. Radmelič, 436 Watson ave. 15. Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa Predsednik: Geo. Fiajnik, 4625 Hatfield st., Pittsburg, Pa.: tajnik: John Medoš, 1019 E. Ohio St.; delegat: Peter Ostro-nič, 271 High st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve Matere Božje na 57. cesti v Pittsbujgu. 16. Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minnesota. Tajnik in delegat: Frank Trampuš, Box 306. 17. Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Tajnik in delegat: Frank Dolinšek, Box 123. 20. Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Pied»ednik: John Ramuta. 811 Ayer st.; tajnik: Frank Šmalc, Box 464; delegat; Marko Kupe. 21. Društvosv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Jakob Ferlič; tajnik: John Markovič, Box 113: delegat: John Tavčar, Box 82. 23. Društvosv. Barbare, Bridgeport. Ohio. Predsednik: Louis Šušteršič, Box 53, Lansing, O.; tajnik: Mihael Hočevar, Box 70; delegat: Joseph Hočevar, Box 70, oba v Bridgeport. O. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v Jožef Horetovi dvorani v Wheeling Creek ,iOhio. 24. Društvosv. Barbare, Blocton, Ala, Predsednik: Gregor Kokel; tajnik in delegat: Frank Jurjevič, Box 110. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 25. Društvo sv. Vide, Cleveland, O. Predsednik: Anton Grdina, 1792St. Clair st.; tajnik: Jos. Jarc, 1677 St. Clair st ; delegat: John Grdina, 1757 St. Clair st. 29. Društvo sv. Frančiška, Sal., Jo liet, 111. Predsednik: Anton Zelnikar 1143N. Broadway; tajnik: Martin Težak 1201 N. Hickory st.; zastopnik: Jos. Sitar, 805 N. Chicago St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v šolski dvorani cerkve sv. Jož.efa. 3+. Društvosv. Petra, Calumet,Mich. Predsednik: Paul Žalec, 211 7th st.; tajnik in delegat: Math. F. Kobe, 31 Cedar st. Mesečna- seja vsako četrto nedeljo v mesecu v Wilmersovi dvorani dvorani. 32. Društvo Jezus Dober Pastir, En umclaw, Wash. Predsednik in delegat: Jos. Malnarič; tajnik: Peter Vrhovnik. 33. Društvo Matere Božje. Pittsburg. Pa. Predsednik: Math. Adlešič, 5209 Dresden Alley; tajnik: Nikolaj Gerdun, 5106 Dresden Alley; delegat: Jos. Pavla-kovič, 70 Kitanning Pik, Sharpsburg, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve Matere Božje na 57. cesti. 38. Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. Predsednik: Peter Majer le,319 Barnett ave. :tajnik:PaulŠterk, 428 Ferryst.; delegat: Peter Šterk, 428 Ferry st. 39. Društvo sv. Jožefa, Riggs, Iowa. Tajnik in zastopnik: John Skala'. 40. Društvo sv.^Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Luka Terhlen, 225 Pine st.: tajnik: John Povše, 123 Pine st.: delegat; lohn Pakiž, Peerless Hotel. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. dop. v Central Hall. 41. Društvo sv. Jožefa, Piitsburg,Pa. Tajnik: John Jevnikar, 132 Almond Alley ; delegat : Jos. Lokar, 4817 Harrison st. 42. Društvosv. Alojzija, Steelton,Pa. Predsednik: Frank Hren, 252 Main st.; tajnik: Jos. A. Pibernik, 216 Frederick st.; delegat: Geo. Gršič, 217 Calumet st. Mesečna seja vsaki tretji četrtek v mesecu. 43. Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Frank Petelin; tajnik in delegat: Michael J. Krakar, obeh naslov: 501 E. 3d st. Mesečna seja vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v dvorani sv. Petra in Pavla. 44. Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago. 111. Predsednik: Ant. Skala, 9627 Ave. M: tajnik: Charles Medoš, 200 E. 95th st.; delegat: Rev. John Kranjec, 9713 Erwing ave. 45. Društ vo sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont. Tajnik: John Šašek, Box 160; delegat: John Kovač, Box 16. 46. Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 442 E. 86th st.; tajnik: Mihael Zobec, 439 E. 9th st.; delegat; Frank Zelene,' 660 Warren st.. Brooklyn, N Y. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 47. Društvosv. Alojzija, Chicago,111. Predsednik: John Kočevar, 788 W. 21st Place; tajnik: John Kosmač, 5W. 22d Place; delegat Martin Kremesec, 503 W. 18th Place. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v 4. nadstropju češko-slovanske dvorane na 18. cesti blizo La flin st. 49. Društvo Jezus Dober Pastir: Sharpsburg; Pa. Predsednik: Rudolf Požek: tajnik,: Geo. Veselič; delegat: M. Jankovič; 56 Carnegie st.; Pittsburg; Pa. 50. Društvo Marije Sedem žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: Mihael Hu-šič. 1040 E. Ohio st,.; tajnik in delegat: Marko Ostronič, 1138 E. Ohio St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani slov. cerkve Matere Božje na 57. cesti v Fittsburgu. 51. Društvo sv. Petra in Pavla, Iron Mountain. Mich. Predsednik: Jos. Gros-n 507 Smith St.; tajnik: Jakob Schwei, 508 Grand Boulevard: delegat: Lovr. Samsa, 300 Quinnesec St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu. 52. Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: Joseph Hvalica, 727 Warmanave.; tajnik: Alojzij Fon, 734 Warman ave.; delegat: Mihael Stanič, 719 Warman ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v tukajšnji ‘stari’ irski cerkvi. 53. Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsecfhik: Frank Petkovšek, 714 Market St.; tajnik: Frank Barle, 1424 McAlister ave.; delegat: Frank Opeka, Box 477. 54. Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik: John Bavecr tajnik: Anton Repež;delegat: John Mlačnik, vsi P. O. B. 251. 55 Društvosv. Jožefa, Crested Butte Colo. Predsednik: Frank Dekleva:tajnik in delegat: Jos. Pašič, Box 45. 56. Društvosv. Jožefa, Leadville.Col. Predsednik. Anton Jelenc; tajnik: Anton Korošec, 506 W. Chestnut st.; delegat: John KeTŽan. 57. Društvosv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik:Anton Burgar,C-4th. ave,, New York, N. Y.; tajnik: Alojzij Češark, 103 ave. A New York. N. Y.; delegat: Vincenc Riedl, 408 E. 9th st. New York, N. Y. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih Karla Lorenz, Cor. Hirrison ave. & Garry st..Brooklyn,N.Y. 53.' Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar, R. F. D. No 2, Irwin, Pa.; tajnik: George Bohinc, Box 23, K. F. D. No. 2, Irwin, Pa.: delegat; John Bohinc, B 3, R. F. D. No 2, Irwin Pa. 59. Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveletb, Minn. Tajnik. Jos. Brine, B 705; delegat A. Erčul, B 25,“Sparta, Minn 60. Društvo sv. Janeza Krst., Weno-na, 111. Predsednik: Jos. Oražen, B 86: tajnik: Jožef Blatnik; delegat: Martin Pirman, B 62. 61. Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Tajnik in delegat: Peter Matekovič, 619 W. Federal st. 62. Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Tajnik: John Pezdirc, B 13: delegat: Mihael Smole. B 314. 63. Društvo Vitezov sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. Predsednik: Anton Marinčič, 325 Aetna st.: tajnik: John Šušteršič, 29 Burke St.; delegat: Anton Zabukovec, 34 Burke st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 64. Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: George Novak, 42 R. R. st ; tajnik: Jos. Malešič, 4925 Hatfield st., Pittsburg, Pa.; delegat: Martin Malešič, 44 R. K. st. 65. Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis Predsednik:Ignac Kušljan. 285 1st ave.; tajnik: Ignac Blokar, 285 1st ave.; delegat: Jos. Blažič, 268 Reed st. 66. Društvosv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Frank Kastelic, 37 Carr st.;tajnik: Jos. Perko, 144|Plattst.; delegat. Joseph Popič, 144-J Platt st. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Perz dvorani na 1635 E. Madison ave. 67. Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Tajnik: Jos. Šircel, 252 Main st., delegat: Frank Kompare, 222 Frederick st. 68. Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: John Kočevar: tajnik: John Mostar, B 713: delegat: Frank Pervinšek. 69. Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: Anton Golob: tajnik: Matija Prih , B 801: delegat: John Mihelič, B 301. 70. Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik.: John Lukežič, 2833 S. 3d st.; tajnik: Jos. Simonič, 2916 S. 13th.st.; delegat: Anton Bukovec.2805 Lemp ave. 71. Društvosv. Anton Pad., Goff, Pa. Predsednik: John Tome, B 94: tajnik: Mihael Rajer, B 94; delegat: Peter Koriin. 72. Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Tajnik: John Kardel, B 456: delegat: Anton Seliškar, B 169. 73. Društvo sv. Jurija, Toluca, 111 Predsednik; Jakob Cesar, B 328; tajnik: GeorgeHomljan, B 272: delegat: Štefan Polič, B 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega meseca v Poličevih prostorih. 74. Društvo sv. Barbare, Springfield 111. Predsednik: Jernej Mlakar, 1831 S 15th st.; tajnik: Matevž Gajšek, 1420S. 12th st.; delegat; Jernej Ramšak, 1819 S. Medler st. Mesečna seja vsako drugo ne deljo v mesecu ob 4. pop. 75. Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle. 111. Predsednik: John Zajc, 1223 Main St.; tajnik; Anton Meznarič, 1101 Main st.; delegat: Jos. Rogel,328 Laharpe st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v A. Zorčičevi dvorani. 76. Društvo sv. Jožefa, La Salle, 111. Predsednik; Jakob Plut; tajnik: Ignac Jordan, 1253 2d & Sterling sts.; delegat: Louis Jordan, B 26. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih Jak. Juvančič, 1212 1st st. 77. Društvo Maiije Vnehovzete. Forest City, Pa- Predsednik: Frank Končar; tajnik: Anton Bokal, B 548; zastop-nik;John Žigon, B 575. I Kje je n-stjlDolj varno naložen demeir? Hranilnih ulog je,: 18,147,856 kron 60 vin. m?HII fît Rezervnega zaklada je: 611,000 kron. MALI OGLASI. ▼ t vrv KADAR IŠČETE SLUŽBE, svojega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu.ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrštenje, te oglat ne obsega vet ko 7 vrst, S5c, za jkratno pa 75c, Če obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno uvrštenje 50c, in za hkratno $1.50. Računa naj se povprečno po 6 besedjuajedno vrsto. Svoto je poslali z oglasom naprej. IŠČEM SVOJEGA BRATA JA koba Mlakar, ki je bil pred d verni leti v Hibbing, Minn., in bratranca Jožefa Hac, ki je bil pred tremi leti nekje v Eveleth, Minn. Oba sta doma iz Loža pri Rakeku. Ker mi nič ne pišeta, sem primoran iskati njih naslov v listu. Njih naslov naj se blagovoljno naznani:Frančiški Prosenih, 5L:) Biro r st Anaconda, Mont. 6t3 NAPRODAJ DVONADSTROP- na hiša z loto na 106 Chase ave. Dobra prilika; hiša nosi $20 renta na mesec. Cena $1,200. Več pove Ign. Česnik, R. R. No. 14, Joliet, 111. 8tl IŠČEM SVOJEGA BRATA JA-neza Lazar, ki je star okoli 25 let in doma iz Lakev, fare Dobrnič©. V Ameriki je šele par mesecev in je Mestna hranilnica ljubljanska je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in iih'obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da objreffti neso. Rentni davek za ulagatelje plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najrarneie naložen denar. Si ga zaroda, kateri bi se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih ulog t mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obeta zlatili gradov v zraku, [ampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi. Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, O. ..g,.«»..».,»-»..»-.». menda nekje v Clevelandu ali Pitts-burgu. Kdor ve zanj naj mi blagovoli naznaniti njegov naslov: Martin Lazar, 206 Stone St., Joliet, lil. 8tl IŠČEM SVOJEGA BRATA JO-sipa Zupančič, doma iz Mirne Pečina Dolenjskem. Meseca marca leta 1903 je odšel v San Francisco, Cal. Kdor . kaj ve o njem naj to blagovoli meni sporočiti: Alojzij Zupančič, 1701 Abriendo ave., Pueblo, Colo. 8t4 DEKLETA IŠČEJO ŠE !■« ali več v priučenje izdelovanja korsetov. One, ki znajo š vati z domačimi stroji ali stroji na silo iamjo prednost. Dobra plača in stalno delo. Ponudbe naj se pošljejo pismeno ali pa se je zglasiti osebno pri CHICAGO CORSET CO., State and Claim Streets, Aurora, Hlinois. 6t4 PREMOG TRD IN MEHEK, TER kok in drva ZA KURJAVO prodaja v Jolietu po najnižjih cenah Stefan Kukar, Northwestern Telefon 348 in 1479. Frank » Petrič > 209 Indiana Street, Joliet, Illinois N. W. Phone 703 ¡Slovenska » gostilna. Naznanjem rojakom, da sem prevzel pred kratkem že dobro-poznano gostilno ter se priporo-I čam vsem v obilen obisk. Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo- Poskusite nase pivo in nefcodete se goljufali. Anheuser-Busch Brewing Association Največji pivovarji na svetu! Ali se zanimate za južne kraje? Zelite-li izvedeti o čudovitem razvoju, ki se zdaj dogaja po velikem osrednjem jugu? O brezštevilnih priložnostih za mlade in stare može—da se obogate? Ali želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugodno leže čih ob večji železnični progi, ki cbrode dve, tri ali štiri letine na istem polji vsako leto, katere lahko kupite poželo nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji? Al morda, o živinoreji v krajih kjer traja zimsko krmljenje kratkih šest (6) tednov' O krajih, kjer prinaša pridelek zelenjadi in sadja vsako leto velike dohodke' O deželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? O priložnostih za vstanov-ljenje dobičkonosnih izdelovalnih industrij: o bogatih rudninskih legah in ugodnih mestih za kupčijo? Ako želite izvedeti podrobnosti o jednem ali o vseh gori navedenih vprašanjil pišite name. Z veseljem vam bom sporečil natančno in resnično. G. A. PARK, General Immigration and Industrial Agent. L0UISV1LLE & NASHVILLE RAILR0AD CO. LOUISVILLE, KY. Rojaki po So. Chicagi in okolici so uljudno povabljeni na Društveno ' Veselico, ki jo priredi prvo žensko društvo MAJKE SEDAM ŽALOSTI, ods. br. 280 N. H. Z. dne 4. marca 1905 v Lake Side dvorani, Ewing ave. & 96. cesta, S. Chicago. Pričetek ob 7. uri zvečer. Vsi brati in sestre iz So. Chicage, Chicage, Whiting ih bližnjih krajev naj ne pozabijo priti na to zabavo. Za najboljšo postrežbo jamči ODBOR. ANTON NEMANIČU 205-207 OHIO ST., JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrebniški zavod in konjiièiiica. Chicago Phone 2273. $ Northwestern 416. Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza. Stanoranie 913 TV. Scott Street, Northwestern Telephone 344. JOHN UMEK toči Schlitz evo pivo, kiie najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke::::::::: Cor. Lake and Genesee Streets Telefon 851 WAUKEGAN, ILL. oooooooooooeooooooooooasooowoooooooooooooooooooooooog ANTONÜHORWAT Northwestern telefon 1134. 407 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Ki IZDELOVALEC UNIJSKIH SHODK C < Avstrijske viržinke po.$24 tisoi 'j druge kratke smodke od *24 do *60 tisoč. Priporočam se vsem slovenskim in hrvat-skim gostilničarjem. Razpošiljam smodke na vse kraje Združenih držav. Velika zaloga flnega žganja In vina Jamčim rojakom, da je pri meni za *100 pn galoni nižja cena ko kje drugje. Dobro žganje po *1.35 galona in višje. Kaiifor-mjsko vino po 95c galon. razvažajo na uoin. ^ ~ ---«.» ncuivi CXXXXXXXXXXX)000000000