Narodopisna češko-slovanska razstava v Pragi 1.1895. (Jakob Dimnik.) I. 3. Praga. (Dalje.) ^raga leži na obeh straneh reke Veltave in sicer večinoma na fe»* desnem bregu v prijazni dolini, obdani z lepimi holraci. V Pragi ^ je 47 katoliških cerkev in 23 kapelic, 25 sarnostanov, ena ruska cerkev, 3 protestanske bogoraolnice in 10 sinagog ali židovskih zbirališč. Mesto skupaj s predmestji šteje 380.000 prebivalcev; govori se •skoro le češki jezik. Vredne, da jih ogledaš, so znamenite, stare pražke stavbe, med kojimi je n. pr. stolp za hranjenje smodnika, sezidan leta 1475.—1484. Nekdaj je ta stolp služil kot uhodna vrata v obzidano mesto. Na velikem nasipu stoji veličastna, 1. 1458. sezidana tynska cerkev s posebno lepimi kipi sv. Cirila in Metoda in lepimi reljefi, na kojih se vidi krst po sv. Cirilu in Metodu in podeljenje sv. obhajila po sv. Cirilu. Na severni strani tynske cerkve stoji palača Kinskega, največja v starem mestu, in krasna, starodavna občinska zbornica, koje visoki stolp je bil sezidan v 14 stoletji. Znamenita. je stara češka ura na procelji, katera bije zaporedoma 24 ur, začenši dan s solnčnim zahodom, ter kaže mesec, praznike in spreminjanje lune vse leto. Znamenit je dalje Karlov most, sezidan 1. 1357.—1507., ki ima 16 obokov ter je 497 m dolg in 10 m širok; most krasi 25 kainenitih in 2 bronova kipa v prirodni velikosti. Zjiamenit je tudi češki Rudolfinum, zbirka slik čeških prijateljev utnetnosti. Prekoračivši Karlov raost, pridemo v mal.e namesti, od koder se dospe v Hradčin. Tu je s svojirai velikanskimi palačarai kraljevi dvor, Waldsteinova palača, prestolnica, Loretska cerkev s slavnoznano monštranco s 6580 biseri, koje vrednost sama znaša 3 milijone goldinarjev, i. dr. — gotovo najznamenitejši del mesta. Kdor je pa bil v Pragi, pa ne na Hradčinu, je kakor bi bil v Rirnu, pa ne bi bil v Vatikanu ali v cerkvi sv. Petra. Hradčane leže proti večeru na raalem hribu, s katerega lahko razgledaš celo mesto in lepo okolico. Ogledovaje s tega kraja to krasno mesto in prelepo okolico njega, so se mi vzbudila čustva veselja in žalosti; žalosti, če pomislimo na število nas Slovanov in nesrečno neslogo, zaradi katere nismo svoji. Kje so zdaj Vaclavi in Karoli češki, zlata doba zgodovine? »Mru kraljevi, mru rodovi, In njih grobe trava krije", poje J. Fr. Gundulic. Pa tudi veselje me je navdajalo, ko sem gledal lepo mesto zlato Prago. 0 kako lepe, bogate kraje je Bog odločil Slovanom! Da bi se zopet vrnili tu na Ceškem dnevi svetega Vaclava in slavnega Karola IV.! Da bi zopet Cehi tako skrbeli za pravo znanost in umetelndst in napredek krščanski, kakor sta ta dva skrbela, in Geška bo prva raed nami — sicer je že v enem oziru zdaj —, med Slovani avstrijskirai. Kdor gleda Hradčane, zlato Prago in njeno krasno okolico, ne bo se čudil, da je nemški učenjak Humbold, ki je ranogo sveta prehodil, Prago prištel najlepšira mestom celega sveta. Ne samo lepo je tu, temveč znamenito in lahko rečem zgodovinsko najznaraenitejših raest cele Evrope. Gledaš li to, ali ono poslopje, vsako, da vsaki kamen tako rekoč ima skoro' svojo zgodovino, zgodovino, večinoma s krvjo pisand! Da, ne samo češki narod, temveč vsi Slovani imamo tužno prošlost, katere je kriva naša prepirljivost, in celo v pregdvdru znana slovanska nesloga v cerkvenem in političnera življenji. Lepo je tudi poslopje, ki se iraenuje kraljevi dvorec. Tega je v tem obsegu založil Karol IV. 1. 1333. na mestu. kjer so poprej stanovali češki knezi. Kralj Vaclav II. je obnovil od 1484—1502.an popravil ta dvorec. Nesrečrii požar dne 2. rožnika 1541. je vse pokvaril. Zato je pa Perdinand I. skrbel, da se zopet popravi. Cesar Rudolf II. od 1. 1576—1611., ki je tu prebival, je vse olepšal. Kralj Matjaž je sicer skrbel za popravo in olepšavo kraljevega dvorca, ali se je preselil na Dunaj. Zadnji cesar, ki je tu prebival, se mi zdi, je bil cesar Ferdinand I., ki je umrl 1. 1875. Velikanska dvorana v kraljevem dvdrcu — največja dvorana v Evropi —-- je 24 m široka in 48 m dolga. Kedar je vsa razsvetljeua, gori 2300 sveč. Bolj pa kakor kraljevi dvoreo, bo gotovo zanimala bralce krasna cerke v s v. V i da 3 svojimi znamenitostmi in dragocenostmi. (Dalje prih.)