LETO XLV, ŠT. 23	Ptuj, 11. junija 1992	CENA 40 TOLARJEV
Ptuj s cvetjem vzbuja zavist
»Ptuj s toliko cvetja v starem mestnem jedru je lahko vzorčni pri-
mer, kako je treba v nekem mestu delati in kako je, če občinske struktu-
re delajo v posluhu z ljudmi. Moram reči, da tega v Mariboru ne zmore-
mo. Če te ob prihodu v mesto pozdravi na tisoče cvetlic, veš, da si prišel
v okolje, kjer živijo prijazni in dobri ljudje,« je na ponedeljkovi sloves-
nosti v ptujski poročni dvorani ob podelitvi priznanj Mariborske turisti-
čne zveze za urejeno okolje povedal predsednik Hortikulturnega društva
Maribor in član republiške komisije za urejanje okolja Leo Šarman.
Najstarejše slovensko mesto si
že vrsto let prizadeva, da bi se
postavilo s kar se da urejeno po-
dobo. Ni še tako dolgo, ko je bil
prvi med turističnimi kraji v Slo-
veniji. Lanni je »padel« na šesto
mesto. Vzroki so bili predvsem
neurejen promet in javno straniš-
če, razkopane ulice in drugo. Le-
tos te napake popravlja in vnovič
pričakuje visoko uvrstitev.
Janez Pograjc, predsednik Tu-
ristične zveze Maribor, je I^ujča-
ne vnovič spomnil, da ima to ob-
močje velike možnosti za razvoj
turizma. Da pa se turizem začne
razvijati, je potrebno poskrbeti
za urejeno okolje, kakovostno
turistično ponudbo in doseči, da
so ljudje gostoljubni na vsakem
koraku. Albin Pišek, predsednik
Turističnega društva Ptuj, je po-
vedal, da mesto nadaljuje pred
tremi leti začeto delo pri ocvetli-
čenju. Letos so na okna in balko-
ne ter pročelja hiš v mestnem je-
dru postavili 300 korit, v katerih
je posajenih okrog tri tisoč Slo-
venk. Ptujčani so to pobudo me-
sta lepo sprejeli.
Priznanja Mariborske turisti-
čne zveze za urejeno okolje v letu
1991 so prejeli: Skupščina občine
Ptuj — direkcija za gospodarsko
infrastrukturo. Perutnina Ptuj —
prodajalna Perutninček, cvetličar-
na Roža, zakonca Šerona iz Spo-
lenkove 4, Ptuj, in Temeljno so-
dišče Maribor — enota Ptuj.
Peter Vesenjak, občinski mini-
ster za turizem, je na ponedeljko-
vi slovesnosti še posebej pouda-
ril potrebo po na prvi pogled ne-
pomembnih investicijah, kot je
na primer ta v cvetlice. V turiz-
mu je tako, da je kakovosten tu-
ristični izdelek podoba tisoč
majhnih stvari, ena je tudi ureje-
nost. Ce bomo v teh prizadeva-
njih uspeli, bomo tudi tržili. Po-
hvalil je vse Ptujčane, ki se nese-
bično trudijo in urejajo svoje
okolje.
Tekmovanje slovenskih krajev
na področju turizma in varstva
okolja bo v tem letu potekalo
pod pokroviteljstvom Ministr-
stva za turizem in gostinstvo in
Ministrstva za varstvo okolja in
urejanje prostora Republike Slo-
venije. Kraji bodo tekmovali v
petih skupinah, sodelovali pa
bodo lahko tudi bencinski servi-
si, pošte, železniške postaje, mej-
ni prehodi in šole. Kot je pove-
dal Peter Vesenjak, bo v letoš-
njem tekmovanju sodeloval tudi
Ptuj. Turistična društva in drugi
nosilci akcij bodo okvirna navo-
dila za sodelovanje dobili že v'
kratkem.
Ponedeljkova slovesnost ob
podelitvi priznanj Mariborske
turistične zveze za urejeno okolje
je še enkrat pokazala, da Ptujča-
nom primanjkuje samozavesti.
Vsak, ki pride v mesto od dru-
god, Ptuju njegove lepote odkri-
to priznava. Ptujčani pa ob njih
ostajajo neprizadeti. Dokler sa-
mozavesti ne bo,tudi pravega tu-
rističnega razvoja ne bo.
MG
(Foto: M. Ozmec.)
ŠMARTNO NA POHORJU
Sedmo področno
srečanje ljudskih
pevcev in godcev
Frvo junijsko nedeljo so se v avli šmarske osnovne šole ponovno
srečali vsi, ki imajo radi domačo pesem in glasbo ter številni izvajalci iz
1'odravja in Pomurja. Da srečanje tudi v slovenskem merilu nekaj pome-
ni, povedo imena nekaterih obiskovalcev: podpredsednik slovenske vlade
dr. Jože Pučnik, bistriški župan Ivan Pučnik, prof. Mirko Ramovš, stro-
kovni delavec na Inštitutu SAZU in predsednik strokovnega odbora fol-
klorne dejavnosti pri Z KOS, Meta Benčina, ki pri ZKOS skrbi za fol-
klorno dejavnost in fSežka Lubej, predsednica Združenja folklornih
skupin.
Prireditev je bila namenjena
tudi 165-letnici frajhajmske god-
be na pihala.
Sedmo območno srečanje so
pričeli muzikantje družine Višič
\iz Božjega nad Oplotnico, za nji-
mi pa se je v dveurnem progra-
mu zvrstilo še 14 različnih sku-
pin, ki so vsaka po svoje pričara-
le košček slovenske kulturne
zgodovine. Zapelo je pet sester iz
Limbuša, skupina Društva upo-
kojencev iz Lovrenca na Drav-
skem polju, cugari iz Apač,
KUD Jožeta Lacka iz Cerkvenja-
ka, skupina iz Dolene, ljudske
pevke iz Dornave, ljudski pevci
iz Male Nedelje, iz Lancove vasi,
Cirkovc, Gradišča na Kozjaku,
tamburaška skupina iz Beltinec,
vaberški fantje, frajhajmska god-
ba na pihala in skupina iz avstrij-
ske Koroške.
Šmartno na Pohorju je brez
dvoma pojem za srečanje skupin
ljudskih pevcev in godcev, so
ugotavljali v strokovnih pogovo-
rih, ki so se jih udeležili gostje,
predstavniki domače ZKO in
mentorji nastopajočih skupin.
Bistriški župan Ivan Pučnik je
poudaril, daje bila v bistriški ob-
čini prosvetna dejavnost razveja-
na že v času med obema vojna-
ma, srečanja na Šmartnem pa so
to samo še potrdila. Občina pre-
more kar 17 skupin ljudskih pev-
cev, in godcev, ki se vsaka po
svoje trudijo in zbirajo material.
Prav zaradi tega je Branko Fuks,
predsednik za folklorno dejav-
nost pri bistriški ZKO, obžalo-
val, da na območno srečanje ni
poslal več domačih skupin.
Vprašal pa se je, ali na Šmart-
nem ostane občinsko srečanje za-
radi tradicije ali ostane območno
ali pa celo kaj več, da se prelevi
v pravi slovenski festival stare
ljudske glasbe in petja.
Profesor Mirko Ramovš je po-
vedal, da ima vsaka tovrstna pri-
reditev v Sloveniji nekaj poseb-
nega, nekaj svojega. Še posebej
je poudaril, da pri ljudskem pe-
tju ne more biti tekmovanja, ker
pač vsak poje pesem na svoj na-
čin. Katera od skupin, ki so so-
delovale na Šmartnem, bo nasto-
pila na republiškem srečanju no-
vembra v Cerknici, se bodo še
odločili.
Stane Gradišnik, strokovni de-
lavec pri bistriški ZKO, ki ima za
šmarsko srečanje ljudskih pev-
cev in godcev največ zaslug, je
opozoril na dejstvo, da ljudsko
petje kljub še vedno številnim
skupinam, ki ga ohranjajo, izu-
mira. Pojejo v glavnem starejši,
mlajši le tam, kjer se tradicija na-
daljuje iz roda v rod. Nekaj kriv-
de za to, da mladi ne znajo peti,
nosijo tudi učni načrti glasbene
vzgoje, saj je petja manj, to pa je
ponovno različno od šole do šo-
le. »Srečanje, kakršno je današ-
nje in pred dvema dnevoma ob-
činsko, daje skupinam moč za
nadaljnje delovanje.
Mirko Ramovš je dodal, da
mora Šmartno dobiti svojo fizio-
nomijo in naj postane »velika
osrednja slovenska prireditev za
ljudsko pesem«, udeležijo pa naj
se je tudi skupine, ki raziskujejo
in predstavljajo stare običaje;
teh je na Slovenskem še vedno
veliko.	Vida Topolovec
Žanjice iz Cirkovc (Foto: VT)
Prvi shod SLS v Ptuju
Na binkoštni ponedeljek je
[ »tujska podružnica Slovenske
judske stranke organizirala prvi
shod svojih članov in simpatizer-
jev. Medse so povabili znane Slo-
vence, člane stranke, ki s svojim
strokovnim in političnim delom
krojijo program in podobo stran-
ke. .Med gosti so bili dr. Ludvik
Toplak, dr. Franc Čuš, Tit Turn-
šek, Igor Umek, minister za trg
Jože Jeraj, pri.šel je tudi predsed-
nik SLS Marjan Podobnik.
Gostje so podrobno predstavi-
li program stranke, ki je trenutno
v opoziciji, po prihodnjih volit-
vah pa želi biti znova med vlada-
jočimi. V Slovensko ljudsko
stranko se lahko včlani najširši
krog ljudi vseh stanov, poklicev,
inteligenca; med vsemi išče
stranka tudi svoje volivce.
Shod je nekajkrat izzvenel v
kritiko sedanje oblasti, govorili
so o rdečem udaru in za strokov-
njake v stranki nelogičnih pote-
zah Drnovškove vlade. Edina re-
šitev za Slovenijo so čimprejšnje
volitve, na njih pa naj se volivci
odločajo po večinskem sistemu.
V bodoči državni zbor naj pride-
jo torej nepo.sredno izvoljeni lju-
dje, brez vmesnega strankarske-
ga kalkuliranja. Nekateri udele-
ženci shoda so izrazili svojo
ogorčenost nad sedanjim sloven-
skim političnim razpletom, nad
razpadom Demosa. Ob tem so
pogosto omenjali ime dr. Jožeta
Pučnika, ki je bil na prejšnjih vo-
litvah njihov adut, sedaj pa se je
»prodal« rdečim.
JB
Zlati jubilej cirkulanskih
gasilcev
Člani prostovoljnega gasilskega društva iz Cirkulan sredi Haloz
so minulo soboto, 6. junija, na prostoru pred tamkajšnjo osnovno šo-
lo slovesno proslavili svojo 50-letnico. Pridružili so se jim številni
gostje od blizu in daleč ter predstavniki gasilskega centra Markovci.
Po mimohodu in predaji gasilskega raporta so prebrali kroniko dru-
štva, najzaslužnejšim pa so izročili jubilejna priznanja. Pred obvezno
gasilsko zabavo so blagoslovili še novo gasilsko vozilo.
Več o slavju v Cirkulanah prihodnjič.
OM
2 — DOMA IN PO SVETU
11. junij 1992 - tednik
PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO
Druga stran »mlečneu medalje
Kot smo lahko prebrali v
prejšnji številki Tednika, prihaja
za naše kmete »čas za premislek
in odločitev«. Odločitev zahteva-
jo ustanovitelji nove specializira-
ne mlekarske zadruge, ki so pre-
pričani, da bodo kmetje kar čez
noč pozabili vse tisto, kar so dol-
ga leta s ponosom gradili in kar
danes predstavlja Kmetijska za-
druga Ruj. Na srečo kmetje niso
pozabljivi in vsaj velika večina
dobro ve, da so članske deleže v
svoji zadrugi vplačali že pred
dvema letoma. Upoštevajoč var-
čnost kot staro vrlino se zna zgo-
diti, da kmetje ne bodo pokazali
prevelikega veselja za plačilo 50
mark za jutrišnjo mlekarsko za-
drugo, niti ne pojutrišnjem, ko
bomo morebiti aktivisti ponovno
zahtevali »čas za premislek in
odločitev« in dodatnih 50 mark
za sladkorno, sadjarsko, prašiče-
rejsko, živinorejsko in še kakšno
podobno zadrugo.
Zadnja ugotovitev je zgolj po-
mislek avtorja, dejstvo pa je, da
KZ Ptuj na osnovi veljavne ku-
poprodajne pogodbe, sklenjene z
MLEKARNO PTUJ, dobavlja
okrog 1 milijon litrov mleka me-
sečno, ki ga dnevno zbira v svo-
jih namenskih zbiralnicah mleka.
Poudariti je treba, da KZ PTUJ
nima nobenega namena odstopi-
ti od omenjene pogodbe, hkrati
pa vse do danes tega MLEKAR-
NA tudi ni zahtevala. Postopek
zbiranja, obračunavanja in pla-
čevanja mleka je zahtevna in od-
govorna naloga, zato je vodstvo
KZ PTUJ poizkusilo dobiti od
MLEKARNE PTUJ pojasnila v
zvezi z novo zadrugo oziroma
nadaljnjim (ne)sodelovanjem.
Žal so vprašanja ostala brez od-
govora.
Morda pa tudi ne? Novi mle-
čni strokovnjaki namreč po va-
seh zelo prizadevno obljubljajo
»med in mleko«: baje bo nova
zadruga poslovala z manjšimi
stroški, kmetje pa bodo postali
najprej 45 % lastniki MLEKAR-
NE, v nadaljnji fazi pa večinski
lastniki.
Nobena skrivnost ni, da marža
KZ znaša 2,3 % od fakturne
vrednosti mleka. Iz tega zneska
Kmetijska zadruga pokriva svoje
materialne stroške, povezane z
obračunom mleka, ter bruto
osebne dohodke organizatorja
mlekarske proizvodnje in del
plač delavcev, ki skrbijo za obra-
čun in izplačilo mleka kmetom.
[)vomimo, da nova zadruga lah-
ko posluje z manjšimi stroški.
Glede stroškov je treba pri-
pomniti še to, da novi mlekarji
po vsej verjetnosti pozabljajo na
stroške v zvezi z investicijo naba-
ve svoje opreme (zbiralnice) in
organiziranjem odvzemnih in
obračunskih mest. Možno je pa
tudi to, da je kdo v preveliki vne-
mi v Zakon o zadrugah vnesel
nov člen, ki omogoča novim za-
drugam, da na srbski način last-
ninijo premoženje obstoječih za-
drug.
Šalo na stran! KZ PTUJ se do-
bro zaveda lastninskih pravic v
obliki 45 % deležev kmetijskih
zadrug v podjetjih predelovalne
industrije. Uveljavljanje teh de-
ležev je glede na kratek zakonski
rok prijav ena od prednostnih
nalog, saj pomeni strateški inte-
res kmetov članov zadruge. V ta
namen KZ PTUJ ni dolžna usta-
navljati novih zadrug.
Ob izidu Zakona o zadrugah
so se v naši državi porodili števil-
ni (re)organizacijski koncepti o
zadrugah. V stalnem iskanju
boljših, uspešnejših in predvsem
cenejših organizacijskih mode-
lov smo se s to problematiko sre-
čali tudi v KZ PTUJ. Skupna
ugotovitev Upravnega odbora
KZ je bila, da naj bo osnova bo-
doči organizaciji zadruge tehten
strokovni premislek in ekonom-
ska utemeljitev. V sklopu te
usmeritve so možne tudi eventu-
alne specializirane zadruge oz.
enote. V razprave o možnih obli-
kah organiziranja je KZ PTUJ
vključevala tudi znane strokov-
njake s tega področja. Njihove
ocene so bile podobne: v težkih
gospodarskih razmerah so uspeš-
nejše ekonomsko močne zadru-
ge. Potrditev teh besed v KZ
l^TUJ ni težko najti, lahko kar na
mlekarskem področju. MLE-
KARNA je namreč letos do kon-
ca maja nakazovala KZ le okrog
80% potrebne gotovinske mase
denarja za izplačilo mleka kme-
tom. Kmetje zaradi tega niso bili
oškodovani, saj je potrebna
manjkajoča sredstva vselej pra-"
vočasno zagotavljala Hranilno-
kreditna služba v okviru KZ;
MLEKARNA pa je svojo obvez-
nost poravnala s kasnejšimi
kompenzacijami oziroma nego-
tovinskimi poravnavami. Takšne
finančne možnosti so bile izved-
ljive zaradi raznovrstne dejavno-
sti KZ PTUJ.
Na področju mlekarske proiz-
vodnje se v naši državi srečuje-
mo s problemom presežka 150
milijonov litrov mleka. Razlogi
zmanjšanja tržišča so dobro zna-
ni, položaj mlekarske proizvod-
nje pa nič kaj rožnat. V teh za
mlekarje težkih časih KZ PTUJ
svojim članom ne prodaja praz-
nih obljub. Nasproti idejam po-
budnikov nove mlekarske zadru-
ge KZ PTUJ postavlja le znan
pregovor kot sporočilo svojim
članom: »V slogi je moč«. Pre-
pričani smo namreč, da le na ta
način lahko s skupnimi močmi
premagujemo splošne ekonom-
ske težave. Enaka misel velja tu-
di za poslovno sodelovanje KZ z
MLEKARNO PTUJ, kjer upa-
mo, da bo slednjič le prišlo do
ustreznega dogovora, sence nad
dolgoletnim dobrim sodelova-
njem pa bodo izbrisane.
Naj končam s pozdravom za
okrog 900 članov KZ Ptuj ter vse
druge kmete mlekarje in z željo,
da so zapisane vrstice prispevale
k skrajšanju »časa za premislek«
in olajšale odločitev.
UPRAVNI ODBOR KZ PTUJ
Zakaj proti ustanavljanju
mlekarske zadruge?
v ptujski občini smo priča no-
vim oblikam organiziranja kme-
tov, ki želimo bolje povezani še
več in ceneje proizvajati. Tako v
teh dneh gredo h koncu priprave
za ustanovitev prve specializira-
ne mlekarske zadruge. Živinorej-
ci, ki se ukvarjamo s prirejo mle-
ka, smo sedaj bili včlanjeni v ra-
zlične zadruge, v katerih s sode-
lovanjem nismo bili tako zado-
voljni, kot bi morali biti. Prav to
nas je tudi vodilo, da se bomo
skupno včlanili v eno zadrugo, ki
bo imela sedež pri Mlekarni
Ptuj.
Ob rojevanju nove specializi-
rane mlekarske zadruge so v se-
danji ptujski Kmetijski zadrugi
negodovanja in nasprotovanja.
Nekateri delavci Kmetijske za-
druge so šli tako daleč, da so nas
člane iniciativnega odbora za
ustanovitev mlekarske zadruge
na najbolj nizkoten način ozmer-
jali. Delavec KZ Ptuj P.A. nam
je namenil ozmerjanje s fašisti,
lopovi in banditi. Takšnega eti-
ketiranja ptujski kmetje nismo
bili vajeni v prejšnjem režimu,
zato ga v sedanji svobodni in de-
mokratični mladi državi Sloveni-
ji tembolj odločno zavračamo in
javno obsojamo. Nerazumljivo
je tudi to, dfa je delavec ptujske
kmetijske zadruge P.A. šel s svo-
jimi dejanji tako daleč, da si je v
zbiralnici mleka v Gerečji vasi
prizadeval uničiti pristopne izja-
ve tamkajšnjih kmetov za včlani-
tev v specializirano mlekarsko
zadrugo.
V občini nas je približno 2.800
živinorejcev, ki se ukvarjamo s
prirejo mleka in vse tržne presež-
ke oddamo Mlekarni Ruj in
prav zato se nam zdi prav, da
imamo v Mlekarni Ptuj v skladu
z zakonom o zadrugah 45-odsto-
tni lastninski delež. Z novo orga-
niziranostjo se bomo izognili tu-
di posredništvu. Tako bo kmet
lahko dobil kak tolar več, potroš-
nik mleka pa plačal manj.
Po preudarni presoji smo torej
spoznali, da bomo v novoustano-
vljeni specializirani^ mlekarski
zadrugi uspešnejši. Še naprej si
bomo prizadevali, da ne bi padla
prireja mleka, ki mora kmetu da-
ti tudi ustrezen dohodek. Ta pa
je najtesneje povezan s pravočas-
nim plačilom za oddano mleko.
Če hočemo z novo organizira-
nostjo doseči več reda tudi na
področju prireje mleka, nam te-
ga ne more in ne sme nihče za-
meriti. V sedanjih kmetijskih za-
drugah se bodo pač morali spri-
jazniti, da se bomo kmetje pove-
zovali in organizirali tako, da bo
to nam najbolj ustrezalo, v skla-
du z veljavno zakonodajo. Proiz-
vajalci mleka torej želimo biti
neposredno vključeni v sogospo-
darjenje in dogovarjanje z Mle-
karno Ptuj. To pa bomo dosegli z
novo specializirano mlekarsko
zadrugo, ki bo že kmalu ustano-
vljena. Pristopne izjave za včlani-
tev vanjo so najbolj zgovoren do-
kaz, da smo kmetje — proizva-
jalci mleka na pravi poti, pa naj
bo to komu prav ali ne.
Ivan Vogrinec
PERtITNINARJI PRVI USTANOVILI ZADRUGO
Soodločanje in soodgovornost
za Perutnino
KOOPERANTI PERUTNINE SO SE PONEDEIJEK MNOŽI-
ČNO LDELEŽIl.l USTANOVNEGA ZBORA PEKIJTNINARSKE
ZADRUGE PTUJ * ZVEZA PERUTNINAR.IEV PRENEHALA OB-
STAJATI * 45 ODSTOTKOV PERUTNINE ZADRUŽNA LASTNI-
NA
Dvorana Narodnega doma je bila
premajhna za vse udeležence usta-
novnega zbora Perutninarske zadru-
ge, kar je presenetilo tudi iniciativni
odbor iz vrst prejšnje Zveze perutni-
narjev. Z udeležbo na pomembnih
srečanjih so namreč imeli često pre-
cejšnje probleme.
Potem ko so zbrani kooperanti, v
dvorani jih je bilo nad dvesto petde-
set, poslušali poročila o delu Zveze,
so jo soglasno ukinili. Svojo vlogo je
namreč opravila: z vodstvom podjetja
je vzpostavila dialog v borbi za boljši
položaj kooperantov in pripravila vse
potrebno za ustanovitev zadruge. Tu-
di premoženje zveze je podedovala
novoustanovljena zadruga.
Perutninarji so tako prvi v Sloveniji
izkoristili zakonsko možnost, se orga-
nizirali v zadrugo in postali solastnik
velikega gospodarskega sistema na
področju živilske predelovalne dejav-
nosti., _
Dogodku je veljala velika pozor-
nost, saj so se ustanovnem zbora ude-
ležili tudi predsednik DPZ slovenske
skupščine dr. Ludvik Toplak, pred-
sednik Zadružne zveze Slovenije Leo
Frelih, predsednik Slovenske ljudske
stranke Marjan Podobnik in drugi.
Prisotni so bili tudi predstavniki vod-
stva Perutnine in predsednik poslo-
vodnega odbora dr. Koman Ci laser ki
je poudaril, da so odločitve koope-
rantov v soglasju z vodstvom Perutni-
ne in da si želijo tudi v prihodnje ta-
ko dobro ali se boljše sodelovanje.
Opozoril je tudi na težavni gospodar-
ski trenutek po izgubi trga v bivši Ju-
goslaviji in na prizadevanja za prodor
na svetovno tržišče. Verjetno se bo
Perutnina znašla pred dejstvom, da
bo morala zmanjšati obseg proizvod-
nje in to bo odgovorna odločitev tako
za vodstvo podjetja kot za novousta-
novljeno zadrugo. Sicer pa je na to,
da pomeni zadružništvo poleg pravi-
ce soodločanja tudi velika odgovor-
nost, pred tem opozoril že dr. Ludvik
Toplak.
Na ustanovnem zboru je pristopne
izjave za članstvo v zadrugi podpisalo
182 kooperantov, ostali se lahko za to
odločijo v sedmih dneh, pozneje pa
bo o novih članih na osnovi pisnih
vlog odločal upravni odbor. Vanj so
izvolili predstavnike kooperantov iz
vseh regij, kjer je prisotno perutninar-
stvo, za predsednika upravnega odbo-
ra pa so izvolili Simona Toplaka.
Osnovni članski delež v novousta-
novljeni Perutninarski zadrugi znaša
tolarsko protivrednost petsto nem-
ških mark in se nanaša na prvih deset
tisoč piščancev v objektu kooperanta,
za vsakih nadaljnjih deset tisoč piš-
čancev se delež poveča za enak zne-
sek. Delavci bivše Perutninine koope-
racije so že zaposleni v novi zadrugi,
dosednaji direktor Kooperacije Slav-
ko Visenjak pa je postal novi zadružni
direktor.	jb
Predsednik upravneea odlmra Si-
mon Toplak. (Foto: L. Cajnko.)
ZBOR PTUJSKE LIBERALNODEMOKRATSKE STRANKE
■■■-iS®!«.
LDS postaja stranka resnih ljudi
Na drugem zboru ptujske podružnice Liberalnodemokratske stranke, ki je ena najbolj dejavnih v Sloveni-
ji, so v četrtek, 4, junija, v delavskem domu Franca Krambergerja sodelovali tudi predstavniki obeh frakcij te
stranke iz Ljubljane in Ptuja: Sivi panterji in Mladi liberalni demokrati. Med drugim so ugotovili, da je kljub
predvolilnim aktivnostim potrebno med slovenskimi strankami čimprej doseči takšno stopnjo sodelovanja, da
ne bo ovirana dejavnost vladnih institucij.
V	ptujski podružnici so opra-
vili nekatere kadrovske spre-
membe. Izvolili so tri podpred-
sednike stranke, in sicer Ireno
Lešnik, Rudija Bogdana ter Mi-
lorada Pešiča. V kratkem bodo
svojega podpredsednika predla-
gali še predstavniki Sivih panter-
jev. Sprejeli so tudi zanimiv in
predvsem obetaven program
aktivnosti.
V	Sloveniji smo ob prehodu
enega v drug sistem imeli prav-
cati politični otroški vrtec. Pre-
več neresni smo bili in to nas je
drago stalo, je med drugim menil
predsednik Sivih panterjev Dra-
gan Černetič. »Sedaj je malo
drugače, toda nič bolj resno.
Krščansko usmerjene stranke se
ukvarjajo s črno, Ribičičevi pa z
rdečo politiko. Ostaja sredinska
struja LDS, ki svojih volilcev ne
bo razočarala. Prednost imamo,
da je iz naših vrst predsednik
vlade Drnovšek, ki ne posluša
gobezdačev; je človek, ki ve kaj
dela,« je med drugim razmišljal
Dragan Černetič.
Generalni sekretar LDS Gre-
gor Golubič je prinesel pozdrave
dr. Janeza Drnovška in njegovo
obljubo, da bo v kratkem obiskal
Ptuj. Roman Jakič je pohvalil
Rujčane, ki so se odlično izkaza-
li pri izvedbi prvega festivala
Mladih liberalnih demokratov
Slovenije. Ta organizacija je od-
slej priznana kot nacionalna
mladinska organizacija Sloveni-
je.
Veselje nad obogatenjem
stranke LDS, ki tako postaja vse
bolj »stranka resnih ljudi«, je iz-
razil tudi predsednik ptujske po-
družnice Gabrijel Berlič. »Bivši
ZSMS so očitali, da je bila nere-
sna, sedaj tega ne morejo več,«
je poudaril.
V programu aktivnosti, ki ga je
razložil republiški poslanec Mir-
ko Vaupotič, so se zavzeli za pri-
vatizacijo družbenih podjetij, za
reorganizacijo lokalne samou-
prave ter za čim tesnejše sodelo-
vanje z vladnimi predstavniki.
Zavzemali se bodo tudi za čim
boljšo cestno povezavo, za pri-
oriteto turizma v ptujski občini,
večjo skrb razvoja manj razvitih.
Odločno so proti odlagališčem
jedrskih in drugih odpadkov v
Halozah in na območju ptujske
občine, zahtevajo pa tudi, da se
vojašnica — kot je bilo že oblju-
bljeno — čimprej umakne iz me-
sta v kidričevski gozd, prostore
pa naj namenijo šolstvu in mla-
dinski dejavnosti. Predlagali so
tudi ustanovitev občinskega
upravnega organa za mladino.
- OM
IZVEDELI SMO
Na drugem zboru LDS v Ptuju je govoril tudi predsednik sivih panterjev
Slovenije Dragan Černetič. (Foto M. Ozmec.)
mmm MANJŠI IZVOZ
V prvih treh mesecih letos je ptujski izvoz znašal 28,3 milijona
ameriških dolarjev in je bil v povprečju za 15.5 odstotka nižji kot v
enakem obdobju prejšnjega leta. Uvoz je v tem obdobju znašal 15,4
milijona dolarjev, kar je nekoliko več kot v enakem obdobju lani.
Stopnja pokritosti uvoza z izvozom je bila ugodna. Zasebna podjetja
so v letošnjih prvih mesecih izvozila le za 0,9 milijona dolarjev, kar je
0,3 odstotka skupnega izvoza. Njihov delež v uvozu pa je znatno višji
4,1 odstotka.
mmm O ZAKONU O
DENACIONALIZACIJI
Na četrtkovi seji ptujske občinske vlade so med drugim govorili
tudi o uresničevanju zakona o denacionalizaciji. Ugotovili so, da je
občina doslej sprejela 163 zahtevkov, pričakujejo pa, da jih bo vseh
okrog tisoč. Predlagali so, da je potrebno aktivnosti za uresničevanje
zakona pospešiti. Občinski upravni organi denacionalizicijske zahtev-
ke rešujejo prednostno. Takšno priporočilo naj bi sprejeli tudi na te-
meljnem sodišču — enoti v Ptuju.
mmm PODALJŠANJE JAVNE RAZPRAVE
Sekretariat za družbene dejavnosti občine Ptuj je podaljšal javno
razgrnitev ureditvenega načrta prestavitve spomenika Jožeta Lacka in
ureditev spominskega parka na prostoru nekdanjega mestnega poko-
pališča. Do 19. junija imajo tako občani kot drugi možnost, da s svoji-
mi pripombami pomagajo pri oblikovanju dokončnega projekta. V
prvi etapi javne razgrnitve, ki je trajala do 15. maja, sta sekretariat in
pripravljalec projekta dobila le nekaj pripomb. Ureditveni načrt je
razgrnjen v prvem nadstropju mestne hiše v Ptuju, soba številka 16.
HH NOVE CENE
Prvega junija so se cene vzgojnovarstvenih storitev v povprečju
povečale za 50 odstotkov. Tako je v prejšnjem tednu odločil ptujski
izvršni svet na osnovi predloga ptujske vzgojnovarstvene organizacije
Miran Sagadin, ki je tudi predlagala, da znaša maksimalni prispevek
staršev 58 odstotkov ekonomske cene. Prvega junija so z novimi ob-
čutno višjimi cenami želeli pričeti tudi ptujski komunalci. Izvršni svet
je sklepanje o novih cenah komunalnih storitev odložil, saj se želi
predhodno seznaniti z gospodarskim načrtom Komunalnega podjetja
za letos. Nazadnje so se cene komunalnih storitev povišale prvega
maja.
mmm NA GOMILI SE PREMIKA
Na Gomili so v teh dneh pričeli betonirati temelje za novi turisti-
čni stolp. Kot je povedal predsednik Turističnega društv a Martin Žaj-
dela, bodo potrebovali okrog štirideset kubikov armiranega betona.
Pri gradnji naj bi jim pomagale vse štiri mejne občine: Gornja Radgo-
na, Ormož, Ljutomer in Ptuj. Če bo šlo vse po načrtih, bodo temelje
postavili še v tem tednu.
mmm SREČANJE SLADKORNIH
BOLNIKOV
27. junija bodo slovenski sladkorni bolniki prvič praznovali svoj
dan. Zbrali se bodo v Rogaški Slatini, kjer bodo širši javnosti sprego-
vorili o svojih težavah. V Sloveniji ima sladkorno bolezen že okrog tri
odstotke prebivalcev. Podobna stopnja obolevnosti je tudi v ptujski in
ormoški občini.
H STO LET ZGODOVINSKEGA
DRUŠTVA
Zgodovinsko društvo I*tuj (v začetku je delovalo kot Muzejsko
društvo) bo prihodnje leto praznovalo stoletnico. Da bi se nanjo kar
najbolje pripravili, je ptujski župan te dni organiziral prvi sestanek z
vsemi, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi programa jubilejnih
prireditev.
IZVEDELI SMO
IZVEDELI SMO
TEDNIK - " junij 1992
POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3
Novi časi zahtevajo spremembo
podobe gasilstva
Okoli 6.100 članov Zveze gasil-
skih društev občine Ptuj, ki delu-
jejo v 5S teritorialnih in 5 indu-
strijskih gasilskih društvih, je po
svojih predstavnikih na letni skup-
ščini v ptujskem domu gasilcev ob
prisotnosti številnih gostov iz Slo-
venije in Hrvaške kritično ocenilo
odnos države do gasilstva, saj fi-
nanciranje še vedno ni urejeno.
Kljub temu so z veliko samoodpo-
vedovanja in prostovoljnega dela
tudi v minulem obdobju storili iz-
redno veliko. To sta poudarila ta-
ko predsednik Republiške gasil-
ske zveze Ernest Eory kot pred-
sednik ZGD Ptuj Franc Simeo-
nov. Zato gasilci pričakujejo veli-
ko od nove zakonodaje, ki naj bi
končno uredila tudi to pomembno
področje našega življenja. V Ptuju
smo počaščeni, da bomo ob koncu
tedna, v soboto in nedeljo, 13. in
14. junija, gostitelji L državnega
prvenstva mladih gasilcev. Sicer
pa so na skupščini med drugim
sklenili, da bo osrednja občinska
proslava ob dnevu gasilcev tokrat
združena z SO-letnico G D Hajdi-
ZGD Ptuj je tako po številu
članov kot po svojih aktivnostih
in tehnični opremljenosti na sa-
mem vrhu v mladi slovenski dr-
žavi. Tako kot drugi državljani
so tudi gasilci minulo leto preži-
veli v skoraj izrednih razmerah.
Na srečo v kratki slovenski vojni
v ptujskih gasilskih vrstah ni bilo
žrtev, več kot 800 gasilcev pa je v
tem času opravilo okoli 7.500 de-
lovnih ur m dežurstva. Požarov
je bilo na našem območju v lan-
skem letu 37, kar je precej manj
kot prejšnja leta. To pripisujejo
predvsem preventivni gasilski
dejavnosti. O vseh požarih so ga-
silci tudi dosti hitreje obveščeni,
saj že od novega leta deluje nov
sistem daljinskega alarmiranja,
ki je iz Doma gasilcev v Ruju
urejen v 15 gasilskih društvih si-
rom ptujske občine.
Kljub najrazličnejšim posku-
som bodo gasilci tudi vnaprej
ostali nestrankarski, vendar bi na
volitvah želeli sodelovati, kajti
kot je povedal poveljnik ZGD
Ptuj ( iril Murko, bodo gasilci
volili tiste, ki bodo obetali gasil-
stvu boljše čase. Armada 110.000
slovenskih gasilcev, ki je združe-
na v okoli 1.200 teritorialnih dru-
štvih, zagotovo ni zanemarljiva.
Na to le meril tudi predsednik
slovensKe gasilske zveze Ernest
Eory, saj je poudaril, da morata
v novi gasilski in požarnovarno-
stni zakodaji biti materialna os-
nova in status gasilstva konkret-
no opredeljena, sicer bo že na-
slednje leto večina gasilskih dru-
štev životarila. Vprašanje je tudi,
kako bo gasilstvo organizirano
po uvedbi nove lokalne samou-
prave, še več nejasnosti pa je gle-
de zakona o lastninjenju. Večina
gasilskih domov je namreč še
zmeraj družbena (beri državna)
lastnina, čeprav je jasno, da je
gasilska. Zato se bodo zavzema-
li, da bo kmalu resnično tako.
Novi čas zahteva tudi spremem-
bo podobe gasilstva. V Slovenski
Bistrici so že uspeli pri izvršnem
svetu ustanoviti komisijo, ki skr-
bi le za požarno varnost. Lep
zgled, ki bi ga zlahka lahko pre-
nesli tudi na Ptuj, sicer bodo po-
žrtvovalni gasilci svojo geslo NA
POMOČ morali tokrat uporabiti
zase, za svoje preživetje.
M. Ozmec
Predsednik GZS Ernest Eory je izročil poveljniku ptujske zveze Cirilu
Murku plaketo gasilskega veterana Slovenije. (Foto: M. Ozmec)
Tečaj orientalskega plesa na ptujskem gradu
v Pokrajinskem muzeju Ptuj smo v okviru sprem-
ljevalnih prireditev razstave Srečanje z Jutrovim na
ptujskem gradu pripravili tudi tečaj ORIENTAL-
SKEGA PLES.A. Za tiste, ki imajo nekoliko več ča-
sa, bo pričetek v sredo, 17. junija, ob 17. uri na ptuj-
skem gradu. Trajal bo do nedelje, 21. junija. Vsak
dan med 18. in 20. uro se bomo dobili v telovadnici
Osnovne šole Olga Meglic.
Pripravili smo tudi krajši-vikend tečaj za zaposle-
ne žene in dekleta. Pričetek tega bo v petek, 19. ju-
nija, ob 17. uri na ptujskem gradu in bo trajal do ne-
delje, 21. junija.
Ce bo potrebno, bomo urnik prilagodili željam
udeležencev.
Prijavite se lahko osebno na blagajni ptujskega
gradu ali po telefonu 062 771-308.
Komu je tečaj namenjen?
Predvsem nežnemu spolu, ki si želi rekreacije in
sprostitve na nekoliko drugačen način. Plesno pred-
znanje ni potrebno. Tistim, ki se s plesom ukvarja-
jo, pa bo vsekakor koristna izkušnja.
Kaj je to orientalni ples?
Ta naziv se danes uporablja za umetelni zabavni
ples, ki je zrasel iz ljudskih in obrednih plesov ljud-
stev Bližnjega in Srednjega vzhoda. Osnovni karak-
ter »orientalskega plesa« izhaja iz prastarih ritua-
lov in tisočletnih navad in običajev nomadskega ži-
vljenja, ki jih je kasneje obarvala prefinjenost per-
zijsko-arabske islamske kulture.
Pred 20. stoletjem »orientalski ples« kot samo-
stojen koncept ali tehnika ni obstajal. Glasbo, ples
in gledališke predstave so na javnih mestih predva-
jale posebne kaste ljudi, ki. so profesionalno skrbeli
za zabavo in so izhajali iz nemuslimanske manjšine
prebivalstva. Orientalski — ženski erotični ples, kot
si ga mi predstavljamo, pa je potekal za zaprtimi
vrati, v ženskih haremih. Zene so plesale drugim že-
nam, ob redkih priložnostih pa moškim. Legenda
pravi, da je na ta način sultan preizkušal duhovno
moč, hladnokrvnost in samokontrolo svojih poda-
nikov.
V šestdesetih letih je postal orientalni ples v
Ameriki izredno priljubljen zaradi svojih posebnih
kvalitet. Gibanje je naravno in harmonično, tu ni
omejitve glede starosti, teže ali postave. Če ga pra-
vilno izvajamo, pripomore k dobremu zdravju in
uravnovešenosti med duhom in telesom.
Da bo res tako, bo poskrbela Jasna Knez, plesal-
ka, ki seje uveljavila tudi kot koreografinja in ple-
sna pedagoginja. Je dobitnica zlate ptice in plakete
Mete Vidmar za dosežke na plesnem področju.
Predvsem se je uveljavila s svojimi avtorskimi veče-
ri ter pedagoškim delom s predšolskimi otroci. Ori-
entalskega plesa se je učila pri nas in v tujini, kjer je
nekaj časa tudi bivala.
Torej vljudno vabljeni, mali in veliki, mladi in
stari, suhi in tisti, ki to niste!
Moškim vstop ni prepovedan.
Pedagog v muzeju: Majda Grah-Fridl
LENARSKE NOVICE
ŠE JE CAS
DA OHRANIMO PRETEKLOST_
S tiskovno konferenco seje v ponedeljek pričel slovesen in delo-
vni del Mednarodne arhitekturne delavnice. Organizacijski del je
prevzela ZKO Lenart, ki jo vodi Vida Šavli, strokovni del pa doc. dr.
Borut Juvanec, ki sta hkrati tudi duhovna ustanovitelja delavnice. Pri
izvedbi delavnice po svojih predstavnikih sodelujeta poleg Fakultete
za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo iz Ljubljane tudi Univerza v
Mariboru in Regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dedišči-
ne Maribor.
Dr. Borut Juvanec, ki je prevzel strokovno koordinacijo in men-
torstvo nad arhitekturno delavnico, je k sodelovanju pritegnil interdi-
sciplinarno druščino strokovnjakov iz Slovenije in Avstrije. Zaradi
pomanjkanja sredstev bodo v prvi mednarodni delavnici od 8. do 12.
junija sodelovali študenti arhitekture in njihovi mentorji iz Avstrije in
Slovenije, prihodnja leta pa bi naj k sodelovanju pritegnili tudi druge
zainteresirane države s prostora Alpe Jadran.
Ni naključje, daje Lenart gostitelj Mednarodne arhitekturne de-
lavnice. Mesto Lenart, ki je nastalo iz vasi, in njegova okolica — Slo-
venske gorice — sta arhitekturno zelo razgibana in zanimiva. Tu so še
pristni, neokrnjeni kotički, katerih se še ni polastil uničevalski pohlep
civilizacijskega človeka.
Kot je poudaril gospod Juvanec, je cilj vseh, ki sodelujejo v tej
delavnici, ohranjanje stavbne in druge dediščine v Slovenskih gori-
cah, zlasti v občini Lenart, da bi tudi pri novogradnjah upoštevali tra-
dicije, ohranjanje prvobitnosti krajine. Spodbudili bi radi državne in
druge organe, strokovnih ustanov k organizirani in strokovni skrbi za
stavbno in drugo naravno kulturno dediščino.
Namen te akcije je tudi »osveščanje« prebivalcev o pomenu in
vrednosti kulturne in naravne dediščine.
Program letošnje Mednarodne arhitekturne delavnice obsega ob-
delavo izrazito vaškega naselja, raztresenega netipičnega vaškega na-
selja, obdelavo domačije, gospodarskih in kulturnih objektov in kraji-
ne. Delovišča delavnice bodo v Lenartu, Zg. Ščavnici, na Zavrhu, v
Cerkvenjaku, Gornji Radgoni in v nekaterih drugih krajih Slovenskih
goric. Ob zaključku bo izšla posebna publikacija, načrtujejo pa tudi
razstavo nastalega gradiva.
Tudi v drugih krajih bi se morali truditi za podobne akcije, saj ni
vseeno, kakšno dediščino bomo zapustili tistim, ki bodo živeli za na-
SKRB TURISTIČNIH DELAVCEV
ZA OKOLJE_
Turistično društvo iz Lenarta si prizadeva za večjo sodelovanje s
prebivalci, turizem naj bi postal ena prioritetnih panog. Podprli so ak-
cijo čiščenja okolja, sami pa so očistili Črni križ pri Hrastovcu. Kot
nam je povedala Marjana Trop, predsednica Turističnega društva, so
razpisali tekmovanje za najbolj urejeno domačijo, dvorišče, okolice
šole, župnišča . . . Rezultate bodo razglasili 21. junija, ko bo pri Le-
nartu v Slovenskih goricah prvi turistični dan.
SEJA IZVRŠNEGA SVETA
v ponedeljek je bila seja Izvršnega sveta Skupščine Lenart. Na
začetku so izrekli obžalovanje zaradi izgube Ivana Krambergerja, saj
se je ta brezumni uboj pripetil ravno v občini Lenart.
Podali so tudi informacije o gospodarsko-finančnih gibanjih v
obdobju januar- marec. Določili so valorizirano vrednost točke za iz-
račun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1992.
Razpravljali so tudi o poskusni uvedbi štirideseturnega delovne-
ga tedna v upravnih organih občine Lenart in v nekaterih zavodih
družbenih dejavnosti. Podali so tudi poročilo o pristopu h gradnji te-
lovadnice pri osnovni šoli Lenart. Izvajalec gradnje bo Gradiš —
Gradbeno podjetje Maribor, sredstva za investicijo pa se bodo zago-
tavljala pretežno iz sredstev občinskega samoprispevka in njegovih
bodočih prilivov ter občinskega proračuna.
Marija Slodnjak
pismo »od blizu«'
Praktično od nedelje ni nobenega formalnega in
neformalnega razgovora tako med »prijatelji« kot
v družinskem krogu, ki ne bi minil brez uboja do-
brotnika od Negove Ivana Krambergerja. Bolj kot
samo ozadje je pomembno, da se je na slovenski
sceni sesul še en velik tabu, »svetost življenja«.
Poučeni vedo povedati, da praktično povsod po sve-
tu kjer imajo seveda vsakodnevne izkušnje s po-
dobnimi napadi na politične osebnosti iz javnega
življenja, pomeni takšno dejanje konec psiholoških
zavor, da se »tega pač ne sme«. V socialističnem raju pravzaprav ni
nihče niti pomislil, da hi dvignil prst na politika, čeprav seveda tudi
v realsocialističnih režimih ni manjkalo tistega nizkega kriminala.
Čeprav po domnevah uboj Krambergerja nima političnega ozad-
ja. pa si ljudje vseeno hočejo racionalno razlago dogodka brez pri-
mere in ne morejo verjeti, da se je nekomu pač po domače utrgalo
ter da so mu šli na živce zvočniki in je prijel za lovsko orožje ter
enostavno sprožil. Dogajanje je vseeno kljub vsej neracionalnosti
nekako razložljivo, saj pač včasih človek zapade v stanje, ko ni spo-
soben premisliti vseh posledic dejanja in ga enostavno samo zani-
ma. kako odstraniti »antipatično« oviro. Seveda se bo o atentatu
še veliko pisalo, že sedaj pa je jasno, da ga ni junaka, ki bi racio-
nalno razložil tako življenje Ivana Krambergerja kot tudi njegov
odhod v zgodovino. Kramberger je odšel »primerno« svojemu ne-
konvencionalnemu odnosu tako do sebe kot do okolice, čeprav je
najbolj nekonvencionalen pravzaprav sam njegov odhod s politične
in javne scene.
Kramberger je bil del okolja, v katerem Je živel, in ljudje so ga je-
mali kot enega izmed svojih, ne pa kot politika, kije dobil 18 odsto-
tkov na volitvah za predsednika države, kar je neverjetno. Za
Krambergerja je namreč volila petina oziroma 250.000 volilcev ver-
jetno predvsem iz okolja, kjer je tudi končal svojo življenjsko pot.
Res je tudi, recimo, dejstvo, da je socialna mapa nerazvitih okolij
precej bolj primerna za kriminalna dejanja, kot recimo srednje raz-
vito urbano okolje, čeprav to seveda ne drži v zelo razvitem okolju,
kjer so višje oblike kriminala.
Če se vrnem na I veka, so ga nekateri sovražili, drugi prezirali, za
veliko ljudi pa je pomenil odre.šenika, skratka dobrotnika od Nego-
ve. Skratka velik dobrotnik, nenavaden politik in velik človek bo
ostal za vedno zapisan v slovensko zgodovino.
Vladimir Vodušek
GOVORI SE
. . . DA se spodobi najprej začeti
govorice o vrhu: če se ljudje ko-
ličkaj zgledujejo po tistih na obči-
ni. ho Ptuj kmalu postal kitajsko
mesto. Odgovorni za turizem so že
prešli z warthurga na kolo.
. . . DA se sedanji izvršni noče
navzeti slabih navad predhodni-
kov, ki jim je godilo postrežništvo.
Niti malice mu ne prinašajo drugi.
... DA je radijski kolega s Ha-
loz sporočil, da so tja pripeljali to-
liko in toliko solidarnostnih parov
trenirk in toliko komadov copat.
. . . DA so nekateri Ptujčani zelo
podjetni in samoprecenjujoči. Za
podpis, vreden sedmino dokončne-
ga, hi kasiraii 40 tisočakov v mar-
kah. Pa še kak špricar v novem bi-
feju povrh.
. . . DA pa se da zaslužiti tudi s
pisanjem o denacionalizaciji. Le o
pravem pišite, pa vam pošlje sto ši-
lingov. Če ne verjamete, vprašanje
našo kolegico.
. . . DA bodo uniformirani dru-
štveniki uporabili klic NA PO-
MOČ, saj jim gre dokaj težko.
Zavpili ga bodo iz novega R-21.
. . . DA je nova banka v Ptuju
nastala pod razcefranimi zastava-
mi bivše propadle firme.
. . . DA še vedno nimamo graj-
skega vrtnarja. Ko pa se »grof«
bojijo, da ne hi kakša žlahtna
grajska cvetlična zašla v njego''
zasebni šopek.
4 - PO NAŠIH KRAJIH
11. junij 1992 - tednik
Puch ob Mercedesu
Za kolektiv avtomobilskega senisa Ztonka Dominka in njegovo
družino je bil v petek nepozaben dan. Petnajstletnico dela so kronali z
odprtjem sodobneg-J servisa, ki zagotavlja avtomebanična, avtoklepar-
ska in avtoličarska dela, ponudbo avtomobilov in rezervnih delov. Slo-
vesnosti so se udeležili številni poslovni prijatelji, med njimi iz Avtocom-
merca iz Ljubljane in Mercedes—Benza iz Stuttgarta ter številni drugi.
Dominkovem avtomobil-
skem servisu danes servisirajo
vo^iila Mercedes, Deimler Puch,
Honda, Audi, VW Golf. Ponud-
ba je celovita, ekološko nespor-
na, podprta s sodobno tehnologi-
jo na področju avtomehaničnih,
avtoličarskih in avtokleparskih
del, prodaio avtomobilov in re-
zervnih delov.
V	imenu Avtocommerca je na
slovesnosti ob odprtju sodobne-
ga avtomobilskega servisa govo-
ril Vlado Potokar, namestnik
glavnega direktorja. Povedal je,
da odprtje novega objekta v veli-
kosti 1500 m^ ni samo dogodek
za družino Dominko, temveč tu-
di za Avtocommerce Ljubljana.
V njem je vgrajeno tudi petnajst-
letno sodelovanje med Domin-
kom in Avtocommercom. Novi
avtomobilski servis je vzor za šir-
šo regijo in hkrati zametek bolj-
šega standarda naših ljudi.
V	imenu Mercedes-Benza iz
Stuttgarta je govoril Jurgen Lan-
ge. Zvonku Dominku je zaželel
veliko poklicnih in zasebnih
uspehov.
Novi objekt v okviru avtomo-
bilskega salona je stal okrog 900
tisoč nemških mark. Gre za
skupno naložbo lastnika, sovla-
gateljev, kreditna sredstva in
sredstva razvojnega sklada obči-
ne Ptuj.
Zvonko Dominko je na petko-
vi otvoritvi med drugim povedal:
»Najprej so bile samo sanje, sle-
dile so poslovne odločitve, tem
pa delo, zelo obsežno delo. Ob-
jekt za servisiranje vrhunskih iz-
delkov iz avtomobilske industrije
je zgrajen. V posebno zadovolj-
stvo nam je, da se ime Puch po-
novno vrača v Ptuj, čeprav le s
pomočjo njegovih avtomobilov.
Tudi v bodoče bo pri nas kupec
kralj. V novih razmerah bomo ta
cilj lažje izpolnjevali, saj imamo
prostor, znanje, sodobno opremo
in dober kader.
Bogo Rogina, podpredsednik
Zbora združenega dela republi-
ške skupščine in podpredsednik
Komisije za podjetništvo in obrt.
je v svojem govoru spomnil, da
so obrtniki zadnja leta vlado
opozarjali na mačehovski odnos
do tega dela slovenskega gospo-
darstva. Trenutno znaša delež
obrti v narodnem dohodku le de-
set odstotkov. V Sloveniji je 35
tisoč obrtnikov in dvajset tisoč
podjetnikov, ki skupaj zaposluje-
jo 50 tisoč delavcev. Globalni ra-
zlogi so glavni krivec za to, da
obrtniki in podjetniki v povpreč-
ju zaposlujejo manj kot enega
delavca. Pričakovati je, da bo v
bodoče manj ovir za razvoj tega
dela gospodarstva. Namigi, ki
prihajajo iz Mednarodne banke
za razvoj, že govorijo v prid raz-
voju obrti.
Zvonku Dominku je v petek v
imenu SO Ptuj in izvršnega sve-
ta čestital predsednik Branko
Brumen. Novi objekt je simboli-
čno odprl Bogo Rogina.
Za lepe trenutke sta ob odpr-
tju sodobnega avtomobilskega
servisa poskrbela Ptujski nonet
Obrtne zbornice Ptuj in ansam-
bel Don Juan. Bodoči kupci av-
tomobilov pa so razstavljene av-
tomobile lahko preizkusili.
MG
Zvonko Dominko
Novi avtomobilski servis	(Foto: Langerholc.)
Ptuj bo gostil
Zelene Slovenije
Za mesto sklica svoje šeste skupščine so Zeleni Slovenije izbrali
Ptuj. V soboto in nedeljo (13. in 14. junija) se bo tako v našem mestu
zbral vrh stranke Zelenih, prišli bodo tudi številni gostje in sodelovali v
razpravah, ubranih na enotno temo: ekologija.
Ob proceduralnih in kadrov-
skih zadevah stranke bodo za
javnost zanimive predvsem okro-
gle mize. Več različnih tem bodo
načeli v dijaškem domu v soboto
med 17. in 20. uro, na razprave
seveda vabijo vse občane, ki se
zanimajo za zdravo okolje. Ena
od tem bo pitna voda v Sloveniji.
Na njej bo sodeloval dr. Božidar
Voljč, minister za zdravstvo, pa
kmetijski minister Jože Protner,
predstavniki Zavoda za zdrav-
stveno varstvo Maribor, Hidro-
meteorološkega zavoda ter pred-
stavniki slovenskih občin, kjer je
pitna voda najbolj ogrožena.
Za omizjem, kjer bodo načeli
težave prometa in zvez, bodo so-
delovali dr. Ludvik Toplak, Mi-
ha Jazbinšek in Marjan Krajnc, v
razpravi o komunalnih deponi-
jah pa bodo sodelovali tudi gost-
je iz Avstrije, ki imajo na po-
dročju urejanja teh vprašanj bo-
gate, za nas koristne izkušnje.
Sodelovali bodo tudi predstavni-
ki ekološkega inženiringa iz Ma-
ribora, Smelta, ministrstva za
varstvo okolja, dr. Dušan Plut in
drugi. Omeniti je potrebno še
okroglo mizo o energetiki; na
njej bosta sodelovala sedanji in
bivši slovenski minister za to po-
dročje.
Zeleni Slovenije se bodo v
dvodnevnem gostovanju pri nas
lotili tudi lokalne ekološke pro-
blematike. Ker bodo med njimi
pomembni ljudje iz vladnih in
skupščinskih krogov, upravičeno
pričakujemo, da bodo ugotovitve
in sklepi dobili odmev v ukrepih,
ki bodo odločneje posegali na
področje varovanja narave in
proti tistim, ki jo čezmerno ogro-
žajo. Glavni sponzor skupščine
Zelenih je ptujsko podjetje Hko-
Les.
JB
SDP PTUJ O REKI DRAVI
Nalijmo si čiste vode
I Ptuju je bilo » soboto sreča-
nje tistih, ki jim ni vseeno, kaj se
dogaja z reko Dravo, ki vedo, da
je gospodarjenje z njo skupni inte-
res vseh držav v njenem porečju, in
so se zato pridružili akciji zelene
frakcije » SDP širom po Sloveniji.
Predsednica SDP F*tuj Anka
Osterman je redke navzoče po-
zdravila in med drugim dejala:
»Morda je še čas, da popravimo
najbolj grobe napake, da naredi-
mo naše okolje znova prijazno,
naše vode znova čiste. Ta akcija
naj bo opozorilo in vzpodbuda
za naše neposredno okolje, da
bomo danes v naših občinah sto-
rili vse, kar zmoremo in znamo,
da ohranimo ta svet.. .«
Zatem so o reki Dravi, njeni
onesnaženosti in skrbi zanjo go-
vorili Zoran Kus iz Maribora,
Vilko Pešec iz Ptuja, Mišo
Krajnc iz Ormoža in Jože Štraus
iz Lenarta. Svoj spis na to temo
je predstavila tudi učenka Osno-
vne šole Mladika Mateja Kolar
iz Drbetincev.
Iz Maribora so prinesli v Ptu-
ju, malo po kopnem in malo po
Dravi, deklaracijo o Dravi, ki so
jo izročili članu ptujskega izvrš-
nega sveta Francu Ivanuši. De-
klaracijo so sprejeli na konferen-
ci držav v porečju reke Drave, ki
je bila v Mariboru 28. in 29. ma-
ja.
NaV
Deklaracija o Dravi
/. 07/ deklaracije je podpora takemu gospodarjenju z vodami
reke Drave, s katerim se v največji možni meri zadovoljujejo potre-
be ljudi oh razumnem in sprejemljivem vplivu na okolje.
2.	Kot celotno človeštvo morajo tudi ljudje v povodju Drave ži-
veti v mejah zmogljivosti Zemlje. Pri uporabi naravnih virov, ki Jih
dovoljuje Zemlja, med katerimi Je eden najpomembnejših voda.
moramo najti nek način, ki spoštuje naravne meje.
3.	NJov način življenja pri gospodarjenju z naravnimi dobrina-
mi, ki ga razumemo kot smotrno rabo vode reke Drave in njenih
pritokov, mora združiti načelo ohranitve narave in razvoj, ki bo
omogočil ljudem, da živijo zdravo in notranje bogato življenje.
4.	Potrebno bo razviti multilateralno sodelovanje držav v po-
rečju Drave, s katerim bomo dosegli dogovarjanje in usklajevanje
stališč posameznih držav, pospeševali menjavo izkušenj s posveto-
vanji. publikacijami, izmenjavo izkušenj in strokovnjakov ter razvi-
jali informacijske sisteme za spremljanje sprememb v porečju Dra-
ve.
5.	Podpisniki deklaracije predlagamo državam, da pri skupni
politiki urejanja voda reke Drave, rabe voda in varovanje njene ka-
kovosti .spoštujejo obstoječe meddržavne pogodbe (Drava, Mura)
do sprejema novih meddržavnih aktov.
6.	Predlagamo, da iniciativo za izvajanje načel in predloga iz
Deklaracije o Dravi prevzamejo vlade vseh držav v porečju Drave.
7.	Potrebno Je izdelati program za udejanjanje Deklaracije.
Pri tem Je potrebno vključiti Javnost.
8.	Za koordinacijo delovanja konference predlagamo ustano-
vitev Organizacijsko-koordinacijskega centra v Mariboru. Predla-
gamo. da se tudi v ostalih mestih držav v povodju Drave ustanovijo
strokovne delovne skupine za posamezna strokovna področja.
Konjerenca o Dravi se organizira vsako četrto leto v Maribo-
ru. V vmesnih letih pa bodo strokovnjaki organizirali specializirana
posvetovanja, ki bodo v mestih ob Dravi.
PTUJSKI OTROŠKI DISPANZER SO OBNO^^	;
Tudi z malo denarja
se da veliko narediti
Ptujski otroški dispanzer je po nekajmesečni obnovi zaživel v lepši in prijaznejši podobi. Belo barvo kot
simbol sterilnosti so zamenjale druge in naredile prostore privlačnejše. Z obnovo so pridobili nekaj novih pro-
storov, in kar je najpomembnejše, ze zunaj so ločili prostore za sprejem bolnih in zdravih otrok. Otroški di-
spanzer ima po novem 280 m' delovnih površin, kar je za sto več kot prej.
Obnova prostorov otroškega
dispanzerja na Potrčevi v Ptuju
je v pretežni meri rezultat vztraj-
nosti, dobre volje in potrpežlji-
vosti kolektiva. Ze desetletja so
si prizadevali, da bi pridobili pri-
mernejše delovne prostore. Ko
so uvideli, da z novogradnjo ne
bo nič, so iskali drugačno rešitev.
Sedaj seje pokazalo, da se da tu-
di z malo denarja nekaj narediti.
Zdravstveni dom je zagotovil
dva milijona tolarjev, občinski
proračun tristo tisočakov, prispe-
vek v okviru javnih del pa znaša
okrog milijon tolarjev. Trenutne
razmere so takšne, da jim pri-
manjkuje še nekaj opreme.
Delo v notranjosti stavbe so v
glavnem končali, sedaj pa iščejo
sponzorja za obnovo zunanjosti.
Silva Cerček, občinska ministri-
ca za zdravstvo, je na slovesnosti
ob odprtju prenovljenih prosto-
rov obljubila, da bosta rešitev za
fasado poiskala skupaj s pred-
sednikom občine Vojtehom Raj-
henem.
Predstojnik otroškega dispan-
zerja dr. Erik Šolman je v sredo
povedal, da so urejanje prosto-
rov pričeli stihijsko, s pleska-
njem, zatem pa nadaljevali že
bolj organizirano. Rezultat je več
kot spodbuden.
Lani so imeli 25616 obiskov v
3700 cepljenj, ki so jih v glavnem
opravili ob sistematskih pregle-
dih. Preventivnih pregledov je
bilo 5042, v celem letu pa so skr-
beli za 5962 otrok. Največ obi-
skov je bilo zaradi bolezni respi-
ratornega sistema. Od nalezljivih
bolezni so še vedno aktualne vo-
dene koze in škrlatinka. Lani
maja so imeli tudi manjšo epide-
. mijo rdečk. Otroški zdravniki
skrbijo tudi za male begunce.
Občasno jih obiskujejo v zbir-
nem centru. Pri tem sodelujejo z
Zavodom za zdravstveno var-
stvo. Akutno obolele otroke star-
ši pripeljejo v dispanzer. MG
Prenovljeni prostori otroškega dispanzerja	(Foto: MZ)
Nagradno turistično vprašanje
v Ptuju in okolici je v junijskih dneh že bolj živahno. Na mestnih ulicah je opaziti prve tuje goste, v ptujsko
zdravilišče pa so prvi prišli že pred nekaj tedni.
V toplicah so že odprli zuna-
nje bazene, kar je eden izmed ka-
zalcev, da se je turistična sezona
tudi pri nas že začela. V tem me-
secu naj bi končno v mestnem
župnijskem stolpu odprli Turisti-
čno-informacijski center. Ta bo v
začetku delal še v okviru Pokra-
jinskega muzeja, pozneje pa bo-
do ustanovili kapitalsko družbo.
Od njega ptujski turistični delav-
ci veliko pričakujejo. V začetku
naj bi se predvsem izkazal kot
usklajevalec med različnimi turi-
stičnimi organizatorji občine, ki
še do sedaj niso spoznali predno-
sti skupnega nastopanja, četudi
dnevno čutijo potrebo po takš-
nem delovanju.
V okviru akcije nagradno turi-
stično vprašanje smo nazadnje
vprašali, katere letne sejme po-
znamo v Ptuju in kdaj so se izo-
blikovali. Gre za tri sejme: Jurje-
vega (23. aprila), Ožbaltovega (6.
avgusta) in Katarininega (25. no-
vembra), oblikovali pa so se v
srednjem veku. Nagrado si je to-
krat prislužila Slavica Cajnko,
Kraigherjeva 12. Čestitamo!
Danes vprašujemo, ali je bil v
okviru grajskega kompleksa kdaj
ribnik, in če je bil, kje je bil. Na-
grada za pravilen odgovor so
muzejske publikacije, spominek,
in družinska vstopnica za ogled
muzejskih zbirk. Odgovore priča-
kujemo v uredništvu Radio-Tedni-
ka, Raičoa ulica 6, Ptuj, do 20.
junija.
SREČANJE Z IGORJEM
BAVČARJEM
Problem
meje vse
bolj pereč
Ormoški demokrati so minulo
soboto pripravili srečanje s pred-
sednikom Demokratske stranke
Slovenije in notranjim ministrom
Igorjem Bavčarjem. Seznanili so
ga s številnimi problemi, ki jih ob-
čini prinaša meja. Srečanja so se
udeležili tudi člani Republikanske
zveze iz Velenja ter natrosili mini-
stru vrsto problemov, s katerimi
se srečujejo v Šaleški dolini.
Meja med Slovenijo in Hrva-
ško, ki poteka po območju ormo-
ške občine, spada med trinajst
znanih težjih obmejnih območij,
je med drugim povedal predsed-
nik ormoškega izvršnega sveta
Vili Trofenik Igorju Bavčarju, ki
je bil v Ormožu bolj v vlogi no-
tranjega ministra kot predsedni-
ka stranke. Meja s Hrvaško med
Zavrčem in Središčem bi morala
potekati po reki Dravi. Tako bi
rešili marsikateri problem, ki je
nastal, ker je Drava v preteklosti
pogosto menjala svojo strugo, se-
daj pa prihaja do sporov zaradi
uporabe gramoza.
»Ormožani smo sila revni z
vodnimi viri. Te, ki jih upora-
bljamo za občinski vodovod, so
sredi intenzivnega kmetijskega
območja. Novejša in edina pri-
merna lokacija pa je sedaj odda-
ljena komaj 5 do 6 metrov od no-
vo začrtane državne meje.
Na mednarodnem mejnem
prehodu v Središču, ki je poma-
cnjen dober kilometer od dejan-
ske državne meje, želimo zgraditi
ploščad, vendar se pri raznih po-
trebnih dovoljenjih zatika v re-
publiki. Zaradi v notranjost P9-
maknjenega mejnega prehoda je
bilo lansko jesen veliko slabe vo-
lje, saj so ljudem, ki imajo na
tem območju zemljo, pogosto de-
lali sitnosti tako naše kot hrvaške
mejne službe in so mnogi pridel-
ke pustili kar na njivi. Stanje na
tem mejnem prehodu je težavno,
ker do sedaj niso delovale vse
službe in se je ponoči nabrala
kolona do 600 tovornjakov, to pa
je povzročilo še dodaten pro-
blem, ker so s tem zaprli železni-
ški prehod. V enem mesecu je
prek tega prehoda šlo 13.000 ka-
mionov.
Nestrpnost med Ormožani
povzročajo zaradi velikega števi-
la nezaposlenih v občini (okoli
1000) tisti, ki prihajajo na delo iz
sosednje Hrvaške. Okoli 300 jih
je, približno 30 domačinov pa je
zaposlenih na drugi strani meje.
Tu so se hrvaški šolarji, okoli 30,
ki že desetletja obiskujejo pouk v
ormoški osnovni šoli, sedaj pa se
govori o plačilu šolnine za te, ki
prihajajo z druge strani Drave.
Vse to so težave,« smo slišali od
predsednika ormoškega izvršne-
ga sveta, ki se zavzema za takojš-
njo gradnjo panonike od Sloven-
ske Bistrice do Središča, s tem da
mora Ormož čimprej dobiti ob-
voznico.
Govorili so tudi o ormoškem
mejnem prehodu, ki ob izhodu z
dravskega mostu ovira promet.
To bo še posebej pereče v času
spravila sladkorne pese.
Igor Bavčar je povedal, da sta
pri dogovoru o meji potrebna
dva partnerja in se morata o teh
problemih strpno pogovarjati.
»Ko smo začeli graditi mejne
prehode, še nismo vedeli, kako
m kaj bo v prihodnje, ali bomo
mejili s Hrvatsko ali z Jugoslavi-
jo, zato prehodi marsikje pome-
nijo tujke v pokrajini. Sicer pa se
nobena državna meja ne dela z
lokacijskimi dovoljenji. Mejo
med Slovenijo in Hrvaško bomo
še naprej nadzorovali, da bi va-
rovali slovensko ozemlje, varova-
ti pa bi jo morali tudi prebivalci,
ki naj bi živeli ob njej. K temu
jih bo potrebno spodbujati z
ugodnimi krediti«, smo slisali od
notranjega ministra, ki meni, da
bi morali na obmejnem območju
še bolj urediti infrastrukturo in
telefonijo. Povedal je tudi, da se
bodo s hrvaškimi oblastmi v pri-
hodnje pogovorili o ustreznejših
lokacijah prehodov. Glede zapo-
slovanja ljudi z druge strani meje
pa je pojasnil, da bo to vprašanje
reševal zakon o zaposlovanju tuj-
cev v Sloveniji.
Predstavniki Republikanske
zveze iz Velenja so govorili o
problemih v zvezi z begunci ter o
161.000 novih Slovencih, ki so
dobili slovensko državljanstvo.
Vida Topolovec
TEDNIK - 11-junij 1992
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5
Iskanje v modi in času
PODOBE MOŽ IN ŽENA Z JUTROVEGA SO INSPIRIRALE ŠTUDENTE VISOKE
ŠOLE ZA TEKSTILNO TEHNOLOGIJO IZ UUBIJANE
Razkošne upodobitve Orientalk in Orientalcev so * zadnjem času
zagotovo poglavitna privlačnost ptujskega gradu. ISe gre le za razstavo,
ki si jo hodijo ogledovat obiskovalci od blizu in daleč v razveseljivem
številu, gre tudi za vrsto spremnih prireditev. ISekatere dodatne progra-
me muzejski delavci oblikujemo sproti, kar nekaj pa je bilo dogovorje-
nih že v času, ko se je razstava še rojevala.
Med slednje sodi sodelovanje
z Visoko šolo za tekstilno tehno-
logijo v Ljubljani. V šolskem letu
1991/92 so bili študentje povsem
zaposleni s pripravami na med-
narodni kongres oblikovalcev
(ICSID), ki je od 17. do 23. maja
potekal v Ljubljani. S profesorji
in mentorji smo se že jeseni 1991
dogovorili, da bo študentom pri
delu za inspiracijo služila med
drugim tudi ptujska zbirka tur-
querij. Odločitev je bila dobro-
došla obojim — šoli in muzeju.
Portrete mož in žena z Jutrovega
odlikujejo v prvi vrsti dragocena
in razkošna oblačila. Z upoda-
bljanjem bogate oprave in nakita
so slikarji iz 17. stoletja izražali v
Evropi takrat zelo razširjeno pre-
pričanje, daje na Orientu zbrano
največje bogastvo tega sveta.
Mladim oblikovalcem med mno-
žico vezenin, tančic, težkih bro-
katov ter z biseri in dragulji
obloženimi pokrivali in pasovi ni
bilo težko poiskati iztočnic za so-
dobno oblikovane vzorce za me- *
tražo in za ambiciozno zamišlje-
na oblačila. Študentje so se s
portreti prvič srečali lani okto-
bra, ko smo na ptujskem gradu
posebej zanje pripravili predava-
nje in se pogovorili z njimi o
vsem, kar jih je zanimalo. Pri na-
daljnjem delu sta jim bili mento-
rici profesorici Vera Sešler in
Metka Vrhunc.
Kolekcija je bila predstavljena
v okviru kongresa, in to na raz-
stavi v Kulturno-informacijskem
centru Križanke ter na modni re-
viji v Cankarjevem domu. Mod-
no revijo so naslovili »Iskanje v
modi in času«. Predstavljanje
modelov so zaupali Plesnemu te-
atru iz Ljubljane, koreografija je
bila delo Sinje Ožbolt in Ksenije
Hribar, sceno je pripravila Meta
Hočevar, umetniško vodstvo nad
celim projektom pa je prevzela
prof. Metka Vrhunc. Modra revi-
ja je ekskluzivna predstava, doži-
vetje posebne vrste, ki pri nas ni
ravno običajno. Poleg poglavja z
naslovom Turquerije je vsebova-
la modna revija še naslednje
sklope: Barok, Renesansa, Futu-
rizem in Ekologija. Študentski iz-
delki, ki so bili na ogled strogim
očem oblikovalcem z vsega sve-
ta, so bili izredno visoko ocenje-
ni.
Prav je, da tudi Ptujčani doži-
vimo oboje - razstavo in mod-
no revijo. Študentje so celo šol-
sko leto živeli v mislih na zbirko
portretov, ki je tudi sicer zazna-
movala letošnji ptujski utrip. Z
učnim procesom, ki je tekel na
eni od ljubljanskih fakultet, pa
ptujski muzejski projekt presto-
pa ožje ovire kulturnega in turi-
stičnega dogodka ter se, na prvi
pogled sicer manj opazno, zato
pa toliko bolj trdno vgrajuje v vr-
sto delovnih programov razli-
čnih značajev. Nenavadne podo-
be Orientalk in Orientalcev iz
17. stoletja dobivajo med drugim
tudi nov in svojstven odmev v
sodobnem oblikovanju.
Razstavo tekstila in oblačil, ki
so nastali v študentski delavnici
na ljubljanski fakulteti, bomo
odprli v četrtek, 11. junija, ob 18.
uri v pritličju starega dravskega
stolpa, ki od aprila nosi ime
»Miheličeva galerija«. Nato pa
bodo ob 20. uri na gradu zaple-
sali člani Plesnega teatra, odeti v
oblačila, ki so nastala tudi ob
preučevanju zbirke turquerij iz
ptujskega muzeja.
Vljudno vabljeni.
Marjeta Ciglenečki
Z Hodae revije v Caakarjeven dom«. (Foto: Staac Jerko.)
Dušan Kirbiš razstavlja
v Londonu
v torek so v Barbican Center v Londonu odprli razstavo del akademskega sli-
karja Dušana Kirbiša. Razstavo smo videli že tudi v Ptuju, Dušan Kirbiš pa ima v
Ptuju v pritličju minoritskega samostana tudi svoj atelje. Tik pred odhodom v Lon-
don je Dušan Kirbiš odgovoril na nekaj naših vprašanj
Kako uspe Slovencu vstopiti l raz-
stavo v Barbican Center?
Dušan Kirbiš: Nekaj časa sem živel
v Berlinu. Leta 1986 sem dobil štipen-
dijo in takrat sem tam intenzivno de-
lal in razstavljal ter navezal stike ne
samo z Nemci,ampak tudi z ljudmi
od drugod. Tako sem spoznal tudi di-
rektorja umetniškega programa Bar-
bican Center, ki me je povabil. Raz-
stava je bila načrtovana že za lani,
vendar smo jo morali zaradi znanih
dogodkov prestaviti. V bistvu gre pri
tem za zasebne stike; človek iz tega
centra, ki je moja dela videl in so mu
bila všeč, se je odločil, da me povabi.
Priprave na razstavo, navezava sti-
kov s centrom, iskanje sponzorjev,
transport slik, postavljanje razstave —
kako vam je vse to uspelo?
Dušan Kirbiš: Odločil sem se, da-
bom s centrom komuniciral direktno,
torej sam, pa tudi Angleži so vztrajali,
da se pogovarjajo z mano. Tako ni bi-
lo nekaj časa za mano nobene institu-
cije. Nekje na pol poti se je vključil
Pokrajinski muzej Ruj in prevzel saj
formalni del organizacije, vse drugo,
kar je operativnega dela, sem moral
opraviti sam.
Katera in iz katerega obdobja so de-
la, ki jih razstavljate v Londonu?
Dušan Kirbiš: Razstavljam slike od
leta 1989 do 1992. Ker je prostor
omejen, bom lahko postavil le šest,
sedem velikih slik; s tem bo prostor
poln in slike bodo lahko »dihale«.
Gre zgolj za razstavo ali ste se odlo-
čili v Angliji kakšno svojo sliko tudi
prodati. Kakšne so sploh v tem pogledu
možnosti slovenskega umetnika, sli-
karja?
Dušan Kirbiš: To zna biti zelo kom-
plicirano, odvisno od vsake posame-
zne države, kjer se to zgodi. Gospo-
darska zbornica, ki se v vsaki državi
imenuje drugače, zahteva vedno pla-
čilo vnaprejšnje carine oziroma kavci-
je; to je težava. Tokrat sem se odločil,
da slik na območju Velike Britanije
ne bom prodajal in so slike deklarira-
ne kot neprodajne.
Razstava Dušana Kirbiša bo v cen-
tru Barbican v Londonu odprta do 10.
Nataša Vodušek
Dušan Kirbil (Foto: O. M.)
DAN ŠOLE V STOPERCAH	<
Prašne poti
Prejšnji torek v Stopercah ni bil le dan šole, ampak pravi vaški
praznik. Prišli so starši, nekdanji učenci, krajani, gostje. Učenci in uči-
teljice so se predstavili v besedi, pesmi, igri in z raziskovalno nalogo
Prašne poti ter ogreli dlani prisotnih v dvorani vaškega doma. V prosto-
rih šole so razstavili stare predmete kulturne dediščine, ki se še najdejo
na podstrešjih in v kaščah, razstavili pa so gradivo o nekdanji učiteljici
Elizabeti Kukovec, ki je v Stopercah poučevala dolgih petdeset let.
Aktiv kmečkih žensk pa je poleg pesmi poskrbel še za dobrote kmečke
kuhinje.
Mentorica projektne naloge
Prašne poti Maja Vaner takole
predstavlja opravljeno delo:
»Osnova je nastala že v začetku
šolskega leta. Nekaj predmetov
kulturne dediščine smo zbirali že
pred leti in odločili smo se zače-
to končati; tako je nastal projekt
Prašne poti. Krajani so nas po-
vsod lepo sprejeli in sodelovali z
nami, nam pomagali, nam dovo-
lili brskati po podstrešjih, kleteh.
nam razkazali kmetije, ob vsa-
kem obisku so nas tudi dobro
pogostili. V začetku so se učenci
težko vključili, ko pa smo prebili
led, nam je šlo delo dobro od rok
in v zavest jim je prišlo, da je tre-
ba starine ohraniti, da je to dra-
gocena kulturna dediščina. Tak-
šno projektno delo je zelo dobra
oblika za razvijanje ustvarjalno-
sti pri učencih, hkrati pa je bila
to novost tudi za nas učitelje. Pri
delu nam je pomagal knjižničar
Simon Petrovič.«
Vodja podružnične šole v Sto-
percah Vera Planine pa je o šoli
povedala: »Velika, stara, dokaj
lepa šola, a na žalost samo s 33
učenci in tremi učiteljicami, pa
se imamo kljub temu lepo. Naši
načrti so kljub majhnemu številu
učencev sledili vsem oblikam so-
dobnega pouka, saj smo pred leti
praznovali že 170 let šolstva v
Stopercah.«	NaV
Učenci se predstavijo. (Foto: Lan-
gerholc.)
Bogat glasbeni večer
Pomladni koncert mladih pevcev osnovne šole Olge MegUč in orkestra ptujske glasbene šole, kije v četr-
tek, 28. maja, dvorano Narodnega doma v Ptuju napolnil do zadnjega kotička, je bil prijetno glasbeno dožive-
tje, za mnoge pa še prijetnejše presenečenje, kajti takšne zasedbe orkestra in pevcev v našem mestu že dolgo
nismo slišali.
Številnemu in navdušenemu
občinstvu seje najprej predstavil
otroški, zatem pa še mladinski
pevski zbor OŠ Olge Meglič, ki
ju vodi Magda Damiš. Slišali
smo dela Ježa, Mihelčiča,
Brahmsa, Kuharja, Smetane, Ga-
brijelčiča in Vrabca. Mlade pev-
ce je ob klavirju spremljala Ta-
nja Kožar.
V nadaljevanju koncerta se je
predstavil orkester glasbene šole
Ptuj, ki ga vodi profesor Tone
Horvat. Zaigrali so štiri odlomke
iz Gluckovih oper Don Juan in
Armida, dva stavka iz Golobove
Male suite Petelinček je na goro
šel in Ljuba rožice bere ter odlo-
mek iz 3. stavka Mahlerjeve 1.
simfonije.
Vrhunec koncerta je bil zago-
tovo skupni nastop vseh pevcev
in članov orkestra. Slišali smo
Speihovo Partito in kot krono
vsega Beethovnovo Odo radosti
iz 9. simfonije. Vsem seje za pri-
jeten glasbeni večer zahvalil rav-
natelj osnovne šole Olge Meglič
Ervin Hojker, navdušeno občin-
stvo pa je svojo zahvalo izreklo z
iskrenim aplavzom.
- OM
Skupni nastop mladih pevcev in orkestra glasbene šole Ptuj pod taktir-
•'o Magde Damiš. (Foto: M. Ozmec.)
Predragi
šolski učbeniki
Nedvomno drži, da so otroci,
prečudovit dar narave, naše naj-
večje bogastvo. Vsi, ki izhajamo
iz družin, ki so po številu otrok
presegle slovensko povprečje
(dva otroka), se z veseljem spo-
minjamo prijetnih otroških iger
skupaj s sestrami in brati in pri-
jetnega čebljanja ob večerih na
krušni peči. Iz oči nam je sijala
sama sreča in smeh.
Kako pa je danes družinam z
več šoloobveznimi otroki? Mar-
sikje je družinsko srečo zamenja-
la skrb, kako ob astronomskih
cenah učbenikov v Modrem Ja-
nezu kupiti štirim ali petim šolo-
obveznim otrokom najnujnejše
potrebščine za šolo, četudi je pri
hiši majhen kos zemlje in pov-
prečna mesečna plača. Pohvali-
mo lahko šole, ki še organizirajo
zamenjavo in medsebojno pro-
dajo veljavnih rabljenih učbeni-
kov, pa tudi tiste šole, ki so dale
učencem po razredih seznam uč-
benikov, ki jih priporoča Zavod
Republike Slovenije za šolstvo.
Mnogi starši ne vedo, da marsi-
česa, kar priporoča Modri Janez,
učenci za vsako ceno ne potrebu-
jejo. Zato, drugi starši, ne bi bilo
odveč, da preden naročite učbe-
nike po seznamu Modrega Jane-
za, prosite za seznam potrebnih
učbenikov razrednika svojega
otroka. Prav tako bodite pozorni
na sejem starih veljavnih učbeni-
kov ob koncu junija.
Od naše vlade pa bi starši pri-
čakovali, da bo še v večji meri
subvencionirala šolske učbenike,
saj gre za naš in navsezadnje tudi
njen naraščaj, posebno če si pri-
znamo, da se število rojstev vsa-
ko leto zmanjša za 1000.
V tednu »Za življenje« bi bila
pocenitev učbenikov pravi bal-
zam za naše šolarje in njegove
zaskrbljene starše.
Upajmo, da bo ta članek pre-
bral tudi kdo (posameznik ali de-
lovna organizacija) z debelejšo
denarnico, se ozrl okrog sebe
(med svoje delavce) in v svoji
najbližji okolici našel družino z
več otroki in staršem ponudil po-
moč v zahvalo za to, ker so se
opogumili dati življenje več svo-
jim — našim otrokom, ki nas bo-
do s svojim delom tako rekoč
preživljali na stare dni. Upam,
da moje razmišljanje ni zgolj
utopija ali »nemi krik« ljudi v
stiski.
Marta Tuš, prof. pedagogike
Šolski zvonec
nam je zaupal
VIDEM * Prejšnji ponedeljek so se v tamkajšnjem kulturnem do-
mu predstavili s koncertom domača otroški in mladinski zbor, kot
gostje pa so nastopili cirkovški in markovski pevci. To je že tretji
skupni nastop zborov teh treh šol, ki so se za pevsko sodelovanje do-
govorili, ko so pred tremi leti nastopili v Zagorju.
STOPERCE * Prejšnji petek je šolo obiskala članica ptujske vla-
de, ki skrbi za šolstvo, Kristina Šamperl-Purg. Predstavili so ji dejav-
nosti šole in se pogovorili o problemih.
HAJDINA * Včeraj so se v Domu krajanov v Skorbi predstavili
učenci osnovne šole. Zapela sta otroški in mladinski pevski zbor, reci-
tatorji, plesna skupina, likovniki, svoje izdelke pa so učenci predstavi-
li na razstavi.
PTUJ * Učenci petih razredov Osnovne šole Ljudevita Pivka so
prejšnji teden v okviru naravoslovnega dne obiskali lončarja na Bre-
gu, osmošolci pa včeraj hidroelektrarno Formin. Učenci sedmih ra-
zredov so v kulturnem dnevu obiskali arheološki oddelek ptujskega
muzeja. V soboto so se športniki udeležili državnih športnih iger v
Novem mestu in dobili nekaj priznanj.
CIRKULANE * Jutri praznujejo dan šole, ki so ga povezali s
VII. krajevnim praznikom in otvoritvijo večnamenske dvorane v Cir-
kulanah.
BRANE LAMUT - NATAŠA KOLAR
23 BOGOVI
RIMSKE POETOVIONE
Med 1. in 4. stoletjem je imela rimska Poe-
toviona dokaj pisano etnično podobo. Ob ital-
skem prebivalstvu so bili tu še romanizirani
keltski staroselci, trgovci iz vzhodnih in zahod-
nih provinc ter uradniki in sužnji z grško govo-
rečega Vzhoda. Zato je bila tudi duhovna po-
doba ljudi v mestu precej raznolika. Častili so
najrazličnejše bogove in božanstva. V tej rubri-
ki jih želimo bralcem v sliki in besedi predsta-
viti na poljuden način. Fotografije: Bine Kova-
čič.
FLORA (lat. Flora)
Flora, rimska boginja cvetja in
pomladi, spada v vrsto najstarej-
ših rimskih božanstev. V Rimu
so ji postavili dva templja, prve-
ga na Kvirinalu, drugega pa leta
238 pr. n. št. v bližini Cirkusa
Maksima. Od tega leta dalje so
njej v čast pripravljali med 28.
aprilom in 3. majem svečanosti,
ki so se imenovale FLORALIA.
V tem času so se ljudje okrasili s
cvetjem in organizirali igre v cir-
kusu. Na zadnji dan praznovanj
(3. maj) pa so ji tudi žrtvovali, to
je bil rimski »dan pomladi«.
Iz Poetovione je ohranjen Flo-
rin kipec, ki je bil najden v vod-
njaku v Rabelčji vasi leta 1977,
njej posvečeni napisi ali reliefi
pa do sedaj še niso bili odkriti.
Flori, boginji cvetja, v Poetovioni
niso klesali posvetil in postavljali
templjev. Kako so si jo predsta-
vlja i, vemo po bronastem kipcu,
ki je bil najden v obrtniški četrti v
vzhodnem delu mesta (po B. Je-
vremovu).
6 — OD TU IN TAM
n. junij 1992 - tednik
PEVSKI ZBOR SREDNJEŠOLSKEGA CENTRA
V CEUU ZLAT
Koncert v palaciju
ptujskega gradu
Prejšnjo sredo je bil koncert mešanega mladinskega pevskega
zbora ptujskega Srednješolskega centra v palaciju ptujskega gradu, ki
je znova razveselil in potrdil kakovost tega zbora. Mladi pevci so go-
stovali že v Italiji, Avstriji, na Madžarskem, v Nemčiji in Franciji.
Svojo ubranost in zlitost glasov, ki seže v sam vrh zborovskega petja,
pa so potrdili tudi na mednarodnem pevskem festivalu v Celju, kjer
so dobili zlato. Njihova pesem je navdušila mnoge obiskovalce, ki so
prišli kljub nevihti, ki se je razbesnela prav ob uri, napovedani za
koncert. Pesem je zvenela še posebej mikavno v izredno akustičnem
in tudi sicer privlačnem romanskem palaciju gradu.
Koncert je bil poslovni za četrtošolce; letos jih zapušča zbor kar
16. Kot pravi dirigentka Darja Koter, odhajajo najboljši pevci, ki so
peli štiri leta. In z novim šolskim letom bo treba spet pričeti znova.
Delo ni lahko, je pa uspeh potem toliko večje zadovoljstvo. V Celju
na mednarodnem mladinskem pevskem tekmovanju so pričakovali
najboljše in uspelo jim je.
Kot gostje na koncertu nastopila pevska skupina Urban iz Mari-
bora.	NaV
Nepozabno srečanje
v življenju se zgodi marsikaj, kar pozabimo. Pride pa trenutek, ki
je nepozaben, srečen, hkrati pa tudi boleč.
Na SŠC v Ptuju smo 27. maja odprli razstavo fotografij, ki smo
jo priredili skupaj z učenci politehnične šole iz Celovca. Ti učenci so
na Ptuj prispeli 26. maja in se po počitku spoznali z nami. Najprej
smo jim razkazali mesto z vsemi značilnostmi, nato pa smo imeli še
družabni večer. Drugi dan smo se napotili na ogled okolice Ptuja. Od-
peljali smo se na Ptujsko Goro, kasneje pa še k jezeru v Podlehnik,
kjer smo se posladkali tudi s kremnimi rezinami. Zvečer smo se sku-
paj zabavali v disku. Vedeli smo, da je to zadnji večer, ki ga bomo
preživeli skupaj, zato smo to tudi izkoristili. Izmenjali smo si naslove,
podarili darilca ter se spoznali še veliko bolj kot prej. Bilo je prekra-
sno.
V sredo smo sprejeli še druge učence iz Celovca ter jim razkazali
mesto. Popoldan smo se poslovili s solzami v očeh in nasmehom na
obrazu. To srečanje nam je popestrilo mladostne dneve, zdaj pa se že
veselimo srečanja s prijatelji v Celovcu.
Za vse to bi se radi zahvalili vsem organizatorjem, predvsem pa
ravnateljici Gimnazije prof. Puklavčevi, prof. Centrihovi in
prof. Rajhovi.	Mojca, Anita, Jasna
RAZISKAVA GRADIVA KNJIŽNIC
V PTUJSKI OBČINI
V knjigah še
veliko skrivnosti
Med premično kulturno dediščino sodijo tudi knjige. V vaških, žup-
nijskih, šolskih, strokovnih knjižnicah... je veliko knjig, ki so zaradi
tega ali onega še posebej zanimive. Popolnega registra, kaj hranijo
knjižnice v ptujski občini nimamo. Nič se tudi ne ve, kaj je s knjigami in
drugim knjižničnim gradivom, ki ni več v obtoku, kje je gradivo knjižnic,
ki niso več žive. Zato so se v knjižnici na pobudo župana odločili, da ra-
ziščejo, kaj vse še skrivajo po knjižnicah ptujske občine.
Vodja raziskave je višji biblio-
tekar Jakob Emeršič, pomagali
pa naj bi mu sodelavci iz akcije
javnih del. Namen raziskave je
popisati dragoceni knjižni fond
in pripraviti register. Ne gre za
to, da bi knjižnica hotela te knji-
ge prenesti v svoj knjižni fond,
ampak za evidentiranje in vred-
notenje. Knjige bodo ostale v
knjižnicah, kjer so bile doslej,
prav pa je, da se ve, kje so pose-
bej dragoceno knjige, katere so
in kakšna je njihova vrednost.
Raziskava, ki bo zajela okrog
100 knjižnic, bo gotovo odkrila
še kakšno skrivnost in ovrednoti-
la del premične kulturne dedišči-
ne, ki ostaja še vedno v ozadju.
NaV
Ptujski nakit v Benetkah in Zagrebu
v nedeljo, JI. maja, je bila inavguracijska vožnja novega hrvaško-slovenskega vlaka InterC i-
ty KRAS. Vlak povezuje Zagreb in Ljubljano s Trstom in Benetkami v dobrih sedmih urah.
Poslovni vlaki razreda EvroCity in InterCi-
ty so najhitrejša in najkakovostnejša železni-
ška povezava ta hip v Evropi. Po udobju in
drugih storitvah, ki jih zagotavlja sodobnemu
poslovnemu človeku, prekašajo tudi večino
letal. Omenimo le to, da ob restavraciji in ku-
hinji kakovosti boljšega hotela zagotavljajo
svojim potnikom stalno telefonsko povezavo
s poslovnimi partnerji.
Novi vlak je bil sprejet v Trstu in Benetkah
z vsem protokolarnim pompom, kot je to v
navadi ob tako pomembnih meddržavnih go-
spodarskih dogodkih. Govorci iz vseh treh
držav so poudarjali velik ekonomski in poli-
tični pomen nove železniške povezave treh
držav. Prav vsi so omenili, da bo vlak prispe-
val k nadaljnjemu utrjevanju prijateljskih in
kulturnih vezi med ljudmi treh držel. Da je
res tako, je pokazala in dokazala majhna pro-
mocijska razstava kopij zgodovinskega naki-
ta iz arheoloških zbirk Pokrajinskega muzeja
ftuj in Arheološkega muzeja Zadar ter nekaj
originalnih kreacij oblikovalke nakita Miše
Jelnikar iz Londona. Ta mala enodnevna raz-
stava je opozorila na sočasno veliko razstavo
»Nakit-magična moč oblike«, ki je trenutno
v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.
Udeleženci promocijske vožnje so si razstavo
z zanimanjem ogledali, nekateri pa so želeli
kopije zgodovinskega nakita kar kupiti. Ena-
kega interesa je bil deležen tudi nakit Miše
Jelnikar. Žal jim tokrat nismo mogli ustreči.
To bo možno že naslednji teden.
Razstava v Cankarjevem domu bo podalj-
šana za mesec dni. Obiskovalci razstave in
našega muzeja bodo prav kmalu imeli redko
priložnost sebi in svojim najdražjim podariti
nakit izjemne estetike, ki je po več tisoč letih
enako ali celo bolj zanimiva kot ob nastanku
originalnega nakita.
V Benetkah smo imeli tudi strokovne m
poslovne razgovore, povezane s prenosom
razstave v Italijo. Ob posredovanju dr. Brune
Nardelli iz Arheološkega inštituta beneške
Univerze, kije načelno zainteresirana za čim-
prejšnji prenos razstave v Benetke, nas je ob
prihodu dočakala dr. Mirilijana Doko iz Mi-
lana. Dr. Doko se je udeležila otvoritve naše
razstave v Ljubljani, zdaj pa je še enkrat izra-
zila interes za prenos razstave v Milano. Vse
kaže, da se razstavi obeta pestro mednarodna
prihodnost. Kaže tudi, da se je začela uresni-
čevati ena bistvenih idej tega projekta, in si-
cer poskušati uspešno združiti kulturne in
ekonomske razsežnosti razstave. Promocijska
razstava ob inavguracijski vožnji vlaka Inter-
City je vsekakor bila uspešna poteza na začr-
tani poti tudi zaradi dejstva, ker se bo razsta-
va selila v Zagreb in v Benetke.
Boris Miočinovič
Razstava
Ptujčana
v Mariboru
v galeriji A RS SACRA na
Slomškovem trgu 3 v Mariboru
razstavlja Boštjan RIHTAR. Ot-
voritev razstave slik je bila 4. ju-
nija ob 17. uri. Na njej sta sodelo-
vala flavtistka Natalija Frajnko-
vič in čelist Jože Čačkovič, medi-
tacije p. Karla Gržana je brala
slikarjeva soproga. Ta multimedi-
jalni pristop nas je prevzel ne le z
močjo barvnega spektra slik, tem-
več tudi z glasbo in s pisno besedo
— povezovanje časovnega gleda-
nja z besedo in zvočnostjo (Luga-
rič).
Lepo število Mariborčanov in
Ptujčanov se je udeležilo otvori-
tve razstave. Do 20. junija si jo
lahko ogledate tudi vi.
Boštjan Rihtar se je rodil 10.
januarja 1957 v Ptuju, kjer je obi-
skoval osnovno šolo in gimnazi-
jo. Diplomiral je leta 1979 na pe-
dagoški akademiji v Mariboru,
sedaj je predmetni učitelj likov-
nega pouka v Gorišnici. Razsta-
vlja že od leta 1977 na samostoj-
nih razstavah in od leta 1975 na
skupinskih razstavah. Sodeluje
tudi na slikarskih kolonijah.
Razstavo v Mariboru je posta-
vil avtor sam, katalog je obliko-
val dr. Ivan Štuhec, sponzor je
bila finančna organizacija
MERX Celje, pokrovitelj Skup-
ščina občine Ptuj.
Prisrčno vabljeni na ogled raz-
stave.
K. Š. P.
ZGODOVINSKO DRUŠTVO PTUJ
Izlet v antiko in srednji vek
v skladu s svojim delovnim programom je Zgodovinsko društvo Ptuj v soboto, 30. maja, uresničilo načr-
tovani spomladanski poučni izlet na Koroško v A vstriji. Ne bom opisoval poteka izleta, saj se ni razlikoval od
številnih drugih, organizacijsko in tehnično dobro izpeljanih. Tudi Koroška, nekdanja Karantanija, zibelka
slovenske državnosti, je pogost cilj naših izletov. Omeniti želim le dve ogleda vredni postajališči naše poti po
Koroški.
Mejo smo prestopili na Viču, kjer na avstrijski
strani še nekaj urejajo, vendar je enosmerni pro-
met že bil odprt. Avstrijske organe je zaskrbelo, ali
ni v avtobusu kak begunec z juga, zato so z olajša-
njem sprejeli zagotovilo, da smo sami državljani
Slovenije.
Najprej-smo se ustavili v Šent Pavlu v Labodski
dolini. Tam je velik benediktinski samostan s cer-
kvijo, staro okroglo 900 let, saj je bila sezidana v
letih 1091 -93. V samostanu je tudi zanimiva raz-
stava ustvarjalnega dela meniškega reda benedik-
tincev. Njihovi samostani so združeni v kongrega-
cije, raztreseni pa so po vsej Evropi, zato so veliko
prispevali k oblikovanju zgodnje srednjeveške Ev-
rope. Med Slovenci je delovalo več opatij, zlasti
na Koroškem in Furlanskem, pa tudi v Gornjem
Gradu od 1140 do 1461.
Menihi so se ukvarjali z obdelovanjefn zemlje,
rokodelstvom, šolstvom, graditvijo samostanov in
cerkva ter. bili mojstri tudi na mnogih drugih po-
dročjih. Vse to nazorno prikazuje razstava z mno-
gimi izredno dragocenimi predmeti, ki je prav go-
tovo vredna ogleda. Razstavo so razširili tudi z od-
delkom o Habsburžanih. Cesar Jožef II. je leta
1782 tudi ta samostan razpustil, toda čez 27 let je
pod pokroviteljstvom Habsburžanov samostan zo-
pet deloval.
Po vzponu skozi številna vrata in ogledu gradu
na Visoki Ojstrci smo se z avtobusom »povzpeli«
na Magdalensko goro, ki je sicer visoka 1058 m.
ustavili pa smo se pod vrhom, na robu razvalin an-
tičnega mesta neznanega imena. Magdalenska go-
ra je na vzhodnem delu Gosposvetskega polja. Ze
od leta 1502 je znano, da tam prekriva zemlja
mnogo zanimivega iz antike. Načrtno izkopavanje
so začeli šele leta 1948, nosilec je bil koroški dežel-
ni muzej v sodelovanju z avstrijskim arheološkim
inštitutom z Dunaja. Odkrili so razvaline nekda-
njega mesta na površini okoli 3,5 kvadratnega ki-
lometra. Del tega je urejenega v obsežen muzej na
prostem, kjer je tudi razstavljeno veliko izkopanih
predmetov.
Izkopavanja so pokazala, da je bila na vrhu te
gore utrjena keltska naselbina, ki je v dveh stolet-
jih pred našim štetjem, to je pred Kristusovim roj-
stvom, imela središčni položaj v keltski kraljevini
Noricum. Tu je bilo tudi pomembno trgovsko sre-
dišče, saj so že v 1. stoletju pred n. š. imeli tu ital-
ski trgovci lastno naselbino. Dosedanje izkopani-
ne kažejo na tri gradbena obdobja: prvo pred pri-
hodom Rimljanov, drugo v času zasedbe in tretje
pred koncem, ko je začelo mesto naglo propadati.
Rimljani so namreč leta 15 pred n. š., torej še
pred Poetoviom, brez boja zavzeli keltsko kralje-
stvo Noricum in to mesto na gori je postalo tudi
središče njihove zasedbene oblasti. Pozneje so na
Gosposvetskem polju zgradili mesto Virunum in
mesto na gori je bilo zapisano propadu. Vse to je
vredno ogleda. To nam kaže tudi povezanost tega
antičnega mesta z rimskim Virunum. glavnim me-
stom province Noricum, po prihodu Slovencev pa
je tam postal sedež karantanske države. Tam je bi-
lo okoli leta 753 zgrajena prva krščanska cerkev
Gospe Svete. V bližini je Krnski grad. kjer je pri
cerkvi stal knežji kamen; danes je v celovškem
muzeju. Vojvodski prestol, ki ga turisti občudujejo
sredi Gosposvetskega polja, pa je sestavljen iz
kamnov razvalin rimskega Virunuma. F. Fideršek
Turki v slovenskem
ljudskem izročilu
Razstavo Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu spremljajo kulturne prireditve, ki dopolnjujejo in
razkrivajo čas nam odmaknjenih svetov. V slovenskem ljudskem izročilu so se ohranile pripovedne pe-
smi in balade iz dobe turških vpadov, ki bodo predstavljene na glasbenem večeru v romanskem palaciju
na ptujskem gradu.
Široko zasnovana razstava tur-
kerij, posega med različne teme,
od katerih vsaka po svoje pred-
stavlja čas, ko so Turki tako ali
drugače vplivali na evropski pro-
stor. Nad vse pa se dviguje umet-
nost, ki išče svoj žar v življenju
samem in soustvarja podobo do-
be, v kateri nastaja. Tudi glasba
v toku umetniškega in vsakda-
njega življenja nikoli ni izvzeta.
Cas turških vpadov je zazna-
moval tudi slovensko ljudsko iz-
ročilo v besedi in glasbi. Nastaja-
le so zgodbe, legende in pesmi, s
katerimi je preprost človek izra-
žal strah in obup, pa tudi juna-
štvo nad turško vojsko. Ljudje
pa niso le pripovedovali, svojim
zgodbam so pridali melodije in
nastale so pete pripovedne pse-
mi in balade. Skozi stoletja so se
ohranjale in spreminjale po ust-
nem izročilu, iz 19. stoletja pa so
ohranjeni tudi številni zapisi na-
ših pomembnih literatov in zapi-
sovalcev narodnega blaga, kot so
Valentin Vodnik, Stanko Vraz ter
Karel Štrekelj. Te pesmi sodijo
med bisere slovenskega literarne-
ga izročila.
Ansambel TRUTAMORA
SLOVENICA predstavlja instru-
mentalno ter vokalno in vokal-
no-instrumentalno slovensko
ljudsko glasbo. Ime, ki so si ga
glasbeniki nadeli, izvira iz stare-
ga slovenskega znaka v obliki
pentagrama; Slovenci so ga sli-
kali na čelne strani zibk, da bi ta-
ko obvarovali otroka pred moro
(truto). Analogno temu poskuša
istoimenski ansambel položiti
naše ljudsko izročilo že v »zibel«
najmalajši generaciji slovenske-
ga občestva.
Strokovni in duhovni vodja
tria je Maria Omerzel-Terlep, ob
njej pa muzicirata še Matija Ter-
lep in Mojka Žagar. Za izvajanje
uporabljajo izvirna ljudska glas-
bila in rekonstrukcije iz zbirke
Mire in Matije Terlepa. Nekate-
re instrumente so izdelali posled-
nji godci, ki so še igrali nanje, ali
so jih darovali z namenom, da ne
zaidejo v pozabo.
Mira Omerzel-Terlep je muzi-
kologinja in etnologinja, ki svoje
znanje združuje v raziskovanju
razvoja ljudskih glasbil ter v od-
krivanju značilnosti melodičnih
prvin ljudskih pesmi. Z objavlja-
njem strokovnih etnomuzikolo-
ških razprav in živim izvajanjem
z ansamblom izredno kvalitetno
dopolnjuje etnomuzikološko ve-
denje o slovenski kulturni dedi-
ščini.
Gospo Terlepovo smo že pred
meseci pritegnili k sodelovanju
pri muzejskem projektu turkerij
in veseli smo, da se je odzvala
našemu vabilu. V tem času nasta-
janja projekta je dozorela ideja o
predstavitvi daljših pripovednih
pesmi, ki opisujejo zgodovinske
osebnosti, bitke in dogodke v ča-
su turških vpadov na ozemlja,
naseljena s slovenskim ljud-
stvom (Kralj Matjaž rešen iz tur-
ške ječe, Ravbar zbira vojsko in
zmaga pri Sisku, Marko pobije
turške goste, Zarika in Sončica,
Turk presoja nasprotnikovo voj-
sko). Nekatere med njimi bodo
na koncertu prvič zapete in pred-
stavljene širši javnosti. Med ba-
lade je ansambel uvrstil pesmi in
plese z glasbili, ki so jih Slovenci
izvajali in uporabljali že pred
stoletji ter so se ohranile do da-
našnjih dni.
Ljubiteljem literarno-glasbene
umetnosti pripravlja Ansambel
TRUTAMORA SLOVENICA
izbran večer iz bogate zakladnice
ljudskih pesmi.
Vabimo vas na koncert, ki bo
12. junija ob 19.30 v romanskem
palaciju ptujskega gradu.
Darja Koter
TEDNIK - -
OD TU IN TAM
S koliko denarja morate preživeti
RAZISKAVA O ŽIVlJENJt GOSPODINJSTEV, KI SO VLOŽILA VLOGO ZA LVEUAVITEV
SOCIALNOVARSTVENIH PRAVIC • ANKETIRANIH 70 OSEB • MINIMALNI ZNESEK NA MESEC
4.000,MAKSIMALNI 39.500 TOLARJEV • RAZISKAVO IZDELAl. DIPLOMIRANI SOCIOLOG MARJAN
KOKOT S CENTRA ZA SOCIALNO DELO P1 UJ
Revščina že krepko trka na mnoga vrata. Ljudje kupujejo fse manj,
tudi osnovnih življenjskih potrebščin: kruh in mleko še, zelenjave in me-
sa mnogi ne več ali pa sila redko. Kako je mogoče sploh živeti z eno pla-
čo ali brez dohodka? Tistih, ki potrkajo na vrata Centra za socialno de-
lo v Ptuju, je vedno več, veliko pa je tudi takih, ki aH ne vedo aH pa jih je
preprosto sram, da bi prosili za kakšno družbeno pomoč. Pomagajo si,
kakor kdo ve zna: na Rdečem križu, na Karitas, kjer jih pretežno oskr-
bujejo z oblačili... Huje je, ko pride položnica za elektriko, radio, tele-
vizijo, stanarino... Denarja ni. Tudi za plačilo priložnostnih del naj-
večkrat ne. Ljudje hodijo na delo za hrano. V lanskem letu je Center za
socialno delo izplačal 437 enkratnih družbenih denarnih pomoči, v prvih
mesecih letos pa že 293. V primerjavi z enakim obdobjem lani je to 6S
oseb več.
Raziskava o življenju gospo-
dinjstev, ki so vložila vlogo za
uveljavitev socialnovastvenih
pravic, je zajela 70 gospodinj-
stev, v katerih živi 225 članov,
poprečno 3,64 članov. Tri- in šti-
ričlanskih gospodinjstev je sko-
raj polovica. V vseh gospodinj-
stvih, ki so bila anketirana, je za-
poslenih le 47 oseb ali borih 18
odstotkov; 37 oseb je redno za-
poslenih, kar 44 ali 47 odstotkov
gospodinjstev pa je takih, kjer ni
nobenega z redno zaposlitvijo.
Kako torej preživijo?
V anketi jih je 15 odgovorilo,
da iščejo dodatni zaslužek, 23 jih
pomaga drugim pri delu za plači-
lo, 19 za hrano, 8 jih je odgovori-
lo, da pač ne plačujejo položnic,
54 jih kupuje le najnujnejše, 32
pomagata Rdeči križ in Karitas
in 7 se jih znajde kako drugače:
pomagajo jim starši ali otroci
staršem. Zanimivo je, da se jih v
gospodinjstvih, kjer je zaposlen
vsaj eden, izogne plačilu polož-
nic kar sedem, tam, kjer ni zapo-
slen nobeden, pa le eno.
Od kod prejemajo denarno na-
domestilo oziroma denarno po-
moč? Z Zavoda za zaposlovanje
10, denarno pomoč iz republi-
ških sredstev za družbene dejav-
nosti 21, štipendije 8, otroški do-
datek 86, pokojnino 24, 6 jih ima
kakšen drug dohodek: preživni-
no, ena oseba je vključena v ja-
vna dela, ena dela honorarno,
ena pa se preživlja izključno s
kmetijstvom.
Tudi v gospodinjstvih, kjer je
vsaj eden zaposlen, prejemajo se
družbeno pomoč ali štipendijo
ali otroški dodatek. V 20 so upra-
vičeni do delne nadomestitve
stanarine, drugi živijo v svojih
hišah ali pri starših. Oproščeni
participacije k zdravstvenim sto-
ritvam so v 40 gospodinjstvih,
drugi pa so zaprosili za uveljavi-
tev te pravice.
Tretjina anketiranih gospo-
dinjstev dobi na mesec med
5.000 in 10.000 tolarji, več kot
dve tretjini pa od 5.000 do 20.000
tolarjev.
Za kaj gre največ denarja? Za
hrano. Kar 86 odstotkov anketi-
ranih porabi za hrano polovico
in več denarja, s katerim razpola-
gajo na mesec, 60 odstotkov pa
jih porabi za hrano 70 odstotkov
pa tudi več. V gospodinjstvih,
kjer ni nihče zaposlen, pa v 87
odstotkih porabijo za hrano več
kot 75 odstotkov denarja.
Odrekanje na račun slabše
prehrane gre že tudi na račun
prehrane otrok v šoli (5) in v vrt-
cu (5). Dopust preživljajo doma,
odrekli so se časopisom, novim
oblačilom, kurjavi in v enem pri-
meru tudi vodi iz vodovoda —
uporabljajo vodo iz domačega
studenca.
Eno od anketiranih gospodinj-
stev je celo brez elektrike, dve
gospodinjstvi pa jo plačujeta na
obroke. Elektrika je na splošno
največji strošek in največ anketi-
ranih je odgovorilo, da ga naj-
prej poravnajo, šele nato drugo.
Tri gospodinjstva, ko dobijo po-
ložnice za elektriko, vložijo vlo-
go za enkratno družbeno denar-
no pomoč; ta je trenutno 18.800
tolarjev. Znesek ni v vseh prime-
rih enak. Socialni delavci preve-
rijo možnosti prosilcev in določi-
jo višino te pomoči.
Marjan Kokot svojo raziskavo
končuje z naslednjimi mislimi:
»Kaj lahko storimo, da bi olajša-
li življenje tem (in drugim, ki jih
naša raziskava ni zajela) ljudem?
Malo ali skoraj nič. Stvari, ki so
življenjskega pomena, ne bomo
mogli rešiti na občinskem ali re-
gionalnem nivoju. Takšne stvari
je treba reševati z vrha. Največji
problem je seveda brezposelnost.
Ker ljudje ne delajo, ne dobivajo
dohodka in s tem sredstev za ži-
vljenje. Kdaj bodo ti ljudje začeli
delati, je veliko vprašanje in ne
vemo, kdo pozna odgovor. Na-
slednji problem je v tem, da če-
prav delavci delajo, ne dobijo
dovolj sredstev za preživljanje.
Plače namreč zaostajajo za rastjo
življenjskih stroškov. Posledica
tega je, da v slovenski družbi iz-
ginja tako imenovani srednji sloj
in da se razdalja oziroma prepad
med revnimi in bogatimi veča.
Ugotavljamo, da čedalje več dru-
žin (ne samo teh, ki smo jih an-
ketirali) živi na robu eksistence.«
(NaV
Pohod po Haloški planinski poti
Vrvež planincev na avtobusni po-
staji na Ptuju je v soboto, 30. maja,
oznanjal planinski praznik. Planinsko
društvo ftuj je namreč že petič pri-
pravilo organizirani pohod po eni od
etap Haloške planinske poti, ki pote-
ka od Borla do Donačke gore. Letos
je bila na vrsti prva etapa, in sicer v
obratni smeri od Cirkulan do Borla.
Več kot 200 udeležencev, predvsem
mladih, se je potem, ko so si oskrbeli
ličen dnevnik pohoda, zgnetlo v štiri
avtobuse in se zapeljalo na startno
mesto v Cirkulane.
Dobrodošlico je poleg transparenta
izrazil tudi predsednik društva pred
začetkom pohoda. Obetal se je lep
dan, sicer oblačen, vendar primeren
za hojo. Hiter tempo je mnogim oro-
sil čelo in dal vedeti, da tudi haloški
bregi niso kar tako. Seveda se po viši-
ni ne morejo meriti z Alpami, vendar
je z njihovih vrhov in grebenov prav
tako lep razgled in tega na pohodu ni
manjkalo. Proti poldnevu je sonce
pregnalo oblake in haloška pokrajina
se je razodela v vsej svoji lepoti. To-
pel čaj in druge dobrote, ki so jih po-
nudili domačini na drugi kontrolni
točki na Gorenjskem Vrhu, so samo
še pripomogle k odličnemu počutju.
Noge so postajale vse težje, utruje-
nost je naraščala, vendar je v prijet-
nem vrtu gostišča Švabovo — na kon-
trolni točki 2 — hitro minila. Po
okrepčilu smo pot nadaljevali zdaj že
v zelo raztegnjeni koloni proti najvišji
koti vzhodnih Haloz, Vrbanjšku
(411 m nad morjem), na katerem so še
vidni ostanki cerkvice sv. Urbana, za-
ščitnika vinogradnikov. Tod okrog
namreč uspeva kakovostna vinska tr-
ta, njeno grozdje daje odlično vino. Z
Vrbanjška sicer ni razgleda, ker je za-
raščen z gozdom, je pa zato lep po-
gled z grebena Velikega vrha vse do
Pohorja, Slovenskih goric in hrvaških
hribov. Še kratek postanek pri lepo
obnovljeni cerkvici sv. Ane z izredno
bogato baročno opremo in že seje bi-
lo potrebno spustiti na ravnino pod
Boriom in nato spet rahlo povzpeli
do gostišča pred gradom, kjer je po-
hodnike čakala 4. kontrola. Pohod se
je z odtisom četrtega žiga formalno
končal. Na vrsti je bil še zaključni
razvedrilni program z živo glasbo in
zahvalo predsednika društva ter po-
zdravom članice IS SO Ptuj Kristine
Šamperi-Purg. Lepo pripravljen vrt in
poskočna glasba sta pregnala utruje-
nost po 4- do 6-urni hoji in najbolj ra-
zigrani so zaplesali. Drugi so se greli
na prijetnem popoldanskem soncu in
uživali dobrote gostišča ter razmišljali
o naslednjem pohodu, ki bo poslej
vsako leto zadnjo soboto v maju na
eni od etap Haloške planinske poti,.
Za 3-, 5- in 7-kratno udeležbo bo vsak
udeleženec prejel bronasto, srebrno
in zlato značko, za 10-kratno pa pla-
keto PD Ptuj.
Predsednik PD
Tone Purg
Po pohodu še ples. (Foto: Petrovič, Fotokiub Maribor.)
Dolgi prsti
v mestnem parku
Ptuj, najstarejše mesto v Sloveniji, želi ugajati. Povečuje skrb za či-
stočo, v poletnih mesecih pa svojo zunanjost lepša s številnimi cvetlicami
na oknih, balkonih, pročeljih hiš, na mestnih zelenicah in v parku.
V parku so v prejšnjem tednu
•posadili okrog 2000 enoletnic ^
žametnic, salvij, kan in drugega
cvetja, da bi bila podoba »mest-
nih pljuč« čim lepša in privla-
čnejša za številne sprehajalce.
Okrog 450 m^ cvetličnih površin
bi v nekaj dneh zacvetelo kot en
cvet, če ne bi bilo nočnih skruni-
teljev. Ti so v noči s četrtka na
petek pridno »kopali« in uničili
del nasadov. Vrtnarji Komunal-
nega podjetja pravijo, da se s
tem srečujejo vsako leto. Letos
pa so huligani »izkazali« kot še
nikoli doslej. Okrog dvesto cvet-
lic je končalo v njihovih rokah.
Glede na to da so jih uničevali,
jim gotovo ni šlo za zaslužek.
Za svoje nizkotno ravnanje si
zaslužijo najmanj grajo. Ljubite-
lji lepega in urejenega mesta pa
si želijo, da bi jih doletela zaslu-
žena kazen. Najboljša bi bila, da
bi eno leto namesto vrtnark čisti-
li in urejali zelene površine v me-
stu. Najbolj žalostno je, da so
uničevalci cvetlic in drugega vse
bolj dejavni tudi na pokopali-
ščih.
MG
Vrtnarke pri delu v mestnem parku. (Foto: Milena Zupanič.)
Prepotrebna gospodinjska
pomoč ostarelim
v okviru javnih del, ki v ormoški občini potekajo od začetka lan-
skega julija, so v tamkajšnjem Centru za socialno delo usposobili za nu-
denje gospodinjske pomoči na domu 18 žensk. Osem jih je dobilo drugo
stalno zaposlitev, deset pa so jih vključili v to obliko dela. Pomoč, ki so
jo nudile 20 starejšim občanom, je bila nadvse potrebna.
V pogovoru z Vero Vozlič-Suš-
nik, dipl. socialno delavko, smo
izvedeli, da je prav na področju
dela s starostniki v ormoški obči-
ni veliko opravil: »Ljudje želijo
tudi takrat, ko težje skrbijo zase,
ostati v domačem okolju, med
svojimi ljudmi, ki jih imajo radi,
in v okolju, ki mu zaupajo. Za
dom največkrat nimajo dovolj
denarja, pa tudi sorodniki bi tež-
ko prispevali dodatna sredstva
za oskrbnino in bi potem dokajš-
nje breme padlo na pleča druž-
be. Vsem starostnikom je s to
obliko dela zagotovljena večja
varnost. Občutek, da so doma, v
precejšnji meri vpliva na njihovo
vsesplošno dobro počutje.«
»Zadovoljstvo je obojestran-
sko. tako s strani žensk, ki lju-
dem pomagajo, kot tistih, ki po-
moč prejemajo. Starejši ljudje se
v času. ko so »gospodinjske po-
močnice« pri njih to je vsak
dan po štiri ure - nanje naveže-
jo. saj postorijo zanje vse. od go-
spodinjskih opravil, nakupov,
kuhanja kosila do spremljanja k
zdravniku. Ostarelim veliko po-
meni, če nekdo z njimi poklepe-
ta, jim dela družbo, ker so poleg
nemoči za opravljanje raznih del
starejši ljudje osamljeni.« pove
Vera Vozlič.
Ženske, ki opravljajo gospo-
dinjsko pomoč, so v stalnem sti-
ku s Centrom za socialno delo
oziroma njegovo strokovno služ-
bo, saj ta opravi enkrat mesečno
z njimi skupinski pogovor. Ta-
krat izmenjujejo izkušnje, rešuje-
jo probleme in se dogovarjajo za
nadaljnje delo. Socialna delavka,
ki v Centru skrbi za referat za
starostnike, opravlja individual-
ne pogovore s starejšimi občani,
ki pomoč potrebujejo, in z žen-
skami, ki te storitve opravljajo.
V Ormožu bodo predvidoma v
tem mesecu pričeli usposabljanje
nove skupine enajstih žensk, ki
se bodo po potrebi vključevale v
to obliko gospodinjske pomoči
na domu.
Vida Topolovec
Tehnoservis
vse prodornejši
.\o*i kapitalski odnosi rojevajo nove oblike povezovanja; tudi med
družbenim in zasebnim sektorjem. Tako so v Kombinatovem Tehnoservi-
su poleg nove ureditve mikroorganizacije na štiri profitne enote in nove
podobe pričeli tudi konkretno sodelovanje z zasebno avtošolo Herak. V
prostorih Tehnoservisa so uredili najsodobnejšo računalniško vodeno
učilnico za učenje cestnoprometnih predpisov. V kratkem bodo uvozili
tudi najsodobnejši simulator vožnje, ustanovili klub Renault, pripravlja-
jo pa še kup drugih privlačnih novosti za svoje kupce in uporabnike sto-
ritev.
V iskanju nove celostne podo-
be firme so se v Kombinatovem
Tehnoservisu v začetku tega leta
lotili številnih poslovnih novosti.
Kot je povedal direktor Vili Ce-
rovič, so se te pričele sredi febru-
arja z odprtjem novega avtosalo-
na Renaultovih vozil. Poleg pro-
daje vseh vozil iz programa Re-
naulta in Revoza iz Novega me-
sta so na novo uredili tudi servi-
sni del: avtoličarsko in kleparsko
delavnico ter dodatno še servis
za gasilske aparate vseh vrst.
Znotraj firme so ustanovili šti-
ri profitne enote: Trgovino (z vso
mehanizacijo in rezervnimi deli),
Renault (s prodajo vseh vozil in
rezervnih delov, avtošolo in klu-
bom Renault), Servise (pripada-
joči servisi s pralnico vozil) ter
Proizvodnjo. Poleg tega imajo v
Tehnoservisu svojo menjalnico,
ki so jo uredili v sodelovanju s
KB Maribor. Svojim strankam
so ponudili tudi možnost sklepa-
nja vseh vrst zavarovanj, vsak to-
rek pa jih obišče tudi uradni ce-
nilec za oceno škode na poško-
dovanih vozilih.
Ustanavljajo klub Renault.
Članarina je simbolična, avto-
matsko pa postane član vsak nji-
hov kupec vozil. Vsak član bo
užival nekatere ugodnosti pri
servisiranju vozil, nakupu rezerv-
nih delov ipd.
Veliko si obetajo tudi od avto-
šole, ki so jo ustanovili v sodelo-
vanju z zasebno firmo Herak,
d.o.o, iz Ptuja. V nekdanji jedil-
nici so uredili učilnico za preda-
vanja o cestnoprometnih predpi-
sih in jo najsodobneje opremili.
Je računalniško vodena, oprem-
ljena s TV sprejemnikom in vi-
deorekorderjem, v kratkem pa
bodo iz Nemčije uvozili še najso-
dobnejši simulator vožnje, tako
da bo lahko vsak kandidat za
voznika že v učilnici poskušal
voziti kot na cesti.
V servisih imajo, kot zatrjuje-
jo, najcenejšo delovno uro. Nor-
ma ure so ukinili in uvedli efekti-
vne; ena ura znaša trenutno 550
SLT. Vse to počenjajo zaradi te-
ga, da bi javnost prepričali, da je
Tehnoservis resna firma, ki se za-
veda pomena odnosa do porab-
nikov in kupcev.
-OM
(Od leve) Inštruktor in predavatelj Hinko Magdalene, direktor Tehno-
servisa Vili Cerovič ter Marjan Herak v eni najsodobnejših učilnic CPP.
(Foto: M. Ozmec.)
V Ptuju Nova banka
v Ulici 25. maja (ob lokalu Hit-ham) v Ptuju so v ponedeljek, 1. ju-
nija, odprli poslovne prostore Creditanstalt-Nove banke iz Ljubljane.
Kot so povedali ob otvoritvi, se želijo s svojim poslovanjem podrediti po-
trebam svojih strank.
Med novostmi v njihovem po-
slovanju velja omeniti zelo sti-
mulativne obrestne mere in
ugodne menjalniške tečaje. Kot
zatrjujejo, naj bi bil tekoči račun
Nove banke drugačen od običaj-
nih. Bistvena razlika je v tem, da
banka sicer zaračunava poslova-
nje s čeki in vodenje tekočega ra-
čuna, zato pa sredstva na teko-
čem računu tudi dobro in stimu-
lativno obrestuje. Obrestno mero
formirajo glede na povprečni
mesečni saldo na tekočem raču-
nu v tolarski protivrednosti ecu-
jev.
Banka posluje za stranke po
evropskem delovnem času: do-
poldne od 9. do 12. ure, popold-
ne pa od 14. do 17. ure. Zagota-
vljajo varne devizne vloge, s te-
čaji pa se sproti prilagajajo po-
nudbi in povpraševanju na trgu.
V kratkem bodo v Ptuju odprli še
eno poslovalnico, in sicer nas-
proti Službe družbenega knjigo-
vodstva, kjer se bodo specializi-
rali predvsem na poslovanje z
obrtniki.
-OM
Prostori Creditanstalt-Nove banke so sodobno urejeni in opremljeni z
računalniškim terminalom. (Foto: M. Ozmec.)
Varstvo vinogradov
V tem času uporabljamo v vinogradih proti peronospori in oidiju sistemične fungicide. Proti pero-
nospori priporočam enega tehle fungicidov: ridomii MZ, antracol combi ali mikal. Proti oidiju vinske
trte priporočam: bajleton special, topas 100 FC ali dorado, kjer pa je prisotna akarinoza, priporočam
proti oidiju uporabo karathana, saj ta močno zaviralno deluje tudi na pršice vinske trte, pri sistemičnih
fungicidih pa je dobro dodati polovično dozo pepelina ali kosana, saj močljivo žveplo tudi močno zavira
razvoj pršic.
Presledki med posameznimi škropljenji naj bodo 10—12 dni. Pri daljših presledkih je nevarnost
peronospore in oidija izredno velika, zato priporočam škropljenje, čeprav bo >inograd v polnem cvetu.
Pred uporabo škropiv pazljivo prečitajte navodila proiz>ajalcev.	dipl. ing. Cone Albert
8 — NAŠI KRAJI IN UUDJE
11. junij 1992 - tednik
ZMAGO JEUNČIČ - PREDSEDNIK SLOVENSKE
NACIONALNE STRANKE
»Slovenija — zamašek
na balkanski steklenici,. j{
Minulo sredo je v ljutomerskem hotelu Jeruzalem predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Je-
linčič predstavil okoli tridesetim obiskovalcem, od tega je bila skoraj desetina novinarjev, program svoje
stranke. Poudaril je, da v njegovi stranki in on sam povedo na glas tisto, kar mislijo; pri njih je bob vedno tudi
bob. Po končani predstavitvi so pred spomenik prvega slovenskega tabora, ki je bil v Ljutomeru 9. avgusta
ISttS. položili šopek.
Kdo je Zmago Jelinčič? O sebi
je povedal: »Sem Mariborčan,
rojen v mestu ob Dravi 1948. le-
ta, po poklicu farmacevt. Živim v
Ljubljani, imam svojo zasebno
firmo, kjer zbiramo in predeluje-
mo zdravilna zelišča. Sem tudi
solastnik kranjske hranilnice in
posojilnice, delniške družbe, raz-
vezan, imam 19 let starega sina,
ki v Jeruzalemu študira ekono-
mijo.«
Zakaj ste ustanovili Slovensko
nacionalno stranko?
Zmago Jelinčič: Bil sem pri so-
cialni demokraciji od njenega za-
četka. Šlo je za to, da so se v to
stranko zavlekli tudi bivši rdeči
gospodje in začeli socialdemo-
kracijo vleči najprej v sredino,
sedaj pa, kot vidimo, v levo
smer. Mislim, da slovenski narod
potrebuje stranko, ki se bo borila
zanj, in to je Slovenska nacional-
na stranka. Pravzaprav imamo
mi edini zapisano v našem pro-
gramu, da se borimo za dobro
slovenskega naroda. Nam ni toli-
ko pomembna povezava s tujino,
kar imajo v programih zapisane
druge stranke, ki so internacio-
nalne, edina prava stranka neke-
ga naroda je njegova nacionalna
stranka. Naš moto je: službe Slo-
vencem, standard Slovencem, sta-
novanja Slovencem in Slovenijo
Slovencem. O stranki bi rekel, da
na glas pove tisto, kar Slovenci
po tihem razmišljamo. Ker smo
preživeli razna obddbja strahu,
smo se odločili, da damo sloven-
skemu narodu tisto, kar si dejan-
sko zasluži.
Kako je s številčnostjo vaše
stranke?
Zmago Jelinčič: Trenutno šte-
je naša stranka 1.300 članov,
vendar število hitro narašča.
Vsak dan dobivamo okoli 15 no-
vih prijavnic, reči pa moram, da
vseh ne sprejmemo. Naša stran-
ka je pri nekaterih stvareh zelo
natančna: član stranke je lahko
samo tisti, ki je Slovenec, poleg
tega mora biti slovenski drža-
vljan in se počutiti Slovenca.
Živko Pregelj, denimo, ne more
biti član naše stranke. On je sicer
Slovenec in slovenski državljan,
vendar se ne počuti Slovenca,
kar je dokazoval ves čas svojega
bivanja v Beogradu. To je člo-
vek, ki se je imel za Jugoslovana,
in za take ljudi ni prostora v naši
stranki. Poleg tega ne more biti
član SNS tisti, ki je bil član ZKJ
ali ZKS.
Kaj člani vaše stranke najbolj
zamerijo bivši vladi?
Zmago Jelinčič: Prejšnja, de-
mokratično izbrana vlada je ime-
la v rokah vse možnosti, da nare-
di Slovenijo takšno, kot mora bi-
ti, Slovenijo Slovencev, vendar je
zapravila priložnost in Slovenijo
potisnila nazaj v naročje Jugosla-
vije. Največja zamera je, da so
dovolili, da Se je sprejel zakon o
državljanstvu. To je genocidni
zakon za slovenski narod in zara-
di tega zakona bo Slovenija še
zelo trpela. Menim, da je to naj-
večja izdaja v zgodovini sloven-
skega naroda. Na gospodarskem
področju zamerimo nesprejetje
lastninske zakonodaje in zako-
nodaje o denacionalizaciji. Po-
manjkanje zakonodaje na tem
področju dovoljuje mnogim, da
divje lastninijo ali po domače —
kradejo.
Slovenska nacionalna stranka
je trenutno neparlamentarna. Na-
meravate sodelovati na prihodnjih
volitvah?
Zmago Jelinčič: Na volitve se
dobro pripravljamo in bomo so-
delovali na njih. Prepričani smo,
da bo stranka v parlament prišla.
Mislim, da bomo dobili štiri ali
pet poslanskih sedežev, lahko pa
bi se zgodilo, da tudi več.
Kako gledate na pekrske do-
godke pred letom dni?
Zmago Jelinčič: To so zelo
svetli dogodki v slovenski zgodo-
vini. To je tretja prelomnica, ki
je pokazala, da imamo Slovenci
še eno možnost, da postanemo
samostojni. Prvo priliko so za-
pravili 1918. Takrat se je v Mari-
boru začel upor proti srbski
oblasti, vendar se o tem ni nikoli
nič govorilo. Leta 1945 je bila že
druga zapravljena prilika; takra-
tni oblastniki so jo zelo dobro iz-
koristili v svoj prid in nas potis-
nili v 45 let raznarodovanja Slo-
vencev. Imeli smo pač to srečo,
da nam je bila ponujena tretja
priložnost, in upam, da jo bomo
znali dobro izkoristiti, čeprav bi
rekel, daje samo minuta do dva-
najste.
V katerih slovenskih krajih ima
vaša stranka podružnice?
Zmago Jelinčič: Območne od-
bore imamo organizirane v mno-
gih krajih Gorenjske, Kranjske
in Dolenjske. Dobro je pokrito
tudi celjsko in velenjsko območ-
je; trenutno je nekoliko zaposta-
vljeno še mariborsko in prek-
mursko ter primorsko območje.
Mislim, da bomo v najkrajšem
času tudi tod ustanovili obmo-
čne odbore.
Tekst in foto: Vida Topolovec
Zmago Jelinčič: »Stranka se hoče
pravno legalno boriti za svoj ob-
stoj.«
Sleazy Snails
Ce si katera ptujska (novo)rockovska skupina
zasluži medijsko pozornost tudi v domačem medi-
ju, je to v prvi vrsti odlična SIeazy Snails.
Ptuj s svojim umirjenim in za zunanjega opazo-
valca urejenim tempom staromestnega življenja
postaja pravo zaledje kvalitetne rockovske ustvar-
jalnosti (poleg Snailsov še Pleroma in vrsta mlaj-
ših skupin). Ta naj bi bila domena strogo urbanih
središč, glasbeni kritiki pri nas pa že nekaj let ugo-
tavljajo obratno. Tudi odnos kulturnih institucij je
od okolja do okolja različen in ta ima ogromen
vpliv, saj ročk (tisti, ki mu ni do prilagajanja ma-
sovnemu okusu) pri nas ni samoobratna komerci-
alna dejavnost. ZKO v Ptuju opravlja svojo poziti-
vno vlogo v mestnem življenju, saj skupinam zago-
tavlja osnovno — vadbene prostore.
Ptujsko moderno glasbeno sceno spremljam že
več kot deset let. Vedno se je dogajalo kaj zanimi-
vega, doživljala je padce in vzpone. Padci so in ni-
so bili posledica nepravilne neaktivnosti akterjev,
temveč neurejenih produkcijskih odnosov v glasbi
pri nas. Ko ročk skupina pride do stopnje, a mora
izdati ploščo, in se to ne zgodi, je logično nadalje-
vanje stagnacija.
Takšna skupina, ki trenutno potrebuje ploščo za
svoj nadaljnji pozitivni razvoj, je v Ptuju Sleazy
Snails. Skupina je pred. kratkim silovito prebila
okvire lokalnih koncertnih odrov. Odlični glasbe-
niki so v undergroundu in širše pridobili simpatije
z odličnim tehničnim izvajanjem, melodičnim pet-
jem in posebnim kulisnim zvokom kitare. Njihova
glasba je primerna imenu (polži v imenu so se po-
javili baje kot spomin na resnične goste v vadbe-
nem prostoru) in za aktualne razmere umirjena in
»počasna«, z novim pevcem za nekatere vernike
aktualnega garažnega ali dead zvoka celo preveč
spevna. Vendar je to posebnost, ki polže dviguje
nad povprečje. Zase pravijo, da igrajo iz zabave,
ker so zaljubljeni v svojo glasbo, da jim ni cilj t.i.
»veliki business«, miselnost, ki iz domačih ročk
glasbenikov naredi klovne in karikature narodno-
zabavnih odrov. Delovanje Sleazy Snails je kom-
pleksno (oglejte si njihov plakat, logotip ...) in je
v rockovskem merilu primeren izvozni antikel z
veliko daljšo življenjsko dobo kot Sonyjev CD
player, ki smo jih legalno ali ne uvozili na tone.
Aktivnost Sleazy Snails je usmerjena v žive na-
stope, le tam se ročk band udejani ter potrdi svojo
kvaliteto in moč prepričati poslušalstvo. Snailsom
to odlično uspeva, saj redno nastopajo na vseh
uderground koncertih, ki vse bolj postajajo manjši
festivali. V polni dvorani Štuka (Mb) so bili pred-
skupina Sokolom, pred kratkim so bili uspešni v
K4 (LJ), napovedani pa so tudi v posebnem delu
programa letošnjega festivala Altera Pars v Mari-
boru 12. junija.
To kar javnost sedaj pričakuje od polžev, so
posnetki oz. založniški projekt. Zaželimo jim sre-
čo: Zlatku Kuretu (kitara), Milanu Murku (bobni).
Zoranu Orešiču (bas) in Alešu Negovanu (glas).
Dušan HedI
Korošci radi pijemo haložan
ISa občnem zboru upokojencev Zagojičih so prisotni z zanimanjem prisluhnili koroškemu muzikantu Edi-
ju Pečolarju, sicer doma na Tolstem Vrhu nad Ravnami, tam, kjer fužinarji vlivajo plemenita jekla in v bližini
kraja, kjer se je rodil pisatelj Prežihov Voranc.
Ivan Vojsk, predsednik Dru-
štva upokojencev, je muzikanta
povabil, da je za dobro voljo zai-
gral nekaj poskočnih. Med naj-
bolj zanimivimi »vižami« je bila
prav gotovo tista, ki jo je muzi-
kant sam skomponiral ter je na-
menjena njegovi tašči v trenutku,
ko spi. Poslušalci pa smo videli
samo, kako muzikant vleče meh
harmonike, glasu pa ni bilo no-
benega. Pozneje je povedal, da
ima svojo taščo tako rad, da je
njegova harmonika nema, ko ta
spi, da se ne bi prebudila.
Po končanem zboru smo poi-
skali Edija in povedal nam je, da
prihaja v Zagojiče po haloško vi-
no, ki ga mnogi Korošci radi pi-
jejo. Pa tudi Korošice se ga ne
branijo, ker je tako prijetnega
okusa...
Edi Pečolar nam je povedal,
da je samouk, da nobene note ne
pozna. Prej je igral kitaro pri ra-
venskih kovinarjih. Najraje igra
starejšo glasbo, ki gre poslušal-
cem v ušesa in seže v globino sr-
ca. Muzikant mora biti ne samo
dober glasbenik, ampak mora
imeti polne varžete (žepe, op.
pisca) dobrih šal, da ljudem ni
na zabavah in gostijah dolgčas in
da nihče ne zaspi, je še dejal in
se takoj nato odpeljal z avtom,
polnim haloškega vina, pod
obronke Uršlje gore, kjer dozori-
jo le tepke, o vinski trti pa ni sle-
du.
Franjo Hovnik
Edi Pečolar s svojo frajtonarico.
ORFEJČKOV
Predstavljamo vam ansambel Nagelj
Ansambel Nagelj je doma izpod Kamniških planin, iz Strahovice. Letos praznujejo peto obletnico
delovanja. V teb letih se lahko pohvalijo z raznimi priznanji, ki so jih dobili na festivalih in srečanjih an-
samblov domače zabavne glasbe. Izdali so kaseto z naslovom Vračam se z gora ter lasersko ploščo in ka-
seto Planinski krst.
Ansambel sestavljajo štirje
fantje in dekle. Stane Kregar,
vodja, veselo razteguje frajto-
narico, za katero pravi, da je
med Zupanovimi najboljšimi.
Tone Sušnik igra kitaro in pre-
peva, Brane Lukman piha v ba-
riton in brenka po bas kitari.
Brane Jagodic je glavni moški
vokal, pri zabavni glasbi pa
igra klaviature. Edina ženska
in glavna pevka v ansamblu je
Brigita Vrhovnik, ki zraven
odličnega petja perfektno ob-
vlada tudi jodlanje. Šef ansam-
bla Stane se rad pošali: »Z vse-
mi pridem do konca, edino Bri-
gito težko dohajam, kar se tiče
jezika.«
Brigita je zaščitni znak an-
sambla. Mnogi ansambli so jo
že vabili k sodelovanju, vendar
ostaja zvesta svojim fantom,
saj se, kot pravi, odlično razu-
mejo in v glasbi ujemajo, to pa
je tudi osnova za uspeh.
Pred kratkim je Nagelj na-
stopil na Alpskem večeru, kjer
so resno opozorili nase in glas-
beni kritiki jim predvidevajo še
lepo bodočnost.
Prav te dni pripravljajo novo
kaseto za nemško področje.
Pred njimi so nastopi in gosto-
vanja po Nemčiji, Belgiji, Ni-
zozemski in Avstriji. Tako ima-
jo polne roke dela. Brigita nam
je dejala: »Ce primerjamo na-
šo publiko zunaj, je velika ra-
zlika. Ko smo prvič nastopali v
tujini, nas je bilo malo strah.
2e po prvem nastopu je ta
splahnel, saj nas je publika ze-
lo lepo sprejela. Zelo zanimivo
je, da je med ljubitelji naše
glasbe precej mladih ljudi. Naš
repertoar je zgrajen tako, da
ugaja ~ vsaj upamo — vsem,
ki se znajdejo med poslušalci
na našem nastopu.«
Ob peti obletnici si ansam-
bel Nagelj želi nastopati čim-
več pred domačo publiko na
raznih glasbenih srečanjih;
morda jih bomo videli in slišali
tudi na ORFEJCKOVI PARA-
DI.
Orfejčkova
skrita kamera
Pred dnevi se je basistu
znane štajerske show skupi-
ne pripetila nesreča. Pri po-
poldanskem opravilu na
kmetiji je nesrečni stopil na
pravo bukovo desko. No, to
še ne bi bilo nič strašnega,
če se ne bi ta frdamana
(oprostite izrazu) deska po
sistemu grabelj nenadoma
dvignila in ubogega zadela
po nosu. Nesrečni je moral
iskati zdravniško pomoč v
ptujski bolnišnici, da so mu
naravnali »kajfež« (nos),
saj je utrpel dvakratni zlom.
Pri prvem srečanju s tro-
bentarjem, ki so ga pred
kratkim reševali iz WC-ja
(o tem smo že pisali), je ta
komentiral: »Še dobro, da
maš tak viki nos, saj bi leh-
ko ostal brez zobof, ki si jih
prešverco iz Hrvaške.«
Po vsem tem pa še naj
kdo reče, da to ni štajerska
»SHOW« skupina!
TEDNIK - 11-junij 1992
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 9
Ivan Kukovec — predsednik
ekološkega gibanja Zeleni Ormoža
17. maja je bilo v Ormožu ustanovljeno ekološko gibanje Zeleni Ormoža. Za predsednika, ki mu bo pri
delu pomagalo sedemčlansko predsedstvo s podpredsednikom Francem Krnjakom, so izvolili Ivana hukovca iz
loperšic.
V svoj program so zapisali, da
bodo pomagali pri ureditvi odla-
gališč komunalnih odpadkov ter
pri saniranju divjih odlagališč.
Zavzemajo se za priključitev
vseh odplak na kanalizacijo in
čistilno napravo. Zagotovili bo-
do ustrezen nadzor nad stihij-
skim izkoriščanjem gramoza in
zahtevali ureditev centralne gra-
moznice na Dragi. Zavzemali se
bodo za prijaznejše in strokov-
nejše ravnanje s pesticidi. Pre-
prečevali bodo razne samovoljne
in nenadzorovane posege v nara-
vo, kot so melioracije, nenamen-
sko krčenje gozdov, pomladno
sežiganje trave ...
Bo ekološko gibanje Zeleni Or-
moža samo gibanje ali boste po-
stali tudi stranka?
Ivan Kukovec: Na ustanovnem
sestanku smo se dogovorili, da
se bodo člani angažirali po želji,
nekateri bolj v smeri političnega,
drugi ekološkega delovanja.
Kateri so najbolj pereči ekolo-
ški problemi na območju občine?
Ivan Kukovec: Vse oblike ones-
naževanja trenutno ugotavljamo,
najhuje pa je brez dvoma v Or-
možu s pitno vodo. Velik pro-
blem je z deponijo odpadnih olj,
pa tudi s smetmi in onesnaževa-
njem zraka. Upamo, da se bomo
na naslednji seji dogovorili o
vsej problematiki in naredili vr-
stni red, po katerem se bomo lo-
tili reševanja najbolj perečih
ekoloških vprašanj. Organizirali
bomo posamezne delovne skupi-
ne, ki bodo vse nepravilnosti
spremljale.
Pri reševanju ekoloških proble-
mov boste potrebovali tudi de-
nar,kje ga boste dobili?
Ivan Kukovec: O denarju tre-
nutno še ne razmišljamo, meni-
mo pa, da bomo skupaj z vsemi,
ki so pomagali pri ustanovitvi
našega gibanja, lahko delali. Na-
vezali bomo stike s strokovnimi
institucijami, Zelnimi Slovenije
in drugimi strankami.
Pri svojem delu se ne namera-
vamo ukvarjati z reševanjem teh-
ničnih in finančnih problemov,
temveč z opozarjanjem, nude-
njem strokovne pomoči in sode-
lovanjem strokovnih institucij, ki
lahko pri reševanju pomagajo.
Probleme naj rešujejo tisti, ki
okolje obremenjujejo z onesna-
ževanjem. Za ekologijo, če hoče-
mo v Sloveniji preživeti, moramo
nameniti več denarja, sicer pa
mora priti v zavest ljudi, da se
bodo primerno obnašali tudi sa-
mi.
Kako je z ormoško pitno vodo?
Ivan Kukovec: Po podatkih, ki
sem jih dobil od ustreznih insti-
tucij, onesnaževanje vode s posa-
meznimi vsebnostmi niha. Ko-
munalno podjetje bo moralo po-
datke objavljati bolj pogosto, da
bodo občani z njimi seznanjeni.
Glavna napaka je, da so vsa zaje-
tja na izrazito kmetijskem ob-
močju.
Kako pa je i. dimno emisijo v
Ormožu?
Ivan Kukovec: Podatki iz prejš-
njih let kažejo, da so pozimi ob
kurjenju posamezne soseske
onesnažene (center mesta, Dolga
Lesa), to pa ne velja za celotno
občino. Brez dvoma se bo stanje
uredilo z napeljavo mestnega pli-
novoda. Dokajšnje onesnaževa-
nje povzročajo izpušni plini mo-
tornih vozil. Nujno bi morali na-
rediti ustrezne analize, da bi vi-
deli, kje je Ormož glede tega.
Tudi s komunalnimi odpadki so
težave...
Ivan Kukovec: Ko smo ustana-
vljali ekološko gibanje, smo se o
tej problematiki veliko pogovar-
jali. Veliko število divjih odlaga-
lišč komunalnih odpadkov so
lovci že uspeli evidentirati. Ko-
munalno podjetje Ormož jih s
pomočjo javnih del že ureja, ne-
katere pa urejajo posamezne kra-
jevne skupnosti. I)ogovorili smo
se, da bomo pregledali, kje so
odlagališča, kako onesnažujejo
okolje in ali je mogoče katero
usposobiti za legalno odlaganje
odpadkov. V Ormožu je brez
dvoma problem centralno odla-
gališče. O tem, kje bo, se bodo
morali sporazumeti strokovnjaki
pa tudi občani.
Pri svojem delu boste brez dvo-
ma naleteli na številne proble-
me...
Ivan Kukovec: Menimo, da
vsega, kar se je na področju eko-
logije zadnja leta nakopičilo, ni
mogoče takoj rešiti. Vse, kar je
narobe, poskušamo vsaj eviden-
tirati in pri reševanju najti čim-
več sogovornikov, ki so pripra-
vljeni pomagati. Veliko se da na-
rediti z dobro voljo, nekoliko več
reda, pa tudi denar bo potreben.
Ce bomo vsi, ki želimo pomgati,
prijeli za delo, rezultat na tem
področju ne bo izostal.
Vida Topolovec
Ivaa Kukovec
Novi gasilski strojniki iz OGZ Ormož s člaai predsedstva OGZ. (Foto:
llozyan.)
Tečaj za
gasilske strojnike
v Občinski gasilski zvezi Ormož se vedno bolj posvečajo izobra-
ževanju članstva. Tako so letos izvedli tečaje za izprašene gasilce po
posameznih gasilskih centrih. V okviru republiškega izobraževanja pa
je potekal tečaj za gasilske strojnike. Iz 10 društev ormoške zveze se
ga je udeležilo 38 tečajnikov. Pripravljajo pa že naslednji tečaj — za
gasilske sodnike.	Anton Kace
Kaj v nekdanje vojaške objekte ob Potrčevi?
Tanja Nikolovski, Ptuj: »O
tem sem malo razmišljala. Mor-
da bi bil najprimernejši objekt,
ki bi služil mladim in starejšim.
Gre za nekakšen center, v kate-
rem bi se vedno nekaj dogajalo.
Lahko pa bi ga uporabljali tudi
člani humanitarnih društev.«
Marjan Gojkovič, Ptuj: »Pred-
lagam, da se v teh objektih uredi
trgovski center ...«
Jože Mere, Ptuj: »Vojašnic
smo Ptujčani že siti. Glede na to
da smo sedaj uredili center za
usposabljanje vojakov, vojaških
objektov v mestu več ne potrebu-
jemo. Ob Potrčevi pa predlagam,
da uredijo otroški vrtec, morda
kakšno šolo in drugo, kar mesto
potrebuje. V nobenem primeru
pa ne bifejev in gostiln, saj je te-
ga v Ptuju že dovolj.«
Stanislav Molnar, Krčevina:
»Nekdanje vojaške objekte ob
Potrčevi naj preuredijo v mladin-
ski dom ali kaj podobnega.«
Martina Majcenovič, Markov-
ci: »Predlagam, da se v opušče-
nih vojaških objektih na Potrčevi
uredi rekreacijski center za Ptuj-
čane in turiste. Takšen objekt bo
koristil vsem.«	iviG
Tanja Nikolovski, Marjan Gojkovič, Jože Mere, Stanislav Molnar, Martina Majcenovič (Foto: JB, Kosi.)
OZ IS '3661 .ffun.f ll rnid NI ?OIAiyO Ni:)aO ^miS3A isiav^n P9 Nvms
OABjd
-EU 0U|1JSI? s IJljnfl^lBZ BJOUI 3S Bfl3BZI|BUE)| EUABf
■qo?
-§BUI U) f|0 A3D1IA01 >|3jd IJBfBApO OfBJOUl 3S JJIJf^lJRd
UI1S33 qi)(SU0i3q ije q!UBJiJiRjSB z apOA a^jsuiARpEj
■f3q3S
-od ofRfBApO 3S ?3AU13J '3pOA S^ISUIABpBd ipm OfBpjnd
-Z! aii BuioifABid as poA mupBdpo ofpKZ!|BUB)| a
•iJ!5nf|>)ud 3f?3JUJ0 oj eu
OfBJOUJ 3S nf?3juj0 ui3>|Sf|DBZ)|bub)( qo !j>)3fqo lSy\
U3|9 'LZ
3fpBZl|EUB)| BfuBf3jn [foSod !Uq3S0fJ
■UJ s'o
fUBUjfBU lliq OfBJOUl 1A3D q3} Op 3f|BpZBJ Uj [UJ!))Sf!DBZ
-!|BUB)( pBU 3U3Z0|0d !J!q OfBJOUJ 1A3D 3UpOAOpOA
BJindop 3U 3S 'l5|pBdpO z 0Uq3S0d 'AO)|RfupOA
3fUBABd|SBZ IJIJIJ^BZ ZO Ijjj5|3jd OfBJOUI 3S Bd !>|Bfu
-pOA !|BJSO 'UBASZjpZA OfBJOUl 3S 3pOA 0U|?!10)| OU|BJS
Ul of?3A z l^EfupOA !lBfuBjqO ofBJOlU 3S l)(EfupOA
•B)|!P|A E}?3UJB?Od
s A01)|3rq0 mU51JI03dS ul 0flAJIU3lU3jq0 OJUE?Od of
-?3A z AOJ)|3fqO !UlZ!|q a J31 'ipnfl 0|1A3J§ 3f?3A EfBqEU
ojsoSod 3S qu3iE5| a 'A0j>|3fq0 !ui?j[q a ui qifi3SEU a
IJlABJSOd OfEJOUJ 3S 'AOJUEjpm A3Jl?nf|)(Ud BZ 3pOA
OUjJljO^ Ul )(Sllljd lUJSOpEZ IJ3U1! BJOUJ pOAOpOA lUA
-Bf SflDEZliBUB)! 3UABf jqp3AZI lUSBJOJSl qO 3| Ejjndop
BlUOljAEjd 3S mfpSBU A BpOAOpOA E33UAEf Eqp3AZ|
■3fp5)3d§U!
3UJEJIUBS nfSElSoS qO 31 Bjsndop 3S 3pOA 3UJ!d f!l3fEZ
lllUq3SBZ 3fUBf3Jfl Ijpnfl^iud fUEU OfBJOUi 3S 'npOA
-OpOA UJ3UAEf qO 3pBjS 3S [|B OS l>| 'U^3fqo mjEAlH
U3I? ^t
BpOAOpOA EfUEfSJn jfoSod |Uq3SO(l
■U3JS qijsBuiA3?0|d !|E q!)(suoj3q BqBJodn b?
-sndop 3U 3S 3J!?SEZ 31 E7 BfASjp Uj eUgUIjS Zj j|B 3U
-BA0))i|q0 0)|Si9iS3 ijiq ofEJOui 3ii?SBZ 3udnjqiioj(j
' IIIAOU
-qO 3JS3D OflDBZjUJ3pOUJ pajd OjBJOUl 3S SABjdEU 3UBI
-Bjjocj ofB^isiod imifu pod !>( 'AopoA q!U|BunuiO^ 3|u
-EJS UU3A3jd BJOUl 3Š jlOd Uj 1S33 lfpBZjUJ3pOUl q()
UJ 5'i; fUBUlfBU jliq ofBJOUJ Ed 35)
-OJIS 'UOJ 01 fUBUjfBU IJiq EJOUJ liod qjUlU3AJ3}Uj JSOU
-|iso\[ !l!ZOA iiuj5)S|!SE3 z judojsop |uejis q3SA z !i|q
OfEJOUI Ul 35SlJI5)JEd 0U1SB| jiaUJl OfBJOUl '!pnf( 0|jA3lS
3f?3A SfnZjpBZ 3S mJ3lB)l A '!l>|3fqo iSnjp Ul lUABf
■OIS33 OUAEf EU ZDA
-op U[ dojsop U3flA0103BZ I13U11 BJOUl l>|3fqO >|BSA
•qilsou|i?Euz qi>(S
-UlAOpoSz qlU|EUOlS3J od I)EJ100| OIBJOUJ 3S 31S3 )
EfuEl3Jn E33ui3ui0jd jloSod iuq3S0^
U13lU31
-3z z jUBJi>)SBui Ul !ll3rqo luiiSnjp z ndo|>|s a jisouzoui
od '0A!f|pEdn3u iiEf|AEisod ofEJCUj 3S 'ouqopod U| E?
-SUl^lJEd 'lUlEjqOpOA '3fElS0d 3U|Bdj? Ul '3))SJ01EUJJ0J
-SUEJl os 10)| 'flZ3JU10 qiU|EUnuiO>| !l>|3fqO lf?3a
:3JS33 OllAlipSjn OUJUO^
-op p3jd U13U3qO 3AEjdBU 3U|EUnUJ0^ 3SA llipBJlSzi
jJSOUZOUJ od OfEJOUJ 3S qi>|3SpO qiUZ3UlES0d BU
IJSj oflABjdud IISOUZOUJ od 3S A01)|3fq0 ?3A BZ
»ni9AS U13UIS3D
A UipOA jpCA IU|BUnUJO>| OIEJCUJ 3S BUJO|IAEjd
!OAOUqO BZ ipni Ef|3A o|po|op 01 'o?(Sui3zpod
HBfEAZI ipOA lU|EUnU10>| ofBJOUl 3S qif|3SBU A
tpOAOUl|d Ul 31S3D '3pOA 3U5BJZ
ojsojd EZ BfpA 0Uq3S0d 0X ■AO|3p3jd qi>lSU!fBJ^ mu
-|PBUZ ofE^?3jd 3U fEU '3?o8oUJ 3] 3f 3? UISJAOd qi1
-BI mOS>13|duiO>| J31 UlBUjSJAOd uiiupz03 UI Uil>(Sf|13Ul^
U11U131I|BA>| llBqi30ZI fl0quip ofEJOUl 3S Bfz3JUJ0
:orBfullU3jdS fuBUl|BU JB>j 3S
ErpB}333A Ul l^jOlOpOA j>(SUjSJAOd 'j3ll3J 'EU3J31 IISOU
-EAO>ll|qO llbfešblud f|0qujp OfEJOUJ 3S e(Z3JU10
MlEJ^j
P3U1 3ABZ3Ad SUlBUOUlipBJ) OfEJOUJ 3S j)EA31S0dn —
: AO-^pnflllJd 3p3l3 3fo3od 3Up3JA
-0)|EU3 f|oqujp ii3mi ofBJOui !1^3fqo luisjAojsj -
:ifo3od iuip3p
-3|s pod E?sndop 3S f!Z3JUJ0 qiu|Eunuio)i 3fuBf3jfi
" U31? -n
B|1J3UJ Ul |fo3od lUSOjd^
Vf.^Ot\HO VfN
-vra^n v03NivNnN0"M acisio irofX).i t
BfpSBU ||E 3UlfBJ5( OqOpod EU
BAI|dA Ul Bfz3|3q0 11S0>|!|3A pO EUSlApO 3f EfU3f|0A0p
EJSJA ^šiiBdo^iod U3AZ! fjZ3pqo q!)tsj3A ui qi5|su!ui
-ods 3fUBflAEJS0d BZ ipnj BfpA 0ip0|0p OJ^ Ejolsojd
3rUBr3jn BZ EUe3jO BŠ3UABjdn e335isupq0 UJ3fU3f|0a
-op UJlUZ3JlSn Z 3| Ejsndop 3s flZ3pqO 3fUBriABJS0,l
usj? Cc
fiz3pqo qj3
-njp J3J qi^SUlUJOdS Ul AOSldBU 'U1B|>(3J 3fuBf|AElS0,|
oipsEZ Ul oqujBjqo bz ESsufojsud
'BUEŽJO B83UABjdn E83)(su!?qo ifoSod !JBA3j§odn ofBj
-ouj 3s 'ojp§ez ui oquiBjqo ez q!uquj3uj0d 'jojsojd a
q!33sod J3J ABJdBU ui A0j5)3fq0 mSnjp nfuEf3Jn ud J3]
'ipnfl 01!A3J§ 3f?3A 3rn?jpEZ ojsosod 3S qU3JE^ A 'ACl
-:)13fqo qi8njp ui q!up0Azi0id 'q!UABf 'qi>isruBAOUBjs
-?3A BflO^o nfuEfsjri Ul ifupBjg ud '!pnf| 'o|IA315 3r?3A
3fnzjpBZ ojso3od 3S qu3jE)| a fpoujqo q!3njp ui uoo
qi)|sfujsnpu! 'fipsBu nfuEf3jn ui3us)|3iduj0)| uj
U31?'t7C
ojpjBz Ul oqujBjqo bz ifoSoj
ifoSod 1)1501
-033 !upoqp3jd !J!qopud ofBJOuj 3S 3uo3 qi)|SU3A0|S
UI zo|BH q!pp3jd qijBUA3?u3 BU sfupEjSoAOU BZ
U3|? -ee
!fo3od i))§0|033 !uq3sod
■3ru3fi0A0p o>isfpB>ioi jijqopud ouq3Jiod 3f jS
5SipB|>|S qi>|SU!|d q|UfEpOjd 3fUBf|AEJS0d ez J3J 'ui3fu
-3flOAOp Ul!U3qpBj3 z jU3piAp3jd l|!q OSIU 1>1 'A0)|IU
-uiip Ul 3flO OUlUn>( BZ A3fjB0AJ3Z3J 3fUBf|AB]S0d BZ
•3J>)3fqO 3U3fBj3z OJ BZ f3q3S0d A 1|B
BAUo3 E^IUSOJJOd 3l?(3fqO 3^SfuEA0UBJS A 3| llEA3rEj3A
BUIGljABid Ejsndop 3S 3flO OUlUn^j EZ 3fjE0AJ3Z3y
•isidp3jd !u?juq3i iuq3sod
IJBASJSOdn 3fupEj3 BUPBU Ul AO>|lUipO 3p3l3 OfBJOUJ
3S 3J5(3fqO 3U3fU3UJ3jqO f|Oq OUJEZOd OU5|Jp3dS EZ
!fo3od lUJEZodijojd iuq3sod
IJSOJEJS 3J n5|3J3jd od BJ3| b33U3 n>(OJ A 3f3U
-SB>(fEU IJEJlUES lS0US313f|0 EU 3p3|3 OfBJOUl 3S '131 g]
po ISfojEJS 'EAUo3 B?0)|3J EZ [fjBOAJ3Z3J mUJSZpOd
•3fU3flOAOp O>|Sfl0E>l
-0] ijiqopud ouq3jjod 3f jS lUBf qjU5iufou8 ui qiufou3
A3JlAEJS0d BZ ■Ejsndop 3U 3S qEUn3Bl A 3)lA3fOu3
EABi3pqo ■U3J3} A B?|0ip0 Z3jq Ul jqp3AZ[ iuisndojd3u
A 3| IJipEjS Ejsndop 3S SUJEf 3u5iur0u3 Ul 3UfOUQ
■1JEJ|UES |>|jUJSBl OfBJOUl
'ou35sndop isjdp3jd s 3f 105] 'fioq 3fio)|o ez 3Aifipo>(S
os 3fjS|ui3 qiJ3)E>i '3AEjdEU Ul 3j^3fqo 353fojsqo
•fu3dojs qiu35snd
-op lS!dp3jd s op llBSfUBUJZ 3f|0))0 BU 3AjldA 3Alf|p05(S
opoq 1>| 'id3j>|n ofiAEjdud ofpBjU3Ujn>|op oui>i3fojd
s 3S 35 '31 BDSndOp 3S 'ipnfl 3fABjpZ EU IJBAjldA OAlfl
-pO>|S U3U1 lf53A A Of3u33jn j>| 'JOJSOjd A A033S0d 3fUBf
-EAZI J3J ABjdEU U) A01)|3fq0'jSJA qiU3.:>010p 3fupEjr)
U3P1C
ifo3od jUJBjiuES iuq3S0d
Ejojsojd 3qEJ 3>1S
-U3UJEU Ul lJS0UAEf3p 3p3l3 IS3J3JUI lUJUZBJ ofB}3ld3jd
3f3UAlZU3lUl nf50Uiq0 UJ3UEAEUABjqO BU 3S 3J
;38ElpOd 3UA0>(0JJS
3Sf3UA3iqBZ Ul 3sr3udj5Zl OffABjdud nr50Uiq0 U13U
-BABUAEjqO EU 3S3SOd EZ 3S Ep '0fErj3J njCJSOjd A 310U
-p3JA BUJOJjZO 3J3aiZBJ 3U3fjEAlSn jlB 3UAEJEU 3? —
!Brio>(o A3jjU3UJ3jqo o)isoio>|3 of53A ofiu3uiod
j^i '333sod BZ iiE EJOlsojd oqzBjqo3jd ofjaA ez —
tflpSEU IA0U3jd
jlE lAJjJjS 'ilupEjS ud A3)ipEj8 0us>(3lduj051 EZ —
illBppZI EJOUJ 3S fsJIJ
Nld
s ijEi3pqo JOjsojd A 383S0d 3UBABJ3UJBU EZ ifo3od Ul
E1U3U1 ofEJOUl 3S ?3AUJ31 'Ejnd jACUSO BU 31 IJEfEAZ!
ofojoui 3U i83Sod ij 3S 'ijsoudn)|S 3U3qznjp 3sjjs 3fu
-BDOlpo Uj afuBAoppos ouq3jjod 3f Ep 'qjf?ouiqo qiA
-ifljn?qo BU joisojd a i83Sod juquj3uj0d o^iBj ofBfiABjd
-ud 3S 35 IIE [UA3jqBZ o)iEj jojsojd A l33SOd OS 3^
U3p Ot
q|f50Uiq0 qjA|fijn5qo bu joisojd a i33Sod
isf3uquj3uj0d Ul joisojd a j33sod |UA3jqEZ 0uq3S0d
>101S0yd A AOOHSOd VlMOyiZO A3I
-laa^n Hi>isyoisoyd HiNHciiAon^d oaciHA
-zi VZ INatNHlMOd os I>I 'ifODOd lon^ci s
"Nld l^ouso BU 31 Ejsndop 3S AO>j
-pEdpo qiuq3Sod ui qiuiEunujO)i riuod3p BfupBJf)
U3|?-63
A05|pEdp0 E?SIIE8eipo
EJOjsojd EfuBr3jn EZ Efisiuio^i EUAO)|Ojjs E)isupqo
jjuq0p0 EJOUJ EfpSEU EUZ3UlES0d EZ A01U3UJ313 q!Ul!S
-ou qiA0qiru 0)|iiq0 ui 3AEfiJ3ASZBJ 3UABf 1IJ3AS o?(iiqo
•IJSOUJBA 3UJ3uiojd IpEJEZ 3uq3Jlod 3ABril3ASZBJ 3U
-q3Sod os J3f>| 'qns3Uj qiuquj3uj0d 0uj3uj0jd bu ofB?
-sndop 3S 3UJ3fz| •oqo|j3AS ouqopod s jiijsAS iuii8njp
Z 1|B OfjlU OUljJEZ z IU1B3IUJEZ Z 3AEriJ3ASZEJ Eqp3A
-Zj 3| Ejsndop EU10|IAEjd 3S 0ABf|J3ASZBJ OUABf BZ
U3|? -^Z
BfZ3JU10 b83U?!J1)(313 EfUBf3jn lfo8od luq3S0d
•E)|0jp0 Z3jq DIUZ3j3
qiujsndojd3UopoA qiuiE)|3jd?3A 3] EfupEjSz! E?šndop
35 '3rpBZllBUB>l 3UAEf jU !UfZ!|q A J3f5| 'qBfpB)10| Bfvl
3fnU3UI! os IU5JAZI 'B^joipo b83J BU3|5 9 n>(ABJS
-po 7, A q!U3p3ABU 'AOŽSSOd USOUZ3JJSn 0f0S3jd BZ
OflSIUl
-o)( 0UA0>|0jjs ouq3sod 3fnu3ui! os !u§Jaz! 'uioj
■fld s Bf3jn 3S i>( 'jojsojd A Ao83sod qi3njp ui A0U3jd
'fU3pEj30A0U qi§r3UA3jqBZ OfOS3jd 0UA0)|0JJS BZ
U31? 'Zf
B?§!flU13Z Bupzos UI
B>lSflJ3UJ>| BU A033S0d lJS0UZ3JJSn ofoS3jd ez EflSlUIOl
Ul Bjojsojd 3ruEf3jn ez Ef|Siujo)| BUA0>|0Jjs B^supqo
•3fu3fi0A0p 0>|sfpE>|0i niqopud 0Uq3JJ
-od 3r IS 'qiuzoiuod u3zbj 'A0j5i3fq0 q3SA A3ii§nj bz
U3|? It?
AOJ5(3fqO A3J!§n>J
•A0J5(3fq0 EUjSJAOd BUSIJOp BUfOAp — UjZHjp qiA
-oqifu Ul A0UB?q0 3q3j}od ez !l5)3fqo luzoujod —
;bJE $'l — 3D!S!q 3>(SlUjpod UI !J31>| 3)|SU1A —
:(3Siq 3UJSJA EUl
-3fZ!) 3JE £ — 3S!q 3)|SfUBA0UBJS 3>ISUlznjpOU3 —
:J0)) fUBUl IJU3U1 0f3UJS
3U A0}>|3fq0 3dlJ 3UfE5jqO BZ 3130JEd 3U3qpBjr)
BABjdBU IIB J5)3fq0 |jpBj8z 3S iq fEU
qiJ3jE>i BU 'pDJEd q!>|S!fiuJ3z 3))iiqo ui uso^iipA —
;A0i5|3fq0 qifu
-p3S0S A0JUBqB8 J3l 3831 "! BU3J31 IJS0UEA05(Iiq0 —
;3AEjdBU !1e Bl)|3fq0
op AOZOAOp Ul Aodojsop qjU3piAp3jd 'BU3UJBU —
:3ABjdEU [lE EJ)13fqO 3>ljiq0 Ul IJS05|I13A —
ilAOUSO BU E?010p 3S 3A
-BjdBU jlE 3J>13fqO 3i'3plAp3jd BZ 3|3DJBd 3U3qpBJQ
•ouqopod Ul '3ABjdBU IIB Ej)i3fqo nfUEf|ABjdod U|
nfuBA3ZjpzA ud dojsop BZ ouq3j}od oufnu 3r |5| '3?S|fi
-U13Z 'B5SU|>lJBd '|ABjdEU l|B nj)13fq0 >1 IZOAOp U| |dojs
-op 'EJSUOAp OfBflABJSpSjd 35S|flU13Z OUlEUOp^lUnj
■3?S|flUI3Z 0UlBU0p5|Unj
— 0qEJ 0Up3J 0A033fU BZ 0Uq3J10d '3?S|flUJ3Z OU
-qABlS U| BAEjdBU |1E J>13rq0 USpiApSjd 3f EUJOJ|ZO |fOJS
UI3J31B)) EU '35SlflUI3Z OUqABJS 3f EpOJEd BU3qpEJr)
U3p Ot^ ■
pojEd q|U3qpBj8 3fuE?oiop ez eiu3^\i
•e5|01p0 B33J
U| es|dp3jd bSsj ifoSod pod 3| ijipBjS ofBjsndop 3s u|
ujos|dp3jd uj|5|Supqo ui|uq3sod s ojBjoiop 3s u|znjp
q|A0q|ru U| A0UEDq0 3q3Jjod ez |l>13rqo mzomod
U3P ^e
u|znjp q|Aoqiru u| A0UE5qo
3q3jjod ez A0j>i3fq0 qiuzomod 3ruE50i0p bz elu^^m
•3f0A|U 3fS|A EU 3DS3d EZ AOp
-Oq3jd 3A0U3jd U| 3fupBj8 BZ iprij ElpA fo8od |1S|
•1)P|Z0A 1II1|)1SP|1EAU| Z UlBq
-3S0 BqEJOdn EUjBUUOU EUSJOSOUJO 3l Ep 'O^lEl E?SU
-i>|jEd BU u| IS3D 5|3jd q|poq3jd ud Ao^nujoid s |d0js3s
}i|p3jn OfEJCUJ 3S A0>l|U50|d |A0U3jd U| |fupBj3 UJ
•3>|D|Z0A 3>1SP|1EAU| EZ |d0JS0p lj|p3jn
OfEJOUl 3S AOJ5|3fqO qiUAEf |A0U3jd Ul |fupBj8 UJ
"31? St
-CA qi51SpilBAU| BU U]Bq3S0 psoudojsop 3rUB5080U10
•ES|dp3jd B83>(Supqo E33uq3sod |fo8od pod
ijEJiuod3p Bjcui 3S 'jcjsojd A Ao33sod qi3njp euioj|zo
rU3pEj8 IPEJBZ 3fnfUEJJSp0 3S |5| '0ljuJ3Z OUpOlJ
U3i? 7.1"
3flU13Z 3up0ld EflU0d3Q
■|u3ui3jds ouz3jjsn fo3od
3S BDS!1b8b1P0 3fpEUBS |qp3AZ| OJ ■A0J513fq0 q|U|BA
-|q BfupBj30A0U Ejsndop 3U 3S 'UJ3A35|Jp|>J A 3UJEA
-OJ EjB|q B8353pj 3f|uod3p po Ul 008 r33s |5| 'nsBd \
U3p '9^-
EJEiq B8353pj 3f!U0d3p !U|Z|iq a 3Allf3UJO
UPBU UBS|dp3jd EU Of3fnUJBUZ
-BZ U| OfEflABJSOd '0f|pEj3 3S ( pd! 'ipOAOUflEp '|diojs
!?|SU3JUB '|)l|UUJ|p '3qABJS 3>|0S|A) |J>l3fqo |>|OS|A EJ
"fld "i^P UJ3U51|Bj3 a 3UBZB51ud 3AJ|f3UJ0 3>1SU!S1A |JEA
-3jsodn 'jojsojd A q|33sod ud 'oCejoiu 3s 'pod mujBJZ
q3J3UlS A J3J IDfUE^ISOlM E?S11BJ31 lUOD ISJ|S U| ifzO A
U3P -se
■3qA0|d 3U5BaZ OfjSOUJBA z |Z3AZ A 3AJ|f3U10
■3fUEJS ou
-JOAjd niABJSOdZA fO)lEJ 3?o3oUJ 3f q|J3JE5| od '|33sod
IJSIJ 31 bfEjsndop 3S qEfBA qiuquiE'jq6 qi5isu3J3i uj
■|1S
-0UJBA3U 3UZ0UI EU |JU0Z0d0 BrjOJ!JS3AU! BJOJSOjd 3fu
-Ef3Jn bz ub8jo jUABjdn |5isupqo ejoiu '|Bjju300jp|q
A0JU3UJ3P q|3njp he Aod|SBU 'A0Z3f qBAjjsnjod q|uj|q
-3JOUJ ud BiBA E33UABidod nf?oujqo A Uj qif50Ujq0 q|u
-ABidod A Jojsojd A q|83sod q|8njp u| qBfupBj8 uj
10 — NEKOČ IN DANES
11. junij 1992 - tednik
PREJELI SMO • PREJELI SMO
Zeleno polje —
prosim, ne . . .
»Polje«, podjetje za trgovino, je dobilo konkurenta, ki se imenuje »ZELE-
NO K)LJE«. podjetje za trgovino. Firmi nista sestrski, niti slučajno si kako
drugače razen po prodajnem programu nista blizu.
Konkurenca, ki ta teden glasno reklamira, da vstopa v poslovni svet trgovi-
ne, je preprosto in brez predsodka ukradla ime. In da je ironija še večja, je so-
dišče v registru priznalo to ime. Kar sodišče prizna, zelo težko m z velikimi stro-
ški izpodbijaš, saj »pametne« glave zlepa ne sklonijo glave in ne priznajo napa-
ke. Od takega spoja imajo potem korist samo advokati in skladi sodnih taks,
teh pa mi ne bomo pitali.
Firmo POLJE sem dala registrirati pred polnima dvema letoma. Leto dni
sem porabila za pridobitev in ureditev lokala, leto dni pa sedaj že uspešno po-
slujem. Ime firme kaže njeno dejavnost, saj pomagamo kmetom priskrbeti vse
potrebne surovine za obdelavo zemlje.
In zdaj mi ljudje čestitajo ob otvoritvi trgovine »Zeleno polje«. Sprašujejo
me, ali mogoče lahko dobijo zaposlitev za hčer, sina, partnerja itd. Paradoks, da
mu ni para.
Za firmo »Zeleno polje« sem izvedela, ko sem na naslov naše firme dobila
njihovo pošto. Pošto sem odnesla na pravi naslov in poskušala lastnika prepri-
čati, da ravna narobe in popolnoma v nasprotju s poslovnimi običaji. Arogant-
no me je zavrnil, da sodišče že ve, kaj dela, in da se lahko na glavo postavim, pa
bo tako ostalo.
Novopečeni lastnik verjetno ne pozna pravil, ki veljajo med poslovnimi
partnerji. Ne ve, da mu lahko naredim veliko, veliko škode. Dobavitelji na os-
novi slabih izkušenj s privatniki pokličejo in preverjajo nove trgovce. Sprašuje-
jo me, ali jih poznam in ali mislim, da bodo pošteno delali. Vsakomur, ki me bo
le hotel poslušati, bom dejala, da je firma, ki ukrade ime, si spleta gnezdo na
mehkem puhu in se kiti s tujim perjem, firma najslabše sorte.
Doslej vem, da nas zamenjujejo pošta in stranke, že jutri nas bodo zame-
njevali poslovni partnerji in bodo narobe dostavljali blago in dokumente. Ker
izraza POLJE v imenu nove firme ne priznam, bom narobe dostavljeno pošto in
blago usmerjala na naslov ZELENI VlLČNIK iz Rogoznice.
S spoštovanjem!
Direktorica: Marija iVlilošič, oec.
Nova tovarna —
da ali ne?
Slovenija je trenutno v globoki gospodarski krizi, ki je tudi eden izmed
glavnih krivcev za tako veliko število nezaposlenih. Tudi v občini Lenart v Slov.
goricah, ki spada med manj razvite občine SV Slovenije, je naraslo število brez-
poselnih. Ta problem poskušajo rešiti z gradnjo nove tovarne usnja ob reki Pes-
nici v manjši vasi Gočova, ki leži ob prometni cesti Lenart—Ptuj. Po dosedanjih
izračunih naj bi dala ta tovarna okrog 500 novih delovnih mest, kar bi zmanjša-
lo število brezposelnih.
Glavni pobudnik za gradnjo tovarne je nemško podjetje Shmidt. Podjetje
je novo tovarniško halo v Avstriji že zgradilo, ampak ta iz nekaterih razlogov
sameva. Tako so se odločili novo tovarno najprej zgraditi v Gornji Radgoni,
vendar je lokacija še vedno preblizu Avstrije, ker, kakor kaže, grobo posega v
ekološki prostor. Od tam pa so lokacijo prenesli v Gočovo. Tovarno naj bi zgra-
dili na 7 na ravninskega zemljišča krmnega tipa, ki leži ob reki Pesnici. Lega ob
vodi je za tovarno idealna zaradi pranja in ustrojevanja kož, za kar je potrebna
velika količina vode. Vendar je problem, ker bi bilo vode v poletnih mesecih
premalo. Takšna tovarna bi og^rozila čistost podtalnice in okolja že samo zaradi
pretirane uporabe kemikalij. Tudi razlog, zakaj bi morali tovarno zgraditi prav
na ravni, rodovitni in meliorirani zemlji, ki ima vse pogoje za dobro in kvalitet-
no obdelavo, je neutemeljen. Vsi prav dobro vemo, da Slovenija ni velika in tu-
di rodovitne zemlje nima na pretek, da bi jo lahko uporabljali v takšne namene.
Tudi gospodarsko ni dovolj močna, da bi lahko uvažala osnovne prehrambne
artikle.
Gradnja takšne tovarne bi ogrožala tudi naše turistične možnosti, saj je
Slovenija ljubka, majhna država z zelo pestrim reliefom na majhni razdalji. Za-
to sem odločno proti gradnji te tovarne.	Mateja Mir, Maribor
TOPOVSKA KRMA
v NEMŠKI
VOJSKI
41. nadaljevanje
Ob tem govoru sem si mislil,
da Dneper ne sega do Baltika,
zato bodo lahko Sovjeti prodrli
na osrednji fronti in prišli
obrambni liniji ob Dnepru za hr-
bet. Že čez par tednov sem spo-
znal, da sem se krepko motil,
razvoj dogodkov na fronti pa je
postavil na laž vse trditve ko-
mandanta, zlasti tista o pripra-
vljenih »zimskih postojankah«
je bila čista izmišljotina.
Po zboru je bil skupinski obisk
kina. Za predfilm je nil dolg ted-
nik, v katerem so prevladovali
posnetki o razoroževanju itali-
janske vojske in uspešnih
obrambnih bojih v južni Italiji.
Mimogrede so prikazali tudi tež-
ke obrambne boje na južnem od-
seku vzhodne fronte. Ti obramb-
ni boji so bili dejansko pospeše-
no umikanje.
GRADNJA PREHODOV
ČEZ DNEPER
19. september 1943
Takoj zjutraj ie bil delovni
zbor in potem odhod na delo k
Dnepru. Druga in tretja četa sta
odšli minirat tisti leseni 1950 me-
trov dolgi most. Delo je bilo ne-
varno, zahtevno in je trajalo več
dni. Naša prva četa pa je ta dan
začela gradnjo ceste čez z mivko
na debelo prekrito zemljišče do
obrežja Dnepra severno od ome-
njenega cestnega in južno od že-
lezniškega mostu. Iz bližnjih
kamnolomov so s tovornjaki vo-
zili kamen, zato je delo napredo-
valo in je bilo do večera opra-
vljeno.
Zvečer, pred razidom vojakov
po razporejenih bivališčih, naju s
Heričkom pokliče komandir vo-
da in pove, da se bo v tisto naji-
no SODO v hišici med drevjem
preselil on s svojo skupino sode-
lavcev. Ugotovil je namreč, daje
tam mnogo lepši in primernejši
prostor, kot je mislil takrat, ko
nama je prostor odkazal.
Nič ni pomagalo, takoj sva
morala pospraviti stvari in se
preseliti v večjo bližnjo stavbo.
Dobila sva sobico v prvem nad-
stropju v stanovanju ukrajinske-
fa policaja z mlado ženo in otro-
om. Ni bilo tako udobno kot v
prejšnjem bivalnem prostoru, to-
da če si od celodnevnega dela
krepko utrujen, je vseeno, samo
da se za nelcaj ur lahko v miru
zlekneš po suhih tleh.
20. september
Sjpet na delovišče, kjer smo
prejšnji dan zgradili nekaj sto
metrov zasilne ceste. Tam nas je
že čakala večja skupina ruskih
vojnih ujetnikov. Razdelili so jih
po 10 do 12 na vsakega vojaka in
odriniti je bilo treba na delo. Slo
je za zgraditev manjšega mostu
čez kotanjo mirujoče talne vode
ob strugi reke. kot nekak podalj-
šek ceste do ooale reke in pristan
za rečne brode.
Kaže, da so za to delo ujetnike
posebej izbrali, saj so bili večino-
ma »sapjori«, to je pionirji ozi-
roma pontonirji in iz enot peša-
kov, vešči tesarskega dela. Bili so
predvsem iz evropskih delov
Sovjetske zveze. Spet je bilo do-
volj priložnosti za razgovore o
opremi in vežbanju sovjetskih
sapjorskih enot, o orožju in po-
dobnem. V teh razgovorih so ra-
di sodelovali tudi nemški vojaki,
ki jih je zlasti zanimalo življenje
v Sovjetski zvezi. Pogovarjati se
je bilo toliko lažje, ker je večina
ujetnikov že znala nekaj nemških
besed.
Pred vmno sem bral spomine
generala Krivickega »Bil sem v
Stalinovi službi«. Ta general se
je izognil Stalinovim čistkam s
pobegom na zahod, vendar ga je
leta 1940, kmalu za Trockim, tu-
di tam zadela krogla agenta
NKVD. V tistih spominih je bilo
precej napisanega tudi o nem-
ških komunistih in socialistih, ki
jih je preko Kominterne izkoriš-
čal Stalin za svmo politiko. Ob
enotni podpori Hitlerju, ko je os-
vajal Evropo, sem večkrat raz-
mišljal, k|e so sedaj vsi tisti mili-
joni nemških delavcev, ki so se
navduševali za socializem in ko-
munizem. Sedaj, iz teh razgovo-
rov z ruskimi vojnimi ujetniki,
sem spoznaval, da je veliko tega
še skritega v miselnosti teh sicer
vzornih in discipliniranih voja-
kov.
Navduševali so se nad tem, ka-
ko je v Sovjetski zvezi organizira-
no otroško varstvo, šolstvo,
zdravstvo. Mene to ni posebej
zanimalo niti se nisem na te stva-
ri takrat še spoznal.
Zelo radi so nemški vojaki po-
slušali tudi pripovedovanje o
učinkovitosti njihovega orožja.
Pri tem je bil zgovoren zlasti
eden od ujetnikov, ki je znal na
šegav način pripovedovati in be-
sede podkrepljevati s kretnjami
rok in mimiko obraza. PribLižno
takole je ocenjeval: »Germanski
saldat — gut, germanski mašinca
— šajse, germanski artileri
šajse, germanski tank ~ nu tak,
germanski štuka -- uuu-smert!«
Eden od podčastnikov ie k te-
mu pripomnil, da bi morali imeti
več Ju-87 (letala štuka), pa bi te
horde hitro prepodili za Ural.
Nekateri vojaki pa so se čutili
prizadete, ker je njihovo orožje
ocenjeval s šajse — driska — sra-
čka, večina pa se je ob tem zaba-
vala. Med odmori je moral svoje
pripovedovanje včasih ponoviti.
Mene je posebej zanimalo, za-
kaj njihovo strašno orožje ime-
nujejo »katjuše«, Nemci pa so
mu dali laskav naziv »Stalinove
orgle«. Eden od ujetnikov me je
med odmorom povlekel malo
vstran in poltiho zapel tisto o
Katjuši, ki je prišla na strmi breg
in zapela pesem o svobodi . . .
Takrat še pomisliti ne bi upal, da
bodo to pesem čez par let prepe-
vali tudi pri nas, čeprav le nekaj
let. S tem mi je dopovedal, da
bobnenje tistega njihovega orož-
ja, ki mu danes preprosto pravi-
mo večcevni raketometi, pomeni
»pesem o svobodi«. Sicer pa sem
jo ob Donecu že prvo noč po pri-
nodu na fronto slišal v divjem
»fortissimo«, ki mi je še tedaj
odmeval v ušesih.
Ujetnike so še pred mrakom
odpeljali, zato jih ni bilo treba
stražiti.
21. september
Zjutraj |e bilo treba spet na
isto delovišče, saj je bilo pristan
za brod zgraditi precej daleč v
vodo, do globine meter in pol.
da bi lahko pristajali brodi z več-
jo nosilnostjo, tudi za prevoz
oklepnikov in topov. Struga reke
je bila ob obeh oregovih plitva,
tok vode komaj opazen.
Spet smo dobili v pomoč isto
skupino ujetnikov od prejšnjega
dne. Moja skupina je morala iz
velikih skladovnic hlodovine
prenašati debla in tramove na
kraj gradnje pomola. Tam so jih
tesarji še po potrebi oblikovali.
Za težka dela v vodi, do pasu
in čez, so pripeljali vojake kazen-
ske čete. Slišal sem samo, kako
so jih k delu hrupno priganjali in
videl zabijati pilote.
Med nošenjem hlodovine je
bil letalski napad. Sturmoviki so
si vzeli za cilj tisti dolgi leseni
most, kjer je bilo miniranje še v
teku. Bombe so padale na obeh
straneh v vodo. Najbrž so letalci
slabo merili zaradi gostih posto-
jank štiricevnih protiletalskih to-
pov, ki pa tudi niso učinkovito
zadevali.
Eden od šturmovikov je zavil
proti našemu delovišču. Vrgel
sem se na tla in se stisnil ob de-
blo, ki so ga ujetniki odložili.
Ujetniki so stoje opazovali na-
pad svojih letal, meni pa se zače-
li režati. Nekaj jih je celo mahalo
pilotu, ki pa se zanje ni zmenil,
temveč je začel delovišče na
obrežju Dnepra obstreljevati. Bi-
lo me je sram, da sem vpričo uje-
tnikov pokazal plašnost.
Med odmorom za kosilo se mi
je ponudila priložnost, da sem
prišel v stik z nekaj vojaki iz ka-
zenske čete. Dejansko so stik
iskali oni, mi izročili posodice za
hrano s prošnjo, da jim iz naše
kuhinje prinesem kaj boljšega.
Imeli so, vsaj tisti d^an, slabšo
hrano kot vojni ujetniki. Naš ku-
harje pokazal razumevanje in mi
posode napolnil z golažem.
Presenečen sem bil, da je bil
med tistimi tudi Slovenec iz Tr-
bovelj. Na vprašanje, kaj je na-
pravil, da se je znašel v tisti četi,
mi ie s posmehom dejal: »Nate-
gnil sem rusko babo, pa me je
kurba prijavila, da sem jo posi-
lil!«
Dalje prihodnjič
19 NV>I1S mid NI ZOW>IO NIC)80 >IINlSaA INOV^in 3661 [!""! 11 OZ
po !5|!Uip0 IU|BU11U!^\1 lURAajllBZ UlIUJBZOd UI UlIlUBJ
-lUBS ijsopBZ 3S t?p UI epasos |jsuo)| auBAOJBAt^z opoq
ep 'uiafoŠod pod 'bu3j3j is0UBA0>(i|q0 afn^jajcu o>|bj
3? 'ipnj ijipBjg Bjsndop as Bfaui i^iupDJBd azjig iflEp
-Zt!J lUIBllOIDipBJJ !UA3fBJ>| Od IJipBjS AOJ)(3fqO mUZOU)
-od UI AOJ>(3fqO 3JSJA 3U3p3ABU fBJoSz 0fB?Snd0p 3S
'iu3f|Bppo fuEui Bfaui mu|3DJBd po !l>|3fqo luzouiod
zo !J5)3fqo 'ifpipBJj lUAafBJ)] od 'os AsfoSod iiju
-q3Sod Z3jq Bfaui qiu|3DJBd po jsa ui uj f USOuafiBppo
A IJipBjS Bjsndop 3S 'ipnfl afABjpZ BU OAlflpOJJS U31U
ifjSA A IJBAlldA 3J0U1 3u BqBJ BAOqifu Bp '3JSJA aJJBJ
OS J3J b>(0|p0 b93J BU3|5 [ I|150|0p z npB|)|S A 3lj3JJS
UI 3}UBqB3 OfBUII I>| '3J>)3rq0 3UZ0UJ0d Ul 3J^3fqO
U3|? '91 ■
!>l!uipo
IJSOUljJBUZ mU|BUOIDjpBJJ mUASfBJJI Zj IJ
-BfBqzi a0j)(3fq0 qiuzoLUod uj Aoj)(3fqo Bqopod buao>(
-i| ipnj Bjoui Dijoš qi)(SU3AO|S ui zojbh nfDouiqo
•qif50Ujq0 qiuz3uiBSod a a0j>(3fq0 qiuzoinod ui a0j)(3f
-qo pBSBj ijsouiiJBUZ qiuiBJnj>)njjs qiuiiq3j0ui —
:A0j)|3fq0 q|uzouiod ui q[)[SJBpodso§ BfuBjpo[
'A0j>)3fq0 qiuzouiod J3j A0i)(3rq0 A0jiJBqBS 3fuBA05(
-|iqO 'A01)(3fq0 u3ui31s A3JU3lUSn BUZSJJSn nui3j Ul aou
-3J3J JSOUBAO>|l|qO BU SpSjž A0J?)3fq0 BfuBJIDO| —
:3J3J1|BA>(
351SU!fBJ>) ui BflSSBU BU A0p3|S0d BfUBruBJqO —
:ilod Ul 3JS3D BU BUI
-OJIZO z BfUBJlDOl 'OfupBjS BZ BU3J3J 3JSJA BJOqZl —
:3P
-3|S qiJS0Ul!5BUZ qiU|BUOI3ipBJ} qjUA3fBJ>| od BfBAZl 3S
35 'Bjsndop 3S SfupBjS 3U3SjdzBJ qABJS EfupBJr) £
•Bfl3S
-BU q!|3p qiuz3UJBSod a A0j>i3rq0 qiuzouiod ui aoj?i3f
-qo pBSBj ijsou|i5Buz qiu|Bjnj5)nj}s qiujiq3J0ui —
:Bg3U
-qopod Ul A0j>)3fq0 qiuzoujod ui qi)(SJBpodsoS BfuBjp
-01 'A0j)(3rq0 q|uzouiod j3j A0j5)3fq0 qiUABf ui qiuq3S
-BZ AOJlJBqBg B'fUBAO)|!iqO 'AOl>|3fqO qiilABf Uj6jlJBqB3
Ul UIB(|DE)10| AOJ>|3fqO q|Uq3SBZ AOllJBqBŠ U| fpB5|0|
3fuBf3Jf)0d 'AOU3J3j JSOUBAO>l!|qO BU 3p3|§ AOJ>|3fqO
BfUBjpO|OJ5|IUl 'AOJ>|3fqO |)SOU3r|BppO 3UfOq3Sp3Ul
'AOJ>(3fqO U3UJ3|S A3JlJ3UlSn 'fjU|| qiU3qpBj3 —
:3J3J!|BA>| 3>(SUlfBJ>| BU J3J fj|3SBU 3|
-3P 3U|BU0p!pBJJ Ul 3J>13rqO SUlBUOpipBJJ 3U1IDBUZ '3q
-pBjgz 3f53A 3Srijp Ul aUABf BU p3|Sod BrUBjqO —
;qpBj§z q!fo3A q|Snjp
Ul qiuABf BfuBjpoi J31 d!|n Ul aoSjj bfuba0)(!iq0 'uod
Ul JS3D BfUBjpO| 'ofupBjŠ BZ BU3J3J 3JSJA BJ0qZl —
:3p3|S qusou|pBuz qiuiBuop
-IPBJJ q!UA3fBJ>| od BfBAZj 3S 3? 'B?sndop 3S qifl3SBU
A qABJS qiuŽ3UJBS0d ASJipBjg Ul flpSBU A311J1§ 'I
•fll3SBU q3J OAOUSBZ 0U|BU0pipBJJ 3fnfuiodop 15) 'fips
-BU A3JUIS 3| Bjsndop 3S DIJOS qi)lSU3A0|S Ul ZOIBH q!f
-50Uiq0 \ BflSSBU B33UZ3UJBSOd Oqopod 0U3Z0J5(0BZ
IJOAJ OAOUSBZ OJ s 3D Ul fl|3SBU q3J OAOUSBZ OUlBUOlOip
-BJJ s BU3fB|5(Sn 3f 3? 'B?Sndop 3S fipSBU ASJUlg I
U3PS1
bpobu eu5ijsiubqjn buaouso
■3upsip3p 3ujnjin>| ul suabjbu
OAJSJBA BZ SflDnjlJSUl 3Uf0JSUd BfSBlSoS Ul BljpOABU
BU3fiqopud ij!q ofBJOui 3fpBpDJEd uiouisjsis b)]
-ipA3jd lil ]SOU3f|qOJpZEJ Bp 'uisfoSod pod 'Ijps Buioj
-lABjd 3S pOJEd q|U3qpBj8 ul f|0d njJSEJ UJ3U||AEjd3U
A 3qBJZ! 3Ujn}in>( jsojjssj •3rpE|3DJBd 3U|BU0pipEJJ z\
IJBfBqZl '3?o3ouJ 3| 3f 3? 'BJOUI 5SlflUJ3Z EfpBpDJBd
U3P f I
BfpB13DJBJ
nQoi\ao IN31
vn yoisoyd a aoohsoj hioh^g viaioh
-izo AVHdVN nv a01>l3fa0 3fNVA0"Mna0
0>lsn01"m31ihyv vz >131 vqolnao 3rn
-va0"mna0 on:)iisinvayn vz iroood e
"Nld 3qp3AZl jlEJlAO 0p0q 3U Ep 'Uisf
-oSod pod 0r3fnfl0A0p 3S puijE -p Ul £ od lg3S0d
Nld Oqp3AZI BZ Bpp BU|BflABjdud —
tABjdEU Uj AOJ)(3fqO qi>|S
-jEpodsoSoupoA UI qiujnj>|njjsEJjui BfuE>|?3jd —
tAtijdBu Ul A0j)i3fq0 BA0uq0 —
tABjdBU Ul AOJ)(3fqO 3fUEA3ZjpZA —
;qif?ouiqo q3j eu A3DiEA!q3jd opp ui 3ruBAiq ez i|e
3jni>|njis 3U3qpEjS 3?3foisqo afuBAZSjpzA ez !uq3Jjod
oufnu os I5( 'ABidEU Ul AOJ)J3fqO 3fupBjS0A0U —
:ofB?sndop 3s'iviij
EAEppZl EU3p!Ap3jd JO ^ 3f EJ3JB)) BZ 'qif?OUiqO \
"31? ei
Nld BABppZI EU3piAp3jd JO Z Sf BJ3JB5) EZ 'Bf50UJqO
•383S0d 3)lSfpBUBS —
;3U31UBU 3Up0AZ|0jd 3Uqnf|Od EZ J3J
3AEpp3jd AOpOAZlOjd ZO A05(pBdp0 ofBpOjd Ul OAB|
-3p3jd '3fUEJ!JJOS '3fuBJlUOd3p EZ AEjdEU Uj AO})13fqO
BAOUqO Ul 3fuBA3ZjpZA 'EABpjZOp 'EfupBjSOAOU —
lEJSndop 3S 0A3?Upi;^ Ef|UIUin|E Ul
3D!Ui|S 3UJBA0X A0>)pBdp0 fluodsp q!f?oujqo \ 6
aSasod s^jsfpBUES —
bjojs'
-ojd sfuBfajn bz Bfisiuio)| bua0)(0jjs B)(Supqo uqopo'
A0i>(3fq0 q3j oqopod 0UA0>iiiq0 ui ASjiAEjsod oujijs'
-iuBqjn Ep 'nfoSod ipnj |jjq bjoui Bd ousjsopBZ 'Aop
-oq3jd qiuf3ui A0j>j3rq0 j3J 'eaijoS ez aosiaj3S qiUABf
ouiafzi z 'nuap 7^1 od ouiju^] s BAU>iod Eq3Jis 3S Bp
'foSod Bd ePejso Bijoipo e83J qiipo|op qjfusf3jd a ou
-BSjdpajd 3f jo>| 'E33uqopod uj AOUO)iiBq 'q3Jis ui3fu
-BA0))j|q0 uiiujBŽnjp z fiuji qiu3qpBjŠ qi)(sujAopoŠz
U3AZ! J31 '3udojispBuou3 joi] ippj Bd B^jfid q!f?ouiqo
qjlBjso A 'OUZEJ353A ipnj ijipBJŽ Bjsndop n))j3dsrB^\i
Ul m3A35ijpi>j A 3S BjiA Edij 3j)(3fqo J3J ouqopod Uj
ofjDB3J>|3J Uj OAJSUIJSOS 'lU3Zljnj EZ 3J>13fqO '31?)3fq0
aUABjdn '3J5(3fqO 3UA0[S0d '3J)13fqO 3)1SJ3A '3A0U10p
3Ujnj|n)( Ul 3>|S|jSES '3|OS '3J)|3fqO 35(SfUBA0UEJS?3y\
U3P '61
AOJ)|3fqO qjUBAO>(jiqO 3f3UA3jqEZ 3fupBjS0A0M
■jlSOfUBUnZ BfjOEZlUJ3p
-oui EDsndop 3U 3S 'J3| os po q!sf3JEjs 'qjj>i3rqo en
•jjiA0uq0 ipnj pBSBj lAOusjd jjd
ofEJOUI 3S (ouqopod Uj 'USJS 3AJjU3p 'q3JJS Uj AOjBSOA
'Uljjdpo 3qojqo) ofjOBiijojd pBSBj qjjBjs BfsBJ>|o
•jJS0U|j5EUZ qjU|EUOjDipBJJ qjUA3fEJ5) po OUSjApO
'lUJB>|S3p jUJjU5UO>(Od j|E jUJEZ3JUJ jlUjUqO|l3AS lUljU
-IPEUZ z AOdSJJBZ qiup0 )(3jd OU3p3AZj uq BUIO|jABjd
Ejoui fjdoisod qj)|SJBpodsoS fjssjjspod 3fu35BJ7
■jZBdo
iUJjU3S31 z ESE|qO 3U EU10|jAEJd 3S A0J))3fq0 qjUABf
Ul siq qj)(sfuBA0UEjs qjUBpjz AOdsjjBZ q!up^ ESS] jsja
qjuojqjnB qj>(U3jpo qjUAJBq qjuui3i3fup3JS a jjBAJBq
buio(jABjd ofBJOUl 3S jpp jU3S31 ■qj5(U3jpo qjUAJBq
qjAlS a EUIO|lABjd Uj jUBqjJBZ ljjq OfBJOUl jopjz jUjB^
■|UBAJBqO 0|J3AS Uj j^lpEjŠ j)jq ofBJOUI jl3UIO Bfjoiu
-qo BuzauiBSod ez luijjEuz nijjojzj ui3uqABjs od os jj)
'a0|BjJ3jEui qjupESEj qj)Sjj 3| EqBJodn 3S Bjsndof]
•0jni)|njjs ouDuojjod s bu3S3| Buio|jAEjd ijjq bjoui aou
-o>)|Bq BfEjSo 'q''PKSEj qjU5oq j|B qjup5 bu ao>(ubS
j:ij|qo A i|E pESEj q!Uj35 jujzjop jpo od jjSjAS qjUBAOu
-3UI1 0>|BJ j>|!iqO A 3| 'Bf50Uiq0 BUZ3lUBSOd EZ OjjJOJZj
OUqABJS BU UlOJjZO Z 'BDSndop 3S AOUO>||Eq Eqp3AZJ
■jU>||Od jUJjU3S3| jUljU|jJ>|OAp z BU3f|U13jdO
Ul BUJ0U3 'BUDU05(0d BUIO|jAEjd jjjq OfBJOUl BU>|0
U3|? -81
3ABppq0 aupBSEJ Uj jU0:i|Bq 'BU5(0
ofBjsndop 3U 3AEpjzpod 3J 3S qjj)i3fqo qj>isjBpodsoS
BM Ul g'0 3f 333| 3UdB51 3ABpjZpod EUjSjA BUJSndop
Bf53AfB|\[ OfEAEpjZpod 3U BU10|IABjd 3S 333| 3UdB>l
Ijjoiop qiU3p3ABU
fEJoSz nfuEA3jsodn qo 3| Bjsndop 3S q3Jis BA0U3Jd
■Bq3JlS BIBUU1B|S jpnj 3S B5
-sndocj •juiBDjSjq juij^isus^io jujjussjjs s uj jdo? s q3Jjs
Eqp3AZi b?sndop 3S Ef?ou]qo Buz3uiBSod bz nijjoj
-Zj UI3UqABJS oj •3>|3do 3UeSz Zj UjJjJ)) !AJBq Uj j)ij|qo
A BU0J3q Zj !1B 3>(3do subSz Zj jjjq BJOUI BUjJlJ>l Uj ost?
op oSC po lljjaui EJOUI 3q3JJS U0|>(BIsI USUIS 3Sf|Ep
ZjOpZA jJB513JOd EJOUI A3JjU3UI3|S •qj5ipjZjjd q!>lzo
EU 31 OfBJSndop 3S 3q3JJS 3udB)(OU3 3DjudB)|0Ap 3U5
-jJJSUljS J0)| 3| jJjpBjS Ejsndop 3S A0j>)3fq0 3q3JJS
■3J)(3fqO 3f53A 3uq0p0d Uj Of3J 0)(SUjAlZ
0UAjZU3JUj BZ 3J>|3fqO '3J>13fq0 3>|SrUBA0UEJS?3A '3UA
-OlSOd '3UABf'3)|SJE'p0dS0S EZ 3JŽ 3?''£: I jJSO)|jpA A EJ
-sndop 3S DjUBjjs q3i 3fj3uizEy 'z: \ op 's'|: | nfj3UJZBj
A Ejsndop 3S BJ>|3fqO BS3)|SfUBA0UBJS eS3)(SUjZHjpOUS
e>)juj0)(0A«jd BgaUAOUSO DjUBJJS qjUSjJO|J 3rJ3UIZBy
■3fnf|0A0p 3U AOl
-)(3fq0 SfuESjAZ 3S '3AJj}3j)|pod B?Sndop 3U |bj BABJS3S
ijb BDjU|Bjpod 3^ ■jqp3AZI jUBd05(A Op j|b UISSAOd
A 3| 'qiU3J3J qiU3fu8BU BU ipnj 'OfEJSndop 3S I13|->I
■3>ijiqo
X (jB -[ '3JEA03l0p0d 'UJ3fS3JJSpod UljU35SlJO)|Zj z 'AOJ
-))3fqo qjU5jiJijd0>|0SjA jjB qjU5j|jjjd 'jjsou|!?Buz 3uieu
-ODjpEJJ '3UA3fBJ51 BU 3p3|3 'sfupEjS 3| 3S EJSndoa
U3i? 7.1
3q3JJS Ul AOJ5)3fqO lllJBqEQ
•3JS3D 3UJ3J>j
-uo>| BDjEfiARjdn nfsBiSos qo 3| aujsndop os ipoiop
qifuJ0Sz 3p3|S 3JS3D pO jlSOU3riEppO 3p3lg 3UI3fzi
■qij)(3rqo qj53foisqo jjd 3I
J0>| OfjEpZBJ 0))BJ BU J3DjS Uj 3pp3jd 3U3qpEjg 313?BZ
EZ 3Z 3jg 3? 'sfupBjSOAOU OfBJSndOp 3S JS3D 3rZj|a
•Uloi
qjUjE>|Oi Uj oz qjUjBU0jS3J 'ui 09 JS3D qiu|EJjSj8EUJ
po 31>13fqO 3UZ0UI0d '3UA0|S0d '3>|SfUBA0UBJS BZ —
;ui 0£ Uj UI 09 q!uj[BU
-0j33J 'Ul 001 qjUlBJJS!3BlU po SAEjdEU Uj 3j5j3fqo
3))SJBpodso8 sSnjp ui 3>(SJBpnj '3>(sfjjjsnpuj bz —
louiBuijUjui B?snd
-op 3S BJ3AS b33UIS3D pO fuSpEjSOAOU jsouaflbppo
Uiopjz UljUJEZOd s 0u350|
ES35)SfUEAOUEJS po jjjq EJOUl 3fdO|SOd 0>lSJBp0dS0Q
•piz liiJEzod nj)|3fqo nuisuzouiod i|b ni)(3rqo nuiafu
-pssos nui3j jjojd jJ3UJI bjoui 'AOJ?)3fqO po EŠ3fsiA 'eu
-3U13jS BUjSjA 3f 105| 'jfjBpZEJ jSfUBUI EU nj5(3fqO nuisfu
-pasos jlojd jpEjS 3S j5( 'j>(3fqo juzouiod jjB J>l3fqo
EfuafiOAop ofEpzj BZ n)(dojs
-od a ofjjolop 'n5(aejs uiafusfajd a qju3p3abu 'A3foSod
lAOUSO BU 3S AOJ>(3fqO 3JSJA 33njp BZ Ef3lU qiupDJBd
■(jliA0uq0 afuafiOAop bjoui 3s nsB?
u13j od) ej31 E83ua oqop ez OUSBJEZ 3| Uj Bmoui3fzj
3| llBf|ARJSOd l|OAOp as 3DlurolS Uj 3^501^1 aufBpOJd
Bjolsojd afuBfajn ez afjSjuio>i auAO^iojjs
a>isupqo J31 auj?§jp3p 3ujnj|n>| uj auABJBU oajsjea
ez afiDnjiJsui 3ufojsijd jcsejsos jU3fiqopjjd jjjq bjejoui
A0)>(3rq0 nlUBA0>|j|q0 j31 jAjjAEjsod ju?jjsjURqjn 5) uj
0fl30|0dj) OUjnj>|3JjqJB 0|BU0j3jpBJJ OU|BUOi33J z ou
-pB|)(s •0>|sj3]sa I)iq ofBJOUj jUBA0>tj|q0 MfoSod jujj?3p
-3|s pod ijEljABisod B?sndop as 'ouqopod ui aDjufojs
Ul a^S01)| aulEpOjd '3DjU|jJ0A03 3)1SU0J3pj •3DjUlE>lb?
ausnqoiAB fajoi 'auiajdo 3u?i)SjUBqjn 3j>|3fqo 3f?3A
U31? te
3U]3Jdo au?jiSjUBqjn A0i)|a|q0 qif?aA afuEAO>(i|qo
•BU3P -gz ''Sai Rl!?oiop jjBA3js
-odn OlEJOlU 3S fBjSo q3J AOlBjJSJEUl Ul EfUBAO)|jiqO 3p
-3(f) aipsBZ 3udnjqjiojd jpnj ui3U3qo os 'IejSo 3fu
-Biioispo ipni ouisndop af juisiA oj ^uafuapzBZ oua
-I/U3UII lUISlA ip.T od ljjq ofEJOUI 3rEjSo 31 bubaojba
-b/ Iiiq ofrjoui •qif?ouiqo qi3njp uj qjup0AZj0jd a
iBjgo 3lUBdO)SpO ouisndop 3( lUlSlA Ul n|BIJ3JEUl Od
-OAOP A3uqopiJd BZ n^jdojsod a j?o|op 3S jjod qjUAB(
po IbjSo isouajiBppo ui t'| po afsjA jijq obuis 3U Ep
'l)S3D IJSI q0 3fBj3o 3A0U BZ BfpA Ul t'I PO 3fSjA 3fEj3o
a?3roisqo os 3^ sjssa po jjsouaf|Bppo j^jBua ui iuisia
1^|bu3 A 3| OlB^Sndop aS nfpSBU a 11533 jiSj qo 3fBjSo
qippajd qiuaqpBj3 qij3?BZ 3z eu afBjSo bz 3j3 a?
Ul npi/ Bžaujodo ijb B33UJodpod nqjA bu 3rEj3o jjBfjA
-Bisod o(B?sndop 3S 1S3D azjiH ui t jsao qjU|B^O| j3J
qiU|BUOl33J po Ul UIOl 1S33 qjU|EJJSjSEUJ po OS BJ3AS
b33U1s3.t po lEjŠo 3r|BpzBj 3ujsndop asfUBUlfBN
lu s'I op a')iosjA 0>|qB| os j^i 'ofpBfAjp pajd
0)j?SEZ BZ IbjSO U3ZEJ 'UI C'1 10>1 3rSjA jJjpBjS OjB?
-sndop au 3S a|Bj3() aoibijajbui qjupBdpo uj 'aoju3UI
-3P qi>|suoi3q' '3D1Z a?3poq BqEJodn tpsndop 3u 3S
iBjgo oqp3A7i BZ ■ouqopod Uj B>)j|qj5( 'BijAo3ojq 'bjia
-ojqop 'B>|S3|opj) •U1U1S3? 'UJl jUJ? '33Z3q jUJ? 'BUj|B>|
'B^^s^| 'uBdsnd 'uajp papj 'jaqBS os ox •DjUA0UJj3 qju
-o)qoinB Z1 alsui aAiz zi i|B 'iqp3AZj juojqoiAB |joquij?
a ■aU3S3| BUlOjlABjd ljjq OfBJOUl 3fBj3o KflO^lo 3AJ
-ip3Jn pp lUOiqOinE SfBjSo 3)1B1 os J3f>| 'UIEJ 3| jJBfBA
-zi b?sndop 3S i|3ajBd ifupasos ijB jjsao jjoJd afBj3o
■B33uqopod Uj 'oqpEjSz a
b?siudois TejSo '31U3PZ 'Aopoqop Ul Aodojsop oqp3A
-ZI BZ BfpA 01 ■qj)S0U|j?BUZ qj)(sujAOpoSz qjUA3fBJ)|
od a| DBlajn Bjsndop as iuiBqpBj3z pajd ajojsojj
•jJBJjUBS
Ijojds OIBJOUI as qpsiiBrBqBU qi))suiupnj a jdoizj
•EfU3ri0A0p
ES3UqBJ0dn olEpZl ez fo3od sf O^ •S3A3Jp jUlB^ipBS
iuii|SBjpO f|Oq 3Z z 0flA)IU3pZ0 OUJBpZI Z jjjp3jn pp
qiu3qpEj3 n)i?nfnBZ od 'ro>ibj bjoui 3S 'Bdnd Mlfjoui
-qo qj|Biso A a0i5)3fq0 qjup0AZj0jd uj BU3p g !>|?oj f,
od iisouqui3UiEU qiuq3Sod qjf?ouiqo a J3J ijsouABf3p
3UlJOdsUBJl Ul 3U?sipBnS j|B 3UlJqO zo 3)|sfjjjsnpuj BZ
qiU3ru3uiBU 'qif?omqo a AEJdBU uj A0i)|3fq0 Bf|0>|0
•3Uj?§!p3p 3UJnjin5) uj suabjeu oajsjba
bz 3rianiUSUI 3UrojSljd Ul BpOABZ B33)(SflJ3UI5| b33U
-foisjjd uj3fsB|3os s 31 SEJ31 3fuBf3Jn Ejsnijop 3S b33U
-qopod jaj ao>|EfUAOpBS ul A0pBj30UjA 3fUEf3Jn BZ
•OAOUqO BZ jpnj BfpA oipolop
01 1B1J31EUJ jUABJBU 3| jjEf|qBJodn E?sndop 3S ouqop
-od Ul A0>|0j0p0A 3fuBf3jn 'aAopjz aujodo jiB aujod
-pod BZ ■3riDBJ333A OfjAJjpBSBZ Z BJ3fn?3jd3jd BUIOljA
-Bjd 3S Buajaj JSOJjAOZBid J31 3pOA Uj BJJ3A BfjZOJH
•0Uq0p0d UI 3r3UI 3AjZ 'A0>|0J0P0A qjUBJjJOj|
-3UI Ul AO)|ojod aSnjjs au3?SBjqo 'aujfBJ)! au3fuj>ioau
ipp 'SaA3jp 3Uldn)(S 'ES3A3jp BSf3UlUB)lJEUI 'jp3JOA3jp
'qBf3UI BU 3fjDB)33aA jAOSBd jJBfUEJqO BUJOljABjd OfBJ
-OUI as ?§iljuiaz qiuqABis uj qj)|sfjj3ui)| nfuBfsjn jjj
aupjipap 3Ujnjin)| uj suabjbu oajsjba bz BfiDnjjis
-Ul Eufoisud BSBISOS 3? Uj uiafuEjs uilujOAjd s jABfjauj
-ud a i)soup3Jd a3njp jjB 3)|suiouo)|3 af?3a j33sod of
-3fBp Ep 'aZE^lOp as 3? '31 IJEfUjUI3jdS jJ3UJ jf?3a a OfB?
-jndop 3s BfiDBi333A UI i^ojopOA j5(sujSJAod 'jajpy
U3P I3
BJOlsojd Bgajsojd afuEfajfi
•AEJdBU
ui A0i)|3fq0 q3i 3fi0)|0 iijuapzo bjouj as oujEpzi —
;ejois
■ojd aruBf3jn bz EfjSjuioi] buao>iojjs E)|sui?qo !l!Jqopo
Bjoui bd'aoi>i3fq6'qjsf3uquiauiod aAjipj 3uf3pj '05(s,
-J3JS3 Iliq bjoui AEJdBU Uj A0J>|3fq0 3fUBA0>|j|q0 —
;iUjfBJ>(0d a ofBdojSZj 3u
0U3Aisiq 0:>|suisia i>| '3juBqB3 ejoui 3s !lBJjqzi —
tjUjfEJ^lod OfBf
•EgElud 3S j>| '3AJBq Ul 3JjJBqB3 BJOUI 3S UEJjqZj -
ijfoSod juij53p3is pod '(3ufnu
osiu 3q3J)S 3U?ado jd il) qBA3jqBZ qj)|sfjD>|njjsuo)i
Ul qi>|S0i0uq3j od AEjdBU uj A0j))3fq0 3fuBA0>ijiq0 b?
•sndop 3S 'BU3P s (3 i^poi od jjsouqujauiBU qjuq3Sod
4lf?OUjqO A J31 lJS0UAEr3p 3UUOdSUBJJ Uj 3U?SjpEl)|S
•3Uijqo 'a)(sfijjsnpui bz qiu3fu3uiEU 'qjf?ouiqo a
U3|? oz
•Buap g
(3 jn?oi od jjsouqui3UiBU qiuq3Sod qjf?ouiqo a j3J ijs
-ouABfap aujJodsuBjj uj sujjipBi^is '3Uuqo '3))sfjjjsnp
Uj bz qjuafuauiBu 'qjf?ouiqo a a0j)(3fq0 3fuBAO>(jiqo
TEDNIK - 11-junij 1992
NASVETI - 11
TA TEDEN: MINERALtlO-ViTAMINSKI DODATKI ZA KRAVE MOLZNICE
Mivi KM 1 — 7 za krave molznice
Za normalno vzrejo plemenskih telic in nadaljnjo rejo krav potrebujemo kakovostno voluminozno krmo,
ki jo moramo ustrezno dopolnjevati z močno krmo in mineralno-vitaminsko mešanico, ki je različne sestave za
različne namene.
mivi km 1 dopolnjuje obro-
ke, ki so sestavljeni iz velikega
deleža siliranega pesnega listja
ter suhih in siliranih pesnih re-
zancev. Takšni osnovni obroki
vsebujejo malo fosforja in veliko
kalcija. Dodatek je namenjen tu-
di presušenim kravam, saj se z
njim izognemo prevelike količi-
ne kalcija v obroku, kar je po-
membno za preprečevanje popo-
rodne ohromelosti.
Mineralno-vitaminska mešani-
ca vsebuje makroelemente kalcij,
fosfor, natrij in magnezij, mi-
kroelemente železo, cink, man-
gan, baker, kobalt, jod in selen
ter vitamine A, D3, in E. Raz-
merje kalcij/fosfor je 0,75:1.
Plemenskim telicam jo dajemo
do 100 gr dnevno (4 zvrhane veli-
ke žlice), kravam pa do 200 gr
dnevno (8 zvrhanih velikih žlic).
mivi km 2 je mineralno-vita-
minski dodatek, ki dopolnjuje
mešane obroke na osnovi koru-
zne in travne silaže. Ker vsebuje
srednje vrednosti kalcija in fos-
forja, je primeren za mnoge tipe
obrokov. Dodatek vsebuje vse
prej omenjene elemente in vita-
mine, razmerje kalcij/fosfor pa
je 3:1.
Količine dodatka, ki ga dne-
vno dajemo plemenskim telicam
in kravam, so enake kot pri MI-
VI KM 1.
mivi km 3 prav tako dopol-
njuje kravam molznicam mešane
obroke na osnovi travne in koru-
zne silaže, posebno če uporablja-
mo dopolnilno krmo z malo kal-
cija (žita in sojine tropine). Raz-
merje kalcij/fosfor v mešanici je
6:1, sestavine pa so enake kot pri
prvih dveh mešanicah. Tudi dne-
vno doziranje mineralno-vita-
minskega dodatka je enako kot
pri prejšnjih dveh.
miv i km 4 pa je drugačen od
prejšnjih treh, saj izpolnjuje po-
trebe po mineralnih snoveh in vi-
taminih v doma pripravljenih
koncentratih za mlečno proiz-
vodnjo. Poleg prej omenjenih se-
stavin vsebuje še poseben doda-
tek natrijev bikarbonat, ki odpra-
vlja in preprečuje zakisanost
vampa in ima pozitiven učinek
na zauživanje krme. 100 gr doda-
nega natrijevega bikarbonata na
1 kg suhe snovi obroka je na pri-
mer v poskusih povečalo zauži-
vanje voluminozne krme za pri-
bližno 1 kg. Razmerje kalcik/
fosfor v tej mešanici je 10,5:1. V
domače krmne mešanice za kra-
ve molznice je dodajamo 4 do
5%.
Za 100 kg koncentrata z 18%
surovih beljakovin potrebujemo:
koruza	14,2 kg
ječmen	30 kg
pšenica	15 kg
pš. krmilna moka	10 kg
sojine tropine	21,8 kg
ogrščične tropine	5 kg
M1VIKM4	4kg
Pripravili smo tudi recepturo
za koncentrat z 22 % surovih be-
ljakovin, ki jo lahko najdete v
prospektu mineralno-vitamin-
skih mešanic MIVI.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Valja Aleksič, dipl, ing. živ.
KK PTUJ Tovarna močnih
krmil
Alergija na mačke
Kako si lahko življenje ob
mački privoščijo ljudje, ki so
alergični na te živali?
ALERGIJA - verjetno ga ni
med vami, ki te besede ne bi po-
znal ali pa vsaj »okusil« njenega
delovanja! Alergija poraja pri
človeku veliko karakterističnih
bolezenskih znamenj. Pri ljudeh
se pojavlja vsakokrat, ko pride
človek v stik z eno ali več aler-
genskimi snovmi.
Alergeni so zelo različni in šte-
vilni. V organizem pridejo s hra-
no ali pa po dihalnih poteh z
vdihanim zrakom (prah, pelod,
živalski prhljaj). Možno je tudi,
da pridemo z alergeni v stik prek
kože (čistila, kozmetika) in ne
nazadnje tudi s cepivi, zdravili in
piki žuželk.
Že zelo dolgo znanstveniki
preučujejo tudi alergije, ki jih
povzročajo dlakave in pernate ži-
vali. Ugotovljeno je, da za izbruh
alergije sploh ni pomembno, ali
je dlaka dolga ali kratka, tudi ko-
ličina dlake ni pomembna. Prei-
skave so pokazale, da človek ni
pretirano občutljiv za dlako sa-
mo, temveč za prhljaj, slino in
urin, ki jih živali ob čiščenju z li-
zanjem prenese na dlako. Ugoto-
vljeno je, da mačja slina vsebuje
snov, ki je močan' alergen. Na
dlaki se nabira, ko se mačka či-
sti. Kasneje se posuši, odpada in
se po zraku prenaša v okolje. Ko
je mačka budna, 30 do 50 odsto-
tkov časa posveča higieni. Iz tega
je razvidno, koliko je na njeni
dlaki sline, v kateri je človeku
nevaren alergen. Močan alergen
je tudi prhljaj. Zadnje preiskave
pa so pokazale, da tudi mačji
urin vsebuje alergene, ki človeku
lahko povzročijo hude težave.
Ljubiteljem mačk so zdravniki
ponavadi svetovali, da se znebijo
svojih ljubljenk. Pri tem seveda
niso upoštevali močne čustvene
navezanosti. Ampak na srečo se
tudi tukaj najde rešitev. Na voljo
imamo namreč šampon ALLER-
PET ameriške firme Allerpet. Ta
je za žival popolnoma nestrupen
ne glede na količino, ki bi jo
mačke od lizanju zaužile. Aller-
pet z dlake odstrani vse alergene,
ki pri človeku povzročajo alergi-
jo, preprečuje tudi nastajanje no-
vih.
In tako je problem ljudi z aler-
gijo na mačke rešen; lastnik naj
samo upošteva navodila šampo-
na in naj temeljito in redno čisti
prostor, kjer mačka živi, saj tako
preprečimo širjenje še preostalih
alergenov po prostoru.
Branka Kosenburger, dipl. vet.
Novosti na videu
fires VVITHIN - Nestor
(Jimmy Smiths — spomnili se ga
boste iz nadaljevanke Zakon v
L.A.) preživi 8'let kot politični
zapornik na Kubi. Po prestani
kazni se preselT v Miami, kamor
sta emigrirali njegova žena (Gre-
ta Scacchi) in hči. Po osmih letih
so se seveda stvari spremenile:
hčerka se ga ne spomni, žena se
je zaljubila v drugega. Ko ga po-
litične stranke ponovno želijo
vključiti medse, se mora Nestor
odločiti med ljubeznijo do druži-
ne in ljubeznijo do domovine.
curlv sue (Alison Porter)
je devetletna sirota. S svojim
skrbnikom Billom (James Belu-
shi) živita od danes do jutri, po-
tujoč iz mesta v mesto. V Chica-
gu spoznata bogato in uspešno
odvetnico Grey (Kelly Lynch), ki
ju po avtomobilski »nesreči« od-
pelje na večerjo, nato pa še k se-
bi domov. Poslovni uspeh je iz
Grey napravil hladno in prera-
čunljivo žensko, druženje s Cur-
ly Sue in Billom pa ji odkriva
nov smisel življenja.
clean and sober - Mi-
chael Keaton igra ambicioznega
mešetarja z nepremičninami. Za-
radi zasvojenosti z mamili pade
v finančne težave, saj si je »spo-
sodil« večjo vsoto denarja iz svo-
je firme. Problemi so vse večji,
zato odide na kliniko za odvaja-
nje od mamil. Tu se sreča z naj-
večjim problemom, s samim se-
boj. Zanimivo je spremljati do-
gajanje, ko se oseba, odvisna od
mamil, začne »trezniti«. Odlična
igra Michaela Keatona.
Oliver Reed in Robert Vaug-
ham sta glavna igralca v akcij-
skem filmu fair trade. Edu-
ar Delacourte je agent specialne
ameriške enote za boj proti ma-
milom. Aretiral je sina generala
Belmonda, ki je glavni šef narko-
manije. Kot povračilni ukrep
Belmondo ugrabi Delacourteovo
hčerko. Borba zaradi službene
dolžnosti se sprevrže v osebno
vojno. Življenje za življenje . . .
V filmu FRANKIE AND
JOHNNV sta glavni vlogi zai-
grala Michelle Pfeiffer in Al Pa-
cino. Johnny želi osvojiti simpa-
tično Frankie, ki po dveh ljube-
zenskih razočaranjih ne verjame
več v večno ljubezen. Zapira se
vase, v svoj svet samote. Kljub
temu Johnny ne izgubi poguma
in počasi začne taliti led okrog
Frankiejinega srca. Preprosta
zgodba, brez nasilja, a vendar
vas bo pritegnila vse do konca
filma.
Podatke
pripravil:
Zveida je rojena: mlada igralka
Alison Porter v filmu Curly Sue.
Na meji
rastoče drevo
(Nadaljevanje iz prejšnje števil-
ke)
kdo plača stroške
Stroške gospodarjenja z mej-
nim drevesom plačajo solastniki
v sorazmerju z velikostjo svojih
idealnih deležev.
pripadnost plodov
mejnega drevesa
Vsak solastnik ima pravico ra-
biti in uživati plodove mejnega
drevesa skupaj z drugimi solast-
niki v sorazmerju svojega ideal-
nega deleža. Plodove (češnje,
hruške, orehe itd.) je potrebno
praviloma deliti med solastniki v
naravi.
pravice in dolžnosti
upravitelja mejnega
drevesa
Ce si solastniki za gospodarje-
nje z mejnim drevesom izberejo
upravitelji oz. če ga postavi so-
dišče, mu solastniki dajo poobla-
stilo za opravljanje tistih zadev,
glede katerih so med seboj dose-
gli pravnoveljavno soglasje.
Upravitelj je zavezan polagati ra-
čune in si odračunati vse kori-
stne izdatke.
odstranitev in delitev
Mejnega drevesa
Vsak solastnik ima pravico, ki
ne zastara, da kadar koli zahteva
Podrtje in razdelitev mejnega
drevesa razen v času, ko bi bilo
to v škodo drugih solastnikov.
T^ako bi, po mojem mnenju, bilo
neprimerno podreti drevo v ča-
su, ko so na njem še nezreli plo-
dovi. Pogodba, s katero bi se so-
'iistnik za vselej odrekel pravici
do razdelitve mejnega drevesa, je
nična. Solastniki lahko spora-
zumno določijo, kako si bodo
•"azdelili mejno drevo. Ce pa se o
^^ni ne morejo sporazumeti, pa
o delitvi odločilo sodišče v
•^^spornem postopku.
sodni postopek za
delitev mejnega
drevesa
Predlog za ta postopek, ki ga
lahko vloži vsak solastnik, mora
vsebovati zlasti opis drevesa, ki
naj se podre in razdeli, podatke
o solastnikih in o velikosti njiho-
vih deležev.
Sodišče si mora prizadevati,
da se praviloma opravi fizična
delitev mejnega drevesa, in to ta-
ko, da prejme vsak solastnik del
drevesa v vrednosti svojega so-
lastniškega deleža. Ce pa izkaže
kateri od solastnikov glede na
velikost svojega idealnega deleža
ali glede na druge okoliščine
(npr. tak solastnik izdeluje pokli-
cno predmete iz lesa, kot je les
drevesa, ki se deli), potem sodiš-
če lahko odloči, da dobi celo
drevo v naravi ta solastnik, ki pa
mora drugim solastnikom izpla-
čati vrednost njihovih deležev v
roku, ki ne sme biti daljši kot tri
mesece, če se solastniki ne dogo-
vorijo drugače. Ce ni podan pri-
mer, da bi celo drevo v naravi
dobil le en solastnik, ali pa če bi
se s fizično delitvijo zelo zmanj-
šala vrednost, ki jo predstavlja
celo mejno drevo skupaj, ali če
vsi solastniki to predlagajo, po-
tem sodišče določi, da se delitev
mejnega drevesa opravi s proda-
jo drevesa in razdelitvijo izkupi-
čka.
sodno varstvo
lastnine in posesti
mejnega drevesa
Vsak solastnik mejnega dreve-
sa ima pravico, da s tožbo varuje
lastninsko pravico in posest, ki
jo imajo vsi solastniki skupaj na
celem drevesu, kakor tudi da va-
ruje svoj idealni delež.
Dober den vsoki den! Kunec prejšjega in začetek lotega tjedna se
glih neje lepo in srečno začeja. Smrt našega prieškega rojaka Ivana
Krambergera od Negove, ki ga je v nedelo zvečer v Jurovsken Doli zade-
la krogla, je tudi šus v mlodo slovensko demokracijo. Zaenkrat .se še ne
ve. ali je bija atentat na I veka politične ali materialne narove, ve pa se,
da je bija Ivek po srci zlo dober človik, ki je pomoga revežon, storin in
onemoglin, betežnikom in drugim pomoči potrebnim. Na predsedniških •
volitvah je fejst zme.ša štrene Kučani, Demšari in Pučniki. . .. zaj pa ga
nega več. Spoznala sma se enkrat v jegovi gostilni in reka mi je: »Veš,
Lujz, tudi ti bi lehko kandidira za predsednika; če ne za držovnega, pa
za predsednika krajevne skupnosti ali pa predsednika kokšne prleške
stranke. Saj vidiš, da smo Prieki zapostovleni. siromašni, pametni pa
glih tak ali pa .še boj kak Udje v drugih kuncih Slovenije. Če bon Jaz pred-
sednik Slovenije, te boš ti v moji vlodi ministron guče pisa . . .«
Nič nede s tistimi guči, saj mu zaj pišen toto pismo v slovo. Ivek Je
bija poseben človik. brez dlake na Jeziki in s širokim srcom. In tokšnega
se ga bomo tudi spomijali!
In kaj vam .še naj po vsem tem povem? Rečem vam .samo: dolgost
živleja našega Je krotka. Gnes smo. Jutri nismo, tak piše Sveto pismo. Jaz
pa vseeno tak provim, da imamo do smrti vsi pravico živeti, potli pa kak
sije keri zasluža. Če bo tak. kak provi očenaš — kak v nebesih, tak na
zemlji — te bon se jaz čista zagvišno v pekli praža.
Pa smo drgoč na kunci totega pisma. Gnes Je blo pač boj žalostno,
upam pa, da si bomo lehko drugi tjeden kaj boj veselega pogučali. Živle-
Je je pač takšno; enkrat sunce, enkrat dež, enkrat smeh, drugič solze. Pa
srečno, rajši s smehom kak s solzami.
Vaš LUJZEK.
V vrtu
V SADNEM VRTU konec ju-
nija že opravljamo poletno ali
zeleno rez sadnega drevja. Tej
rezi v majhnih vrtovih doslej ni-
smo posvečali posebne pozorno-
sti, meneč, da v času vegetacije
sadne rastline ne bi motili pri
njeni rasti in razvoju. Za novejše
sadne vrste in sorte je značilno,
da so selekcionirane in vzgojene
tako, da bi hitreje in obilneje za-
rodile ter nudile kakovostnejše
žlahtno sadje. Pridelovanje sadja
pa bo uspešno, če bomo dosled-
no opravljali vsa dela strokovno
in ob pravem času.
Sadjarska stroka je prišla do
spoznanj in izkušenj, daje sadno
drevo med vegetacijo najlažje z
rezjo usmeriti v pospešeno rast
ali rodovitnost oziroma vzdrže-
vati ravnovesja med rastjo in
rodnostjo, seveda s pogojem, da
je zdravo in v ustrezni rastni
kondiciji. V sadni rastlini se juni-
ja dogajajo največje spremembe:
pojenjuje bujna rast, opravlja se
junijsko rdečenje in odpadanje
plodov, pričenja pa se že diferen-
ciacija cvetnih brstov za rodovit-
nost v naslednjem letu.
Ne glede na vzgojno obliko,
sorto in podlago je pri peškarjih
(jablanah in hruškah) značilna
bujna rast vrhov. Ker je vrh sad-
ne rasltine najbolj osvetljen, je
tam najintezivnejša asimilacija,
če pa so povrhu tega še veje in
poganjki pokočne rasti, lahko
vrh preraste drevesno krošnjo.
Drevesu z zdivjanim vrhom pra-
vimo, da je postalo pregrajeno,
njegove zgornje veje spodnje ta-
ko zasenčijo, da z leti odmrejo. V
dneh, ko se izteka pomlad in pri-
čenja poletje, odrežemo v vrhu
vse bujno rastoče mladike. Vodi-
teljica se bo do jeseni obrastla s
kratkimi vodoravnimi poganjki,
ki bodo pretežno rodni. Z rezjo
bomo rast vrhov preusmerili v
rod, s tem pa, če smo to pravoča-
sno opravili, tudi zavrli in oslabi-
li prebujno rast.
Ko se pomlad preveša v pole-
tje, bodo nastopile poletne vroči-
ne in pogostejše nevihte z nalivi.
V OKRASNEM VRTU moramo
nekatere zahtevnejše okrasne
rastline, če se zemlja čezmerno
izsuši, zalivati. Po zalivanju in
dežju, zlasti pa še ob močnejših
nalivih se zemlja povrhu zaskor-
ji. Ce tal pod okrasnimi rastlina-
mi, to pa velja tudi za vrtnine, ni-
mamo pokritih zoper izsuševanje
z zastirko ali folijo, vzamemo v
roke motiko, strgalko, grabljico
ali prelco ter z njo plitvo oko-
pljemo rastlinje in zdrobimo na-
stalo skorjo. S plitvim rahlja-
njem zemlje bistveno vplivamo
na vlažnost tal, zemljo zračimo,
da imajo korenine na voljo do-
volj kisika za dihanje, hkrati pa
uničujemo plevel.
Spomladi cvetoče trajnice lah-
ko že junija presajamo. Zgodaj
sajene trajnice se bodo do jeseni
dobro vkoreninile in se obrastle,
da bodo do spomladi izpolnile
ves predvideni prostor in pono-
vno zacvetele v vsej bujnosti in
barvitosti.
Okrasnim rastlinam trajnicam,
ki so bile dolgo na istem mestu,
moramo ob presajanju brezpo-
gojno razdeliti koreninsko gru-
do. Razdeljene rastline živahneje
rastejo, nerazdeljene pa slabijo.
Cesto se v tako koreninsko gru-
do vrastejo koreninski pleveli,
kot sta slak in pirnica; njihove
korenike do slehernega koščka
odstranimo, preden rastlino pre-
sadimo.
V ZELENJAVNEM VRTU
posevku kumar opravimo po-
trebno nego. V sušnih obdobjih
zalivamo, ker zlasti mlade rastli-
ne potrebujejo precej vlage, sicer
se rast zaustavi. Zalivamo le s
prestano, na zunanjo temperatu-
ro segreto vodo, nikakor pa ne z
direktnim vodovodnim curkom,
saj so listi kumar za trenutne to-
plotne spremembe in udarce vo-
de občutljivi.
Kumare vzgajamo na oporo
ob zanje posebej pleteni mreži
ali pa kar po tleh. Ne glede na
vzgojno obliko glavnemu po-
ganjku za 5 ali 6 listov odščipne-
mo vršiček, da bi se razvile stran-
ke vreže, na katerih bo nastavek
plodov.
Kumare napada kumarna ple-
sen, ki jo najučinkoviteje prepie-
čimo, če škropimo vsakih 10 do
14 dni z bayletonom specialom v
0,05-odstotni koncentraciji. Ce
pa se pojavijo uši, poškropimo z
(),05-odstotnim pirimorom ali pa
z zvarkom iz kopriv, da se izo-
gnemo uporabi strupov.
♦ ♦ +
Po biokoledarju Je priporočljivo
sejati in .saditi rastline, ki Jih pri-
delujemo zaradi plodov. 6. in 7.
ter od /5. do 19. junija, zaradi li-
sta I J. in 14. Junija, korenine 8..
K), in II. Junija ter za cvet in
zdravilna zelišča 11. in 12. ter od
20. do 22. Junija.
Miran Cilušič. ing. agr.
Krvodajalci
tga Kidričevo, 26. in 28. ma-
ja: Bojan Petek, Tibolci 34;
Zvonko Kolar, Apače 188; Fra-
njo Petek, Slovenska c. 9, Središ-
če; Mirko Šafarič, Vučetinec 69;
Dušan Menoni, Lovrencc 120;
Milenko Bosak, Ul. B. Kraigher-
ja 25, Kidričevo; Srečko Cmreč-
njak, Draženska c. 4, Ruj; Bran-
ko Lukman, Jurovci 5/a; Vlado
Belšak, ['anonska 5, Ftuj; Božo
Amidič, Kraigherjeva 14, F^uj;
Radovan Mesarič, Slape 17; Jože
Premzl, Starošinci 33; Milan Jaz-
bec, Kraigherjeva 10, Kidričevo;
Anton Cep, Kočice 16; Miran
Horvat, Ul. 25. maja 9, Ituj;
Franc Ornik, Prepoije 35; Av-
gust Topolovec, Lovrenc na
Dravskem polju 1; Anton Zaje,
Apače 38; Marjan Vindiš, Dra-
gonja vas 8/a; Branko Spolenak,
Ruj Mejna c. 2; Anton Planin-
šek, Župečja vas 2; Vlado Kos,
Majšperk 34; Janez Gabrovec,
Videm pri F^uju 13; Janez Be-
drač. Zagreška 96. F^uj; Silvo
Kokol, Majšperk 13; Franc
Kump, Senčak 1 I; Anton Mo-
horko, Trnovec 1 I ; Branko
Krošl, Lovrenc na Dr. polju 2;
Franc Šeruga, Kraigherjeva
2l,F*tuj; Branko Križanec, Belša-
kova 69, F^uj; Janez Planjšek,
Tovarniška I, Kidričevo; Vlado
Mohorko, Ul. 25. maja 3, F^uj;
Dušan Fridl, Lancova vas 22;
Radko Hojak, Kraigherjeva 15,
Kidričevo; Emil Toplak, Golo-
bova 7, F'tuj; Stanko Vajda, Ga-
jevci 34; Marjan Metličar, Zg.
Hajdina 82; Srboljub Mladeno-
vič, Strnišče 9; Miran Pešl, Ar-
bajterjeva 8, F*tuj; Roman Šmi-
goc, Ul. 25. maja 4, F*tuj; Janez
Fajfarič, Gorišnica 35; Cvetko
^prah, Kraigherjeva 16, F^tuj;
Alojz Cajnko, Kajuhova 11, Ki-
dričevo; Stane Trstenjak, Kraig-
herjeva 18, Kidričevo; Franc F'e-
inkiher, Zg. Pristava I; Alojz Zo-
reč, Trg svobode 4, F^uj; Bogdan
Kelenc, Cunkovci 12; Edi Selin-
šek, Draženci 46; Zvonko Mur-
šec, Zechnerjeva 18 Nova vas
pri F^tuju; Dragica Stumberger,
Mladinska 8, Kidričevo; Stanko
Janžekovič, Prerad 40; Štefan
Ros, Kraigherjeva 14, Kidričevo;
Matevž Mohorko, Apače 3; Jože
Turk, F*tujska Gora 103/a; Emil
Kirbiš, Njiverce 29; Milan Dre-
venšek, Lovrenc na Dr. polju;
Edvard Dobnik, Sp. Hajdina
46/a; Gorazd Fnker, Kraigherje-
va 21, Ptuj; Amalija Mlakar,
Kraigherjeva 16, Kidričevo.
Posamezniki, 26. in 28. maja:
Ludvik Vidovič, Videm 58; Olga
Lukman, Jurovci 5/a; Stanko
Rep, Nova vas 1, Markovci;
Majda Zemljič, Podgorci 44;
Zdravko Malek, Gomila 8; Mila-
zin Krasniči, Nova ul. 11, Rače;
Ivan Majerič, Povodnova 15,
F^uj; Branko Slamek, Štrekljeva
24,	Maribor; Vojko Gulin, Ul.
25.	maja 3, F*tuj; Milan Gajser,
Gruškovje 31; Manfred Tement,
Kidričeva c. 32, Dobrovnik; De-
jan Korošec, Antoličičeva 18,
Maribor; Ivan F'ahič, Prepoije
40/č; Ivan Stražišnik, Pleterje 3;
Milan Farazin, Greifova 12, Ma-
ribor; Jože Kolenič, Finžgarjeva
19, Ruj; Jože Kaučevič, Zg. F^ri-
stava 50; Slavko Horvat, Varaž-
dinska 17, Vratno; Josip Kokot,
Lancova vas 50; Marjan Pulko,
Hajdoše 10/c; Iztok Fridl, Zg.
Hajdina 97/a; Ivan Zakelšek,
Kraigherjeva, Ruj; Branko Ivan-
čič, Hrastovec 73; Vinko Gorjup,
Dragonja vas 12; Danilo Borov-
čak. Mejna 30, Ftuj.
12 - ŠPORT
11. junij 1992 - tednik
ŠAH
Dvoboj
dobili mladi
Prostori ŠD Ptuj so bili prejšnjo soboto dopoldan skoruj pretesni
za Kse privržence in ljubitelje šaha. To ni nič nenavadnega, saj so šahov-
ski delavci organizirali srečanje STARI-MLADI, posvečeno štirim
60-letnikom. Ta visoki jubilej so že aH še bodo v letošnjem letu dopolnili
Janez Podkrajšek, Martin Majcenovič, Viktor Pernat in Slavko Brglez.
Največ pozornosti je bil dele-
žen Janez Podkrajšek, ki je šahu
in šahovskemu društvu poklonil
vse svoje življenje, saj je njegov
član že od leta 1947. Kot mladi-
nec je vsekakor najvišji uspeh os-
vojitev naslova državnega prva-
ka, odličen pa je bil tudi med
člani. Vrsto let je bil član sloven-
ske in bivše državne reprezentan-
ce, velik pa je tudi njegov prispe-
vek v dopisnem šahu, kjer je še
sedaj v slovenski olimpijski re-
prezentanci. Do pred kratkim,
ko se je nekoliko »umaknil« iz
šaha in tudi iz Ptuja, je bil steber
prve ekipe ptujskega Šahovskega
društva, enako pa tudi Martin
Majcenovič in Viktor Pernat. Tu-
di onadva sta v zadnjem času ne-
koliko manj aktivna, redno pa se
udeležujeta vseh prireditev, ki
jih organizira društvo.
Četrti jubilant Slavko Brglez
se je v delo društva vključil ne-
koliko pozneje. Pomemben pa je
njegov prispevek v organizacij-
skem smislu, še posebej pri med-
narodnih šahovskih turnirjih.
Vse to je v pozdravnem nagovo-
ru z najlepšimi željami ob njiho-
vih življenjskih jubilejih pouda-
ril predsednik SD Ruj Milan
Kneževič in jim izročil spomin-
ska darila, ki sta jih prispevala
Mercator Izbira Panonija Ptuj in
Emona-Merkur Ptuj.
V imenu jubilantov se je za-
hvalil Janez Podkajšek ter se v
svojem šaljivem slogu v kratkem
sprehodil skozi prehojeno šahov-
sko pot.
Zbrani so nato sedli za šahov-
nice v srečanju »STARI MLA-
DI« na 10 deskah. »Selektorja«
Janko Bohak (st.) in Rado Brglez
(ml.) sta imela skupaj na voljo 25
igralcev. Starostna meja je dajala
nekaj prednosti mladim, ki so
lahko med več kot 3-urnimi za-
grizenimi boji v ekipo uvrstili tu-
di rezerve. »STARI« so tako
vzdržali brez rezerv in častno iz-
gubili z rezultatom 97 102^. V
njihovj ekipi je bil najuspešnejši
Janko Bohak s 14 točkami, Alojz
Reberc jih je zbral 13,5, Jože Cič
13, Milan Seruga in Viktor Per-
nat po 12, Janez Podkrajšek II,
Anton Rožič 8,5, Milan Kneže-
vič 7,5, Marin Majcenovič 6 in
Ferdo Supančič 1 točko. V ekipi
mladih je bil najboljši MM Da-
nilo Polajžer z 18,5 točkami. Ra-
do Brglez pa jih je zbral 16,5.
Prav odlična igra »mlade« ekipe
na prvih dveh deskah je odločila
o zmagovalcu, saj so drugi mora-
li večkrat priznati premoč svojih
starejših kolegov. Robert Roškar
je k zmagi prispeval 10,5 točk,
Igor lljaž 10, Saša Prelog in Zlat-
ko Roškar 9, Boris Žlender 8,5,
Matjaž Plajnšek 8, Helena Ri-
žnar in Oliver Težak 5,5, enako
tudi par Tomaž Žmauc in Anton
Butolen.
Srečanje se je nato nadaljevalo
v prijetnem vzdušju ob »cigan-
skem kotlu«, najbolj strastni pa
so tudi na dvorišču nadaljevali
za šahovnico.
Silva Razlag
(Foto: Kosi.)
Jurij Cvitanič
na svetovno prvenstvo
Poročali smo že, da je eden najmlajših članov Šahovskega dru-
štva Ptuj Jurij Cvitanič dosegel odličen uspeh z osvojitvijo naslova pr-
vega državnega prvaka v kategoriji mlajših dečkov. Za ta uspeh so mu
ob srečanju »stari-mladi« čestitali člani ŠD Ptuj, predsednik Milan
Kneževič pa mu je izročil fotomonografijo Ptuja. Tako čestitk kot da-
ril je bil mladi šahist izredno vesel. Še bolj pa novice, ki je prišla iz
Šahovske zveze Slovenije in ki so jo prisotni sprejeli z velikim aplav-
zom: Jurij se bo konec meseca udeležil Svetovnega šahovskega prven-
stva v kategoriji do 12 let, ki bo v Duisburgu v Nemčiji. To je veliko
priznanje za tega mladega, perspektivnega igralca, prav tako pa tudi
za ŠD Ptuj.
Da bi se za ta nastop čim bolje pripravil, bo intenzivno vadil pod
mentorstvom MM Danila Polajžerja. Prav on ima tudi največ zaslug
za napredovanje mojstrice Anite Ličina, ki je prav danes odšla z dru-
gimi člani slovenske reprezentance na prvo šahovsko olimpiado na
daljnje Filipine pod zastavo samostojne Slovenije. Tako Anito kot
njeno klubsko kolegico Narciso Mihevc ter predsednika ŽZS in ŠD
Ptuj Milana Kneževiča so člani domačega društva pospremili na pot z
najlepšimi željami za dobre igre in srečno vrnitev.
Je morda tudi Jurij stopil na šahovsko pot, ki vodi na olimpiado?
Silva Razlag
Razlagova peta v parih
Prvo državno prvenstvo v kegljanju za mladinske pare, ki je bilo prejšnji
konec tedna v Kranju, je za mlado Ptujčanko Andrejo Razlag pomenilo uspeh
in neupeh. Uspeh, saj je sama podrla prvi flan 385 kegljev, in neuspeh, saj bi z
enakovredno partnerko dosegli mnogo boljšo uvrstitev. Tako sta se s partnerko
Kmetovo uvrstili na peto mesto. Zmagali sta Grivičeva in Kilipčičeva, Emo Ce-
lje, s 1595 podrtimi keglji.
McZ
V soboto na ptujsko jezero
h- h uri se bodo na ranči ptujskega jezera zbrali slovenski potaplja-
či in st	ponJffili * podNorfni t^rienlaciji, p«)poldao pa še » spustu, ki se
bo pričel^. Hajdošah. To bo prvo dr/avjii) prvenstvo in zbor slovenskih pota-
pljačev, Vs ga organizira SPF.-PTl J pri OŠCZ. Ob tekn»ovanju se hodo
gledalci f« udeleženci lahko popeljali p(; jezeru z ladjo Jessi, jahali, organi-
zirani pa hodo tudi letalski leti nad ftujem in okolico. (McZ.
PRVO DRŽAVNO PRVENSTVO V BORlUp VEŠČINAH
Ptujčani odlični
Prejšnjo soboto je klub Zeleni
zmaj iz Ljubljane organizi-^al v
dvorani na Igu prvo prvenstvo
Slovenije v borilnih veščinah —
semikontaktu. Udeležilo se ga je
devet registriranih ekip, ki so pri-
peljale 14 deklet (pionirk in čla-
nic) ter kar 85 tekmovalcev (pio-
nirj^ev in članov).
Ekipa kluba borilnih veščin, ki
je zastopala barve l^uja, se je
odrezala imenitno, saj so posa-
mezniki dosegli štiri prva mesta,
šest drugih in tri tretja. Takšnega
uspeha tudi v klubu niso priča-
kovali, je pa prav gotovo zasluga
vseh, ki delajo z mladimi. Ža
podkrepitev naj povemo, da sta
bili kar dve finalni borbi ptujski,
saj so bili finalisti iz našega klu-
ba.
Sojenje je bilo na zadovoljivi
ravni in večjih pripomb nanj ni
imel nihče. Na državnem prven-
stvu sta sodila tudi ptujska sod-
nika Vladimir Sitar in Zvonko
Zinrajh. Da je tekmovanje pote-
kalo v prijateljskem športnem
duhu, pove podatek, aa resne
poškodbe tekmovalcev ni bilo.
Rezultati ptujskih tekovalcev:
pionirji in pionirke - do
32 kg: 1. Vindiš (5. Barbara Mu-
rat); do 42 kg: 1. B. Murat, 3.
Kranjc; do 52 kg: 2. Šmigoc, 3.
Sebastian ZinrajTi; do 63 kg: 2.
Gregorec, 3. Zajšek; nad 63 kg:
I. Kmetec, 2. Požek.
Člani- do 63 kg: 2. Kaučevič;
do 69 kg: 2. Pečar; do 79 kg: 1.
Fidler, 2. Kaisesberer.
Naslednje tekmovanje v okvi-
ru prvega državnega prvenstva
Slovenije bo junija v Izoli.
Uspešen nastop KBV Ptuj — veseli obrazi vodstva kluba. (Foto: Zvone
Zinrajh.)
Državno prvenstvo
za mladinke in mladince
v soboto, 30. maja, se je v novi
telovadnici v Slovenski Bistrici na
t. državnem prvenstvu pomerilo
več kot 120 tekmovalcev iz več kot
20 klubov.
Tekmovalci iz Gorišnice so bi-
li med tremi najuspešnejšimi eki-
pami. Naslov državnih prvakov
sta osvojila v svojih kategorijah
Jože Marin in Miran Plošinjak,
ki sta nasprotnike premagala
gladko z 10:0, Tonček Plošinjak
je osvojil 3. mesto, Rajko Muršič
pa je bil 5.
Pri rnladinkah je Renata Bez-
jak osvojila 2., Olga Šaljivič 3. in
Petra Petek 5. mesto.
Tekmovanja se ni mogel ude-
ležiti poškodovani Damjan Pe-
ček, bivši mladinski reprezentant
Jugoslavije in članski reprezen-
tant Slovenije.
Članska ženska reprezentanca
Slovenije, v kateri sta tekmovalki
Gorišnice Smiljana Petek in Li-
dija Marin, se je isti dan udeleži-
la mednarodnega turnirja v Sa-
moboru. Ekipa Slovenije je osvo-
jila odlično 2. mesto.
Franc Nasko
JUDO
Miran Plošinjak, Damjan Petek in Jože Marin (z leve), potniki za mla-
dinsko evropsko prvenstvo v Izraelu in kandidati za svetovno mladinsko
prvenstvo v Argentini. (Foto: Laura)
5.	športne
igre
Special
Glympick
22. in 23. maja so v Strunjanu
potekale 5. športne igre za otroke
z motnjami v duševnem razvoju.
Med 13 udeleženimi zavodi iz cele
Slovenije je bila tudi OŠ dr. Lju-
devita Pivka Ptuj. Special Olym-
pick je svetovna organizacija, ki
deluje pod parolo sprejemanje
drugačnosti in ima tudi svoje
olimpijske igre. V Sloveniji so or-
ganizatorji teh iger do sedaj bili
Ljubljana, Dobrna, Dornava in
Ptuj.
Čeprav je osnovni namen iger
športni, vedno prevladujejo vese-
lje, radost in prijateljstvo, ki naj-
bolj pridejo do izraza večer pred
tekmovanjem, ko imajo vsi ude-
leženci proslavo s plesom. Tako
je bilo tudi letos, ko se je zabava
zavlekla pozno v noč.
Prvi dan tekmovanja je bilo
kolesarjenje v Strunjanu, drugi
dan pa atletika in plavanje v Ko-
pru. OŠ dr. Ljudevita Pivka je
dosegla nekaj izvrstnih rezulta-
tov. Zdravko Petrovič je v kate-
goriji mlajših moških osvojil dve
zlati medalji; v disciplini tek na
100 m s časom 18,26, v teku na
200 m pa s časom 39,52. Radko
Cafuta je na 100 m zasedel 3.
mesto s časom 19,00, medtem ko
je imel v skoku v daljavo premo-
čno konkurenco. David Leber je
v plavanju na 25 m in 50 m oba-
krat zasedel 4. mesto, kar je izre-
den rezultat glede na to, daje na-
stopil v starejši starostni skupini,
ker v mlajši ni bilo dovolj prijav.
Otroci so se po športnih igrah
iz Kopra prepeljali v Strunjan z
ladjami, kar je pomenilo poseb-
no doživetje, saj mnogi še sploh
niso videli morja. Kljub izvrstni
organizaciji domačina. Centra za
usposabljanje »Elvira Vatovec«,
in najboljšim željam je popol-
danski piknik zaradi dežja odpa-
del. Tekmovalci so dobili meda-
lje in bogata darila, kar so omo-
gočili številni sponzorji iz Kopra,
Portoroža in Izole, ki so pokazali
veliko razumevanja za tovrstne
prireditve.
6.	športne igre bodo v Rado-
vljici, vsi udeleženci pa že ne-
strpno pričakujejo, da bo leto hi-
tro naokrog.
Silvo Vogrinec
70 nogometnih sodnikov na Ptuju
v petek se je na ptujskem stadionu srečalo
40 bivših zveznih in republiških sodnikov iz
Slovenijei in 30 sodnikov iz A vstrije. Po uvodni
pionirski tekmi, v kateri so mladi mariborske-
ga Kovinarja premagali domače igralce 2:0, so
slovenski sodniki premagali avstrijske 6:0.
Kar pet golov sta pristreljala Ptujčana Bo-
ris Grabnar in Stanko Glažar. Sicer pa sodi
tekmovanje, ki ga je organizirala Medobčin-
ska nogometna zveza Ptuj, med redna sreča-
nja nogometnih sodnikov sosednjih držav.
Ptujskega srečanja se je udeležil tudi pred-
sednik nogometne sodniške organizacije Slo-
venije, mednarodni sodnik, ki je sodil tudi na
olimpijskih igrah v Los Angelesu, Maribor-
čan Edvard S^oštarič. Povedal je, da se je z
osamosvojitvijo Slovenije zanimanje za no-
gomet pri nas močno povečalo. V bivši Jugo-
slaviji Slovencev kot nogometašev niso resno
obravnavali, češ vi Janezi ste smučarji, če-
prav je veliko naših boljših nogometašev od-
šlo igrat na jug. »Sedaj pričakujemo, da nas
bo IFA (mednarodna nogometna organizaci-
ja) 2. julija sprejela in nam tako odprla vrata
v Evropo in svet. Že naslednji teden se bodo
slovenski nogometšai srečali z Estonci — to
bo prvo mednarodno srečanje. Sicer pa za
dober nogomet seveda potrebujemo čas,« je
razmišljal Edvard Šoštarič.
Milena Zupanič
Avstrijski in slovenski nogometni sodniki.
Štiri prva mesta
Atletsko društvo TAM Mari-
bor je organiziralo drugi del kva-
lifikacij za atletski TOP 12. ISa
tekmovanju, ki je bilo slabo orga-
nizirano, so bili doseženi povpre-
čni rezultati, kajti najboljši atleti
so bili odsotni. Mimogrede naj
omenimo, da so najboljši mladi
atleti nastopili v dresu državne re-
prezentance na šesteroboju atlet-
skih reprezentanc Hrvaške, Slove-
nije, Madžarske, Spodnje Avstri-
je, I krajine in Slovaške, kije bilo
v slovaškem mestu Bratislava.
V kvalifikacijskem tekmova-
nju v Mariboru so nastopili atleti
A K Ptuj in osvojili kar štiri prva
mesta: Krabonja na 800 m, mo-
ška štafeta 4x 100 m, Hostnik v
troskoku in Doki v metu diska;
drugi atleti so se uvrstili slabše.
Rezultati ptujskih atletov:
200 m: Jerenko 23,07, Krajnc
23,55; 8(K)m: Krabonja 1:53,59,
Potočnik 1:54,76; 4x 100 m: Ptuj
44,81; troskok: Hostnik 13,49 m;
disk: Doki 38,88 m; 800 m: Ko-
tar 2:l5,44-osebni rekord; dalja-
va: Korošak 545 cm.
L Z.
V Tedniku št. 22 je na športni strani v sestavku Royal Dartes pri-
šlo do napake, saj smo napisali pri zmagovalcu tekmovanja v Cve-
tkovcih Vladu Kurniku, daje doma iz Kamnice, namesto pravilno iz
Podvincev. Kako je prišlo do napake, sicer ne vemo, se pa prizadetim
opravičujemo.
Uredništvo
Najboljši gimnasti v Veliki Nedelji
Po Šalamunovem memoria'u,
ki je bil v petek in soboto v Mari-
boru in so se ga udeležili najbolj-
ši gimnasti iz Madžarske, Češko-
slovaške, Avstrije, Hrvaške in
Slovenije, je šestnajst tekmoval-
cev nastopilo v športni dvorani v
Veliki Nedelji. Namen ekshibi-
cijskega nastopa, ki ga organiza-
tor Salamunovega memoriala
priredi vsako leto v drugem kra-
ju, je predstaviti ta bazični in le-
pi šport čim večjemu številu gle-
dalcev zunaj velikih mest. Nosi-
lec tokratnega nastopa je bil
Drago Šoštarič iz Maribora, dr-
žavni reprezentant in profesio-
nalni trener. V Veliki Nedelji so
bili z obiskom zadovoljni.
McZ
TEDNIK - 11-junij 1992
ŠPORT - 13
ROKOMET
Kadetski finale
v Veliki Nedelii
Kadeti rokometnega kluba Ve-
lika Nedelja so se uvrstili v drža-
vni finale, ki bo v soboto, 13. ju-
nija, popoldan v športni dvorani
v Veliki Nedelji. Domačini se
bodo pomerili s Kolinsko Slova-
nom iz Ljubljane, Pivovarno La-
ško iz Celja in Šeširjem iz Škofje
Loke. Otvoritev bo ob 15.45, fi-
nalna tekma pa 18.45. Začetna
para sta Pivovarna Laško-Sešir
in Velika Nedelja Kolinska
Slovan. Zmagovalca srečanj se
bosta pomerila za državni na-
slov, poraženca pa za tretje me-
sto.
V državnem finalu so tudi
mlajši pionirji RK Drava, saj so
v soboto zmagali na polfinalnem
turnirju v Ljubljani.	I. k.
KARTING
Zaman trikrat drugi
v Ljubljani sta bili tretja in če-
trta dirka za slovensko državno
prvenstvo v kartingu. Ekipa
AMD Ptuj je bila obakrat četrta.
Med posamezniki je bil Kodrič
četrti in šesti v kategoriji do 60
kubičnih centimetrov, v kategori-
ji do 125 kubičnih centimetrov
pa Zaman dvakrat drugi, Šeruga
pa dvakrat šesti.
Zaman je bil drugi tudi na ne-
deljski mednarodni dirki za Na-
grado Ljubljane.	•• k.
Zmagovalec domačin Boštjan Kampuš
MOTOKROS
Na znani motokrosistični pro-
gi za klasični in stadionski moto-
kros v Oseku pri Lenartu sta v
soboto in nedeljo potekali dve
pomembni tekmi.
Motokrosistični praznik se je
pričel v soboto s 5. državno dir-
ko v kategoriji do 80 ccm oziro-
ma 4. dirko do 125 ccm in 250
ccm. V kategoriji do 80 ccm je
zmagal Sašo Kragelj iz Orehove
vasi, kar so poznavalci tega špor-
ta tudi predvidevali. Boštjan
Kampuš je v kategoriji do 125
ccm dokazal, da je v odlični for-
mi in ta hip nima tekmeca. Zani-
miv je bil boj za drugo- in tretje-
uvrščenega med Eortuno iz Šent-
vida, Cerarjem iz Lukovice in
Vesenjakom iz Orehove vasi.
V	četrtlitrskem v razredu do
250 ccm je presenetil Juhnat iz
Kamnika, saj je prehitel tekme-
ca, Ljubljančana Sitarja, ki se je
z njim poenotil v seštevku točk
po četrti dirki. Precej pozornosti
so gledalci namenili solidni vož-
nji veterana tega športa Lampre-
tu iz Domžal.
V	nedeljo je lep sončen dan
privabil številne obiskovalce, lju-
bitelje avto-moto športa z obeh
strani državnih meja. Mednarod-
no dirko Alpe Jadran je odprl
častni gost dr. Jože Pučnik, pod-
predsednik slovenske vlade. Sle-
dile so tri vožnje s sedemintride-
setimi dirkači iz petih držav za
pokal AA.
V	prvi vožnji je zmagal Jani Si-
tar, v drugi in tretji pa si je privo-
zil zmago domačin Kampuš s
svojo novo specialko Hondo.
V	prvi vožnji se je poškodoval
eden favoritov, Konjičan Pršah,
v drugi pa po trčenju v skupini
še naša edina tekmovalka Nada
Matič iz Kopra.
AMD Mototurist je tekmova-
nje pripravil dobro in ga tudi iz-
peljal na domiseln način, saj je
skupaj z motokrosom promovi-
ral tudi kraj in domače jedi. Na-
slednja tekma bo 21. junija v
Ljubstavi v Halozah.
Marija Slodnjak
Jani Sitar (zmagovalec prve vožaje) ia KaaipiiS, zmagovalec dirke, pre-
jemata čestitke dr. Pučnika. (Foto: ms.)
Ranča za življenje
na jezeru
Čeprav sedanji čas in trenutne gospodarske razmere niso naklo-
njene ljubiteljskim in športnim aktivnostim, so se v brodarskem dru-
štvu Ranča v Ptuju odločili, da ponovno oživijo svoje vsestranske
aktivnosti. Ptujsko jezero skriva še kup neizkoriščenih možnosti in za-
to bi iz dosedanje Ranče radi naredili nekaj več: stičišče ljubiteljev
motonavtike, jadranja, deskanja in veslanja. Poleg tega bi radi porio-
vno pritegnili starejše člane in mladino, zato se bodo v soboto, 13. ju-
nija, ob 19. uri sestali v gostilni Mesarič v Rabelčji vasi na skupščini
Brodarskega društva Ranča. Poleg vseh dosedanjih članov vabijo na
ikupščino tudi vse ljubitelje vodnih športov. Po poročilih o doseda-
njem delu bodo namreč opravili tudi volitve novega vodstva ter se do-
govorili o konkretnih aktivnostih oziroma programu dela.
-OM
Anita Ličina in Narcisa Mihevc na
šahovski olimpiadi
Skromno, brez večjega pompa sta skupaj z drugimi čiani slovenske šahovske reprezentance prejšnji četr-
tek z brniškega letališča odpotovali na olimpiado na daljne Filipine tudi članici Šahovskega društva Ptuj Ani-
ta Ličina in Narcisa Mihevc.
Narcisa je pred dvema letoma že nastopila na največji
šahovski prireditvi v Novem Sadu v mladi reprezentanci
bivše Jugoslavije. Aniti pa je to prva olimpiada. Toliko
večje priznanje zanjo, za njenega trenerja MM Danila Po-
lajžarja in za Šahovsko društvo Ptuj, saj je to prvi nastop
mlade slovenske države na šahovski olimpiadi pod slo-
vensko zastavo.
Na otvoritveni slovesnosti je predstavnike iz 116 držav
pozdravila predsednica Filipinov Corason Acino ter nato
odigrala otvoritveno olimpijsko partijo s svetovnim prva-
kom Garijem Kasparovim (partija seje po nekaj potezah
končala z remijem). Vsem reprezentancam je veljal topel
pozdrav predsednika Mednarodne šahovske organizacije
Campomanesa, ponosno pa je med 116 zastavami plapo-
lala tudi slovenska. Slovenska reprezentanca je že na ot-
voritvi opozorila nase. To kaže izjava enega od odgovor-
nih organizatorjev: »Ne vem sicer, kako boste igrali, prav
gotovo pa ste bili najelegantnejši med vsemi.«
V času tega poročanja še nimamo nobenih rezultatov,
saj se je prvo kolo olimpiade pričelo šele v ponedeljek.
Silva Razlag
Ozon—Bor 0:3
(-13. -10. -10)
Športna dvorana Center, gle-
dalcev 100, sodnik Menoni (Ptuj).
Ozon: Gojkošek, Murko, Raz-
boršek. Godec, Emeršič, Ules.
Bor: Grbec, Vodopivec, Flegis,
Ažman, Neubaver, Cok.
Gostje iz Italije so tekmo dobi-
le z najvišjim izidom, toda pot
do zmage je bila težja, kot kaže
rezultat. Predvsem so se morale
pošteno potruditi v prvem nizu.
Pri Ozonu se je poznalo, da je
ekipa tekmovanje končala že
pred enim mesecem, tako da
igralke niso bile najboljše pripra-
vljene, pa tudi niso igrale v po-
polni postavi.	L Z.
(Foto: MZ.)
Velik uspeh jadralcev ptujskega Aerokluba
Na prvem državnem prvenstvu v jadralnem letenju, ki se je končalo
2. junija v Lescah, sta se ptujska jadralna pilota Igor Kolarič in Bojan
Žmauc uvrstila na odlično tretje in šesto mesto. Na domačem terenu sta
po pričakovanju zmagala večkratni državni in evropski prvak Ivo Ši-
menc in izkušeni Miha Thaler.
Na tekmovanju je 28 pilotov
— za AK Ptuj je tekmoval še Iz-
tok Žagar — odletelo šest disci-
plin. Organizatorji in gostje Le-
talske zveze Slovenije so na
sklepni prireditvi zadovoljni po-
vedali, da se je končalo brez ka-
kršnekoli poškodbe jadralnih le-
tal. Jadralne pilote je nagovoril
tudi predsednik predsedstva Slo-
venije Milan Kučan, ki je tudi si-
cer prijatelj letalstva. Domači pi-
loti so ga z jadralnim letalom po-
peljali nad Gorenjsko.
Dve ptujski uvrstitvi med pr-
vih deset na državnem prvenstvu
sta za delo jadralne sekcije Aero-
kluba Ptuj obetajoč uspeh, vse-
kakor pa plod dolgoletnega dela.
Igor Kolarič dosega že vrsto let
odlične rezultate, saj je dvakrat
osvojil jugoslovansko zlato in se
zelo dobro uvrščal na evropskih
tekmovanjih v standardnem in
klubskem razredu. Po tekmova-
nju je povedal: »Leščani so z zelo
majhno ekipo izjemno uspešno or-
ganizirali prvenstvo. Kot pozna-
valci vremena v domačih hribih so
dajali optimalne tekmovalne di-
scipline. Rezultat Bojana Žmauca
je prijetno presenetil, saj Bojan še
ne tekmuje dolgo, tukaj pa je pre-
magal nekaj odličnih pilotov. S
svojim rezultatom se je kot šesti
uvrstil v državno reprezentanco in
bo drugo leto zanesljivo tekmoval
v tujini.«
Igor Kolarič odpotuje julija
skupaj z članom ALC Lesce
Boštjanom IVistavcem na Mad-
žarsko. kjer bosta nastopila v
standardnem razredu evropske-
ga prvenstva, kot pred dvema le-
toma na Poljskem, kjer sta se
uvrstila na odlično 6. in 8. mesto.
Naslednje lete se bodo slovenski
jadralni piloti, med katerimi bo
po vr.ej vc-rjitnosti tudi Kolarič.
udeležili svetovnega prvenstva
na Švedskem. Državno prven-
stv-: bo prihodnje leto na Ptuju,
so e dogovorili ob koncu tekmo-
vanj v Lescah, generalka zanj
pa b : letošnje odprto tekmova-
nje za ptujski lokal, ki se bo pri-
čelo že 26. junija v Moškanjcih.
Rezultati: 1. Šimenc, ALC,
3753 točk; 2. Thaler, ALC, 3634;
3. Kolarič, Ptuj, 3588; 4. Mimik,
Celje, 3543; 5. Perše, Slovenj
Gradec, 3263; 6. Žmauc, 3211; 7.
Medič, 3126; 8. Berčič, 3088; 9.
Stariha, 2963; 10. Vovk, vsi Lju-
bljana, 2888.
Po tem vrstnem redu so slo-
venski piloti uvrščeni tudi v drža-
vno reprezentanco za naslednje
leto.
Milena Zupanič
^ajbolj^i slovenski jadralni piloti.
KOLESARSTVO
V nedeljo v Ptuju
državno prvenstvo
Ptujski kolesarski klub je v sodelovanju s Perutnino Ptuj orga-
nizator prvega državnega prvenstva Slovenije v cestni vožnji. posve~
čenega IJO-letnici rojstva Janeza Puha. Tekmovanje bo v nedeljo,
14. junija, od 10. ure naprej.
Start in cilj bosta pred iielezniško
postajo na Osojnikovi cesti. Proga
bo krožna in dolga 38 kilometrov.
Ženske in mlajši mladinci bodo pre-
vozili dva kroga (76 km), starejši
mladinci tri (114km) in čiani pet
(190 km). Prvenstvo bo za gledalce
zanimivo tudi zato, ker bodo v mla-
dinskih kategorijah med favoriti za
najboljša mesta tudi domaČi tekmo-
valci.
Sicer pa se bo ob tekmovalnem de-
lu dogajalo še marsikaj. V soboto
popoldan bo tehnični sestanek, žre-
banje startnih številk, ob 19.30 sve-
čana seja Predsedstva KZS in ob 20,
uri svečani podpis listine med ptuj-
skim klubom in generalnim sponzor-
jem — Perutnino Ptuj. Klub bo od
sobote naprej torej Kolesarski klub
Perutnina.
V nedeljo bodo do desetih uradne
formalnosti, nato pa nastop pihalne-
ga orkestra, predstavitev dirkalnega
vozila Suzuki Swlft 1.3 GTI in urad-
na otvoritev prvenstva s himno, nago-
vorom in predstavitvijo tekmovalk in
tekmovalcev. Start bo točno ob II.
uri, svečana razglasitev rezultatov pa
dvajset minut po prihodu zadnjega
tekmovalca.
I. k.
Krabonja prvi v teku na 400 m
Med tednom je v Gradcu v Avstriji potekal mednarodni atletski
miting. Na njem je nastopila večina avstrijskih atletov, pa tudi atleti
iz Slovenije ter Porabja. Med njimi je bila maloštevilna skupina AK
Ptuj in dosegla zelo dobre uvrstitve. Posebno se je izkazal Krabonja,
ki je zmagal v teku na 400 m z novim osebnim rekordom 48,94. Drugi
rezultati ptujskih atletov: 400 m: 2. Jerenko 50,52; kopje: 3. Šega
37,60; 1500 m: 4. Prelog 4:10,05; krogla: 4. Doki 14,60 m. I. Z.
Judoisti Drave odlični
v Avstriji
Na mednarodnem prvenstvu Avstrije v Wolfsbergu so nastopili
judoisti kar 49 klubov iz Avstrije, Ceško-slovaške federacije, Italije,
Nemčije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. V izjemno močni medna-
rodni konkurenci so se odlično odrezali trije judoisti ptujske Drave:
Andrej Murko je v kategoriji nad 95 kg zasedel drugo mesto, potem
ko je v finalni borbi izgubil z minimalno razliko s kaznijo proti Sos-
nowskemu iz CSFR. Andrejeva forma pred prvim nastopom v svetov-
nem pokalu naslednjo soboto v reprezentanci Slovenije veliko obeta.
Izkazala sta se tudi državna prvaka Slovenije v pionirski in ka-
detski konkurenci Sebastjan Kolednik in Dejan Vogrinec. Kolednik
je v kategoriji do 50 kg suvereno premagoval vse svoje nasprotnike in
osvojil prvo mesto, kar je izjemen uspeh, Vogrinec pa je po porazu v
finalni borbi proti Švecu iz CSFR zasedel odlično drugo mesto. V
ekipni konkurenci so juniorji Drave osvojili odlično drugo mesto.
Naj še omenimo, da bosta oba tekmovalca nastopila v reprezentanci
Slovenije v začetku julija v Salzburgu na ekipnem mednarodnem pr-
venstvu.	F. J.
Leščak in Murko v reprezentanci
Slovenije na svetovni poka
To soboto čaka Filipa Leščaka izjemno pomemben nastop na
tekmi za svetovni pokal v Linzu (Avstrija), kjer bo poskušal z dobrim
rezultatom potrditi dobro formo in s tem dokazati, da mu je prostor v
reprezentanci, ki bo nastopila na olimpijskih igrah v Barceloni. Drži-
mo pesti!
Z odličnimi rezultati v letošnji sezoni si je nastop zagotovil tudi
Andrej Murko v kategoriji nad 95 kg. Ker se je zaradi poškodbe mo-
ral odpovedati nastopu v Budimpešti marca letos, bo to njegov prvi
nastop v tekmi za svetovni pokal.
Do zaključka prvega dela sezone čaka judoiste Drave še zadnje
kolo v prvi državni ligi proti ljubljanski Olimpiji in tretje kolo Interli-
ge v Gradcu. Z dobrim nastopom lahko ostanejo v borbi za najvišje
uvrstitve, ki vodijo tudi v tekmovanja za evropske pokale. p. j.
KINOLOŠKO DRUŠTVO PTUJ
Državno prvenstvo
šolanih psov
Kinološko društvo Ptuj organizira v soboto, 13. junija, peto drža-
vno prvenstvo šolanih psov A in B. V zahtevnejši skupini A je prija-
vljenih 10 tekmovalcev, v skupini B pa 16. Tekmovalci so iz večine
slovenskih kinoloških društev. Med pasmami je največ nemških ov-
čarjev, sledijo jim rotvajlerji, dobermani, veliki šnavcerji in belgijski
ovčarji.
Tekmovanje, pričelo se ob 8. uri, bo na igrišču Nogometnega klu-
ba Hajdina. Psi bodo tekmovali v poslušnosti, obrambi in napadu,
sledenje pa bo na okoliških travnikih. Sodniki, ki jih je delegirala Ki-
nološka zveza Slovenije, bodo: Jože Vidic, Franc Šterman, Dominik
Knaus in Matjaž Dolenc.
Prvi trije v tekmovalnih skupinah bodo prejeli pokale, ostali so-
deltijoči pa praktične nagrade. Organizatorji bodo tekmovanje pope-
strili z nastopom skupine tekmovalcev v agilityju, novi zvrsti tekmo-
vanja, ki bo na sporedu približno ob 16. uri.
Poskrbljeno bo tudi za hrano in pijačo.	NaV
14 — TV SPOREDI
n. junij 1992 - tednik
fEDNIK
— 11. junij 1992
ZA RAZVEDRILO - 15
16 - POSLOVNA SPOROČILA
TEDNIK
Franc Polanec prodaja in »zdravi« kolesa
Franc Folunec, /nani kolesarski zanesenjak, eden ustanoviteljev ptujskega kolesarskega kluba, je šofer-
sko kabino zamenjal za delo s kolesi. I stanovil je podjetje kolo, ki se ukvarja s prodajo in servisiranjem vseh
Rogovih koles. Prodajalno in servis je uredil v domači hiši v Sovi vasi pri Ptuju. Zechnerjeva 22, telefon
775-602.
»Dvajset let sem bil neprene-
homa v vozilu in praktično ni-
sem imel ničesar od življenja. Ko
je človek na cesti, se niti ne zave-
da, kako gre življenje mimo nje-
ga. Zato sem se odločil, da grem
na svoje. V teh nekaj mesecih so
me ljudje že spoznali. Moto mo-
jega dela je kakovost. Strankam
želim izpolniti vse želje in zahte-
ve. Ce kolesa, ki ga nekdo želi,
nimam, ga dobavim v najkrajšem
času. V moji prodajalni najdete
tudi italijanska kolesa ter v zad-
njem času vse bolj iskana ameri-
ška firme Scott in Merida. To so
Rredvsem gorska in dirkalna ko-
;sa vseh vrst.
Ptujčani se radi vozijo s kolesi.
le premalo pozornosti jim posve-
čajo. Priporočil bi jim, da jih bolj
redno vzdržujejo. V servisu se
oglasijo običajno šele, ko je kolo
precej zanemarjeno. Ce ne želi-
mo dodatnih stroškov, je najbolj-
še, da ga vsaj enkrat letno servi-
siramo. Pri delu mu pomaga sin
Damjan, ki je prav tako navdu-
šen kolesar. Tekmuje za kolesar-
ski klub Lenart in bo v nedeljo
tekmoval na državnem prven-
stvu, ki bo v Ituju. Nastopil bo v
kategoriji mlajših mladincev.«
Franc Polanec je še vedno na
kolesu, čeprav aktivno več ne
tekmuje. Danes je trener svoje-
mu sinu. »Ce se dva dni ne pe-
ljem, se mi zdi, da sem bo-
lan . ..« V nedeljo smo ga zmoti
li, ko je skupaj s sinom in trener
jem Zlatkom Marčičem preizku
sal progo za nedeljsko državne
tekmo. Prevozili so sto kilome
trov. S sinom vozita gorski kole
si, ki so ju specialno zanju izde
lali v Rogu.
Načrti? »Mogoče bom neko(
razširil dejavnost, ostal pa bon
pri kolesih.«
Kolesarjenje je vedno bolj n<
pohodu. Zdravniki ga vse bol
priporočajo tudi bolnikom ;
okvaro hrbtenice. Ce pa bo ne
koč zaživel projekt »F*tuj —
zdravo mesto«, bo na naših uli
cah še več navdušenih kolesar
jev. Franc Polanec je s svojimi iz
kušnjami in znanjem že sedaj m
voljo. Ce ste se odločili, da si bo
ste kupili kolo, je najbolje, da gj
obiščete in se pozanimate, katere
vam bo glede na višino in druge
najbolj ustrezalo. Servis in pro
dajalna nimata delovnega časa
zato je najbolje, da ga pokličett
po telefonu.
MC
FniBC Polanec med svojimi koksi. (Foto: KOSI.)
AVTO-MOTO DRUŠTVO MARKOVCI
RtsgS3®»i3i
Vse za srečno vožnjo
Med najstarejša društva v Markovcih sodi A vto-moto društvo, kije bih ustanovljeno leta 1958 na pobudo nekaterih nav-
dušencev kot krožek, kije deloval v okviru A vto-moto društva Ptuj Že v začetku je krožek pritegnil 42 članov, število pa se je
iz leta v leto stopnjevalo in doseglo vrh v letu 1988, ob 30-letnici delovanja, ko jih je bilo 336.
Na uspehe so lahko vedno znova ponosni, saj so že v
prvem letu dosegli nekaj prav vidnih: začeli so graditi
prostore, kot so garaža in pisarna. Pri tem jim je pomaga-
lo ptujsko društvo. Med osnovnimi nalogami krožka so že
od začetka priprave oz. šolanje kandidatov za vozniški iz-
pit, preventivna vzgoja voznikov, vzgoja podmladka v os-
novni šoli in pridobivanje novih članov.
Od leta 1980 dalje konec maja v počastitev praznika
KS Markovci priredi AMK avtorally Mladost z avtomo-
bili v moški, ženski in ekipni konkurenci. Najboljši prej-
mejo pokale in praktične nagrade (za prva tri mesta v vsa-
ki konkurenci). Letos je bil rally v nedeljo, 31. maja, to-
krat že v organizaciji A-M DRUŠTVA Markovci. Na le-
tošnjem občnem zboru so namreč člani sklenili, da se kro-
žek razdruži oz. odcepi od AMD Ptuj in začne delovati
kot samostojno društvo, za kar so uredili tudi vse potreb-
ne uradne zadeve. Naloge so seveda enaKe kot prej — šo-
lanje bodočih voznikov za čim srečnejšo vožnjo. AMD
Markovci ima tudi svoje vozilo za šolo vožnje. Pri tem z
veseljem ugotavljamo, da AMD kar vzgledno sodeluje z
osnovno šolo v Markovcih in vsemi krajevnimi organiza-
cijami ter društvi.	Pičerko
Medobčinske nogometne lige
Stojnci—Gerečja vas 0:1
Igrišče v Stojncih, gledalcev
okoli 100, sodnik Grabar. Stre-
lec: 0:1 Paveo.
Aluminij—Gorišnica 2;0
Stadion Aluminija, gledalcev
50, sodnik Ivančič. Strelca: 1:0
Jerenko, 2:0 Ivančič.
Drava—Pragersko 10:0
NAJBOLJŠI STRELCI L RA-
ZREDA: 1. Robert Vesenjak,
NK Drava, 16 zadetkov; 2. Bog-
dan Jerenko, NK Aluminij, 15
zadetkov; 3. Dušan Ramšak, NK
Drava, 13 zadetkov.
ALUMINIJ-KOPER 0:2
Mladinci aluminija so proti
ekipi Kopra zamudili priložnost
za zmago v SML. V prvem polča-
su in do polovice drugega so si
ustvarili veliko priložnost, ki pa
jih niso uspeli realizirati. Kar ni
uspelo domačim, so gostje izko-
Igrišče Drave, gledalcev okoli
50, sodnik Kac. Strelci: 1:0 Ram-
šak, 2:0 Vesenjak, 3:0 Emeršič,
4:0 Leben, 5:0 Ramšak, 6:0 Vr-
banec, 7:0 Vesenjak, 8:0 Vese-
njak, 9:0 Emeršič, 10:0 Toš.
Hajdina—Skorba 1:4
Igrišče na Hajdini, gledalcev
okoli 100, sodnik Kline. Strelci:
ristili in dvakrat zadeli mrežo do-
mačinov.
Stojnci —Ižakovci
Prvak MNZ Ptuj, ekipa Stojn-
cev, bo v nedeljo, 14. junija, na
domačem igrišču gostila v prvi
tekmi kvalifikacij za 11. enotno
1:0 Hentak, 1:1 Klaneček, 1:2
Klaneček, 1:3 Rozman, 1:4 Kau-
čevič.
Dornava—Slovenja vas 1:2
Igrišče v Dornavi, gledalcev
okoli 100, sodnik Kolarič, strel-
ci: 0:1 Mohorič, 0:2 Murko, 1:2
Golob.
Bukovci—Preskrba 3:0 b.b.
nogometno ligo ekipo Ižakovec
iz Pomurja (ob 17.00).
Mladinci iz Središča pa bodo
za vstop v OML igrali isti dan
kvalifikacijsko tekmo z ekipo
Radelj.
DA K
Stojnci, prvaki MNZ Ptuj (Foto: L. Kotar)
TEDNIK - 11-junij 1992
OGLASI IN OBJAVE - 17
Umrl je dobrotnik od Negove
Predvolilni shod, že tretji v nedeljo, 7. junija, je bil v Jurovskem Dolu pri Lenartu zadnji » nizu številnih
srečanj dobrotnika od Negove Ivana krambergerja z njegovimi prijatelji in nasprotniki.
Približno ob 18.40 je pred go-
stilno Špindler ravno govoril
kakšnim 100 obiskovalcem, ko
ga je z razdalje okrog 60 metrov
zadela krogla. Strel ga je zadel
tik pod srcem, tako da je na poti
v zdravstveni dom Lenart, tja so
ga peljali z osebnim avtomobi-
lom, umrl. Negovski dobrotnik,
ki je pomagal številnim ljudem,
je zapustil ženo z dvema majhni-
ma otrokoma.
Ob njegovem imenu so ljudje
različno reagirali. Mnogi so sa-
mo zamahnili z roko, češ saj ni-
ma vseh kolesc v glavi prav na-
ravnanih, drugim je pomenil zelo
veliko. To se je posebej pokazalo
na prvih slovenskih demokrati-
čnih volitvah, ko v boju za pre-
sedniško mesto sicer ni zmagal,
vendar je bil njegov uspeh, s ka-
terim so se ukvarjali sociologi in
politiki, presenetljiv. Osebno je
bil s tem zadovoljen. Na enem
izmed obiskov pri njem doma pri
Negovi je rekel: »Poglejte, o me-
ni se je v zahodnem tisku pisalo
veliko več kot o Kučanu in Pu-
čniku, ker so v svetu samostojni
kandidati, ki si sami finansirajo
svoj predvolilni boj, nekaj neobi-
čajnega, nekaj novega.« Njegov
predvolilni boj je bil brez stran-
ke. Njegov volilni štab so bili
člani njegove družine. Kasneje je
vedel, da je v predvolilnem boju
delal napake in s tem nehote re-
klamo za druge.
Rad je govoril o poplavi politi-
ke pri nas in o medsebojnih ne-
strpnostih; ob tem je poudarjal,
da vse premalo govorimo o mla-
dih, njihovih stiskah zaradi po-
manjkanja služb in stanovanj.
Ni imel rad samo ljudi, temveč
tudi živali. Okoli njegove hiše se
jih je vedno nekaj sprehajalo, še
najbolj dostojanstveni so bili pa-
vi. V prvem predvolilnem boju
ga je spremljala celo opica in v
ljudeh vzbujala različne občutke.
Ob enem zadnjih obiskov pri
njem bila je zima, ko je gostiš-
če Kramberger zaprto smo vi-
deli, da so ljudje kljub temu pri-
hajali. Želeli so videti Ivana, mu
stisniti roko, popiti pri njem ka-
vo ali kozarček vina. Tudi tele-
fon ni miroval. Klicali so ga z
vseh koncev, spraševali za nasve-
te, mu pripovedovali o svojih te-
žavah in še o čem.
Pogrešali ga bodo prav ti lju-
dje, pa tisti, ki so radi prihajali k
Negovi, kjer se je pogovarjal z
njimi. Pogrešali ga bodo tudi na
sejmih v bližnjih krajih, kjer je
prodajal svoje knjige, trosil do-
mislice in klepetal z ljudmi. Še
najbolj ga bodo pogrešali njego-
vi žena in otroci, za katere je bil
kljub vsem problemom, kajti
predvolilni boj ni prizanašal tudi
njim, najboljši mož in oče.
O dobrem človeku od Negove,
je prof. dr. Anton Trstenjak, nje-
gov rojak, zapisal: »Ivan Kram-
berger se izkazuje sredi naše
družbe ne samo kot genialen
duh, temveč tudi kot izredni do-
brotnik, človek dobrega srca. Ve-
deti pa moramo, da en sam člo-
vek ne more nikoli nadomestiti
vsega, kar je dolžna storiti dru-
žba kot celota.«
Vida Topolovec
Kriminalisti so hitro dobili
morilca Ivana Krambergerja.
Osumljeni morilec, 42-letni P.
R., je domačin iz Jurovskega
Dola in med domačini velja za
vaškega posebneža. Ni imel
družine in pravijo, da tudi ne
pravega življenjskega cilja.
Ivan Kramberger pa je imel ci-
lje; še najbližji mu je, da bi
prišel v Gočovo na predvolilni
zbor, kjer so ga zbrani ljudje
zaman čakali.
Ivan Kramberger pred svojo hišo. (Foto: VT.)
Kulturni križemkražem
PTUJ * V soboto, 13. junija, bo ob 10. uri pred dijaškim domom
Mlinček prostega časa, humanitarna prireditev za begunce iz Bosne
in Hercegovine. Vstopnica bo igrača. Tako zbrane igrače bodo orga-
nizatorji podelili begunskim otrokom. Otroci bodo preživeli prijetne
urice ob družabnih igrah, na voljo bodo palačinke, sokovi, bonboni,
na ogled bodo knjige, pa še literarna uganka, tekmovanje v gumitvi-
stu in še kakšno presenečenje.
LONDON * V torek so v centru Barbican odprli razstavo del
akademskega slikarja, Ptujčana Dušana Kirbiša.
MARIBOR * V galeriji ARS SACRA na Slomškovem trgu je na
ogled razstava slik Boštjana Rihtarja iz Ptuja.
PTUJ * Jutri ob 19.30 uri bo v palaciju ptujskega gradu nastopila
instrumentalno vokalna skupina TRUTAMORA SLOVENICA iz
Ljubljane.
TRIJE KRALJI NA POHORJU * V nedeljo, 14. junija, ob 11.
uri pripravljata ZKO Slovenska Bistrica in Planinsko društvo Impol
prireditev »Pohorje poje« (predstavili se bodo zbori bistriške občine),
ki bo povezana s proslavo ob 70-letnici Planinskega društva Impol
Slovenska Bistrica.
KOLESARKA PRED
AVTOBUS IN V SMRT
V	četrtek, 4. junija, nekaj pred pol
sedmo uro zjutraj se je po lokalni ce-
sti od Savinskega proti Mostečnemu,
KS Makole, peljala s kolesom 67-let-
na Ana Šturbe|, Mostečno 12 pri Ma-
kolah. V križišču s cesto Slovenska
Bistrica-Pečke je zapeljala na pred-
nostno cesto, ne da bi se prepričala,
ali to lahko varno stori. Zapeljala je
pred Certusov avtobus, ki ga je po
prednostni cesti vozil Janez Ornik iz
Ptuja, Kljub močnemu zaviranju šo-
fer trčenja ni mogel preprečiti. Kole-
sarka je padla po cestišču in se tako
hudo ranila, da je umda na kraju ne-
zgode.
Za 67-letno Ano Šturbej bi lahko
rekli, da jo je v letošnjem letu sprem-
ljala zla usoda. O njej smo že poroča-
li v 17. številki Tednika, ko sta
21. aprila zjutraj v njen dom, kjer je
živela sama, vdrla dva zakrinkana
moška in jo oropala skromnih pri-
hrankov. Roparja je policija že čez
nekaj dni odkrila.
KOLESARKA HUDO RANJENA
Po lokalni cesti od Spodnje Hajdi-
ne proti domu seje v sredo. 3. junija,
okoli poldneva peljala s kolesom
78-letna Kunigunda Panikvar iz Ge-
rečje vasi 64. Na Zgornji Hajdini je v
križišču zapeljala na magistralno ce-
sto v trenutku, ko je po njej pripeljala
z osebnim avtomobilom Sonja Obran
iz Ptuja, ki trčenja ni mogla prepreči-
ti. Kolesarka je padla po cestišču, se
hudo ranila in prepeljali so jo v ptuj-
sko bolnišnico.
VLOM V HIŠO
V	sredo. 3. junija, med 11.45 in
13.30 je zaenkrat še neznani storilec
vlomil v stanovanjsko hišo Moškanjci
126, KS Gorišnica. Odnesel je najde-
no gotovino in zlate predmete v skup-
ni vrednosti čez 200.000 tolarjev.
SPET VLOMV SESTRŽAH
Pred dvema tednoma smo poročali,
da je neznani storilec vlomil v zaseb-
no samopostrežno trgovino v Sestr-
žeh, KS Majšperk. V noči s srede na
četrtek, s 3. na 4. maj, pa je bilo zopet
vlomljeno v to trgovino v Sestržah 41.
Neznani storilec je odnesel več tehni-
čnih in drugih predmetov. Ocenjuje-
jo, da je napravil škode za okoli
57.000 tolarjev.
Z MOTORJEM V TOVORNJAK
V	soboto, 6. junija, ob 10.40 je med
vožnjo po magistralni cesti od Spod-
nje proti Zgornji Hajdini z motornim
kolesom Gorazd Rajher iz Njiverc za-
čel prehitevati tovornjak, ki ga je vo-
zil Franc Slatič iz okolice Metlike.
Slatič je s smernim kazalcem in polo-
žajem na vozišču nakazal, da bo zavil
v levo. Rajher je to najbrž spregledal
in je s prednjim desnim bočnim de-
lom motorja trčil v prednji levi bočni
del tovornjaka, padel je po vozi.šču in
drsel še kakih 24 metrov naprej, kjer
je obležal. Hudo ranjenega so prepe-
ljali v ptujsko bolnišnico.
Z MOTORJEM V DRE\ 0
Po lokalni cesti skozi Grajenščak
se je v soboto. 6. junija, peljal z nere-
gistriranim motornim kolesom Av-
gust Krajnc z Grajenščaka 77 a, KS
Grajena. V blagem levem ovinku, v
bližini hiše št. 84, je zapeljal z vozišča
in trčil v drevo. Pri tem se je Krajnc
hudo ranil, zlasti še ker ni nosil var-
nostne čelade. Prepeljali so ga v ptuj-
sko bolnišnico.
S KOLESOM V LEVO
IN V AVTO
Po regionalni cesti od Lovrenca
proti Kidričevemu se je v soboto,
6. junija, okoli poldneva peljala s ko-
lesom Marija Magdalena Meznarič iz
Lovrenca na Dravskem polju 73. V
Apačah je zavijala levo na lokalno ce-
sto v trenutku, ko je za njo pripeljal z
osebnim avtomobilom Ivan Jus iz
Stoperc 75. Ko je avto bil vzporedno
s kolesarko, ki je prav tako zavijal na
lokalno cesto, je kolesarka nenadoma
zapeljala v levo in trčila v zadnji del
Jusovega avtomobila. Padla je po vo-
zišču, se hudo ranila in prepeljali so
jo v ptujsko bolnišnico.
Z AVTOM NA NASPROTNI
VOZNI PAS
V	soboto, 6. junija, nekaj pred pol-
nočjo je po lokalni cesti od Spodnje-
ga Jakobskega Dola proti Jurovske-
mu Dolu vozil osebni avto Leopold
Ribič iz Spodnjega Gasteraja 32, KS
Jurovski Dol. Za Jakobskim Dolom
je nenadoma zapeljal v levo na nas-
protni vozni pas, po katerem je prav
tedaj pripeljal osebni avto, ki ga je
vozil Marko Stevelič iz Maribora. Ste-
velič je opazil Ribičev avto, zato je
ustavil skrajno desno na robu voziš-
ča. Kljub temu je prišlo do trčenja, v
katerem je bila hudo ranjena sopotni-
ca Marija Ribič iz Spodnjega Gaste-
raja 32.
OTROK STEKEL V SMRT
V	nedeljo, 7. junija, ob 4.45 je vozil
po magistralni cesti od Kidričevega
proti Ptuju Mariano Battisti iz Italije.
Na ravnem delu ceste na Zgornji Haj-
dini je pred njegov avto nenadoma
pritekel 8-letni Božidar Vlačič, drža-
vljan BiH, ki je prišel iz osebnega av-
tomobila s celjsko registracijo, katere-
ga je voznik ustavil ob magistralni ce-
sti. Battisti je z avtom zadel dečka in
ga zbil po cestišču. Pri tem seje deček
tako hudo ranil, da je na kraju nesre-
če umrl. Voznik osebnega avtomobila
s celjsko registracijo Boško Djokič je
policistom povedal, da je ustavil zato,
ker je dečku postalo slabo in ga je si-
lilo na bruhanje.
HUDO RANJENA PEŠKA UMRLA
V BOLNIŠNICI
Po lokalni cesti od Polenšaka proti
Ptuju je v nedeljo, 7. junija, ob 9.30
vozil osebni avto Franc Polanec iz
Placarja 65. Med vožnjo skozi Dorna-
vo je s prednjim levim delom vozila
trčil v 86-letno peško Elizabeto Vise-
njak, ki je prečkala vozišče. Peška je
obležala hudo poškodovana in so jo
prepeljali v ptujsko bolnišnico, tam
pa je v ponedeljek umrla.
FF
Izdatna pomoč iz Rima
v ponedeljek, 8. junija, je navsezgodaj v ptujsko Karitas prispela
ena najizdatnejših enkrtnih pomoči v hrani, darilo mesta Rima iz so-
sednje Italije. Kot je povedal predstavnik Karitas pater Karel Geržan,
so z večjim tovornjakom s priklopnikom pripeljali kar 23 ton najrazli-
čnejše hrane, največ kruha, olja, testenin, moke in vložene zelenjave.
Pomoč mesta Rima ocenjujejo na okoli 36.000 nemških mark, razdeli-
li pa jo bodo tako med begunce kot med domače socialno ogrožene
občane.
Za begunce je ptujska Karitas na voljo vsak ponedeljek od 9. do
11. ure, za domačine, potrebne pomoči, pa vsako sredo od 9. do 11. in
od 16. do 18. ure. Ne pozabite na načelo humanitarne Karitas: Daruj-
te, česar ne potrebujete, in vzemite, česar ste resnično potrebni. Mi pa
dodajamo: Darujte le tisto, kar bi tudi vi bili pripravljeni vzeti.
OM
V ptujsko Karitas je v torek, 2. junija, prispela pomoč rojakov iz
sosednje Avstrije, v glavnem iz pokrajine Deutschlandsberg. V treh
kombijih so pripeljali za okoli 100 tisoč šilingov najrazličnejših živil.
Glavna organizatorica te že šeste pomoči iz te pokrajine je bila tudi
tokrat zdomka Ljubica Kirbiš, sicer doma iz okolice Destrnika.
Foto vest: M. Ozmec
Umrla je Djurdja Flere
Djurdja Flere seje rodila 14. aprila 1921 v Ptuju. Končala je ro-
manistiko in režijo na AGRFT v Ljubljani. Strokovno se je izpopol-
njevala tudi na Sorboni. Bila je prevajalka iz francoščine, italijanšči-
ne, nemščine, ruščine, pa tudi iz slovenščine v francoščino. Pri Viba
filmu je bila dramaturginja. Bila je tudi režiserka in umetniški vodja.
Pisala je gledališke, filmske in literarne študije, pa tudi ocene. Poko-
pali so jo 30. maja v Ljubljani.	N. V.
osebna kronika
RODILE SO - ČESTITAMO:
Anica Muršec, Biš 36 — dečka; Mar-
ta Ceh, Dragovič 54 — Patricijo; Mi-
lena Mali, Podlehnik 6/a — Tadeja;
Maja Juhart, Kebelj 13 — deklico;
Karmen Vinter, Volkmerjeva 9, Ptuj
deklico; Andreja Gajšek, Žetale 99
-	deklico; Nada Krajnc, Tržeč 25/b
-	Nino; Olga Lovrec, Grabšinci 17
-	dečka; Otilija Horvat, Cvetkovci
31 — Sanjo; Anita Nahberger, Dra-
ženci 72 - Simono; Nada Kolednik,
Pohorje 35 - dečka; Marija Krabo-
nja, Lešnica 46 - Aleša; Andreja Rit-
harič, Župečja vas 9 — deklico; Ga-
brijela Meznarič, Zg. Hajdina 97/a -
dečka; Veronika Rodošek, Biš 18 —
Natalijo; Martina Krajnc, Zagrebška
104, Ptuj — deklico; Daniela Tancoš,
Sakušak 9 — Renato; Milena Hernja,
Pavlovci 13 — deklico.
POROKE - PTUJ: Daniel Petro-
vič, Podvinci 126, in Sonja Mlakar,
Spuhlja 2/a; Franc Turnšek, Apače
140, in Sonja Ostroško, Lancova vas
89/a; Miran Šic, Sp. Hajdina 11 l/a,
in Barbara Žuran, Gradišča 143; Sta-
nislav Pal in Albin Planine, Ptuj, Ciril
Metodov drevored 14
POROKE V ORMOŽU: 9. maja: Jo-
žef Belec, Veliki Brebrovnik 24, in
Dragica Škrinjar, Lešnica 34; Branko
Krajnc, Slovenska cesta 34, Središče
ob I)ravi, in Bojana Desanič, Bosan-
ska Gradiška, Kozarskih brigad;
16. maja: Mirko Kaučič in Tinka
Cajnko, Sterjanci 4, Podgorci: Milan
Plohi in Olga Novak, Rucmanci 48,
Tomaž pri Ormožu; Renato Horvat,
Kolodvorska 15, Središče ob Dravi,
in Stanka Borko, Godeninci 1, Središ-
če ob Dravi;
23. maja: Branko Bombek. Mihov-
ci 70, Velika Nedelja, in Sonja Ri-
žnar, Obrež 137, Središče ob Dravi;
Dragec Petek, Savci 1. Tomaž pri Or-
možu, in Marjetka Moravec, Drakšl
11, Velika Nedelja; Milan Gjura, Ja-
strebci 31. Kog. in Simona Pukšič,
Gomila pri Kogu 53;
30 maja. Franci Krabonja, Mihovci
29. Velika Nedelja, in Zdenka Ozmec.
Cvetkovci 112, Podgorci; Franc Tuš
in Renata Igerc, Strmec pri Ormožu
16, Velika Nedelja; ^
6. junija: Janko Žvegla in Vlasta
Bezjak, Podgorci 91.
UMRLI SO: Veronika Golob, Star-
še 76/f, * 1932 - t 29. maja 1992;
Marjeta Kokot, Sobetinci 36, ♦ 1945
— t 2. junija 1992; Alojz Lenart, Ptuj,
Volkmerjeva c. I O, * 1913 - t 2. juni-
ja 1992; Jožef Gradišnik, Ptuj, Volk-
merjeva C. 10, ♦ 1912 - t 2. junija
1992; Alojz Krajnc, Grajenščak 70,
* 1955 - t 3. junija 1992; Jožef Ko-
cuvan, Hvaletinci 11, * 1921 — t 6.
junija 1992.
TIDMK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost
RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor In glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Člani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji)-
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADjO-TEDNIK, Raiče-
va 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel.
(062) 771-226; taks (062)
771-223.
Celoletna naročnina 2.080 tolar-
jev, za tujino 4.160 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj:
52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk, Mari-
bor.