Stev. 50. Poštnina plačana v gotovini, v Ljubljani, dne 15. decembra 1927. Mesečna priloga ..Novice v slikah". Leto 40, Ula-ilo lnK««lov»nikp kmemke iveie. Cena «H Din z« rnlo leto. - /.a inoiemmvo avil hud odpor proti dohodnini. Ker Srbija sploh ne pozna te«a davka so nekateri srbski krogi odločno za to, da se te vrste davek sploh odpravi. Stvar pa ni tako preproe'a. Zakaj potem bi se morali povišati ostali davki. In s povišanjem os'alih davkov bi bil naibrže naš mali človek bolj prizadet kot z dohodnino, ki zadene le ljudi z boljšimi doolidki. Ministrski svet ie sprejel uredbo glede izrabe vodnih sil. Gre za vodne sile nad nad 300 konjskih sil. Prednost izrabe irca država. Od vsake konjske sile se plačuje /akunnina letno 5 Din. Ministrstvo za poljedelstvo je izdelalo • i?rt uredbo o ribolovu, po lca'eri pripada 1' ivica ribolova v vseh jezerih in rekah, I ki niso čisto na privatni lasti, državi, še posebno pa si država pridržuje ribolov v Bohinjskem in Blejskem jezeru. Politični položaj se v tem tednu ni nič spremenil. Sicer je bil Davidovič v av-dienci pri kralju, ker je zanjo že dolgo prosil, pa je bil po lastni izjavi samo v osebnih zadevah. Radič, ta nepoboljšljivi državni politični prerok, je takoj napovedal novo vlado z Marinkovičem na čelu. V vlado bodo sprejete vse stranke, tako da ne bo nobene opozicije. To bi bilo sijajno. Žal so Raidičeve prerokbe tudi to pot prazne, Vukičevič je Lzjavil, da se ne misli zaenkrat prav na nobeno izpremembo, da ima vlada celo vrsto že izdelanih zakonskih načrtov, da jih ima veliko še v načrtu, da imajo ministri čez glavo dela in da zato ni prav nobenega časa za politične krize. Radikali se tudi smejejo Radičevim šalam ter pravijo, da ni govora, da bi prišel Radič v vlado radi strahotna neresno-sti, ki je je ta mož poln. Kakor hitro bi Radič prišel v vlado, takoj bi bilo polno razburjenj in neobhodno potrebno delo bi tisti trenutek začelo zastajati. Sicer je hudo, da Hrvatje ne marrjo v vlado, toda odreči se morajo najprvo Radiču in potem so vrata odprta. Slovenski žerjavovci in radičevci so čisto iz sebe, ker vlada neče pasti. Dc'o, ki se s polno paro vrši sedaj v Pelgradu, pa samo zavrača vse njihove laži. Radičevske besede in de!an!a. V naši oblastni skupščini so pri določevanju odškodnine oblastnim poslancem in odbornikom zlasti slovenski radičevci imeli zelo veliko besedo. Malo je manjkalo, da v svoji »ljubezni do kmeta« niso zahtevali, da naj odborniki in poslanci zamujajo svoj čas in zaslužek ter vrše veliko delo za ureditev in dvig deželnega gospodarstva za božji Ion. l>a jim vso to skrb za kmetov žep nisia narekovali prava ljubezen in skrb za kmeta, ampak, da je bilo vse tozadevno besedičenje radičevcem le dobrodošel povod strankarskega hujskanja proti SLS, kaže oblastna skupščina v Osijeku, kjer imajo radičevci vso moč. Pa poglejmo, kako varujejo kmetske žepe in kako »šparajo« tam, kjer jih v delovanju ne more nihče ovirati. Radičevci v Osijeku niso izvolili pet oblastnih odbornikov, kar zadostuje, ampak osem ali celo devet in vsakemu določili 5000 Din mesečne plače. Poslanci pa dobe po 170 Din na dan. Tako je torej radičevska gosixxla poskrbela za se. Kako pa za kmete? Radičevci so sklenili oblastni davek za leto 1927. A kakšen? Vsaka oseba v osiješki oblasti bo morala plačati tako-zvano glavarino in sicer 10 Din na osebo, potem Se 10 Din od vsakega konja, 06la in vola, a od vprežne krave 5 Din. Vse to bo dalo lepe tisočake, ki jih bo plačal kmet in sicer največ bednejši kmet. Baj.ar, ki ima n. pr. tri sinove in dva voliča bo moral dati 60 Din, torej morda več kot odrajtuje drugega davka; milijonar pa, ki z avtomobilom najbolj kvari ceste, bo vrgel tistih drset dinarjev »za glavo« in zadostil bo radičevski oblastni obremenitvi. Kaj pišejo nasprotniki. »Sedanja vlada je zelo nesigurna, Radi/ ie napoveduje novo vlado. &ef Demokrat, ske zajcdnice stalno deluje za razbitje tg vlade. Klerikalci se bodo popolnoma združili z radikali.« Take novice pripovedujejo žerjavovski listi že več kot pol leta dan za dnevom in teden za tednom svojim potrpežljivim bralcem. A čudno, davidovi-čevci so še vedno v vladi, klerikalci se niso spremenili in vlada še vedno stoji, dela in je že predložila parlamentu toliko znlco-nov kot doslej še nobena, kolikor smo jih imeli. * »Radovedni smo, če bodo Srbijanci brez protesta vzeli na znanje novi davčni zakon ki pomenja za Srbijo, katera je doslej štela državi le rnajli ne dajatve, še posebno veliko povišanje davčnih bremen,« si je upala napisati >Domovina« v štev. 49. od 8. decembra 1927. Ali se zavedate slovenski davkoplačevalci vseh strank, kaj pomenijo navedene zlobne besede? Ali ne znafijo naravnost hujskanje, da bi se Srbi uprli pravični razdelitvi davčnih bremen in lako pokopali za Slovence in vse prečane tako važen davčni zakon? ★ »Prav klerikalci so bili, ki so že od nekdaj ovirali vsak duševni napredek«• je napisal v »Domovini« — pritlikavec. — Zgodovina našega naroda dokazuje čisto nekaj.drugega; to namreč, da je ogromno večino vsega, s čemer se Slovenci ponašamo na gospodarskem, kulturnem in so-ciialnem polju, ustvarilo pri nas katoličan-stvo ali če hočete klerikalci. Poglejte naše zadružništvo, našo izobraževalno organizacijo, naše pisatelje, pesnike, znanstvenike, učenjake, naso dobrodelnost, naše šolstvo in ne nazadnje naša šolske stavbe, ki so jih sezidali »klerikalci«. — Žerjavovcem je tudi dobro znano, kako je pravoslavni Srb, zadružnik Avramovič letos na občnem zboru Glavne zadružne zveze v Bel^radn slavil slovensko duhovščino kot eno najbolj delavnih in požrtvovalnih za svoj narod. A žerjavovcem ni za resnico, glavni smoter jiin je rušiti vero v srcih slovenskega ljudstva, ker tako ukazuje framason-ska loža. Zafo je treba udril ati po klerikalcih z lažjo, ker z resnico ne morejo. * »Proč z vsako visoko politiko iz občinskih odborov,« vzklika »Domovina«. — Tako je, proč z njo in z žerjavovci, ki so zanesli politiko nele v občinsko odbore, temveč vsepovsod, kjer naj ima gospodarstvo prvo besedo. Propadle banke, kjer so brez prevdarka nalagali nekateri liberalni občinski odbori občinski denar, so nam jasen dokaz, da žeriavovska »visoka politika« in žerjavovsko go6podarsivo lahko privede tudi občinsko premoženje na boben, * Nepopisnii surovost. Na nedavnem protestnem zborovanju za neokrnjeno slovensko univerzo v Ljubljani je govoril v imenu ogromne večine slovenskega naroda tudi predsednik naše oblastne skupščine gosp. dr. Natlačen. Izjavil je, da je bila SFS vedno za popolno slovensko univerzo, da jo bo tudi v bodoče branila z vsemi močmi NOVieAPT^lMl Domoljub svojim naročnikom. V današnji številki »Domoljuba« dobe položnico za obnovitev naročnine vsi tisti naročniki našega lista, ki jim »Domoljuba« pošiljamo po pošti naravnost na dom. — Naročniki, ki prejemajo časopis pri domačem poverjeništvu, naj plačajo naročnino poverjeniku oziroma od njega pooblaščenemu nabiravcu. Vabimo Vas kar najvljudnije, da ostanete v Novem letu zvesti svojemu najboljšemu prijatelju in svetovavcu prav vsi in da mu pridobite kar največ mogoče novih naročnikov. Cena »Domoljubu* ostane tudi nadalje ista in sicer velja za vse kraje v Jugoslaviji Vin 38.—, za Avstrijo šiling. 7.—, za Češkoslovaško Kč 35.—, za Demčijo mark 4.50.—, za Francijo frank. 30.—, za Italijo lir 25.—, za Ameriko dol. 1.—. Naročniki v Nemčiji, Franciji in Ameriki. ki jim ne moremo poetreči s položnicami, naj pošljejo naročnino v priporočenem denarnem pismu ali pa po banki. Položnice naj se posluži vsak čim preje, — gotovo pa vsaj do 15. januarja. Poleg naslova naj dosedanji naročniki zapišejo besedico »star«; to pa samo taki, ki so že letos dobivali »Domoljuba« naravnost na svoj naslov po pošti. Vsak naj torej zapiše na srednji del natančen svoj naslov. Ce je treba na naslovu kaj popraviti, naj se to zapiše na drugi strani srednjega dela položnice. Denar z izpolnjeno položnico naj se odda vselej na tisti pošti, na kateri se list prejema, ne na kaki drugi, ker sicer kaj lahko nastane pri upravništvu neljuba pomota. in da bosta — kar je zelo važno — tudi oba oblastna zbora in odbora storila glede ne-okrnitve in popolnitve vseučilišča vse. — Te dni je govoril Radič v Belgradu za okr-nitev univerz. In kaj piše Pucelj v zadnjem »Kmet. listu«? Ali mar biča svojega Ra-diča? Ne, ampak čudi so zavednim Ljubljančanom, ki so dr. Natlačenu ploskali ter pravi, da bi povsod drugod gosp. Marko (dr. Natlačen) ne samo zletel z govorniškega odra, nego, da bi doživel pravo praško defenestracijo (vreči bi ga morali skozi okno). Po Pucljevem mnenju je torej Radič za naše vseučilišče, klerikalci pa proti. Pamet, pamet, ali boš res zapustim generala slovenskih radičevcev? ★ Otrobarije radičevske gospode. >Kmet-ski list« pririaša teden za tednom toliko prerokovanj in zavijanj in praznih izmišljotin o delovanju sedanje vlade in naše stranke, da bi napolnili celega »Domoljuba«, nko bi hoteli zavračati hudobne radičevske fantazije, ki jim itak nihče, ki zna do pet šteti, več ne verjame, saj jih dnevni politični dogodki sami zavračajo in uspešno delovanje naših poslancev samo pobija. Kljub temu bodo radičevci lagali naprej, tnislej, da se bo nekaj že ljudi prijelo. Naročnina na »Domoljub« se plačuje lahko tudi v polletnih ali četrtletnih obrokih, toda v vsakem slučaju naprej. Kdor ne zmoro celoletne naročnine, plača lahko v dveh ali štirih obrokih. Za eno polletje vePa »Domoljub« 19 Din, za četrt leta pa 10 Din. Ta olajšava pa velja le za one, ki prejemajo list po pošti; za naročnike pri poverjenikih pa le v toliko, kolikor to dovoli pove; ^enik. Najtopleje priporočamo zopet skupno naročanje, najmanj dva časopisa na en naslov. V tem slučaju je cena za Jugoslavijo 36 dinarjev za en izvod. Kot nagrado poverjenikom ali njih pomočnikom dovoljujemo tudi nadalje 10 odstotkov popusta, ki se dd po želji poverjeništva v gotovini ali z namečkom »Domoijuba«. Opozarjamo pri tej priliki, da moramo prejeti nabrano naročnino najkasneje koncem prvega polletja. Zapozneli plačniki - poverjeniki povzročal sebi in upravi mnogo neljubih neprilik. Naročniki pri poverjenikih naj točno v določenem roku odrajtujejo naročnino. Z nerednim plačevanjem se povzročajo samo neljube težave poverjenikom, ki imajo itak dovolj posla in skrbi z nabiranjem naročnikov in naročnine. Pri vsaki spremembi naslova se mora poleg novega sporočiti tudi »'ari naslov, pod katerim se je časopis pošiljal dosedaj. Kdor želi »Domoljuba« prejemati pri poverjeniku (župnem uradu, kaplaniji, društvu itd.), naj to pove tam; ako ga je doslej prejemal naravnost na svoj naslov, pa ga ne želi več tako prejemati, naj nam vrne prvo številko, ker jo bo dobil itak pri poverjeniku. Končno omenjamo še to, naj se po »Domoliubovih« položnicah pošilja naročnina edino samo za »Domoljuba«. Pismo iz Kanade. Kanadski Jugoslovani smo odpotovali iz svoje mile domovine si kruh služit ali prav zaprav: odšli smo dela iskat. Smo ga tudi dobili. Dela strašnega: kct črvički rijemo pod zemljo, in to pod samim kamenjem. Kopljemo se v dimu in prahu, včasih tudi v vodi in blatu. Naše moči so trše ko jeklo, pa kljub temu je Kanadska zemlja že zakrila nekoliko naših Slovencev, če ravno še niso bili dolgo časa naseljeni v tej obljubljeni deželi. V petek in svetek se trudimo in delamo, obliva nas vroč pot; kdor pa umre, si niti toliko ne zasluži, da bi mu na zadnjo uro zvon zapel in ga spremil v grob. Edino zvonenje je kamnita zemlja na grob. V starem kraju zvonovi lepo pojo ob nedeljah, praznikih, ve-černicah, zjutraj, opoldne in zvečer; nam pa zvone tvorniške in rovske piščali: na delo — na delo. Naši razgovori so o . delu, vedno le o delu: Še toliko dni, če ostanemo živi, pa bodo spet dolarji za naslednje dni. Iz starih krajev pa nam pošiljajo pozdrave vedno in vedno: »Daj, daj! Pošlji, pošlji dolarjev!« -Tukaj stalno delo dobiti je težko, ker stalno delo e samo pri rudnikih. Po tovarnah so pa dela nestalna, prav tako po farmah in v go zdovih. Pa niti stalna dela niso nič sigurna, ko je vsak od danes do jutri. Tukaj se ne gleda, če je eden ali na stotine ljudi brez dela. Prav res, velika je Kanada, ali lepih krajev ima prav malo. Tu daleč naokoli je prav žalosten pcgled. Vidijo se sami požgani gozdovi in kamenje. Nimamo ene vesele ure. Samo to pričakujemo, kdaj zapustimo ta kraj in se podamo v svojo domačo vas. Oj, domovina, naša mati, kdaj nas boš zopet tako ljubila, kakor mi ljubimo tebe? — Sedaj se bližajo božični prazniki. Želimo Vam vsem vsem ostalim doma, možem, ženam, staršem, fantom in dekletom vesele božične praznike in srečno prihodnje novo leto! d Vsem zaupnikom in somišljenikom SLS. Kdor piše na naše tajništvo v Ljubljani, naj napiše popolen naslov, ne pa okraišan. Tudi raj vselej napiše zraven Jugoslovanska tiskarna, da ne gredo naša pisma drugam. Naslov je toraj: Tajništvo Slovenske ljudske stranke, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. d Takoj na pomoč! Komu? Nam, ki prebivamo ob Savi, v pred desetletju tako cenjenem Brodu. Od Šmartna do izliva Bistrice je potrebno desni breg dvigniti za en meter in več; Od tukaj naprej pa do Kleč levi breg. Ker na nasprotnem bregu ni kultur, lahko počaka za poznejši čas. Reka si je zasula do 2 m strugo, da je zdaj ob deževju teče drugod desetkrat več, kakor na njej odkazanem prostoru. Bagor je treba napraviti, da bo dvigal preobilni gramoz na bregove. Ob večjih poplavah mi voda vdere pri oknih v stanovanje, nemogoče je vztrajati na sredi deroče reke. Naj ne bo to glas vpijočega v puščavi. — d Na laži »Domovine«, da bo zemljiški davek še enkrat večji, je poslanec Pu-šenjak spisal članek v današnjem Gospodarju. Kmetom priporočamo, naj ga temeljito preštudirajo. d Pri občinskih volitvah na Jesenicah je dobila SLS 15 mandatov, radikali 2, žerjavovci 7, komunisti 4, socialisti 3, narodni socialisti 2. d Kdo je zadel srečko s 500.000 Din. Zadružna gospodarska banka objavlja, da je neki krojač z Bleda kupil pri njej srečko drž. loterije št. 2515, katera je zadela 500.000 Din. d Občinske volitve v Mariboru se bodo vršile v nedeljo 18. t. m. Za mesta mestnih očetov se poteguje kar 8 skrinjic. d Pri občinskih volitvah v Kranjski gori je zmagala na celi črti lista dosedanjega župana Lavtižarja, ki je pristaš SLS. — Na Bledu je SLS najmočnejša in je dobila 8 mandatov, dosedanji župan Kenda pa 6. Manjše število so dobile druge stranke. d Za župana v Krškem je bil izvoljen g. Alfonz Urbane, pris'aš SLS. Tudi svetovalci so vsi pristaši SLS. d Ponovno svarimo. Spet smo dobili sporočila, da nekateri ljudje po deželi nasedajo agentom, ki prodajajo razne srečke in vrednostne papirje. Navadno jih silno preplačajo in potem prepozno obujajo kosanje. Še enkrat torej svarimo pred agenti, ki jih dobro ne poznate. Ne verjemite vsaki besedi. Opozarjajte na to tudi druge. Zupani, občinski odborniki in drugi možje, varujte svoie občane pred občutnimi ško- dami. Kdor misli, da mora igrati s srečkami. naj jih kupi v kaki veliki resni banki. Sicer je vsako tako igranje zapravljanje. Domoljub bo v kratkem začel prinašati poučne članke o vseh srečkah, ki se pri nas smejo proda:ati. d Koledar naše Kmetske zveze imajo nekateri zaupniki in ga še niso razpečali. Naj store to čimpreje in dopošljejo denar. Kdor bi koledarjev res ne mogel razprodati, naj jih hitro vrne, da se more drugim postreči. Kdor bi ga še želel naj piše na naslov: Jugoslov. kmetska zveza, Jugoslov. tiskarna, Ljubljana. d Smodnišnice tin ljubljanskem polju so se začele odstranjevati in se bodo prenesle nad Gorico pri Pimperku na Gorenjskem. d Jugoslovanski misijonarji so dobili v Indiji svojo provincijo, kjer bodo misijo-nariii. Dosedaj so sicer še v zvezi z Belgijci, ker je naših premalo, toda ko jih bo dovolj, bo Jugoslavija dobila s tem svojo prvo samostojno misijonsko provincijo v poeanskih deželah. To je tudi z državnega stališča zelo važno, obenem pa bomo Slovenci še prav posebno vedeli, za katere misijone naj se najbolj zavzamemo. Jugoslovanske misijone v Indiji vzdržujejo očetje jezuitje ter s!a se 12. t. m. zopet dva misijonar^ podala v Indijo. ~ d Trgovci-točilri alkohola. Ker sta oba slovenska velika župana odredila, da se od novega leta dalje v trgovinah ne smejo več točiti alkoholne pijače razen v originalno (tovarniško) zaprtih steklenicah, so trgovci sklicali v Ljubljani protestni sestanek, na katerem so sklenili, da naprosijo velika župana, naj svoj odlok za pol leta odložita, tažas j a se bo skušala v sporazumu z no-traniim ministrom dobiti primerna rešitev, da trnovci ne bodo preveč oškodovani. d Gospodarske prireditve v prihodnjem letu. VIII. vzorčni velesejem v Ljubliani se bo vršil od 2. do 11. junija, pokrajinska razstava ki bo združena z jubilejno kmetijsko razstavo (ltiO letnica Kmetijske družbe) pa od 1. do 10. septembra. 6.. 7. in 8. junija bo v Ljubljani srednjeevropski goetilničar-ski kongres. — S pokrajinsko razstavo bo zdm/era tudi razstava izložbenih oken, književna razstava, pregled narodnih noš, konkurenca slovenskih harmonikarjev in razs'ava ptic iz Slovenije. d .Voc most se bo delal čez Muro med slovensko in avstrijsko Radgono. S'al bo 2.840.000 Din. Plaali ga bodo pol Jugoslovani, pol Avstrijci. d S riše zaupnike v novomeškem okraju opozaratno na politično-gospodarski tečaj, ki bo 27.. 28. in 29. t. m. v Rokodelskem domu v Novem mestu. Stroški prehrane so preračunani za vse tri dni na približno 50 dinariev; prijavite se takoj na tajništvo SLS v Novem mestu. d Eksplozija v kamniški smodnišnici. Iz neznanega vzroka se je pretekli torek dopoldne vnel smodnik v oddelku, kjer sta namestena dva stroja za drobljenje, in je odneslo streho, leseno steno ter del enega stroa. Pa ni ve*je škode, se je zahvaliti 1 delavcu, ki je samo slučajno ušel smrti, a skočil kljub največji nevarnosti nazaj v oddelek in ustavil drugi stroj, da ni tudi ta eksplodiral. d Nove vrste zdravljenje. Neki bivši ruski oficir v Mariboru je bil težko bolan na živcih in imel srčno hibo. Pa je bral neko knjigo, da je najboljše in najcenejše zdravljenje stradanje. In je poskusil. Skozi 25 dni ni nič drugega vžil kot vsak dan en liter čaja. Čez 25 dni je res za 14 kg shujšal, toda bil jo popolnoma zdrav. No, pri njem je morebiti šlo, pri marsikom drugem bi pa morda šlo ravno nasprotno. Svatopluk Ceh: d Odlikovani orožniki. Veliki župan mariborske oblasti jc podelil častno nagrado onim orožnikom, ki so se v izvrševanju ribarsko-policijske službe s posebno vnemo in uspehom izkazali. Prvo nagrado od 1000 Din prejme g. Ivan Lužar, orož-niški kaplar v Ljubnem, okraj Gornjigrad. Dve drugi nagradi po 500 Din pa dobita g. Ivan Kocutar, narednik pri Sv. Petru pri Mariboru in kaplar Gvidon Zorenč v Slovenski Bistrici. d Lakota v Dalmaciji. V treh vaseh drniške občine: Huljanoviči, čavoglavi in Ključi, večina družin nima ničesar jesti in tudi ne morejo dobiti kredita, da bi si nakupili živil. V vasi Humljanoviči je umrla vdova Šaran Jela od lakote. d Fantovski molitvenik. Kar so naši fant:e vedno zelo pogrešali, je to. da niso imeli svojega, prav njim namenjenega mtdit-venika. temu je odponvgel prof. dr. Gr. Rožman, ki pozna fantovsko dušo do dna. Spisal je za fante molitvenik: Berede življenja«, v krterih so premišljevanja in molitve ukrojene po fantovskih dušnih potrebah in težavah. Naj bi fantje pridno segali po njem. V rdečo cbrezo vezan stane 22 Din (s pošto 1.50 Din več), v zlrto 30 Din. — Dobiva se v vseh knjigarnah, pri Ničmanu v Ljubi;ani in Društveni nabavni zadrugi v Ljudskem domu. d Umrl je v Tržiču 8. dec. v 67. letu starosti davčni nadupravitelj v pokoju g. Karel Pire, ki je bil ed?n na j vnete j« ih organizatorjev krščanske dobrodelnosti. Kar se je zlasti v Tržiču v tem oziru dobrega storilo — in tega je zelo veliko — povsod je bil pokojni Pire prvi zraven s svojim nasvetom in delom. Pokojnik je bil sin znamenitega tržiškega zdravnika Pirca. d Umrl je 7. t. m. v vasi Pece (ftt. Jurij priGrosupljem) posestnik g. Janez Va-lentinčič v starosti 82 let. d Kamen ga je ubil. V Jankovi pri Voi-niku blizu Cel'a sn je smrtno ponesrečil Anton Petre, sin tamošnjega pos^tnika in orožn;ka v pokoju. Josipa Petre. Pri raz-strelievaniu 1-amen'a ga je zadel debel kos kamna na glavo s tako silo, da mu je prebil lobanjo. Ponesrečeni je drugi dan po usode-polnem udarcu umrl. d Utonila ie v vaškem kalu v Slamni vasi pri Metliki pri pranju perila 70Wna Ana fttefanič. Od slabosti se je zgrudila v vodo in ker ni bilo nikogar blizu, je v vodi našla smrt. d Pod vlak je padel. Neki zagrebški trgovec se je peFal v Belgrad. Na vlaku se se pa nenadoma odprln vrata iz vagona in trgovec, ki je slučajno stal tam, jo zdrsnil ter se viel za držaj, toda nazaj so ni mogel skloniti. Neki potnik ga jo vidol, pn ga ni hotel rešiti. Ko se trgovec ni mogol več dr/ati, je padel pod vlak, ki mu je od trgal desno nogo. d Velika kmetska bitka v Hercegovini Preteklo soboto je prišlo med dvema lievc&I govinskima- vasema Bjelimičem in Mami-čem do velikega pretepa, katerega se ia udeležilo približno P50 kmetov. V borbo je poseglo celo pleme Boškovičev. V bitkj je bilo več težko in laliko ranjenih. Zandar-! merija ie uvedla obširno preiskavo ter ie i aretirala več oseb, ki jih je lzroč;Ia držav. I nemu pravdništvu. Preiskava se nadaljuje" j Ranjenci so bili prepeljani v bolnico v Moetarju. d Dva dečka utonila. V bližini Trelmše j na Goriškem je šel 28. novembra Lojze i Podgornik, hlapec pri Rijavčevih, 13 I star s sodom po vodo k reki Idriii. z njim 1 je bil enajstletni Justin Kofol. Podgornik i je zajemal vodo iz reke na dolgom drogu j ter jo nalival v sod. Pri tem mu io spodrsnilo in je r«dH v reko. Mali Kofol je planil za njim, da bi ga rešil, to da zaman. Mrzli valovi deroče reke so oba odnesli naprej in mrtva spet pustili ob kraju, kjer so ju kmalu rasli domačini. d Požar za 3 milijone d nariev škode. Velikanski požar je izbruhnil v skladišču paroplovno družbe v Dubrovniku ter v zraven leveči tovarni za bane. Gorelo je celo noč in so šele po največjem naporu mogli ogenj do jutra pogasiti, Škode je tri milijone dinarjev. d Milijonar — delavec. Blizu Dubrovnika je umrl te dni neki Pero Kljunak, ki je bil svoj čas v Ameriki rudsr, potem pa je prišel domov v Dalmacijo, kjer je vedno opravljal težka ročna dela. Ob smr'i je napovedal, kje ima zakopan svoj denar. In res so ga našli. Vse premoženje znaša 4 milijone dinarjev. d človeško glavo je kuhal. V Trbovljah je večkrat za grobokopa neki delavec Lov-rič. Na Marijin praznik ga je nekdo zalotil, ('a je v mrtvašnici kuhal mrtvaško glavo, Na vprašanje, kaj da to dela, je Lovrič odgovoril, da dobi za lobanjo 300 Din. pa nI bolel povedati, od kora. Stvar je b;la naznanjena orožništvu. ki je zadevo preiskalo. Med tem je Lovrič lobanjo zakopal in ko je končno tudi orožnikom priznal svojo kuharsko umetnost, je lobanjo izkopal. Po Trbovljah govore, da rabijo lobanjo žpiri-tisti, možno j pa tudi, da jih kupuje kdo, ki jih rabi za medicinski študii. Seveda se je vs? ukrenilo, da Lovrič tega posebnega zaslužka ne bo več imel in da se tako oskrumbe mrličev preprečijo. d Trikratna tatinska smola. Iz Les pri Brezjah nam poročaio: Trikrat že so zadnje čase talje poskušali srečo v naši cerkvi. Prvi je ukradel medne svečnike, a iili ie moral vrniti proti nagradi enomesečnega zapora. DrugI je pobral žarnice s stranskih oParjev, pa smo mu jih pobrali proti plačilu par mastnih zaušnic. Tretji se jc lotu nabiralnika ob glavnem oParjii. a nabiralnik se mu je s svojo odporno sMo postavil po robu, tako da je moral oditi praznih rok in z dolgim nosom. — Razpisana J« spet naša šola. Čemu? Saj g. učitelja imamo in gn stran ne da mol d Prsti izdajalci. V Trstu so svedrovci okradli firmo Marocchi ter firmo Ponati. Pri tej slednji so vzeli 12.000 lir iz M* gnjne. Ko so blagajno devali na tla, so ji podložili neka vrala, katera so v uradu sneli. Podložili so zato, da ne bi pod škripa). Toda na vratih je os'alo usodno pričevanje: odtiski prstov. Odtise so študirali v Trstu in v Kimu in po njh ugotovili, da sta bila pri tatvini neki Dell'Ago in neki Zaje. Drugih prič ni bilo. Vendar je sodišče smatralo prste za popoln dokaz krivde ter je obsodilo prvega na sedein, drugega na devet mesecev. d V prepiru obstrelil svojo ženo. Gostilničar Alojzij Vintar v Straži pri Novem mestu se je v prepiru s svojo ženo tako razburil, da je pograbil revolver in šest- ! krat ustrelil nanjo. Štiri krogle so ženo zadele, in sicer smrtno nevamo. Mož je nato izginil, kmalu pa se je sam javil pri sodišču v Novem mestu. d Umor in rop. V vasi Skovec pri Št. Janžu so našli v torek 6. t. m. zjutraj umorjena zakonska 601etnega Franceta Puclj« in njegovo ženo Terezijo v njuni lastni hiši. Puceij je ležal mrtev sredi hiše, njegova žena po nekoliko proč od hiše, ker je najbrž bežala in jo jo morilec umoril na begu. Morilec se je iz Puclja še norčeval, da mu je pod glave poveznii pehar, na giavo pa mu je nataknil škrnicelj. Po sodbi sosedov je bilo odnešenih okrog tri tisoč dinarjev. Po znamenjih sodeč sta bila dva roparja. Orožništvo je takoj stvar odločno vzelo v roke in je bilo kmalu na sledi. In sicer so sumili nečaka umorjenega, bivšega rudarja v Karmelju, nekega ; Skamino. Ker so sumili, da jo je popihal j na Hrvatsko k teti,, so telefonirali tjakaj I in res ga je orožnik zalotil pri teti- Bil je tako presenečen, da je zločin takoj priznal ter povedal, da mu je zraven pomagal še neki Slapšek, ki ga zdaj po Hrvatskem lovijo. d Alkohol - ubijalec. V Ložicah v Vipavski dolini so je izvršilo grozodejstvo, ki ima le redke primere. Ubit je bil Ivan Premrou od lastnega zeta. Kakor povedo ljudje, bil je zet, Gašpa.r Mislej, nasilen človek in je že prej večkrat grozil, da bo kaj naredil. V družini je bil star prepir, kakor je tako rad med starimi in mladimi. Svari je držal v rokah svoje premoženje in gospodaril po svoji glavi, mladi pa je hotel, naj vse njemu izroči. Tako je prišlo, da je zet, ne brez pijače v glavi, doma pri ognjišču zamahnil š sekiro po tastu in ga ubil. Mislej si je preoblekel krvavo obleko in bežal kakor Kajn, pa kmalu so ga orožniki ujeli. d Nh smrt je bila obsojena pred mariborsko poroto Terezija Šolar, ki je v Fo-lcovcih v Prekmurju umorila svojega lastnega moža. d Krvavi bankovci. V neki zagrebški mlekarni je hotel nekdo plačati mleko s krvavim 100-dinarskim bankovcem, ki ga je potegnil iz čisto krvavega šopa samih bankovcev. Prodajalka je zadevo takoj sporočila policiji, kupec pa je med tem ze ušel. Pač pa je došlo poročilo, da je prejšnji dan bil v Petrinju umorjen logar Jo-van Polinc ter oropan. Orožništvit je.morilec znan in ga iščejo. d Denarja se je polakomnil. Okrajni glavar Pečič v Podgorici v Črni gori je dobil pismo od znanega roparja Andjehča, na čigar glavo je razpisana nagrada 30.000 dinarjev. V svojem pismu sporoča Andje-lič okrajnemu glavrju, da je ustrelil svojega tovariša Rastoderja, na čigar glavo je bila razpisana nagrada 50.000 Din. Okrajni glavar se je podal na označeno mesto in je res našel mrtvega Rastoderja. Ra-stoder je ubil nekega orožnika in kmeta Uroša Ostojiča, nato pa pobegnil. Okrajni glavar je po vsem okraju razglasil, naj se dotični, ki je pisal pismo, izroči oblastem, ker mu bo to olajševalno pri sodbi. d Samo dva razreda na železnicah v Nemčiji. V Nemčiji imajo vlaki štiri razrede. Dve tretjini ljudi se vozi v četrtem razredu, prvi razred pa je navadno prazen. Zato je generalni ravnatelj nemških železnic sklenil, da se bosJa pridržala samo dva razreda in sicer se bosta imenovala: leseni in blazinasti. Isto imajo uvedeno že v Rusiji. Pri nas bi prvi razred tudi lahko odpravili, ker se največkrat prazen poriva od postaje do posla je, kar pomeni samo izgubo. d Ali ste že član Ljudske samopomoči? Ako ne, čitajte tozadevni oglas na zadnji strani. d Za Božič in Novo leto ima »Oblačil-nica« za Slovenijo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, v svoji zalogi različnega manufak-turnega balga najprimernejša darila. d čajanka! Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus vanilijen sladkor. Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk. d Kupujte domače izdelke! Da se omogoči vsakomur nabaviti si dobro obutev, prinese tovarna »Peko«, Tržič, poleg drugih tudi posebne vrste čevljev za zimo, in sicer: ženske la boks-čevlje na zaponko 195 Din, ženske la boks-pol-čevlje 225 Din, ženske visoke la boks-čevlje 195 Din, moške visoke čevlje iz govej. boksa 195 Din, moške visoke čevlje iz la boksa 265 Din. —• Pri pismenih naročilih zadostuje obris noge. Naročila naj se pošiljajo na naslov: »Peko«, Ljubljana. d Pri težkočah v želodcu, gorečici, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, tesnobnih pojavih, tresenju udov, oslabelosti spomina povzroči čaša naravne ,>Franz-Josef« - grenčice pri vsaki starosti in spolu točno poživljenje v zastali prebavi. - Zdravniška sporočila iz Iropičnih dežel hvalijo »Franz-Josef«-vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži, kakor tudi obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice. Dobiva se v lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. d Zdravo in lepo sadje je najbogatejše plačilo sadjarja, ki pravočasno maže in škropi svoje drevje z Arborinom tvrdke Chemotehna, Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču A. & E. Skaberne).»_ NAZNANILA. n Orlovski odsek na črnučah vprizori v nedeljo dne 18. decembra ob 3 popoldne v Društvenem domu Finžgarjevo dramo: »Razvalina življenja«. Med odmori igra doma« tamburaski zbor. Pred/prodaja vstopnic pri g. I. Lampetovi, n Kat. prosvetno društvo v Itctofah pri bkofji Loki uprizori v nedeljo 18. dec. ob 15 igro v 5 dej. »Božični praznik sirote*. n Jožica. Pevski odsek prosv. druStva vprizori v nedeljo 17. t. m. F. S. Finžcrarievo štiridejanko »Naša krU. Vabim«' Zopet bomba v Macenodiji. Bolgarski komitaši nadaljujejo z napadi. Predrzni so tako, da sredi mesta mečejo bombe, nakar brez sledu izginejo. V soboto 3. decembra zveče so se pojavili v mestu Strumici v Ma-cedonijt, vrgli bombo proti neki kavarni v kateri je bilo več častnikov in civilistov. Bomba pa je eksplodirala med vrati in ni nikogar ubila. Častniki so takoj hiteli na cesto, da bi napadalce prijeli. Komaj pa so prestopili prag, je počilo zunaj nekaj strelov. Poročnik Jeftič se je težko ranjen zgrudil na tla, neko žensko z otrokom v naročju pa so krogle takoj ubile. Napadalci so takoj izginili in jih klub zasledovanju še niso dobili. Po izstrelkih in ostankih bombe sklepajo, da so bili bolgarski komitaši. Stroga obsodba macedonskih dijakov, ki so rovarili proti lastni državi. Po napadu na generala Kovačeviča so oblasti razkrile v Ma-cedoniji tajno društvo dijakov, ki so bili v zvezi z bolgarskimi komitaši. Njih cilj je bil delati z vsemi sredstvi in tudi z atentati na to, da se Macedonija odtrga od naše države. Imeli so stroga pravila, na katera so prisegli in ki so jili vezala, da vsakogar, ki bi jih izdal, umore. Vsega skupaj se je moralo 20 mladih študentov zagovarjati pred skopljan-skim sodiščem. Obsojena sta bila dva na 20 let ječe, eden na 15, eden na 10, 5 pa na 5 let ječe. Enajst jih je bilo oproščenih. Vsi obsojenci so se pritožili. Kongres ruskih komunistov. V glavnem mestu boljševiške Rusije v Moskvi se je preteki. teden vršil 15. kongres ruske komunistične stranke. Glavno bc:«do na tem kongresu je imel prvi tajnik stranke, ki je poročal med drugim o notranjih sporih v. stranki, ki da jih je srečno končal. Proti vodstvu ruske komunistične stranke, ki ne pozna nobenih ugovorov ter brezobzirno diktira svojo voljo poslušnim — komunističnim masam, se je bil namreč pojavil oster odpor. Na čelo upornikov je stopil odlični in za komuniste zaslužni vodja Trocki, ki je jel postajati nevaren glavnemu tajniku Stalinu. Ko je Stalin uvidel, da ima Trocki, ki zahteva, da komunistična vlada vpošteva voljo ljudstva in da mora biti konec diktature nekaterih komunističnih veličin, ki so splezali kvišku po ramenih tistih ljudi, ki jih sedaj tepejo z bičem, vedno več pristašev na svoji strani, ga je izključil iz stranke in ga jel preganjati s policijo, tako da mu je onemogočil vsak stik z ljudstvom. — Mnogo Trockijevih pristašev komunistov so vladni komunisti vrgli v ječo. Stalin je znal tudi večino kongresa pridobiti na svojo stran, tako da je ta njegovo postopanje odobril. Ko je komunist Kainenev skušal Trockija zagovarjati in izjavil, da njegovi pristaši nikakor ne mislijo ustanoviti nove stranke, ampak se hočejo v okviru pravil komunistične stranke v tej stranki boriti za razčiščenje, je kongres sklenil da ne trpi nobenih ugovorov manjšine in je zagrozil, da bo vsakdo izključen, kdor se ne bo pokoraval diktaturi večine. Iz tega se vidi, kakšno svobodo uživajo pod komunistično vlado celo njeni lastni pristaši, ki si upajo malo drugače misliti, kakor je to 5' 6 PQ~DOBpVTNli[gl »■■■■■■■■'»■■^"■■""■■■■■■'■'■^ttBS; ^ budilke in zlatnino kupite najceneje pri urarju L. Vflhar, Lfubl|ana, ^iA Sv. Petr« o. J» (pri Zmajskem mostni. všeč tistim par ljudem, ki so se slučajno pri-rinili do oblasti. Vojska med romanskimi študenti in Židi. Romunski študentje so te dni po večih sedmo-graških mestih vprizorili velike izgrede proti Židom. Najhuje so divjali v Kološu in Velikem Varadinu. Zide so napadali po cejtah in vdirali v njihova stanovanja. V Velikem Varadinu je bilo baje pri izgredih 8 oseb ubitih in 140 ranjenih Razbili so tudi mnogo židovskih trgovin ter napravili ogromno škode. — Izgredi so trajali več dni, nakar je šele prišlo vojaštvo in študente razpodilo, nekaj pa jih aretiralo. Židovski poslanci so radi teh dogodkov v bukareškem parlamentu ostro prijemali vlado, ki so ji očitali, da so oblasti vedele, da se pripravljajo izgredi, pa jih niso hotele preprečiti ter da tudi niso proti razgrajačem hotele nastopiti čeprav bi jih bile lahko ukrotile. Zelo se delajo ogorčene Mad-jari, ker so bili tepeni tudi madjarski Židi in groze, da bodo Romunijo radi teh izgredov tožili pri Društvo narodov. • Pol/ska in Litva pred svetom Društva norodov. Svet Društva narodov, ki zboruje v Ženevi, je te dni obravnaval dolgotrajni spor med Poljsko in Litvo, ki bi bil skoro povzročil vojno med obema državama. Svet je poslušal tožbe obeh držav; predsednik 1 itve Woldemaras je tožil Poljsko, da se ne drži določb mirovnih konferenc. Ob sklepanju miru je bilo namreč mesto Vilna priso-jeno L itvi, pa ga je Poljska kar na svojo roko zasedla, kakor so n. pr. Italijani zasedli Reko. Poljska se pa brani češ da prebivalstvo Vilne zahteva, da ostane Vilna pol'ska. Soor bo svetu Društva narodov pač težko rešiti, ker imata obe državi na svoji strani močne zaveznike. Z Litvo držita Nemčija in Rusija, ker se samo preko Litve more po suhem iz Nemčije v Rusijo ali nazaj, dočim ima Poljska za seboj Anglijo, ki ne bi nič rekla, če bi Poljska kar celo Litvo zasedla in tako raztrgala zvezo med Nemčijo in Rusijo preko Litve. Angliji bi bilo to še celo zelo všeč, ker bi bila na ta način njena tekmovalka in nevarna nasprotnica Rusija vsaj v Evropi obkoljena od samih sovražnikov. Iz teh razlogov ni pričakovati, da bi svet Društva narodov sploh hotel rešiti ta spor in se tako zameriti najmanj eni velesili, ampak bo najbrže ostalo pri st rem, namreč da bo ostala Vilna poljska. Veliko je pa vsekakor že s tem doseženo, če se prepreči vojna med tema državama. Sifon srata 60 54 36 Batlst kombine 200 160 112 Spalne srajce 160160 Modrini jopiči, nogavice, rokavice, ročne torbice. I?adi velikega prometa po celi Jugoslaviji cone nižje kakor drugje. VELETRGOVINA R. STERMECKI, CELJE. NoS denar naJerau trgovcu. Radovan Hrastov; Ljubljanski sprehodi. DECEMBERSKI SVETEC. Kdo ga ne pozna? Tudi izmed odraslih: ali je kdo, ki bi ga istotako z otroci vred ne pričakoval nekako nestrpno, nepočakano? V izložbenih oknih se vse to najbolj razodeva. Niso samo igrače v njih, tudi drugačne, bolj realne dobrine so razpostavljene v okusno celoto, lepo opremljene v sanjav, božajoč klic mimohodnim, zastrte v rdečino in luč. Vidiš tu vse od kraja, brez naštevanja. In Kongresni trg! Od nekdaj prostor Miklavževega semnja. V čudovito pestrost in živahnost vstane in oživi tiste dni. Zlasti v večernih urah. Sest mogočnih»razsvetljenj žari nad razstrte šotore raz kandelabrov. Ilečaki prvošolci z dežele še nekako plaho stopajo med šotori; ostali so že vživljeni v Ljubljano in njene prilike in skrivnost Miklavževega prihoda ... — in znajo porabiti tudi to priliko sebi v prid: šibe in korobače prodajajo. Pač ironija! Tisti, ki so včasih — pravijo tako in sliši se! — najbolj potrebni primernega mazila, ga prodajajo tu drugim... In kako vsiljivo, da veste! Kar se tega tiče, priznanje jim gre. Na sam Miklavžev večer pa utone Ljubljana sama v sebi. Pojdite po ulici, pojdite po kavarnah v prvih urah mraka: prazno. Ni življenja, nt ljudi. Miklavž je tu ... Po domačih sobanah ga čakajo in mu nastavljajo; o, pa tudi drugam zna priti in pride! * * • Unionska dvorana vabi in kliče, sprejema vase mnoge in innoge, ki so prišli, da naroče in so naročili, morda zase, morda za druge, za kogarkoli. Miklavž vse posluša in vsem da. Tisti obrazki mladih, otroških bitij! Smehljaj nedolžnih lic! Pogledi iz materinih naročij: naivni, vprašujoči, — o, mladost, kam si šla? »Mamica, ali je Mliklavž kaj truden?« čujein iz bližine. »Nič ni truden!« »Nič!? Pa mora toliko hoditi nocoj...,« In tako daljo. Vprašanja, odgovori brez konca. Smeh, nestrpno pričakovanje. Joj, Miklavž, kaj čakaš, da te še ni!? • « » Oder. Naj povem, da je bil Šentpeterski Orel v Ljubljani, ki ga je opremil in za ta svetčev prihod uredil in pripravil. Ogromni stroški. Tri dni dela. 80 ljudi nastopa in dela, leta, išče, se trudi. Stopnice vodijo z nadoderskega balkona v dvorano. Lepo okinčane s trakovi, z električnimi lampijoni, s sijajem in bleskom, pogrnjena preproga skozi in skozi. Zadovoljen bo svetec in bo gotovo radodaren! Oder je s kulisami .zadelan. Nova tvorba, nov stil, nov sistem. Ne razumem se nanj! Le svoje vem: primeren je, ker res živo in točno predstavlja — zmešnjavo, pekel... Sredi nad odrom nebo, z ozvezdjem ln veliko, dolgo, stezajočo se roko, v emori, od koder ima priti Miklavž in njegovo sprem" stvo. ♦ • » Po dvorani ugasnejo luči, zavlada tema Tema. Tedaj zagrmi nekje, zabobni. Trepetaje se stiska deca v materinih naročjih, z r(){j, cami se oklepa vratu. Tam zdolaj grmi, bobni, tuli, žvižga siče ... Pekel, življenje satanov. V steni zareži satanski obraz, obsevan z električnim sijem. Strašen je ta izraz, krvav, dolg jezik mu visi iz ust... Tedaj se zabliska, zagrmi znova, razsvetli se oder v rdeče in modro... in živa kopica peklenskih grdob se prekunije, pre. metava in rjove po odru. Sredi odra je kamin. Naenkrat vziari plamen se pokaže; kakor rdeči jeziki se raz-lizujejo plamenčki v temo in strah in trepet malih po dvorani... Iz peklenskega ognja, iz zevajočega plamena pa se za hip pokaže režeči obra/. satana ... in še eden, in še eden, vedno več in več... Dokler ne bruhne žrelo poglavarja na dan in druhal ne zapleše peklenskega plesa. Tema. Le majhne, rdeče lučke rok in glave se svetlikajo. In rišejo mračne kroge v temo. Plešejo. • » * Svetli se. Počasi. Tam zgoraj vzide svetloba v prelep sij in glej, že so tu angelci, majčkeni, ljubki. Zaplešejo lepo in ubrano in spet jih ni..,. Rog zadoni. Še enkrat. In še enkrat. Potem pride glasnik. Za njim sv. Anton. Poleni spremstvo, množica angelov, velikih in malih, ftele tedaj vstopa častitljivi svelec Nikolaj, krasna, bela brada ga krasi, zlata milra mu krona glavo, palica škofovska mu je v roki. Počasi in trudno spe stari mož. Mnogo je že hodil, zakaj velik je svet... Povsod so otroci in povsod po svetu čakajo Nikolaja... V dvorani zašumi. Pritajeno veselje je čuti, tudi v neslišnih gibanjih otroških srčec ga čutim in vidim. »Ah...!« 3 Mamica, zakaj pa si Miklavž brade no ostriže...? vprašuje mali tik pod mano. »Lej no! Saj nima denarja, ko vsega za darove izda,« odgovori mamica. In mali je potolažen tn komaj more razumeti, da je Miklavž toliko dober, da za vse druge ima, le zase nima ... Blaženi tisti časi, ko smo še sami spraševali tako! * ♦ ♦ V polkrog se strne nebeško poslanstvo in oče Nikolaj bere iz velike, zlate knjige: »Otročički moji mali •. .< Bere, bere. Stvari, kakor jih bere ali govori povsod. Da je prišel in da bo spet prišel in da bo vsem pridnim in tudi drugi™ po zasluženju dal! In potem stopa nizdol po stopnicah, ' blestečem siju rdečih tn modrih lampijon™0" in trakov. Stopa počasi, korak za korakom- iu za njim in pred njim v dvoredih zbori angelov. Spodaj gre od otroka do otroka in delt, deli. Dober je Nikolaj in da, kar kdo zaslužil * » » Vse ogromne košare darov in zavitkov jc podelil Miklavž in spet se poslavlja. Sredi stopnic, ki vodijo pod sinji nebes, stoji in besedu je: >Na eno posebno glej in pazi, moja mladina! Poleg pridnosti in vere v Boga, tudi v svoj rod veruj I Da ja pozabila ne boš na one tam preko, ki od mene le samo besede in pesmi slovenske prosijo ... prav nič več! Ni me prosila deea v Primorju sladkarij in igrač; za sladko materino besedo, ki naj svobodna bo, je rekla. Prosite Očeta, da bo kdaj! Moli za svoje male bratce in sestrice v sužnosti, da jim bo dano dočakati dan, ko bo slovenska beseda in pesem tudi zanje pomenila svobodo...« Trese se glas Nikolaju, ko dokonča. In potem zaigra nebeška godba in fanfare .. • Miklavž se je poslovili BUČKA PRI ŠKOCJANU NA DOL. Naš kraj je širši javnosti baš malo poznan. Smo pač odrezani »Bučkljani« od vsakih prometnih zvez ... Zadnji čas so nam v obilici in brezplačno usiljevali svoje pohujšljivo časopisje liberalci. — Postavna oblast nam je kljub pretnjam in najrazličnejšim pritožbam potrdila župana iz naših vrst. — K božičnim praznikom in novemu letu pa hočemo med župljani agi-tirati zlasti za naročanje »Domoljuba«.— 28. novembra t. 1. zvečer smo imeli v žup- niji ogenj. Pogorel je posestniku Tičarju v Dulah skedenj in kozolec. Kdo je zažgal, se ne ve. — Dva iz Slemena snujeta že precej časa gasilno društvo pri nas. Teden za tednom sklicujeta moštvo, pa tudi žen-stvo, a brez vidnega uspeha. No, dobro urejena požarna bramba nam je res potrebna) Le da umenjena moža ne kažeta dosti resnobe za tako zadevo. Spoznali smo namreč, da hočeta samo kaline loviti na — sokolske limanice. RAJHENBURG. Naša Dekliška zveza je priredila deset-tedenski gospodinjski tečaj. Kaj smo se dekleta v tem času naučile, boste lahko videli v nedeljo 18. decembra. Ta dan bo namreč razstava. Želeti je, da si to razstavo od bližje ogledate, da se boste sami prepričali o znanju naših deklet. — Tajnica zveze. ŠMARTNO PRI LITIJI. (Društveno življenje.) V tej zimski sezoni se je razvilo živahno društveno življenje. Vprizorili smo igre: Bele vrtnice, Mlini pod zemljo, Veriga. Pevski odsek je priredil koncert, na katerem so nastopili moški, ženski in mešani zbor. Pesmi so bile dobro naštudirane, tako, da od podeželskih zborov več ne moremo pričakovati. Miklavžev večer, združen s primernim prizorom, se je vršil ob nabito polni dvorani. Med drugim je Miklavž obdaroval tudi 150 obojnega naraščaja. Nad vse lep in ganljiv je bil 8. december, ko je orlovska družina, broječa 190 članov, v sprevodu z zastavo Sla k orlovski službi hožji in korporn»ivno pristopila k sv. obhajilu. Še nekaj novega. 1H. dec. bomo priredili naraščajski dan združen z naražčajsko akademijo ob pol 3 pop. Poleg deklamacij in go- vorov, katere bodo govorili uaiaSčajniki sami, bo 130 naraščajnikov proizvajalo 17 telovadnih točk, večinoma same skupinske in simbolične vaje združene 8 petjem. Akadenrja bo pestra in zanimiva. Tu boš videl, kaj znajo mali, ki še ne hodijo v šolo, nadalje orličice kot pastiričice, pot prtičice, orlici v raznih skupinah, mladenke s »Po jezeru«, »Oj, le šumi ..«, borbene vaje mladcev z meči in ščiti itd. Zato ne zamudite te akademije. Starši, pridite z otroci. Da se bo vsak lahko udeležil, bo vstopnina polovična. LOŠKI POTOK. Naše občinske volitve so se vršile 27. no vembra. Ker so možaki povečini na sezonskem gozdnem delu odsotni, je bila udeležba zelo pičla. Volilo je 186 volilcev. SLS je dobila 131 glasov, SKS 55 glasov. Tako je dobila SLS 17 odbornikov, SKS pa 8 odbornikov. Dne 8. decembra je bila volitev župana. Obe stranki sta volili za župana Jožefa Rus-a, posestnika v Travniku, ki je sedaj že tretjič župan v Loškem potoku in zvest pristaš SLS. Izvolili smo 8 svetovalcev, 6 naših in 2 SKS. Volitev je bila obakrat zelo mirna in tako — upamo — bo tudi delo v občinskem odboru. Umrl je dne 22. novembra najstarejši Potočan Janez Košir s Hriba št. 31. Rojen je bil 15. maja 1832 in torej mnogo na svetu doživel. Bil je zdrav in živahen do zadnjega. ŠMARJE PRI LJUBLJANI. Nemila smrt je zopet posegla s svojo kruto roko v šmarsko orlovsko organizacijo. Topot nam je ugrabila vrlega lanta Joškota Habjana, Prusni-kovega z Malega vrha, ki je šele 18 let star umrl za vnetjem slepiča v bolnici v Ljubljani. Bog naj tolaži očeta in mater, ki sta izgubila edinega sina. 21 Leteče ribe. V tropič-njih pokrajinah je okoli 50 vrst letečih rib. Manjše vrste se dvigajo siimo par centimetrov nad morsko gladino in padejo spet kmalu dol. Velike ribe se pa dvignejo do 5 metrov visoko in se poženejo do 90 metrov daleč naprej. Sveto pismo na pamet. V Ameriki je več ljudi, ki si štejejo za svojo glavno nalogo, da se naučijo na pamet vse sveto pismo. V Amaconki, največji reki Južne Amerike, živi okoli 670 vrst rib. Reka Amaconka je do 200 metrov globoka ln se vali kot morje proti svetovnemu occanu. Now York z okolico šteje že nekaj manj kot 10 milijonov prebivalcev. Jugoslavija Šteje 12 milijonov prebivalcev, Bolgarija 5, Italija 40; torej ima tudi zelo gosto naseljena Italija samo Štirikrat toliko ljudi kot New York z okolico. Najširša prsa imajo prebivalci visokih planot. To pa zato, ker je tam gori malo kisika in mora biti zato v prtfh več celic. Tako narava sama vse potrebno poskrbi. Slavko Savinšek: V goašikšh plazovih Povest z gorenjskih planin Četrto poglavje. Ko je Cilka povedala Matiji, da kanijo financarji v soboto ponoči iti lovit tihotapce ter ga prosila, naj se takoj napravi na pot in obvesti Matevža o preteči nevarnosti še isti večer, ji je rade volje obljubil. Saj je bil sam dejal Matevžu in Tilnu, da se jim v soboto pridruži. Vedel je, da sta si preskrbela tovora dovolj za vseh pet, zakaj tudi Janez in Anže sta obljubila pridružiti se jim. Sicer je nameraval prvotno šele v soboto čez dan enkrat šiniti preko Rožice v Podhrib — podnevi itak ni bilo navadno obmejnih stražnikov na preži, če pa so že bili, niso bili preveč strogi z domačini — toda zdaj je šlo za io, da gotovo prinese obvestilo pravočasno. Ker je vedel, da Matevž in Tilen rada menjavata skrivališče in v takem slučaju navadno v Hrastju pri Korajmanu pustita blago za'Io-bravske tovariše in se snide vseh petero po različnih stezah šele nad Suhim vrhom, je moral pohiteti, da ju dobi v navadnem gnezdu v Breznici. To pa ,je gotovo samo zjutraj, ko Matevž počiva od nočnega tovor-ienia zakaj ni varno v vasi nositi prepovedano blago podnevi, ampak je treba vse opraviti in pripraviti P°n°Toda Matija je obračal, Liza pa je obrnila. Kakor bi se bila dozdaj neustrašena in za nobeno nevarnost se ne brigajoča Liza nalezla Cilkine skrbi, kar m pustila iti Matije in ga pregovarjala na vso m^ z vso dekliško zgovornostjo ter ga rotila in sladko moledo- vala okrog njega toliko časa, dokler ji ni obljubil, da se po večerji povrne k nji in počaka, da vzide luna. Lizina mati, stara Bregarica, ni bila tiste dni kaj prida pri zdravju; spati ni mogla, pa je rada videla, če sta ji Liza in zgovorni Matija delala druščino in ji preganjala dolgčas. Liza pa je itak že od zime sem vedno potegnila s šivanjem pozno v noč, ker je pridno pripravljala balo za možitev, ki naj bi bila v jeseni. Tako je Matija že v temi prišel k Bregarjevim nazaj. Liza pa je bila vsa v skrbeh zanj in njegovo pot, ker je bila vedela, da sta takoj, ko je bil Matija odšel večerjat, prišla mimo hiše dva financarja in ž njima dva obmejna orožnika ter so vsi štirje izginili v graben, pa po oni strani mimo Goloba in Pogleda zavili v Osolnikovino. Povedala je to Matiji, ki se je tudi oplašil nevarnosti; vedel je, da so šli bržkone čez Petelina in tam zavili ali na Rožico, ali pa na Golico. In ko mu je še Liza prigovarjala, naj gre raje zjutraj, ko se bo že zdanilo, je premislil, da bo Matevž skoro gotovo čez dan doma in ga bo lahko še za časa opozoril. Dal se je pregovoriti ter je odšel domov spat, da se spočije za dolgo pot in prihodnjo noč. Drugo jutro zarana je odrinil v Planino. Seveda je še poprej moral k Lizi ter ji mimogrede omenil, da je brat Janez nekaj bolan in danes ne bo šel tovorit, kakor je bil mislil. Že je hotel odriniti, ko prisopiha stara Lona na vrat na nos v vežo, kjer sta se poslavljala Matija in Liza. »Ježeš, Matija, da sem te le dobila! Uh, tako sem tekla, da mi kar sapa uhajal« »Kaj pa je, mati?« »Veš, že snoči te je Šimen iskal, pa Bog te zna, kje si tičal, da te ni iztaknil. Doma so mi povedali, V ST. VIDU PRI STIČNI se zaključuje te dni 10-tedenski gospodinjski tečaj, ki pa je obiskovalo '24 udeleženk od blizu in daleč. In baš z^aj bodo pokazale, kaj so v tem času pridobile na znanosti in gospodinjski izobrazbi! V ta namen se bo vršila v garderobi Prosvetnega doma prih. nedeljo, t. j. 18. t. m. razstava šivalnih, sadnih iu kuharskih izdelkov, ki traja ob 8 zjutraj do 15 popoldne. — K razstavi so vabljeni vsi, ki so zanimate za to prekoristno prireditev naših kmečkih deklet, da se prepričate, nli so gospodinjski tečaji na deželi potrebni ali ne. Istega dne ob 15 pa igrajo udeleženke gospodinjskega tečaja dve igri: »Cašica kavec in »Kartenšlogerca«. Obe igri sta polui smeha. Prijatelji poštene zabave, pridite! SOSTANJ-OKOLICA. Občinske volitve so se vršile 27. nov. Postavljeni sta bili dve kandidatni lfsti in sicer SLS ter takozvana /Gospodarsko,delavska zvezac, ki pa nI bila drugega kot združeni socialisti in Žerjavovci. S kom je ljudstvo, je jasno pokazalo na dan volitev, ko je naši stranki zaupalo 231 glasov ter 17 odbornikov, a ostali listi pa le 117 glasov ter 8 odbornikov. _______ Glasba. »Rožmarin«, kitica narodnih spevov v prizorih, zložil Vinko Vodopivec. Skladatelju je na prijeten in lahek način uspelo šopek narodnih popevk poživiti s prizori, ki se vrste na odru, tako da ne uživa samo ul.o, ainpak tudi oko. Tako so iz narodnih pesmi postale kratke spevoigre, ki bodo na naših podeželskih odrih dosegali najlepše uspehe. »Snubači«, dramatski prizor narodnih pesmi. Zložil Vinko Vodopivec. Kar smo rekli o »Rožmarinu«, velja tudi o »Snuba-čih«, ki bodo vzbudili veliko smeha. Za predpustne predstave bodo Snubači najpri-vlačnejša točka. Obe skladbi se dobila prt Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta, Akademski dom.____ Kal bomo brali prihodnje leto? Danes se svet kaj hitro vrsti. V znan-stvu vedno nove iznajdbe, v politiki dan za dnem preobrati, moda se skoraj vsak dan spremin!a, povsod veliki dogodki. In današnji človek hoče za vse to vedeti, pa ne morda čez leto dni, tudi ne čez mesec, tako je nepofakan, da niti teden dni 110 more strpeti: o vsem življenju in vrvenju v svetu hoče biti poučen čimprej, takoj, točno, na kratko. Zato opažamo v vseh deželah, da ljudje silno bero dnevno časopisje. To se kaže tudi že pri nas. Ni pa vseeno, kateri časopis vzaineš v roko. Saj vemo, da je ra svetu naštelo časopisov, ki so si vzeli /a nalogo, da ljudem tnraio iz src vero, jih odvra"aio od krščanskega življenja. Tudi pri nas ne manjka takih časopisov. Če torej premi-lju-jes o tem, kaleri dnevnik bi z novim letom naročil, bi ti »Domoljub« kot tvoj morda že dolgoleten prijatelj svetoval, da se odločiš za dnevnik »Slovenec«. To je edini naš krščanski dnevnik. Poleg tega pa lahko brez premišljanja trdimo, da najtočneje po. roča o vseli svetovnih dogodpih, ima naj. boljša poročila o notranji politiki, dobre preglede o športu, najboljša gospodarska poročila, ima mnogo poučno zabavnega berila, objavlja poročila iz vseh krajev naše domovine. »Slovenec« je edini list v Jugoslaviji z ilustrirano tedensko prilogo, ki ima osem strani slik. Ce samo te priloge spravljaš in jih koncem leta daš vezati, imaš sijajno knjigo slik, ki je naravnost dragocen okras vsaki hiši. Vse to pa stane mesečno le 20 dinarjev. Je torej obenem najcenejši dnevnik. Zalo nič ne dvomimo, da bo že okrog božiča dobila tudi od tebe uprava /Slovenca« dopisnico, na kateri bo stalo: »Z novim letom naročam dnevnik »Slovenec«. Pošiljajte mi ga na naslov......« Pa še k prijatelju in znanou stopi te dni, pa ga pogovori, da ludi on naroči »Slovenca«. Če pa sani naročnine tako lahko ne zmoreš, pa se vzorni ta po dve hiši skupaj in naročite en časopis. Veliko vesePa in izobrazbe boste užili v zimskih mesecih, mnogo prekoristnih in tudi poučnih stvari boste izvedeli, ako boslo slu*ali nasvet vašega starega znanca in pri-jatel'a »Domoliuba«. 2« akademijo znanosti. Znanost in umetnost sta dve človeški opravili, ki obstojata, kar človeštvo živina zemlji, poleg ročnega dela, katerim se po besedah sv. pisma v potu svojega obraza bori človek za vsakdanji kruh, za materi-elni predpogoj telesnega in duševngea živ- da še nisi bil šel v planino, sem pa danes preložila, da ti povem, t »I, kaj pa je?« »Zdaj te pa tudi ni bilo več v gnezdu, mrcina; seveda se ti je preveč mudilo sem-lel Uh, da se je se risi nagledal! Še sit je boš, ona pa tebe še prej, pk-nt nemarni!« >Tak rajši povejte, kaj je k Sem pa morala teči sem-le za tabo, plent ti plen-tasti, da ti še povem.« »No, povejte že no!« Lona se mu nasloni v uho. »Nocoj vas bodo lovili!« I — a, bežite no, kaj mi ne poveste,« se dela Matija nevednega. . Le glej neumno, le! Vsi skupaj bi že sedeli tam v Ljubljani nekje pod ključem, pa si nohte grizli od dolgega časa po deklinah, če ne bi mati Lona mislila za vas!' »I, lv^ko ste pa vendar uganili, kaj mislijo fi- nancarji?« .Saj to je! Ti tako ne bi, si preneumen; samo v tole nastavo bi zijal, pa roko financarjem nastavljal, da bi nože poskušali na njej! Zdaj kar brž pojdi, pa povej Tilnu in Matevžu, naj nikar ne rineta nocoj cez, če jima je cele kože mar!« >Saj prav to sem jima bil mislil iti povedat!« »Baš ti meni pel; si preneumen, da bi ti kaj takega prišlo na um samo od sebe!« >Mi tudi ni; Hribarjeva Cilka mi jo -ioči naročila.« »Cilka? Kako pa ta ve?« »Sam financar ji je povedal.« »No, že tega štema, kali?< »Kakor hočete, res pa je, da jI j« povedal in brž je pritekla sem ter mi naročila, naj grem Matevžu povedat.« 5 Pa še tule stojiš in zijaš to nastavo! Some ti negodno, ali mi ne greš koj v planino! Ti boš kriv, če se kaj zgodi.« Preje ne grem, dokler ne poveste, kje ste zvedeli, da nas bodo drevi lovili.« : Kje neki? Kjer najbolj gotovo vedo. Sam gospod ta veliki so mi povedali, pa še v lice so mi rekli!« »Bežite kam? rIe-te, mati Lona, od kdaj pa sto tako s ta velikim? Pa ga ja kaj ne štemate?< »Šema šemasta, mara kdo za staro kljuse. Ni vsak tako nor, kot ste dobravški, ki dirjate za vsakim predpasnikom, kot koza za soljo!« »Ej, pa takole malo ste mu le po volji, inati?c »Čaj, tako ti bom dala, da boš slišal Golico peti!« . »Mati, le brž povejte, da bo Matija preje odrinil!« se vmeša Liza. »Zoni od tega velikega mleko nosim in pa jajčka, pa včasih takole malo mimogrede pohvalim, kako ima lepe in pridne otroke. Veš, vedno prav pride taka reč. In včeraj dopoldne, ko sem spet nesla polno košaro in jo tam odložila — takole malo pod ceno tudi včasih pustim, ker je vedno prav imeti kaj malega na dobrem! — pa spet božam punčko in jo hvalim na vse pretege, ko pridejo gospod v kuhinjo in mi kar brž povedo: Mati, jutri zvečer si pa tiščite ušesa, bo na Golici pokalo.« Kar tako naravnost vam pa vendar ni povedal?, meni Matija. Šema, kaj ti veš, kako so domači z mano gospodje! — No, pa sc naredim neumno in pravim: I, gospod, saj zdaj se ne sme streljati srnjakov. Kaj srnjakov, pravi, tihotapce bomo postreljali. Malo puščali jim bomo, da ne bodo preveč vročekrvni! — Najbolj zdrava dežel« svetu je Nova Zelandija. Umrljivost odraslih je 8.74 1111 lOCO ljudi, umrljivost majhnih "trok pa 39.7ii na tisič. Osel je najbolj pameiaa žival! 'lako trdi znani an-gelžki dreser Josip Por-ter kt je vse svoje življenje posvetil dresiranju živali. Osel je prav poseb; 110 občutljiv za dobro ali slabo prstopanje ^ njta-Ce -si- dober z njim, ti bo naredil vse, sicer se li P« ustavi in postane trmast. Ta trina mu je prinesla sloves, da je neumen. Por-ter pravi: -Živali so sploh vse take kot otroci; vzgojiti jih moreš le s pametjo in z dobroto « Kača je najbolj neiimiia žival! Tako trdijo vsi ilre-se rji. Misel o njeni zvijači je samo bajka. V Aziji prebiva okoli 950 milijonov ljudi, polovica človeštva, v Evropi četrtina člo* Vča-prav ob- okoli 480, veštva. Pogrebni običaji, sili so li običaji čudni in grozoviti enem. V Indij, ob reki Gangu na primer mr»M sežigajo in jih mečejo v reko. Posebna obrt je 1'ogrebniki prirlejo v m šo, zavijejo mrliča v J" ho in ga nesejo h O*«« Sorodniki umrlega W les, kar lam ob reki. ® ljenja na zemlji. Globoko v človekovo dušo je položena želja po znanju, vsak duševno zdrav človek neprestano hrepeni po tem, da bi čim več znal, da bi rešil čim več ugank, ki ga obdajajo v življenju ali pa vprašanj, s katerih rešitvijo si napravi življenje udobnejše ali pomnoži plod truda-poinega dela svojih rok. Kakor želja po znanosti je tudi težnja po umetnosti, po lepem življenju, po zabavi, po blažilnem od-počitku po težkem delu, človeku prirojena. Vsak narod, ki hoče kaj veljali pred svetom, skrbi za to, da ljudem, ki se pečajo samo z znanostjo, omogoči uspešno delovanje. V to svrlio se ustanavljajo univerze (vseučilišča) in akademije. Univerze in druge visoke šole imajo namen, da pripravijo mlade ljudi za bodoče poklice in samostojno znanstveno raziskavanje. Akademije pa so najvišje znanstvene ustanove, v katerih se zbirajo najboljši predstavniki znanosti kakega naroda in po gotovem načrtu raziskujejo znanstvena vprašanja. Slovenci smo se sto let borili za lastno univerzo. Avstrija je vedela, kaj pomeni za kak narod lastna najvišja šola in samostojna znanost in nam je pod nobenim pogojem ni hotela dovoliti. Šele ko smo se osvobodili po razpadu Avstrije kulturnega je-robstva Nemcev, nam ie bil kot eden prvih darov svobode slovanske države podeljena univerza. Če pa hočemo biti res enaki drugim narodom v znanosti, potrebujemo še akademije. Tudi ideja akademije nam Slovencem ni tuja. Že leta 1693. se je na Slovenskem ustanovila po italijanskem vzoru Akademija delavnih. Še danes nam zgodo- vinarji naštevajo neštete dobre posledice, ki jih je rodila ta naša .prva akademija, če tudi ni dolgo obstojala in je prenehala, ko so pomrli njeni ustanovitelji. Toda misel na lastno akademijo odslej ni več zaspala. Ker nam Nemci niso hoteli dati niti univerze niti akademije, smo si ustanovili razna nadomestila kakor n. pr. Matico Slovensko, Leonovo družbo, Društvo Pravnik, po vojni pa Bogoslovno akademijo in Znanstveno društvo za humanistične vede. Vsa ta društva pomenijo lepe začetke, manjka pa jim tistega, kar je za akademijo bistveno, da se v akademijah osredotočuje vse znan-s t v o kakega naroda in da ima organizacija poseben svečan značaj, po katerem jo tuje akademije priznajo za enakopravno sebi. Med neobhodno potrebne stvari za akademijo spada pred vsem lasten dom in pa zadosten fond, ki omogoči redno izdajanje znanstvenih knjig in redno znanstveno raziskovalno delo. Da to preskrbimo, se jo uslanovil v Ljubljani poseben odbor, ki bo zbiral med vsemi Slovenci denar, s katerim se bo pritličje lepega Narodnega doma prezidalo, tako da bo lahko služilo za akademijo ter se uslanovil omenjeni fond. Povabljene bodo posebno občine kot samoupravne edinice slovenskega ljudstva, da prispevajo, četudi še tako skromne zneske, ako jim sredstva večjih ne dovoljujejo, da se bo moglo reči, da je akademijo ustanovil res celokupni narod slovenski. Oba slovenska oblastna odbora to akcijo podpirata in jo priporočata. Vse slovenske politične stranke so podpisale tozadevni oklic. Pristaši SLS so bili doslej vedno v prvih vrstah, kadar, je šlo za kulturne po- trebe slovenstva in tako upamo, da bodo tudi sedaj kot najštevilnejši del naroda v prvih vrstah akcije za akademijo in galerijo. Kdor je bil v velikih mestih, in malo jih bo, ki jih vsaj vojna ni zanesla vanje, je videl, da imajo povsod lepe muzeje, kjer zbirajo zgodovinske starine, in galerije, kjer zbirajo najlepše slike in kipe. Tujec, ki pride v kako mesto, si ogleda v prvi vrsti cerkve, muzeje in galerije in po njih vodi sfanje kulture dotičnega naroda. V Ljubljani imamo lep muzej, ki pa je tudi že premajhen, galerija slik pa obstoja a nima primernih prostorov in danes tujcu niti svojih lepih zbirk pokazati ne more ker jih ima v magacinu. Skupno z akcijo za akademijo gre akcija za ustvaritev prostorov galeriji. Narodna galerija se je v to svrho sporazumela z društvom Narodni dom in Slovensko Matico, da se ji prepusti celo nadstropje lepega Narodnega doma, ki se bo prezidalo za galerijo. Ker je treba za g lerijo posebno osvetljenih in urejenih prostorov, bo to stalo več milijonov dinarjev. Delo se bo izvršilo skupno s prireditvijo prostorov za akademijo in sta obe akciji združeni v eno. Poživljamo torej vse Slovence, ki so nekdaj, ko je bilo treba postavili dom slovenskega naroda napram premočnemu vplivu nemštva, s krajcarskimi in goldinarskimi zbirkami postavili ponosno stavbo Narodnega doma, da tudi danes omogočijo preureditev te stavbe v namene, ki so danes potreba vsega slovenskega naroda, če se hoče pokazati enakovreden drugih, in ustanovitev slovenske znanstvene akademije. 22 liča dajo nnjprvo v vodo svete reke iu ga nato položijo na grmado. To za-žgo. Če je losa dosli, ne mrlič hitro ožge; ko jo ožgan, čeprav še ne upepeljen, ga vržejo v reko, in tam plava naprej, mimo tisočev kopajočih se. Da to ni priporočljivo, Bi lahko mislimo. Trupla se tam liitro razkrojijo, in smrad ob bregu je s!ra-šanski. lievni mrliči, ko-jih sorodniki nimajo dosti denarja za drva, so le malo ožgani, ko jih vržejo v vodo. — Tako je revež tudi v smrti revež. Prav zanimivi so pogrebni običaji na Novi Uvineji, velikem otoku severno od Avstralije. — Mrliča ne morejo iinetl prav nič doma, prevroče je, mrlvec se prehitro razkroji. Nesejo ga v grmovje, tam ga denejo na nekak ploh, sestoječ iz več desk, tako nagnjenih druga proti drugi, da je ploh podoben krožniku. V sredi je votlina. Mrlič razpada; kar je mehkega počasi odteče, in na plohu ostane le še okostje. To okostje pridejo iskat in ga odnesejo v vaško hišo, kjer so nakopičene vs" kosti umrlih. Bogatejši imajo kar doma posebne shrambe in tam I, saj ni pri nas takih hudobnih ljudi, pravim. — O, pa so, in še predrzni, mati, in jutri pošljemo kar celo četo, da jih primerno sprejmejo; zdaj jih je bilo premalo, užugali so jih. Jutri bo pa cela vojska! — Vidiš, tako so mi povedali!« »Pa verjamete, mati?« »Ti, zdaj pa kar brž zgini, pa prestavi svoje statve tjale v Pogledovo, da boš še za časa tam! Pa si zapomni, da Lona vse zve in veliko več ve, kot pa vi glavani vsi skupaj! Adijo!« ga kar zasuče po veži in porine skozi vrata, da Matija niti časa nima ziniti v Lizo za slovo. Samo pomaha ji v smehu in z glavo ji pokima, ko mu Liza naroči, naj se čuva. Brž se žene v graben; preden zgine v globel, se še ozre in pomaha Lizi, ki ga z roko pozdravlja, poleg nje pa stoji Lona in mu s pestjo žuga. Hitro se vzpenja Matija skozi gmajno mimo Semprimožnika in Osolnika in tako mu je pri srcu, da bi zaukal od prešerne radosti, ko zagleda na rob gmajne prišedši pastirsko kočo na Petelinu. Morda je kdo od financarjev notri, si misli, treba bo iti malo na levo, niže pod njo ter proti Rožici. Sede na stor, da se malo oddahne. Po komaj Dotegne ruto iz žepa, da bi si obrisal pot, ker ga je urna hoja močno ozno-jila, ko zasliši od desne korake po stezi m polglasno govorico. Meni smukniti za kak grm, ali vsi so pro-daleč in tako mu ne ostane dru^ga kot nocakati I o Seri lopata proti njemu dva financarja Postaneta za hip,Toki jima nakrat zdrsneti po puškinem jer- menu. , . .. ... _ • »Dober dank pozdravi Matija prvi. »Bok daj!« odzdravita. »Kam pa«-« »Tjfle doli k Podbregarju sem namenjen, v P°db»Pa ste od Dobrave prišli po takem ovinku?« vino.« »Sem bil v Spodnji koči; prinesel sem oskrbnici »Ali ste iz Podbrega?« »O ne, iz Dobrove.« »Pa ne mislite morda čez Rožico na Koroško?« »I, kam neki? Nisem ničesar zgubil tam.* »Nikar ne poskušajte, vsakega ustavijo!« »Saj pravim, da nimam po kaj hoditi tja čez.« Financar se spogleda s tovarišem. Snameta puški in sedeta v travo. Matija si nažge cigareto. Mučno mu je, da ne gresta dalje in ni mu bil všeč pogled, ki sla ga bila izmenjala. Počakam, si misli, da odideta ta dva preje. Ali financarjema se nikamor ne mudi. Tudi ona dva si mimo zapalita cigareti, in se brezskrbno pogovarjata o vsem mogočem- Matija pa je kakor na trnju. Ce gre dalje, mu lahko z očmi sledita precej daleč, zaviti bi moral nizko doli in zgubil tako uro časa. Sedeti dalje mu pa tudi ne kaže, ker bi bilo se bolj sumljivo. Financarja že itak nista nič kaj preveč verjela njegovemu pripovedovanju, kot je bil opazil. Zato pač mora vzeli v račun uro, ki jo zgubi z ovinkom v dolino. Odloči se, vstane in odrine v dolino z urnimi koraki. Ko pa se ozre čez malo časa, vidi, da jo ubirata financarja za njim. »Vrag vaju nesil« se jezi sam pri scbi.»»Še tega se je manjkalo! Zdaj naj gresta za menoj ves cas, pa smo opoldne lahko pri Brezniku.« Premišljuje, kako in kam bi se jima izmuznil. Že četrt ure hodijo, ona dva vedno v enaki razdalji za njim. Pa si zmisli Matija in počaka. Ali glej, tudi ona dva počakata. . »Hudi mana k suje Matija v zobe, »ali nimata dru-geua dela. kot za menoj hoditi. Ko bi bil en sam, tja Mati: »Čemu se tako dereš, Mirko?« Mirko: »Zob me boli, pa ravno danes nimamo šole.« lišiiiiiiii K'or jo molokrv.n? Kdor Je bled? Kdo* Ima slatoe živce in v«l. d toga |.o-manjkan o spanja in pogo.tl glatobo>. iCdor nima teka? Kdor boleha na iilJuSln ? Kdor Je malarSen? Kdor boleha na ielodon naj pi|e »Je že vse prav in zadovoljen sem še kolikor toliko. Toda ko bi ona le malo manj govorila o svojem bivšem možu.« -zadovoljen bodi, moj dragi prijatelj, moja pa vedno govori o bodočem.« 99 ENERGIN" želegnato k na yiuo. Slabi nerazvit' otrooi t. v po rab o ,,Enor- trina" šeje^natega kiit vina prav gotovo dobe edravo iu rudečo barv>>, pridobili bodo ua to/i telesa m pontan odporni proti vsem bolesnim. — Na>lov f.a narociia Laboraiorl) -Alga«. Sutah 13. 8 p« stnino vred I velik« »t* ki. r.a JW Din 6 velikih »teki ca 24« Din in l mnlu aastouj. V oem ie računana poAtniua, eaboj in Eavoj. Lovske puške flobert paške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribolov, kapiš pri: F. K. KAISER, Ljubljana, Selcnburtfova ulica ŠL 6. 8972 Pozor krojači, šivilje, nešivilje in dame — za »amotiporabo I Če se hočete dobro naučiti krojiti in modelirati, to je vrezati obleko po vsaki meri in podobi in spomladi že delati po moder, kroju, obiščite pouk krojenja in modeliranja, ki se prične po Božiču. Revnejšim honorar znižan. Rekomandirajo se s'užbe. Ker so prostori vedno zasedeni, se javite čimprej. Špec. pouk za pletilje (štrikarice). — Za ebno k oj. učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. — Telefon 2497. — Važno za krojače je, da se bo pri tem tečaju učilo krojiti tudi čepice (kape). Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5 Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, alto kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. hrmsftB pes* Okoli 5(J0 kg-- kupim Kurent Marija, Trnovi, L ubljana. De!;la,,r,dn?' v.a,je"a • seaa kmečkega dela, se sprejme takoj. Jernej Klemene Šiška 12 pri Liubljani. Duc lepi breji SBinii prodam. Na lov pove uprava pod š>. 9ts39. Čevljar. S palni slro Singer. 6koronov. prodamo Zagorje ob Savi, Zadružni dom. Unaun izvrstno mlek'-"""'u rico. kolera bo konrem tekočega meseca ime « tele a prodam, ("e a po ogovoru Mariia Le-njak. I'ev. Mar v Pol u štev. 3t Naročajte Domolju ial riiinsum MPlan r»uo' zdravilni ea ti •n osvežil o kr , i bolj a slabo prebavo /eloUa, kakor tudi no-redno delovanje Groves. — ..Plati ink a'* zdra in i ^a vspodb u aneiit In ubor o deluie pri «»io-li-nju lotile, z.olča, fcol^tuMn k« umu, etrih I" /lanti tu li pri zaprtju telesa Pr-Kten t-a .o v plombira iih paket 1» po D n 20* - z u i 10.: LEKARNA II AH »VKC. Ljubljana, Kongresni trg Al. 12. V vsako hišo Domoljuba! Primerna darila zalŠožižT^ Tvrdka F. in L GORIČAR, »Pri Ivanki« LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 29 ' priporoča veliko Izbiro zimskega blaga — n. pr, sukno za m. obleke in površnike od 75 Din nap ' velour za plašče v vseh barvah od 80 Din naprci' pliš za plašče, 120 cm širok, od 120 Din naprej mod. barhenti za vrhnje obleke od 14 Din naprci flanel barhenti za spod. perilo od 10 Din naprci teinnosiv, bel in surov barhent od 12 Din naprci kotenina, bela in rujava, od . . . 8 Din naprej zimske rjuhe 42 Din, flanelaste deke 52 Din, klo. taste odeje 200 Din, posteljne garniture (3 ko. inadi) 230 Din. Najboljše triko maje, srajce, hla-če, otroške skoke, volnene maje, vestje, noga. vice, kapce, rokavice, velike rute, pletke, vol-nene rute in šerpe, otroške oblekce, volnene in harhaste, pisane in klotaste predpasnike, izgo-tovljene otroške in damske plašče, kožuhovino za na plašče, inoške šale in ovratnike, kravate naramnice itd., vse po zelo znižanih cenah. — Parite dobro na naš naslov in št. Najboljše dušičnato gnojilo za vse zemlje in vse kulturne rastline js fllshl solHcr! Njegova raba je preprosta, učinek golov in hiter, Vsebuje tako dušičnalo hranilo, ki ga rastline najraje uživajo; navadno ga pa v zemlji primanjkuje, Potrebna pojasnila in tiskana navodila o njem in o vseh drugih umetnih gnojilih podaja na pismenj vprašanja brezplačno Poddelegacija proizvajalcev čil. solitra v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1, II. nadstr. po nosu bi ga omazal, da bi ga za vselej minilo, vtikati se v moja pota k Ali vsa jeza mu ne koristi nič; dalje mora, če noče vzbuditi suma. In tako hodijo, hodijo, Matija se vedno huje in glasneje jezeč, minuto hoda za njim 1 pa financarja. Solnce gre v višino, Matija bi rad za njim, pa mora v dolino. Zdaj začne spešili korake, ali ona dva tudi. In tako gredo, kot bi jim za petami gorelo, v dolino, vedno bliže k Podbregarju. Matija se je udal v usodo. Samo, da pridejo kmalu do Pod-bregarjeve gmajne. Tam ju že ukani. Res siopi še brže ter je kmalu med prvim drevjem. Gre dvajset, trideset korakov v goščavo, potem pa ko veverica smukne v grmovje, plane čez tri, štiri grabne in v petega počene. Nato pa steče po njem navzgor in opazuje izza gostega smrečja stezo. Vidi financarja in ju sliši. >Kam pa je zginil?« vpraša prvi. »Kam neki? Dalje je šel, »odgovarja mlajšemu starejši, ki je že očividno utrujen od urne hoje. »Ne vem, zdi se mi, da jo je ubral v grmovje! Ne zaupam mu,c ugovarja prvi in gleda ravno v smer proti Matiji. »Dej, dej, nikar še dalje ne uganjaj neumnosti! Dovolj je že, da sva tiščala za njim na to plat in drla ko dve kozi po strmini. Saj sem ti že gori dejal, da ga pustiva na miru. Pa si nisi dal dopovedati. »Sumljiv se mi vidik »Ti vsakega pastirja sumničiš! Se ti vidi, da si še mlad. Ta je imel drugačno obnašanje kot taki, ki kanijo kaj napačnega. Ajde, idiva dalje! Komaj čakam, da bova na Fužinah.« »Sicer pa lahko pri Podbregarju počakava in povprašava za njim.« »Kaj bi hodila po ovinku, tja doli zavijva pod Breznikom kar po poseku, da sva preje na cesti. V 8» Podbregu pri Martinjaku imajo dobro žganjico, tam si duši priveževa!« IViladi skomizgne z rameni, se uda starejšemu in ubereta jo po gmajni da'jo. »No, zadnji čas je že bil!« meni Matija sam pri sebi. »Sem dejal, če me mislila gnati noter na Fužino. Zdaj pa kar brž v breg! Toda preden je na pol pota do koče na Petelinu, zazvoni na Dobravi poldne. »Pa sta me ukanila za cele tri ure. Kdaj bom zdaj na vrhu!« O, ko bi vedel Matija, kaj ga vse čaka na vrhu in čez vrh, se mu pač no bi tako mudilo. — Požuri se v korak in v slabi uri je v koči na Petelinu. Koča je prazna, vidi se pa na ognjišču, da so ponoči kurili na njem. »Šmenti, povsod jih je dovelj!« se jezi Matija, ko prigrizne h kruhu klobaso in pije v velikih požirkih vodo, ki jo je zajel pri bližnjem studencu. Ne utegne se muditi predolgo. Pred mrakom mora biti že z Matevžem skupaj. Še tako dvomi, če ga bo dobil pravočasno. Zato pošteno ugrizne v breg. Solnce ga toplo greje v hrbet in znoj mu pošteno curi po licu in še bolj po životu. Pa ne utegne misliti na to, tudi na bolečine ne, ki se pojavlja na roki v rani, zadani od financarjevega noža, ker pritiska na tirezano meso od sonca in hoje razburkano valujoča kri. Cim prej mora biti na vrhu. bilAVE stan so že pred mletviio do dobra očiščene in zmlete ponovno presojane ter se kot tHke le v zavitkih stavljajo v promet. spravljajo kosti svojih prednikov. Now York raste izredno 1 itro; vsako leto računajo g prirastkom 200 tisoč ljudi, torej za tri Ljubljane h predmestji vred. V kratkem bo dosegel N. Y. deseti milijon prebivalcev. Argentina. Veliko naših ljudi se jo v zadnjem času izselilo v Argentino. Malokomu je znano, d« je Argentina skoraj dvanajstkrat tako ohseiM kot Jugoslavija, a da nima niti Se 10 milijonov prebivalcev. — Razvojne možnosti so velikanske; Argentina bo lahko preživela 100 do 150 milijonov ljudi. Bogati Holondri. Ni Holandskem je bogastvo doma. To vidimo na primer že iz številk inozemskih posojil. Leta 1925 jo posodili Holandci v tujino 50 milijonov holnnd-skih gold., leta 192« *» 127 milij., leta 1927 p« Že v prvih enajstih mesecih 300 milij. goldinarjev. Velikost teh posojil 81 predstavljaš šele, če ves, da je holandski goldinar približno enak našim « dinarjem. . . . Zrak in kri. Dvakrat na minuto pride v našem telesu se nahajajoča m krožeča kri v dotiko i trakom. Med. Univ. Dr. RADIVOJ ČAVIČ »reški zdravnik — se je nastanil v Šmarju pri Jel-jah It. 5. Bolnike sprejema dnevno od 10—12 dop, Čilfllni ctrnii najboljši in zelo ceneni, z OlValltJ 011 U JI večlet. jamstvom, so pravkar dospeli v veliki izberi. Pridite kupiti — Prodajam tudi na obroke. — L. REBOLJ v Kranja. Fabiani I Jurjovec L|ub!>ana, Sčriitarieva uL 5. Velika zaloga suknenega blaga za moške in ženske obleke. — Lepa izbira svilenih rut in šerp. — Krojači in šivilje, pišite po vzorce. 'želite li fl^asii^ Ako želite bit. i, |> , oodi^ati s<.ojt' l.ce mladenlško sveže, svojo kožo elastično in baržunasto, svo e lase jepe in bujne, tedaj rabite za dnevno nego svoje lepote <1 »ELSA« MILO ZDRAVJA IN LEPOTE, ■ • katero ni samo pnrfimirann toaletno milo, temveč vsebuje v sebi tudi medicinsko pre-izkušane dobrodelujoče sestavine, katere piod rajo v Vnšo kožo in jo vzdržuiejo zdravo, lepo, mlado, in Vnšo zunanjost mladem i ko s ežo. FELLIiKJEVA PRAVA MILA ZDRAVJA IN LEPOTE SO ELSA lilijlno mle no milo ELSA-rumenjakovo milo ELSA-glicenn milo ELSA- iioraus milo EI>A-katrariovo 'šamoon) milo ELSA milo za britie Poizkusite jih! Nikdar ne bodete rabili drugih mil' Xa pol/Aim 5 komadov F>a inl'a s omolom in poALnlnn vred S2 Hin. 2FELLERIEVO PRAVO K A VKAftKO P0-. MADO ZA ZAŠČITO LICA IN KOZE. On > Vam iigladi gube in bra/.gotine dela kožo gtbko >n nežno, bri-e sledove staranja, vsivarja mladost in lepoto. Izoenadilo Vas bo s kak no br/.ino Izgimajo solnčne pege. kožne bra.de. rudečilo nosa, mozoiii /aie-davr.i In drugi vsal« vrsini nedostutki kože. 3FELLERJEVO MtlCNO POMADO ZA . KAST LAS, kutera preprečuje izpadanje las, prerano osivljenje, čisti lasne luskine, dela lase mehke, gibke, bujne ter pospešuje njih ra*t. . . , . . Za poizkus 2 tonfka on« ali po.l lonček od vsako Klna pomade •/. omotom in po&tn.no vred za 3» l»>u. V Vašem intoremi jo. .la poSIJelo denar vnaprej. ker plaf.it« po povzetju radi p -šinil. »troSkov lil Din vcc. Naročila nasloviti jasno: Lekarnarju EllflEN V B £LS.EH. SIUIUCA KONJA H Elsatrrt f». J7 Nabnl.ši šivalni stroji so ^ILIRIJA" Nadomesti deli in vse potrebščine za šivalne stroje. Generalno zastopstvo: Em. hseher, Zagreb, Sudniika 3/12 Zahtevajte ponudbe! t Vsem, ki so ga po/iali, naznanjamo, da je umrl včeraj dne 11. t. m. po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 47. letu starosti naš nadvse ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, g. Fran Perko trgovec z usnjem in čevlji. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo dne 14. dec. 1927 ob 2. uri pop. iz mrtvaške veže drž. bolnišnice na pokopališče v Štepanjo vas. Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. — Ljubljana, dne 12. dec. 1927. Neža Perko, soproga. - Franc, Božidar, Slavica in Bogdan, sinovi in hčerka - in vsi ostali sorodniki. Prometni lauosJ za premog d. d. Ljublana prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo PS"BVnO v8 domaČi in inozemski za domačo . ' * kurjavo in industrijske svrhe itm-igf*' nrer.iag vseh vrst Ko*'! s, livamiški, plavžarski in plinski BriKeie. Prometni zanosi za premog d. d. o L ublanl Miklošičeva cesta št. 15/1. Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali j« brezdvomno »MASTIN« ki pospešuje rast. odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pismal Ona: 5 tkat 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Lfubljana, Mestni trg 4 Ustanovljena 1. 1889. Telefon štev. 2016. Poštni ček 10.533. SUlije «lo- (G. adski jtedimlca) Stanje vlo- icneija denarja I iiihliana lenega denarja nad 250 mi.l o- LjUDIjana nad 1.00J mill- rov dinarje«. Prešernova ulica Ionov bron. sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti na ugodnejšemu obrestovanju. - Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega liranilnič-nega premo er.jn še mesto Ljubljana z vnem premoženjem ter davčno močjo. V prav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranite največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. ZMNrJosip Eežels v Kranju ordinira v stanovanju pravnika Dr, de Glerie od 12, dec. 1927, po Din 2.25 za kilo se dobi pri SEVER & KOMP. — LJUBLJANA, Gosposvetska cesta ŠL 5. 9695 EBSHasKHBam&Hi Dolini na plju&h! Tisoie ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja, ki je že mnoge rešila. Ta se lahko uporablja pri vsakem načinu življenja, in pomaga, da se bolezen hitro premaga. Nočno potenje in kašelj prestane telesna težina se poveča, pljuča polagoma poapne in bolezen izgine. Resni ntoijje zdravniške znanosti potrdijo prednost moje metode ter jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom prehranjenja, tem-bolje za vas. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega znanja. Ker razpošlje moj založnik v celoti Bamo 10.000 izvodov gratls, pišite takoj, da boste tudi vi med srečnimi prejemniki, fleorg Fulgner, Berlfn-Neuk&iln, Bingbahnstrasse 24. Abt. 869. Vsi k Miklavžu! Za božične praznike vsi k Miklavžu v trgovino H. ('ornak in drug na Vodnikovem trgu v Ljubljani, kjer dobi vsaka gospodinja za Božične praznike po bre/konkurenčoih cenah: nove rozine, groiiliče, cvebe, pristni trčani med, orehova jedrca, maudlje. lešnike, vanilijo, fige, orehe, citronat. arancine, najfinejšo banaško moko za pecivo in kruh, suho In namočeno polenovko, vse vrste kompolov, marmelado, čokolado. konjak, rum, likerje, čaj ler vse drugo špecerijsko blago na drobno in debelo. — Gospodična kuhnrica ima vi selje do Življenja, od kar kupuje vse špecerijsko blago samo pri M'kla»iu, ker samo s tem zadovoljuje svojo gospodinjo. Zato: Vaš It Mikiavtu» Vsi k MikiJavžu! Silil se dobi v manulaktunn trgovini JOSIP ŠLIBAR - LJUBLJANA Stari trg štev. 21 Ipoleg Zalaznika). Ob letošnjem pomanjkanju krme je zelo važno vprašanje njeno izkoriščanje. Od metilja okuženo govedo ne izkorišča krme. Dajte govno preiskati po živinozdravniku, in če je žival okužena z medijem, jo bote zanesljivo ozdravili z OISTOS>om" z malimi stroški in že v nekaj dneh. Male kapsule za ovc« z napisom v cirilici AHCTOH Velike kapsule za govedo z latinskim napisom DISTOL Izdeluje se Distol pod stalno kontrolo klinike za govedo veterin, fakultete vseučilišča v Zagrebu (Prof. RAJ Č EVI Č). Varujte se pred ponaredbami in nadomestnimi izdelki! Navodila in brezplačno preiskovanje govna izvrši €€ tvornica kemijsko farma-ceutskih proizvoda d. d. ff KARLOVAC. Pr<»1mo, prttlUJte, kw rukortr ... ..j * r T*ino! . . ■■hd'n""«« »Lfndsko samopomoč podporno drn.tvo za Hlcvenl]., v Mtrliorj ■preimc do pr»kl ca i« »drove os t-Le . . , od 1. do Si i... br« m.iu stanu 10 »do a in Uiemnm samo »e do 31. decembru T»e nad ,'fl do «0 let s'.are idruve 0,ebt „ .ludska samopomoč ta p I a £ nim OM-barn podporo, ki u a:a lolluoVr«; p.' • * r. ». 3. S ■„• . t-:.,,.- . .ral onr. oddelek Manov in . crr ca ve do 0 t.OOO Oln vo l !. A, za mladolet. DO ♦«7l,„„„ 16 O jO Din 4.000 Din v o«M C, za odraalr rx-." iO.OOO Din v odi. B. x« .-dr«!* g ,,» kdo^ pn.-op^ obeoeo. v cid-Uk z v? po!p<>ro plačalo v-iVanl pr oddelrta p lrg enkratne ica hn- Vp vsak »ln^-aj arurti po-^mein-ira an ', m.iv. A » par. v oddelka B I D a. v *■ K C 2 p n in v o delcu D 5 D:-, po.mrr % plsoina znata 11 Din do na ve* |,.n . i,,.',,.. tudi ua obruke. '" Ako teti t« vaSlm blitojim t« s!u{aj »m rti hi-™ in zdano porao.'-. ne odlata te < p-'..ljn'™ v lo dobrotvo-no dmStvo. ki »» -r n-ta^vilo » pri.J.101 .Danes tebi, tutr m.nr' bi ror W|1 prt Iva ava Slove-..t. Zahtevajte torej ie <'an»' vjiMoe' prsv '» in Dri. •ionno izjavo i< vlruitvrn« j, -a--. v Marit»oru. Aleksandrova c. 45 11. Povrr eiilkl oi r. pv.rrdr.vtM ae spre me.o ti rnk krai 9; .veV)» Pomaoaj ti lam is Bog ti bo pomigaU Koncem novembra IW nad 1600 Članov. Na popolntjii ST0EWER šivalni strofi M ii W C c ter u mi dea. fr»:a r tibiv« '-finte k t« pr »t— L. Baraga, Deteljno seme vseh vrst divjačine plačujem najvišje cene. m IB.CK. ktpuieiro po najvilji ceni. — SEVER k KOMP, L jut lian a. Gospoivetaka cesta IL 5. 90S1 DOL Pozor ženini in neveste! MODROCE ta- peresnice, posteljo« mreže, divane b potniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN, tapetruk. Lfnbljana — trdkov trg itrv. J (polef Mestnega doaul- i V obveio in odprite vendar enkrat ofi ter ne kupujte v trgovinah, kjer Vate nudijo s »to mt>o ta d raz denar, amriak ko. i'.e i« .Itoes dopiibifo .a 5C par in p Sit« takoj po ilo-atrovaai «-mk i vri tisoi slikami c» trrovioo B. S frmffhl Celje. $L 19 v katerem na lete po ?-u'orito D i«ih wn»h oi eso. fe» je. kk>Uit:e. sra ne. are, f armo-c ke. gT»ni {oae. brrve toaletne. n>olue je-k eo« m eiitnter ;»ke preiinete ^srofila tel SOj Oin fK>J ume prt>»to. Ker De uga^a. se umecji ali vrae denar. Zadružna gospodarska banka d. d. Teleta: ti »57. 2470 i« «79. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzoiav.: cospobanka. Kapital In rezerve skupno nad Din 16.ooo.ooo -, vloge nad Din 25o.ooo.ooo - lirršuje vse %-rete bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drl. invest posojila ler 2ht\ vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije. Urednik: Prt* Zibrei. Za Jugoslovansko hnkanio: ^