Leto XIII	številka 11	cena 1,46 EUR	30. november 2011
Leto XIII	številka 11	cena 1,46 EUR	30. november 2011

S 6 milijoni evrov do novih delovnih mest.......................str. 10
Anketa: Kakšen naj bi bil predsednik vlade?.....................str. 13
smučarske čeme
^ProMotor
WINTEX - High Quality
Drešinja vas 18 Petrovče, tel.:03/ 5707-151
Smučarske čelade,ščitniki, očala
K
CAFFE
galerija still caffe
na Slandrovem trgu v Žalcu
VABUENI V NAŠO VINOTEKO M!
o
<
z
Q
HORMANN
garažna in industrijska vrata
Vrhunska
nemška
kritina.
NELSKAMP
ZASTOPA IN PRODAJA: d/'etùzs j.o.o. Ločica 49 e, Polzela, tel.: 03/ 710 18 50, www.aretta.si
GROFICA
Opereta E Kàlmàna
PODARIMO IGRAČO,
NEKDO JO POTREBUJE...
V soboto, 17. decembra, med 9. in 12. uro bomo na stojnici na Šlandrovem trgu v Žalcu
zbirali igrače za humanitarno akcijo.
Podarite nekomu nasmeh tako, da so odrečete igrači, ki je ne potrebujete več!
Hvala!
Organizator: Turistično društvo Žalec info.: turisticnodrustvo.zalec@gmail.com
Računalniški inženiring in programska oprema, d. o. o.
Vrbje 85 e, 3310 ŽALEC, Slovenija
Programska oprema za podjetja in računovodske - Prodaja na domačem in tujem trgu - Finančno računovodski programi in plače - Proizvodnja in načrtovanje, realizacija, merila, laesing
Tel.: 03 7IO 43 70, Faks: 03 710 43 71, GSM: 041 70S 731 E-naslov: agsott@siol.net Spletna stran: www.agso£t.s
Miklavž prinaša tudi poslance
Čeprav naj bi bilo leto 2011 brez rednih volitev, bomo prvo decembrsko nedeljo Slovenke in Slovenci predčasno volili nove poslance Državnega zbora. V 5. volilni enoti s sedežem v Celju, kamor sodi tudi Spodnja Savinjska dolina, volivce v vsakem okraju nagovarja 16 kandidatov.
Oba spodnjesavinjska okraja imata sedež v Žalcu. 4. volilni okraj obsega območje Občine Polzela, del Občine Žalec in del Mestne občine Velenje (KS Vinska Gora) oziroma območja krajevnih skupnosti nekdanje Občine Žalec: Galicija, Vinska Gora, Ponikva pri Žalcu, Goto-vlje, Šempeter v Savinjski dolini, Polzela, Andraž nad Polzelo, Žalec, Vrbje. V njem je približno 17.500 volilnih upravičencev.
5. volilni okraj obsega območje občin Prebold, Braslovče, Tabor, Vransko in del Občine Žalec oziroma območja krajevnih skupnosti nekdanje Občine Žalec: Liboje, Petrovče, Griže, Šešče pri Preboldu, Prebold, Trnava, Braslovče, Gomilsko, Letuš, Tabor, Vransko, skupaj približno 18 tisoč volilnih upravičencev.
Volitve bodo v nedeljo, 4. decembra, od 7. do 19. ure na
običajnih voliščih. S predčasnim glasovanjem so začeli včeraj (29.
11.	) in bo potekalo do jutri (1.
12.	), in sicer od 9. do 17. ure na sedežih okrajnih volilnih komisij. Jutri je potrebno okrajnim volilnim komisijam sporočiti, če želimo zaradi bolezni v nedeljo glasovati doma, na invalidom prilagojenem volišču ali v okraju, kjer nimamo stalnega prebivališča. Volilni molk se začne ta petek ob 24. uri in konča s trenutkom zaprtja volišč. Po zapr-
tju volišč bodo volilne komisije takoj začele z ugotavljanjem izidov, v ponedeljek bodo prešteli glasove, prispele po pošti z območja Slovenije, do 12. decembra opoldne pa bodo čakali tudi na glasove iz tujine. Uradni rezultati naj bi bili objavljeni najpozneje 16. decembra.
In koga lahko v nedeljo izbiramo? Več na str. 6, 7, 13 in na strani 22, kjer objavljamo celotno listo kandidatov obeh spo-dnjesavinjskih okrajev. K. R.
Že 40. smučarski sejem
Ne pustite si frizirati možganov!
Ne morem mimo preproste, globoke misli, ki jo je te dni izrekel gledališki igralec, šansonjer, satirik in še kaj Iztok Mlakar: »Če je človek resnično lep, je lep tudi, če je grd ...« Notranja lepota in naravna inteligenca nista stvar izobrazbe, akademskih nazivov ali zunanje fasade, frizure, šminke, modnih dodatkov, celo verbalne spretnosti in prezence na odru življenja, ampak nekaj, kar prihaja od znotraj. Začetek adventnega obdobja, ki najavlja najprijetnejša druženja in praznovanja v letu, so nam nekoliko skazile predčasne volitve. A če dobro pomislimo, imajo vsakoletna inventura ob koncu leta in dobre želje za začetek prihodnjega leta z volitvami precej skupnega. Vse se ukvarjajo z analizo življenja v obdobju, ki odhaja, in z željami, tudi obljubami za naprej. Skupni so tudi pojmi, besedne zveze in misli, kot na primer: poštenost, pozitivnost, pravičnost, enakost, preganjanje slabega, povzdigovanje dobrega, bolje, upanje, delo, vrniti nasmeh na ustnice, nemaščevalnost, sožitje, sprava, iskrenost ...In ravno v iskrenosti je prva razlika. Ob gotovo pomanjkljivem predznanju, ki ga ima navaden človek o ljudeh, ki se kanijo potegovati za eno najbolj uglednih mest v državi (vsaj moralo bi biti tako), kot je poslansko ■ mesto, ki naj bi predstavljalo naš glas in zastopalo naše interese, pa vendarle preseneča lahkotnost izrečenih besed, ki so morda še pred leti drugače zvenele, ali lahkotnost stiskov rok s tistimi, ki so bili še pred časom nevredni pozdrava ... Kaj je to? Samozavest serijsko? Gola preračunljivost? Preživetje? Kakšen drugi sprijeni motiv? Koliko je tukaj zasebnega interesa in koliko tako zlorabljenefraze» služiti ljudem« ? Tega odgovora vam ne morem dati, vsak si ga more poiskati sam. A vseeno priporočilo: res dobro pobrskajte po spominu, pri presoji o tem, kdo je pravi, mu (ji, jim) »slecite« bleščeča oblačila in ne poslušajte glasnih krilatic ter zunanjih izjav naklonjenosti. Prisluhnite srcu in razumu, ki vam govorita od znotraj!
Ko ugasnejo luči in se popije šampanjec, bo namreč potrebno sklepati kompromise, sestavljati morda nenaravne koalicije, se spopasti z realnostjo in takrat bo prišla na piano tista notranja lepota. Če obstaja. Če je ni, potem pač pride ven tisto, kar namesto tega je... Torej priporočilo: tudi če je zunanja podoba »in«, nasmeh bleščeč, frizura karseda umetelna, ne pustite si, da vam ti frizerji sfrizirajo tudi možgane. To in pa vaša notranja lepota sta namreč edino, česar vam nihče ne more vzeti. Pa prijeten adventni čas in srečno roko na volitvah.	Lucija Kolar
Garažna vrata leta
Odlična kakovost po neverjetni ceni
Garažna sekcijska vrata
M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah:
2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 X 2000 mm, 2500 x 2125 mm.
matjciz
Jstvarjamo pozdrave
Smučke za vse generacije
Čeprav nas narava še ni obdarila s snegom, pa se ljubitelji
zimskih športov že pripravljajo nanj. Smučarski klub Gozdnik Žalec je prejšnji vikend v telovadnici UPI - ljudske univerze Žalec pripravil že 40. sejem rabljene in nove smučarske opreme.
Kot je povedal predsednik SK Gozdnik Žalec Matjaž Bau-dek, je bil sejem dobro obiskan, opremo, predvsem otroško, pa je zamenjalo veliko lastnikov. Z obiskom in s sklenjenimi kupčijami so bili zadovoljni. Ko bo zapadel sneg, nameravajo na Rogli pripravili začetni in nadaljevalni tečaj smučanja, tečaje pa bodo organizirali tudi med zimskimi počitnicami.	T. Tavčar
Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji:
Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 www.matjaz.si • info@matjaz.si
STILM D.O.O., Šlandrov trg 26, Žalec
Vrbenčani praznovali
Najlepši kraj, hiša, kmetija 2011
Letošnji nagrajenci z županom Jankom Kosom, predsednikom TZ Slovenije Petrom Mišjo in predsednico Zveze turističnih društev Občine Žalec Bredo Vizovišek
Krajevna skupnost Vrbje praznuje krajevni praznik 11. novembra. Na ta dan so se leta 1979 na referendumu odločili za samostojno krajevno skupnost, poimenovano KS Vrbje, ki je bila
ustanovljena 1. januarja 1980, pa tudi v spomin na dogodke iz druge svetovne vojne, ko je bil leta 1941 ustanovljen odbor OF in ko so leta 1944 nacisti iz maščevanja požgali Debičevo
domačijo. Prireditve ob letošnjem prazniku so potekale od 7. do 11. novembra.
Na slavnostni seji sveta krajevne skupnosti je zbranim najprej spregovoril slavnostni govornik predsednik sveta Jože Meh, ki je poudaril, da je v vseh teh letih Vrbje spremenilo podobo, napredovalo je v prijetem, kultiviran kraj z mnogimi pridobitvami, zanimivostmi in prijaznimi krajani. Med večje pridobitve od lanskega do letošnjega praznika pa štejejo javno razsvetljavo ob športnem igrišču in na bližnjem hribu pri igrišču, ki je primeren za zimske radosti. S Kulturnim društvom Vrbje, ki je preko javnega razpisa pridobilo tako republiška kot tudi občinska sredstva, so izvedli nekatera dela v domu krajanov. Pohvalil pa je tudi delo društev, ki v kraju dobro sodelujejo, in se zahvalil vsem, ki so kakor koli prispevali k razvoju kraja. Žalski župan Janko Kos pa je v pozdravnem nagovoru Vrbenčanom zaželel še- veliko uspehov. V nadaljevanju so podelili priznanja krajevne skupnosti, ki so jih prejeli Milan Groubar za aktivno delo v Društvo upokojencev Vrbje, Duša Krajnc za uspešno delo v PGD Vrbje in Uroš Lichteneger za aktivno in uspešno delo v Avto-moto klubu Savinjska dolina. Za slovesno vzdušje so poskrbele profesorice na Glasbeni šoli Risto Savin Žalec Agata Gojkošek s flavto, Doroteja Dolšak na citrah, Suzana Hebar s kitaro in Irena Glušič citre in vokal.
V tednu praznovanja so pripravili dve razstavi, in sicer numizmatično Franja Pasariča in o življenju vojakov na soški fronti, srečanje starejših krajanov, namiznoteniški turnir in potopisno predstavitev dejavnosti AMK Savinjska dolina z družabnim srečanjem.	T. T.
V Domu II. slovenskega tabora Žalec so prejšnji četrtek pripravili prireditev s kulturnim programom in podelitvijo priznanj ob koncu projekta Najlepši kraj, hiša in kmetija 2011.
Ta projekt vsako leto izvaja Zveza turističnih društev Občine Žalec v sodelovanju z Občino Žalec in Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec. Na ta način želijo izboljšati kakovost življenja občank in občanov Občine Žalec, privabiti turiste in obiskovalce, prispevati k trajnostnemu razvoju v urejenem in zdravem okolju in poskrbeti za učinkovitejšo promocijo Občine Žalec. Zbrane sta uvodoma nagovorila predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Mišja in žalski župan
Slovenske občine naj bi v prihodnje pridobivale tudi poseben certifikat, da so mladim prijazne. Kaj to pomeni in za kaj vse morajo poskrbeti, da bi dobile takšno potrdilo, je bila glavna tema posveta, ki ga je v začetku novembra v Ajdovščini organiziral Mladinski svet Ajdovščina v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije.
Posveta o načrtovanem cer-tificiranju mladim prijaznih občin in o pripravi priročnika o lokalnih mladinskih politikah
Janko Kos, ob koncu prireditve pa tudi predsednica Zveze turističnih društev Občine Žalec Breda Vizovišek.
V letu 2011 se je k projektu prijavilo 32 kandidatov, ocenjevanje pa je. izvedla šestčlanska komisija, ki ji je predsedovala Štefanija Kos Zidar. Ocenjevanje hiš, šol, kmetij, krajev, poslovnih objektov in obnovljenih objektov kulturne dediščine so opravili junija in avgusta.
Rezultati ocenjevanja: kraj: 1. Šarhova in Kvedrova ulica Žalec, 2. Drešinja vas, 3. zaselek Zavrh; hiše: 1. Milena Malgaj, Podvin, 2. družina Udrih, Šempeter v Sav. dolini, 3. Suzana in Toni Cvetkovski, Galicija, ter Andreja in Vojko Cvikl, Hram-še; kmetija: 1. Razboršek, Arja
se je poleg približno 30 predstavnikov lokalnih 'skupnosti, predvsem zaposlenih v strokovnih službah na področju negospodarstva, udeležilo tudi nekaj predstavnikov lokalnih mladinskih svetov, med njimi kot predstavnik Mladinskega sveta Občine Žalec Robert Smodej: »Posvet je priložnost za izmenjavo idej glede možnih ukrepov na področju lokalnih mladinskih politik, priložnost, da predstavniki lokalnih skupnosti prispevajo k sooblikovanju mladim prijazne skupnosti, hkrati pa je to edinstvena priložnost za predstavnike lokalnih skupnosti, da stopijo z roko v roki z mladimi za boljšo prihodnost v svoji občini. Vsi prisotni smo si ogledali predstavitev projekta Certifikat mladim prijazna občina in kasneje aktivno sodelovali s svojimi predlogi.
vas, 2. Četina, Spodnje Gru-šovlje, 3. Jelen, Kale; poslovni objekt: 1. Konjeniški center Zlati D Vrbje, 2. Gostišče Štorman Šempeter, 3. Avtomehanična delavnica Vasle, Podkraj; obnovljeni objekti kulturne dediščine: 1. Župnišče Šempeter, 2. Kapela Kasaze, 3. Dolinškova domačija, Stebovnik; šole: 1. POŠ Ponikva.
V programu so sodelovali ansambel Golte, citrarka Neli Kos Zidar, Tilen in Matic Goršek (harmonika), program pa je povezoval Franci Podbre-žnik. V preddverju doma so bila na ogled likovna dela turističnih podmladkov Vrtcev Žalec in I. OŠ Žalec z mentoricama Bredo Vizovišek in Cvetko Pušnik.	T. Tavčar
Moje mnenje je, da je Občina Žalec zelo dobro pripravljena za pridobitev tega certifikata, določene stvari lahko še izboljšamo in prilagodimo nekatere razpise in pravilnike. Prav tako je bil vzpostavljen zelo dober kontakt s pripravljavci tega projekta. Povabili smo jih na posvet in sestanek Mladinskega sveta Občine Žalec, ki ga bomo organizirali prav na to temo. Člani Mladinskega sveta Ajdovščina so nam predstavili tudi svoj mladinski center, Hišo mladih, mladinski hotel/hostel in svoj bar, s ponosom pa so nam predstavili tudi svoje prostore oziroma pisarne, v katerih deluje veliko mladih. Večino sredstev so pridobili iz evropskih razpisov, za kar nam morajo biti vzor in primer dobre prakse, katero bi lahko posnemali tudi v Žalcu.«	K. R.
OBČINA ŽALEC
ŽUPAN
LOČUJMO ODPADKE IN SKRBIMO ZA UREJENOST ZBIRNIH MEST!
Občina Žalec je skupaj z družbo SIMBIO, d. o. o., Celje, ki izvaja javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, leta 2011 pripravila več novosti na področju zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov, ki sledijo sodobnim trendom ter veljavni zakonodaji in predpisom na tem področju. Predvsem gre za sistem zbiranja odpadnih surovin po sistemu »od vrat do vrat«, z rumenimi zabojniki (rumen pokrov) za zbiranje odpadne embalaže in zbiranje bioloških odpadkov v rjavih zabojnikih. Odvoz zabojnikov za odpadno embalažo je za gospodinjstva brezplačen, obračun storitve zbiranja bioloških odpadkov pa bo s sprejetjem nove Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih GJS obvezen. Za večje kosovne odpadke (pohištvo, kopalniško opremo, vzmetnice, belo tehniko ...) pa lahko gospodinjstva enkrat letno naročijo brezplačen odvoz do 1 m3 odpadkov ali pa jih pripeljejo v zbirni center pri Surovini v Vrbju.
Z ločenim zbiranjem odpadkov »od vrat do vrat« (poleg že obstoječih ekoloških otokov za zbiranje odpadnega papirja in stekla) naj bi se tudi do 60 % zmanjšale količine preostalih mešanih komunalnih odpadkov v gospodinjstvih.
Ob uvajanju novega sistema zbiranja odpadnih surovin pa žal opažamo, predvsem pri večstanovanjskih, poslovnih in javnih objektih, da se slabo izvaja ločeno zbiranje. Zabojniki za odpadno embalažo in biološke odpadke so prazni, zabojniki za preostale odpadke pa nabito polni, smeti v vrečah se odlagajo kar na tla in na zelenice. To kaže na zelo slabo okoljsko osveščenost uporabnikov teh objektov v primerjavi z individualnimi objekti, kjer so rezultati novega sistema odlični.
UREDITEV ZBIRNIH MEST IN RACIONALIZACIJA ODVOZA ODPADKOV
Zaradi postavitve dodatnih zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov ob že obstoječih za preostale odpadke je potrebno izvesti racionalizacijo - zmanjšati število zabojnikov za mešane komunalne odpadke oz. uvesti manjše zabojnike in manj pogosteje odvažati mešane odpadke. Posamezni uporabniki si morajo uretriti tudi sistem za ločeno zbiranje posameznih frakcij na izvoru, to je znotraj gospodinjstva ali poslovnega prostora.
Racionalizacija zbiranja in odvoza odpadkov je še posebej pomembna pri večstanovanjskih objektih, kjer je izvajalec odvoza odpadkov v skladu s predpisi RS dolžan preiti na obračun odvoza odpadkov glede na število uporabnikov posamezne enote. V interesu OŽ je, da se za vse uporabnike določi kar najracionalnejše zbiranje in odvoz odpadkov ter tako zmanjšajo stroški. Pri dogovoru bo zato pomagalo podjetje SIPRO, ki se bo s predstavniki podjetja SIMBIO in hišnih svetov dogovorilo o najprimernejšem načinu zbiranja in odvoza odpadkov za posamezen večstanovanjski objekt ter poskrbelo za urejenost zbirnega mesta. Z ločevanjem odpadkov in urejenostjo zbirnih mest bomo poskrbeli tudi za bolj urejeno okolico objektov in naselij.
Občane, stanovalce v večstanovanjskih objektih, javne ustanove in podjetnike pozivamo, da upoštevajo navodila za ločeno zbiranje odpadkov, ločuieio odpadke glede na izvor in jih odlagajo v za to namenjene zabojnike ali zbirališča ter tako prispevajo k čistemu okolju in urejenosti naselij!
Ker med 19. in 27. novembrom poteka tudi Evropski teden zmanjševanja odpadkov, pa je potrebno razmisliti tudi o tem, kako »proizvajati« manj odpadkov. Ključ rešitve je v vsakem od nas, saj odpadki ne nastajajo kar sami od sebe.
ŽUPAN OBČINE ŽALEC Janko Kos
OBČINA ŽALEC ŽUPAN
objavlja
JAVNI RAZPIS
za zbiranje predlogov za podelitev
SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 2011
Ob kulturnem prazniku v prihodnjem letu 2012 bodo na osrednji občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika ustvarjalcem na kulturnem področju podeljena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine ter drugih kulturnih področjih.
Savinova odličja so:
-	Savinova plaketa z denarno nagrado
-	Savinova plaketa
-	Savinovo priznanje
in se podeljujejo skladno z Odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec. Savinovo plaketo z denarno nagrado lahko prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru.
Savinovo plaketo lahko prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture.
Savinovo priznanje lahko prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini.
Kandidate lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe.
Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do 12. januarja 2012 na naslov: Občina Žalec - župan, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom NE ODPIRAJ - SAVINOVA ODLIČJA.
Občina bo mladim prijazna
Naročnik: Kulinarika Podpečan, priprava jedi, Jernej Podpečan, s. p., Kasaze 70 b, 3301 Petrovče
Rebalans pod streho
Urejajo že okolico šole
Žalski občinski svetniki so na svoji 9. redni seji konec oktobra med drugim potrdili predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Žalec za leto 2011, dva odloka posredovali v javno obravnavo in potrdili Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu za prenovo starega mestnega jedra v Žalcu (območje Mikropis).
Predstavitev predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Žalec za leto 2011 je opravila vodja Oddelka za finance na Občini Žalec Vlasta Simonič, ki je povedala, da je rebalans po obsegu enak že sprejetemu proračunu, gre samo za prerazporeditve znotraj njega in ga je potrebno uravnotežiti. Odhodki letošnjega proračuna znašajo torej nekaj manj kot 26,5 milijona evrov. Rebalans predvideva za 7,2 odstotka prihodkov več in znaša dobrih 22,7 milijona evrov, največ na račun unovčene garancije Vegrada v znesku dobrih 1,9 milijona evrov zaradi neizpolnjevanja obveznosti. Letos Občina načrtuje zadolževanje v vrednosti 4,2 milijona evrov, ponudbe že imajo. Žalski svetniki so po krajši razpravi rebalans proračuna oz. predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Žalec za leto 2011 tudi potrdili.
Žalski svetniki so podali pozitivno mnenje k imenovanju univerzitetne diplomirane socialne delavke Natalije Starič Žikič za ravnateljico javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Vrtci Občine Žalec. Po upokojitvi Mare Mohorko je bila v. d. ravnateljice tega zavoda.
V drugi obravnavi in po tem, ko v javni obravnavi ni bilo nobenih pripomb, so potrdili tudi
predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu za prenovo starega mestnega jedra v Žalcu z ožjim vplivnim področjem (za območje Mikropisa). Gre za območje, ki obsega 4.305 m2, na njem pa je predvidena poslovno-storitvena in po-slovno-skladiščna dejavnost, predvidene so gradnje novih objektov, nadzidave in obnove obstoječih, gradnja gospodarske infrastrukture, urejanje zunanjih površin in gradnja nezahtevnih objektov (ograje, urbane opreme).
V petnajstdnevno javno obravnavo so svetniki posre-
dovali dva odloka: Odlok o oskrbi s pitno vodo za vse občine SSD in Predlog Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin SSD, o vsebini katerih smo pisali že v prejšnji številki.
Med aktualnimi informacijami je Aleksander Žolnir med drugim povedal, da se je Občina Žalec po dveh letih pogajanj .z ministrstvom za promet končno uspela dogovoriti za prenovo železniškega prehoda v Vrbju. Zgradili bodo tudi manjkajoči pločnik in povezovalno cesto do dveh stanovanjskih objektov.	L. K.
Veliko prahu med žalskimi občinskimi svetniki je na oktobrski seji dvignil predlog o spremembi imena in celostne grafične podobe Javnega komunalnega podjetja Žalec. Javno komunalno podjetje Žalec, d. o. o., naj bi se preimenovalo v Komeko, komunalne in ekološke storitve, d. o. o., o čemer smo že pisali. Kot je na predstavitvi pojasnil direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek, je sedanje ime že zastarelo, podjetje je preraslo okvire Žalca, saj pokriva z njim Spodnjo Savinjsko doline, z njim je neprepoznavno v slovenskem prostoru. Hkrati naj bi bilo ime predolgo in ne odraža več dejanskega pravnega statusa. »Mi nismo proračunski porabnik, zato beseda javno že po pravni poti ne sodi v ime,« je povedal Matjaž Zakonjšek in dejal, da bodo strošek za spremembo poravnali iz tržne dejavnosti, strošek pa naj ne bi vplival na ceno storitev gospodarskih javnih služb. Dejal je, da se želijo s spremenjeno podobo bolj približati ljudem, da bodo na podjetje začeli gledati bolj pozitivno, ne le na kot pošiljatelja položnic. Mnoge svetnike, med njimi tudi Jožeta Krulca, Lojzeta Posedela, Gvida Hribarja, Vojka Zupanca, Gregorja Vovka Petrovskega, ti argumenti niso prepričali. Najbolj jih je zbodlo, ker imajo v času, ko naj bi za izdelavo imena in podobe porabili enajst tisoč evrov, v podjetju izgubo v poslovanju. In še: V teh časih, ko povsod zategujemo, je to nepotreben strošek in zakaj komunalno podjetje, ki deluje na tem lokalnem področju, sploh potrebuje slovensko prepoznavnost. Prepoznavnost da se gradi na dobrih rezultatih, ne pa z novo grafično podobo ... Zagovorniki so se strinjali s potrebno spremembo, s »profilacijo« podjetja na trgu in ga celo primerjali z McDonaldsom (Marko Laznik), ali le izrekli podporo.
Kakor koli že, svetniki so nazadnje predlog Odloka o spremembi Odloka o ureditvi statusa, upravljanja in organizacije JKP Žalec, po katerem bo najbrž že decembra žalska komunala dobila novo ime in podobo, tudi potrdili. Janko Kos je ob tem dodal, da so v komunalnem podjetju dobili zadolžitve, povezane s sanacijo izgube, in to bodo gotovo spremljali.
Evropski poslanec v Žalcu
Savinjsko dolino je obiskal evropski poslanec Jelko Kacin, član tretje najmočnejše poslanske skupine ALDE (Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo). Med udeleženci srečanja je potekala živahna debata.
Jelko Kacin se je uvodoma dotaknil aktualnih dogodkov reševanja članic, ki jih je zadolženost pahnila v globoko finančno in gospodarsko krizo. Ob tem je potegnil vzporednice med nekaterimi evropskimi državami, tako med sosedami Italijo in Madžarsko kot tudi med Grčijo, Litvo in Latvijo, pa Španijo in Portugalsko, ki se soočajo s hudimi notranjimi krizami, ki pa seveda sovpadajo tudi s političnimi krizami. Navedel je tudi primere dobrih praks, na primer Belgijo, ki je že skoraj dve leti brez nove vlade, a vlada v odhajanju deluje dobro in sprejema, ekonomsko
Jelko Kacin v Žalcu
gledano, dobre rešitve. Podobno je trenutno predsedujoča Evropski uniji Poljska uspela v letu dni svojo skoraj 140-od-stotno zadolženost oklestiti na 80-odstotno zadolženost. Zanimiva pa je bila trditev poslanca, sicer člana stranke LDS, da njemu ni problem v Slovenijo bodisi iz Evrope ali iz ZDA pripeljati 500 milijonov evrov investicijskega kapita-
la, vendar je glavni problem v glavah slovenskih oblastnikov, ki o denarju še kar razmišljajo po socialistično, to je, da bi denar imeli, vendar tistemu, ki ga daje, ne bi dovolili, da o njem odloča. To pa ne gre, pravi Jelko Kacin. S takšnim ravnanjem, kot v primeru Nove Ljubljanske banke, samo izgubljamo ugled pri tujih investitorjih.	T. T.
Hmelj ska pot slavi
Grižani ali tisti, ki ste te šli mimo gradbišča z novo osnovno šolo v Grižah, ste gotovo opazili, da je podoba nove šole s telovadnico in vrtcem na zunaj že skoraj nared. Kot so nam povedali na Občini Žalec, je projekt res že precej daleč. Zanj je bilo do konca oktobra porabljenih dobrih 4,1 miljona evrov, kar je 75 odstotkov vseh sredstev za investicijo.
V zaključni fazi so gradbena dela in fasada, na strehah so bili nameščeni solarni »kolek-torji«. Tudi dela v učilnicah in notranjosti se zaključujejo. Položena je keramika v komunikacijskem delu, izvajajo se tudi elektro- in strojne instalacije ter športni pod v telovadnici in parket v učilnicah.
Tudi okolica šole že dobiva podobo, polagajo tlakovce in travne plošče na območju interventne ceste, asfaltirajo parkirišča in ostale javne površine, urejena sta krožišče in dostop do športnega igrišča, kjer je že položena prevleka iz umetne mase.
Kot je povedala Nataša Gaber Sivka, sta že izbrana dobavitelja za opremo telovadnice (Lesnina MG Oprema) in kuhinje (Gorenje GTI), v decembru pa bodo izvedli še javno naročilo za ostalo opremo. »Občina Žalec je skupaj z nadzorom pozvala izvajalca naj pospeši izvedbo vseh grad-beno-obrtniških del na objektu, tako da bo možen tehnični pregled objekta v januarju 2012,« je še povedala Nataša Gaber Sivka.	L. K.
Na državnem tekmovanju za najboljšo tematsko pot, ki poteka pod okriljem projekta »Moja dežela - lepa in gostoljubna« je Hmeljska pot Občine Žalec prejšnji teden zasedla odlično drugo mesto, še prej pa na regijskem tekmovanju premagala vse prijavljene tematske poti in postala Regijska naj pot leta 2011.
Razpis za naj tematsko pot 2011 so pripravili Zavod za gozdove, Turistična zveza Slovenije in GIZ za pohodništvo in kolesarjenje pod častnim pokroviteljstvom dr. Danila Türka in v sodelovanjem z Ministrstvom za gospodarstvom - Direktoratom za turizem in internacionalizacijo. Petnajstkilometrsko Hmeljsko pot med hmeljišči, ki najbolj oživi vsako leto konec avgusta, ko pripravijo Pohod po Hmeljski poti od Dvorca Novo Celje, med hme-
ljišči, mimo Vrbenskega jezera, ob Savinji, do Šest, Šempetra in potem nazaj do Novega Celja, so v izbor za naj pot prijavili ZKŠT Žalec, Občina Žalec in Razvojna agencija Savinja. Na regijskem izboru je Hmeljska pot slavila z odlično oceno 94 točk pred Gozdno učno potjo Dobrna, Potjo treh znamenitih ponkovških mož, Kraško vodno učno potjo Stanka Buserja, Zmajčkovo gozdno učno potjo in Vodno učno potjo Zreče, ki so dobile prav dobro oceno. Tri ostale učne poti so si prislužile oceno dobro. Odlična ocena, ki pomeni, da izpolnjuje kriterije privlačne, dobro vzdrževane tematske poti z bogato sporočilnostjo in primernim vodenjem, je Hmeljski poti prinesla uvrstitev na državno tekmovanje, kjer je zasedla odlično 2. mesto. Svečana podelitev priznanj bo decembra. L. K.
GROFICA
Opereta E. Ki

Premiera 2. decembra 2011 ob 19.30,
Dom
II. slovenskega tabora Žalec
Projekt sta omogočili:	Podprlo ga je:
%
Uttvoqomo pozdrove
Ponovitve:
4. december ob 20.00 7. december ob 19.30 11. december ob 17.00 14. december ob 19.30
Vstopnice: TIC Žalec, 03 71 00 434, in kopirnica TOMI, 03 49 30 500
J Pokrovitelji:	Medijski
pokrovitelj:
m0tj°Ž ELJSAR s«.« triglav g |f|
MINISTRSTVO ZA KULTURO
I
banka celje <7 pošta Slovenije

Naročnik: ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec
Slovesen zaključek del
Med prerezom traku
Drugi novembrski četrtek so v Preboldu proslavili zaključek del na območju preboldskega pokopališča, kjer so skoraj ves oktober urejali parkirišče in dovozno cesto.
Parkirišče, kjer je po projektu 142 parkirnih mest, je v dneh spomina na mrtve že služilo svojemu namenu, s slovesnostjo pa so nove pridobitve tudi uradno predali namenu in s tem zagotovili boljšo prometno varnost in prometno ureditev.
Projekt je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu so izdelali dokumentacijo, odkupili zemljišče in opravili zemeljska dela. V drugem delu pa so izvedli gornji ustroj z asfaltiranjem, zasadili drevesa, uredili 30 m pešpoti in 40 m pločnika. Na cesti pri odcepu za pokopališče so uredili prehod za pešce, na katerega voznike že od daleč opozarja tudi svetlobni znak nad cesto. Za tiste, ki se na pokopališče odpravijo
peš, je to velika pridobitev, saj je cesta, ki povezuje Savinjsko dolino in Zasavsko kotlino, kar precej prometno obremenjena.
Projekt je v višini 50.000 evrov ali 85 % upravičenih stroškov podprla država oz. EU, razpis zanj in vodenje pa je bilo v rokah Mirjane Bevanda z Razvojne agencije Savinja Žalec. Preostala sredstva je iz proračuna zagotovila Občina Prebold, ki je dela na osnovi razpisa zaupala podjetju VOC Celje. D. N.
Novi metri asfalta v Mariji Reki
S 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
V Občini Prebold v tem jesenskem času zaključujejo ali pa so že končali z nekaterimi investicijami, ki bodo dolgoročno prispevale k boljši prometni varnosti pa tudi h kakovostnejšemu življenju ljudi. Namenu je bilo predano parkirišče pri pokopališču, dograjen je bil otroški vrtec, zgrajena je nova knjižnica, ki bo uradno predana svojemu namenu jutri, 1. decembra, in še bi lahko kaj našteli. Te dni so novih pridobitev gotovo veseli tudi Marijerečani, še posebej družine Breznikar, Frece in Artelj, ki se bodo od zdaj do svojega doma lahko pripeljale po asfaltu.
Omenjene družine so v ta projekt vložile tudi lastna sredstva in veliko truda. Ob sofinanciranju občina lažje in z večjim zagonom izpelje posamezno investicijo na področju cestne in tudi druge infrastrukture. Tokrat so na dveh neasfaltiranih odsekih, ki
V Občini Polzela so s predajo novega mostu, obnovljene lokalne ceste s pločnikom in javne razsvetljave, zgrajene sekundarne kanalizacije in obnovljenega vodovoda, zaključili letošnje praznovanje občinskega praznika.
Čez vodotok Struga so zgradili nov most, ki je nadomestil dotrajan in prometno neustrezen most na lokalni cesti Polzela-Breg pri Polzeli. Na tej razdalji je v dolžini 500 metrov do nekdanjega gostišča Pevec na novo zgrajen
Nove pridobitve na Bregu
vodita do domačij Breznikar in Artelj, člani omenjenih družin sami pripravili cestišči vse do asfaltiranja oziroma spodnji ustroj, sredstva za izravnavo, asfalt in asfaltiranje pa je zagotovila občina iz proračuna. Vrednost omenjenih del je približno 30.000 evrov. Odse-
ka sta skupaj dolga okrog 500 m in se navezujeta na že pred leti asfaltirano cesto, ki vodi do Doma pod Reško planino.
Na slovesnosti ob odprtju odseka se je v nedeljo, 13. novembra, zbralo veliko ljudi, ki so uvodoma prisluhnili Reškim slavčkom in harmonikarju Franciju Tratniku. Seveda pa tudi vsem govorcem: predsedniku Vaškega sveta Marija Reka Filipu Ahacu, podžupanoma Občine Prebold Franciju Škrabetu in Marjanu Golavšku, predstavnikom izvajalcev del podjetja VOC in tudi obema predstavnikoma domačij Mileni Breznikar in Jožetu Frecetu, ki sta po prerezu traku vse povabila na druženje ob dobrotah. Blagoslov nove pridobitve pa je opravil preboldski in marijereški župnik Damjan Ratajc. D. Naraglav
Ogrevanje na več načinov
Prihodki za slab milijon nižji
V Domu upokojencev Polzela so posodobili sistem ogrevanja. Naložba v višini 700 tisoč evrov pomeni velik korak k energijski varčnosti.
Dela so se lotili v dveh fazah. Najprej so na streho doma namestili 56 solarnih kolektorjev, ki so povezani z novima zalo-govnikoma tople vode, pri gospodarskem dovozu pa so postavili tudi nadstrešnico. V drugi fazi so pristopili k rekonstrukciji kotlovnice. Obstoječi prostor so preuredili tako, da zdaj omogoča ogrevanje na lesno bio maso, na novo pa so uredili tudi deponijo.
Dom upokojencev Polzela je med prvimi domovi v Sloveniji, ki se bodo od zdaj naprej lahko ogrevali s pomočjo električne energije, kurilnega olja, solarnih
S prerezom traku so novo pridobitev predali namenu Tonček Rošer, Marija Hribar in Eva Lenko
kolektorjev in lesne bio mase.
Razmere na trgu pa bodo, po besedah direktorice doma Eve Lenko, narekovale, kateri vir energije bodo uporabili. Vsa dela je opravilo podjetje MIEL inženiring iz Velenja.
Trak ob odprtju so prerezali najstarejša stanovalka doma, 98-letna Marija Hribar, direktorica doma Eva Lenko in Tonček Rošer iz podjetja MIEL inženiring, domski kurat Janez Bračun pa je opravil blagoslov. T. T.
Na 10. redni seji so braslov-ški svetniki obravnavali 12 točk dnevnega reda.
Po poročilu o realizaciji sklepov prejšnje seje in predlaganega dnevnega reda sta Matjaž Zakonjšek in Igor Glušič iz JKP Žalec podala obrazložitev predloga Odloka o spremembi Odloka o ureditvi statusa, upravljanja in organizacije Javnega komunalnega podjetja Žalec, d. o. o„ ter osnutka Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode in oskrbi s pitno vodo na območjih občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Namen teh odlokov je zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo ter učinkovito izvajanje javne službe, uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstva virov pitne vode, ter uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda. Po krajši razpravi so predlog spremembe odloka o ureditvi statusa sprejeli po krajšem postopku, dru-
sekundarni kanal, ki omogoča priključitev tridesetih gospodinjstev, in obnovljen vodovod. Cesta je razširjena, ob njej sta pločnik in javna razsvetljava. Dela je izvajalo podjetje CMC Celje, vrednost opravljenega pa znaša 465 tisoč evrov Na slovesnosti se je predsednik Vaškega sveta Breg pri Polzeli Sebastjan Hohnjec zahvalil občini in izvajalcem del ter krajanom za strpnost med gradnjo. Slovesnost so s krajšim kulturnim programom popestrili učenci OŠ Polzela, s prerezom traku pa so nove pridobitve predali namenu Marija Lukner, župan Ljubo Žnidar, predsednik Vaškega sveta Breg pri Polzeli Sebastjan Hohnjec in v imenu izvajalca del Andrej Kamenšek.	T. Tavčar
ga osnutka odloka pa so dali v 15-dnevno javno obravnavo.
V	nadaljevanju seje je predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Danica Turnšek podala predlog za nove člane občine v Svet zavoda OŠ Braslovče za štiriletno obdobje. To so Rudi Sedovšek, Boštjan Kragl in Blanka Nerad. Svetniki nanj niso imeli pripomb, zato so jih potrdili.
V	drugem branju so razpravljali o predlogu Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem. Kot je povedala Verica Kamin, na osnutek pravilnika, ki je bil v javni obravnavi, ni prispela nobena pisna pripomba. Edina sprememba osnutka pravilnika je v 14. členu, kjer so pri višini najemnin po posameznih kategorijah dodali razpon cen v višini od 4 do 10 evrov za kvadratni meter.
Tudi na predlog Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev lastnikom in solastnikom stanovanj ali stanovanjskih stavb za obnovo fasad in streh v starem trškem jedru Braslovč in drugih enotah kulturne dediščine v občini, ki je bil v tridesetdnevni javni obravnavi, ni prispela nobena pisna pripomba. Ker pa je bila v razpravi ob prvem branju pravilnika izražena želja svetnikov, da bi se pravilnik nanašal tudi na ostalo kulturno dediščino na območju Občine Braslovče, so to dodali v besedilo pravilnika. Torej gre za objekte, ki so taksativno našteti v Odloku o prostorskem redu Občine Braslovče in se nahajajo v naseljih Braslovče, Dobrovlje, Glinje, Gomilsko, Grajska vas,
Kamenče, Letuš, Male Braslovče, Orla vas, Parižlje, Podgorje pri Letušu, Podvrh, Poljče, Pre-sarje, Rakovlje, Spodnje Gorče, Šentrupert, Šmatevž, Trnava, Zakl in Zgornje Gorče. Dela morajo biti opravljena po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Sredstva se bodo dodeljevala na podlagi javnega razpisa, ki se za posamično proračunsko leto objavi v časopisu Utrip Savinjske doline in na spletni strani Občine Braslovče.
Svetniki so v nadaljevanju po krajši obrazložitvi in razpravi potrdili rebalans proračuna Občine Braslovče za leto 2011. Zaradi znižanja na prihodkovni strani je bilo posledično treba zmanjšati tudi odhodke, da ostane proračun uravnotežen. Načrtovani prihodki občine so se zmanjšali za 945.241 evrov na 4.123.404 evrov (prvotno 5.068.645,00 evrov), glavnina zmanjšanja odpade na znižane prihodke iz naslova prispevkov za priklop na javno kanalizacijsko omrežje (še nedokončana kanalizacija in nezmožnost priklopa), zmanjšane prihodke iz naslova prihodkov od komunalnih prispevkov in pa neuspeha na razpisih za sofinanciranje sredstev iz državnega proračuna (obnova KD Braslovče, Doma krajanov Gomilsko, Gradu Žovnek, sredstva za sanacijo plazov po poplavah 2007). Posledično so se tudi odhodki znižali, in to za 960.369 evrov na 4.034.351 evrov. Seveda je najvišje znižanje na investicijskih odhodkih, vendar pa se začete investicije izvajajo po načrtu, realizacija plačil pa se bo zamaknila v prihodnje leto. T. Tavčar
Za vas uredimo kredit
•	-rt ' d“ i.m
FASADERSTVO I SLI^OPLESKARSTVO
.V*;/»Win*»	.muL	w	i
040J2 73 11
davor zagožen
tel./fax:03 705 33 44 gg ^ww.slikopleskqrstv info@slikopleskarstvTel
OBČINE
november 2011
5
Investicijskega denarja premalo
Proračun 2012 v javni obravnavi
V četrtek, 10. novembra, je v prostorih sejne sobe Občine Prebold potekala 11. redna seja Občinskega sveta Občine Prebold. Glavna točka dnevnega reda je bila 1. obravnava osnutka proračuna Občine Prebold za leto 2012. Podanih je bilo tudi nekaj pripomb in vprašanj, dokaj pestra razprava pa se je razvila tudi pri točki o pobudah in vprašanjih svetnikov in točki razno.
Župan Vinko Debelak je podal osnutek predloga proračuna. Ob tem je povedal, da so znani približni finančni okviri poslovanja, ki znašajo na strani prihodkov iz naslova primerne porabe 2,6 milijona evrov. Pri izračunu primerne porabe so upoštevani naslednji podatki: 4.905 prebivalcev, 40,6 km2 površine, 12,8 % prebivalcev, mlajših od 12 let, 16,5 % prebivalcev, starejših od 65 let, in 83,87 km lokalnih cest in javnih poti ter koeficient razvitosti občine 1,01. Na strani odhodkov pa občina za redno delovanje občine, društvenega in družabnega dogajanja in njenih zavodov ter javnega podjetja potrebuje približno 2,1 milijona evrov Za odplačevanje kredita potrebujejo 200 tisoč evrov, tako da za
investiranje investicij z lastnimi sredstvi iz okvira primerne porabe ostane le še 400 tisoč evrov To pa je premalo za že dalj časa napovedan šesti razpis sredstev za razvoj regije (Varovanje povodja Občine Prebold II. faza) in razpisa sredstev za obnovo vasi in ohranjanja podeželja. Kot je poudaril župan, čaka občino težka naloga. Zdaj gospodarijo tako, da zagotovijo svoja potrebna sredstva brez posega v financiranje obstoječega družbenega in komunalnega standarda občine. Poudaril je tudi, da je predlog osnutka proračuna pripravljen na osnovi pričakovanih 5.279.000 evrov prihodkov Poleg sredstev primarne porabe naj bi polovico potrebnega denarja pridobili od novih investitorjev, ki naj bi vplačali komunalni prispevek v višini 105.000 evrov, 200.000 evrov naj bi pridobili s priključki na kanalizacijo, 100.000 evrov bi zagotovili prihodki iz naslova poslovanja s stavbnimi zemljišči in 50.000 evrov iz prodaj e stanovanj. Za 210.000 evrov bo prihodkov iz nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč in 140.000 evrov iz naslova najemnin. Tem prihodkom so dodali še 1,4 milijona pričakovanih prihodkov
V novembru so imeli preboldski svetniki še 12. sejo občinskega sveta, in sicer izjemoma v ponedeljek (28. 11.). Po besedah župana Vinka Debelaka so morali namreč do konca tega meseca potrditi lokalni energetski koncept Občine Prebold, na osnovi katerega se lahko občina prijavi na razpis za sofinanciranje vzdrževanja javne razsvetljave, semaforjev ter druge cestne prometne svetlobne signalizacije in opreme na območju preboldske občine. Hkrati so svetniki po skrajšanem postopku sprejeli dopolnitve odloka o načinu opravljanja omenjene izbirne lokalne gospodarske javne službe.
Ob tem sta bili na dnevnem redu drugi obravnavi odlokov o odvajanju in čiščenju komunalne ter padavinske odpadne vode ter o oskrbi s pitno vodo na območju spodnjesavinj-skih občin. Svetniki so tokrat razpravljali tudi o predlogu preimenovanja Javnega komunalnega podjetja Žalec. V prvi obravnavi je bil predstavljen predlog pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v programskem obdobju 2012-2014, v prvi in drugi obravnavi pa predlog Odloka o ustanovitvi razvojnega sveta Savinjske regije. Prav tako so obravnavali nov cenik pogrebnih in pokopaliških storitev na pokopališču v Preboldu in Marija Reki z določitvijo cene najema prostora za raztros.	K. R.
Za varno vožnjo na start
V Centru varne vožnje na Vranskem je potekala akcija pod sloganom Z varno vožnjo na start. Gre za projekt Smučarske zveze Slovenije, Agencije za varnost v prometu in Policije, ki je namenjen predvsem športnikom in trenerjem.
Ti so se preizkusili v vožnji v zimskih in nepredvidljivih razmerah na poligonu in osvežili znanje o zimski opremi in prometnih predpisih. Aleš Zalar, ki si je v vlogi notranjega ministra ogledal dogodek, je dejal, da se varnost na naših cestah izboljšuje. Ob tem je poudaril prednost sprejetih ukrepov, ki so zlasti pripomogli k zmanjšanju uporabe alkohola v prometu in upadu števila mrtvih v
primerjavi z letom prej. Direktor Agencije za varnost prometa Ljubo Zajc je posredoval nekaj podatkov, po katerih naša država sodi med najvarnejše, kar zadeva otrok v prometu do starosti 14 let, medtem ko so mladoletniki v prometu vse resneje izpostavljeni. Vožnje na poligonu so se med drugimi udeležili smučarska skakalca Robert Kranjec in Jernej Damjan, alpski smučar Andrej Šporn in nekdanja smučarska tekačica Petra Majdič. Inštruktor varne vožnje Brane Legan je udeležence akcije opozoril zlasti na ustrezne zimske pnevmatike, tlak in globino profila za vožnjo v zimskih razmerah ter na prilagajanje voznim razmeram.	T. T.
nepovratnih sredstev iz naslova javnih razpisov. V to so zajeti: nadaljnja obnova vrtca, obnova zdravstvene postaje, GOŠA-in-ternet, obloga bazena, dokončanje kanalizacije in čistilne naprave, varovanje povodja II. faza, obnova vasi Matke, gozdne ceste, javna razsvetljava in javna dela. Za vse te investicije je v proračunu zagotovljenih 772.000 evrov lastnih sredstev in 527.000 evrov za investicije, s katerimi se bodo prijavili na razpise. V ta sklop investicij sodijo: dokončanje po projektu varovanje povodja Prebold I. faza v Sv. Lovrencu, vodovodi Brda, Golava, Na zelenici, ceste Dolenja vas, Kaplja vas in Marija Reka, Zbirni center Latkova vas, šola, kombinirano gasilsko vozilo, nadstrešek na pokopališču, nakupi stavbnih zemljišč, nakup opreme knjižnice in še nekatere druge investicije po področjih.
V	nadaljevanju obravnave proračuna je župan predstavil tudi odhodke na področju šolstva, odhodke, namenjene domovom za starejše, požarno varnost, dolg občine, plače v občinski upravi ... Povedal je, da s 1. decembrom letos centri za socialno delo prevzemajo določena opravila, ki so jih prej opravljali na občini. Pri tem gre za vloge za znižanje plačila vrtca, subvencioniranje najemnin, zdravstveno zavarovanje ... S prenosom nalog na CSD prenehajo dodatne ugodnosti, ki jih je občina nudila občanom, in sicer 30 % znižano plačila vrtca. Precej besed je bilo nato izrečenih na račun izgube Javnega komunalnega podjetja Žalec, za katerega morajo na občini zagotoviti 86.000 evrov. Govorili pa so tudi o krožišču v Latko-vi vasi. Po končani razpravi so svetniki soglasno sprejeli sklep, da podajo Osnutek proračuna Občine Prebold za leto 2012 skupaj s prilogami v 30-dnevno javno obravnavo.
V	nadaljevanju seje so trije svetniki Anica Praprotnik, Miha Fonda in Matjaž Debelak podali predlog o financiranju in postavitvi otroških igrišč. Kako bo s tem, tokrat niso odločali, bilo pa je kar nekaj razprave na to temo, ki je zaradi slabih izkušenj iz preteklosti kazala bolj na odklonilno stališče.
Pod točko razno je bil podan zapisnik o nadzoru izgradnje vrtca in knjižnice, sprejeli pa so tudi odpiralni čas knjižnice, ki bo od zdaj odprta štirikrat na teden, uvedbo članarine za izposojo knjig, odobrili pa so tudi finančno pomoč moškemu pevskemu zboru za izvedbo intenzivnih vaj. D. Naraglav
SLIKOPliSKARSTVO
Braslovški svetniki so na 11. redni seji obravnavali sedem točk dnevnega reda. V javno obravnavo so posredovali predlog proračuna za prihodnje leto, spregovorili pa so med drugim tudi o prepotrebni gradnji neprofitnih stanovanj.
Najprej so obravnavali Predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu PA 1 - vikend naselje Letuš, levi breg Jeseničnik. Predmet akta, ki zajema dve parceli in gradnjo dveh enostanovanj-skih stavb, so svetniki po krajši razpravi potrdili. Precej časa so namenili potrebni gradnji neprofitnih stanovanj. Župan
Branimir Strojanšek je dejal, da ima sicer občina v lasti 21 neprofitnih stanovanj v naseljih Podvrh, Gomilsko in Braslovče, ki so v zelo slabem stanju. Na občino se obrača čedalje večje število prosilcev za neprofitna stanovanja, vendar jim občina nima kaj ponuditi. Po razpravi so sprejeli sklep, da je bil občinski svet Občine Braslovče seznanjen s stanovanjsko problematiko oziroma s potrebo po izgradnji stanovanj v občini.
Daljša je bila tudi razprava o Predlogu proračuna Občine Braslovče za prihodnje leto v prvem branju, ki ga je na kratko predstavil župan Branimir Strojanšek.
Skupaj bodo prihodki v proračunu v prihodnjem letu znašali 5.125.973 evrov, odhodki pa 5.161.922. Razliko bodo pokrili z ostankom prihodkov iz letošnjega leta. Občina se v prihodnjem letu ne bo zadolžila, odplačala pa bo del dolga, 124.000 evrov. V proračunsko rezervo bodo v proračunu izločili 60.000 evrov. V razpravi je sodelovalo vseh 15 svetnikov in predsednici KO Gomilsko in Parižlje - Topovlje. Proračun so v prvem branju pohvalili in bili samokritični, da je želja še več, vendar vseh tudi tokrat ne bodo mogli uresničiti. Dali so ga v 15 dnevno javno obravnavo.	T. Tavčar
Na Polzeli nova predsednica uprave
Karmen Dvorjak
Polzela tovarna nogavic, d. d. je dobila novega predse-
dnika oziroma predsednico uprave, ki bo s 1. 1. 2012 nastopila za obdobje petih let, z možnostjo podaljšanja. To je univ. dipl. ekon. Karmen Dvorjak iz Šmatevža pri Go-milskem.
Kot je sporočil predsednik nadzornega sveta tovarne nogavic Marko Stegnar je nadzorni svet 29. septembra sprejel sklep, da se razpiše delovno mesto predsednika uprave, ki bo strokovnjak za finančno in komercialno področje. V razpisanem roku so se javili štirje
kandidati. Nadzorni svet je o njih razpravljal na dveh sejah, opravil vrsto razgovorov in 24. novembra sprejel sklep, da se za predsednico uprave Polzela tovarne nogavic d. d. imenuje univ. dipl. ekon. Karmen Dvorjak. Z izbrano predsednico so se dogovorili tudi za sodelovanje pri reševanju tekočih težav in pri izdelavi letnega načrta za leto 2012 že pred nastopom delovnega razmerja. Dosedanji predsednik, Franc Ogris bo za mandatno obdobje pet let član uprave.	T. Tavčar
Zlata paleta 2011
V Gradu Komenda na Polzeli je do 2. decembra odprta razstava Zlata paleta 2011, ki so jo pripravili Zveza likovnih društev Slovenije, KUD Polzela in Občina Polzela. Na slovesnosti so podelili 35 certifikatov in 6 zlatih palet za tehniko risba, grafiko, fotografijo, kiparstvo, abstraktno in realistično slikarstvo.
Kot je na slovesnosti povedal predsednik Zveze likovnih društev Slovenije Robert Ahlin, je imela žirija precej težko delo. Merila za ocenjevanje so bila stroga, upoštevali so tehniko, točno določene formate in izbrane teme. Med 35 dobitniki certifikata je bila s fotografijo tudi Mojca Korošec iz likovne sekcije KUD Polzela. Zbrane sta nagovorila tudi polzelski podžupan dr. Jože Korber in predsednik KUD Polzela Marko Slokar, v kulturnem programu pa so nastopili učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec. T. Tavčar
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski
Izdelava izolacijskih fasad
Z razstave Zlata paleta 2011
Poročevalec Občine Polzela
Občina Polzela je konec novembra 2011 izdala prvo glasilo z imenom »Poročevalec Občine Polzela«. Glasilo so prejela vsa gospodinjstva Občine Polzela, z njim pa bi radi občankam in občanom
sporočili različne koristne informacije o občini na strnjen in pregleden način, saj bi radi dosegli večjo obveščenost občank in občanov glede celovite pokritosti prebivalstva.	T. T.
DELO NA VI
SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p.
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si
Naročnik oglasa: Ševi d. o. o., Ložnica pri Žalcu 9, Žalec
Pokojnina ni socialna pravica
Virantova sredinska zgodba
Karl Erjavec, predsednik preboldskega odbora Franci Kukovnik in Marija Plevčak
DESUS je v ponedeljek v Šempetru pripravil osrednjo predvolilno prireditev z zabavnim programom, 14. novembra pa sta bili na Ponikvi in potem v Preboldu okrogli mizi s predstavitvijo kandidatov v 4. in 5. volilnem okraju.
Na obeh okroglih mizah je predsednik stranke in kandidat v
4.	volilnem okraju Karel Erjavec najprej predstavil program stranke in svojo kandidaturo. Med drugim je napovedal, da bo DESUS 4. decembra izboljšal doslej najboljši rezultat iz leta 2008 (7,5 % glasov).
Njegova glavna moč je v dejstvu, da so edina prava socialna stranka. Zagovarjanje pravic upokojencev pomeni tudi potrebo po dobrem gospodarskem programu, saj le učinkovito gospodarstvo zagotavlja dobre zdravstvene in pokojninske storitve, je povedal in poudaril, da je pokojnina vplačana, ne socialna pravica. Reforma je potrebna, vendar mora država najprej pokojninsko blagajno očistiti socialnih transferjev, pri podaljšanju delovne dobe pa upoštevati razlike med panogami. In zakaj Karl Erjavec kandidira v žalskem
okraju? »Kandidiram zato, ker se nočem izneveriti svojim volivcem. Leta 2008 sem v tem okraju dosegel zelo dober rezultat - tretji najboljši v stranki. Žal to ni zadostovalo, da bi postal poslanec DZ, letos pa upam, da mi bo uspelo.«
Marija Plevčak iz Latkove vasi je podpredsednica preboldskega odbora stranke DESUS, vendar se aktivneje do zdaj s politiko ni ukvarjala: »Za vstop v politiko sem se odločila, ker sem upokojena in ker mislim, da se je potrebno začeti boriti za pravice upokojencev. Upokojenci smo nekje v ozadju, čisto na dnu in bojim se, da bo upokojenski razred v kratkem postal preveč siromašen.« Med svoje prednostne naloge uvršča vsaj ohranitev sedanjega finančnega položaja upokojencev, če že ne izboljšanja, v primeru dvigovanja pokojnin pa bo zagovarjala dvige v zneskih, ne v odstotkih. Izobraževanje mladih mora biti prilagojeno potrebam zaposlovalcev, ohraniti se morata javno zdravstvo in šolstvo, je povedala Marija Plevčak, ki tudi ne zagovarja razprodaje državnega premoženja.	K. R.
Državljanska lista Gregorja Viranta (DLGV) je v žalskem hotelu pripravila predstavitev vseh kandidatov v 5. volilni enoti. Njen kandidat v 4. in 5. okraju je Žalčan Gvido Hribar.
Ob predstavitvi programa DLGV je Gregor Virant povedal, da je bilo v Sloveniji ogromno ljudi, ki na volitvah zase niso imeli izbire, saj so naveličani nenehnih prerekanj, delitve ne leve in desne opcije, želijo pa si le profesionalnega in učinkovitega upravljanja države. Slednje obljublja DLGV, za ustanovitev katere so se odločili pred približno komaj sedmimi tedni in katere program temelji na zagonu gospodarstva, znižanju javne porabe z uravnoteženjem proračuna in prekinitvijo trenda rasti javnega dolga ter na vzpostavitvi pravne in pravične države z de-birokratizacijo.
Za uresničitev programa so kot kandidate za poslance iskali uspešne ljudi. Večina kandidatov prihaja iz gospodarstva, je povedal Gregor Virant, in se do zdaj s politiko ni ukvarjala. Nekoliko drugače je s kandida-
Gvido Hribar in Gregor Virant
torn v 4. in 5. volilnem okraju Gvidom Hribarjem, ki je na prejšnjih državnozborskih volitvah kandidiral na listi Nove Slovenije, v tem mandatu je ponovno občinski svetnik, na lokalnih volitvah pa je nastopil s svojo stranko (Zveza za prihodnost). To za nastop ali vključitev v Državljansko listo Gregorja Viranta ni nobena ovira, je povedal Virant in dodal, da bo po volitvah stranka spremenila ime, verjetno se bo imenovala samo Državljanska lista in bo vključila ali pa zgolj
podpirala tudi člane neodvisnih lokalnih list.
Gvido Hribar, diplomirani upravni organizator, je poudaril, da je bil zelo vesel ustanovitve nove stranke in tudi njenega povabila h kandidaturi za državnega poslanca. Predvsem je zanj pomembno oživljanje gospodarstva, ki je bilo tudi v Spodnji Savinjski dolini nekdaj zelo močno. »Verjamem, da si vsi skupaj prizadevamo za isti cilj, to pa je pravična, poštena in učinkovita država,« je svojo predstavitev zaključil Gvido Hribar. K. R.
Državljan naj bo sprememba
Najprej pozitivne vrednote
Od desne proti levi: Drago Slakan, predsednik stranke Matjaž Hanžek, Igor Sancin in dr. Dušan Plut
Kandidaturo Jasne Ajtnik in Aleksandra Reberška je podprl tudi podpredsednik NSI mag. Matej Tonin (v sredini)
Tik pred letošnjimi volitvami je bila ustanovljena Stranka za trajnostni razvoj Slovenije - TRS. Stranka ima v večini volilnih enot svoje kandidate za poslance, v 4. okraju 5. volilne enote je to Drago Slakan, v 5. okraju pa Igor Sancin.
Na tiskovni konferenci v žalskem hotelu, na katerem sta se predstavila oba kandidata, je predsednik TRS Matjaž Hanžek predstavil stranko, ki so jo ustanovili ob gibanju, strokovni vodja dr. Dušan Plut pa nekaj njenih programskih izhodišč. Ključno je prizadevanje za dvig blaginje sedanje generacije, ki ne bo ogrozil blagostanja prihodnjih generacij in vseh živih bitij, torej za socialno pravičnost in okoljsko odgovornost, gospodarstvo pa mora biti sredstvo in ne cilj za dosego blaginje. Glavni projekti stranke TRS so prehranska samooskrba Slovenije, trajnostna energetika in trajnostno gradbeništvo ter zaposlena mladost - varna starost. Za člane te nove stranke, ki namerava po predčasnih volitvah utrjevati svoj položaj med državljani in nastopiti tudi na lokalnih volitvah, so glavne vrednote: solidarnost, sodelovanje, spoštovanje, ustvarjalnost in delo. Vsi prebivalci naj bi postali aktivni državljani, in to ne le v politiki, ampak tudi v številnih nevladnih organizacijah. TRS je trajnostna stranka z začasnim mandatom,
saj je lahko posameznik na določeni funkciji samo dva mandata, je poudaril Matjaž Hanžek.
Vse to je pritegnilo k tej stranki in kandidaturi za poslanca tudi dramskega igralca Igorja Sancina iz Štor, ki je bil sicer rojen v Trstu, vendar je že od leta 1980 zaposlen v celjskem gledališču. Po
V soboto so v Centru 5R v Šempetru predstavili kandidate Stranke mladih Slovenije - Zelenih Evrope v 5. volilni enoti. Na prejšnjih volitvah je stranka nastopila skupaj s SLS, tokrat pa je njihova opcija zelena, saj so polnopravni člani Zelenih Evrope. Ta opcija, podprta z mladinsko politiko, bi morala biti po besedah Ro-
njegovem mnenju se je potrebno upreti politiki pohlepa, ki je svet pripeljala do roba propada. Med problematiko Spodnje Savinjske doline je poleg 3. razvojne osi, ki bi se morala po mnenju stranke priključiti na avtocesto v Arji vasi, izpostavil državni prostorski načrt za poplavno varnost.
Drago Slakan, ki prav tako prihaja iz Šentjurja, ima korenine v Spodnji Savinjski dolini. Zaposlen je bil v javni upravi, kot direktor v družbenem podjetju in zdaj v zasebnem sektorju, čeprav je bil ves čas aktiven v številnih organizacijah in društvih, pa se s politiko do zdaj ni ukvarjal. Za kandidaturo se je odločil, ker želi prispevati k sanaciji vseh okoljskih bremen. Še posebej se zavzema za ohranjanje kmetijskih površin in za pridelavo hrane v Savinjski dolini.	K. R.
berta Smodeja ponovno zastopana v parlamentu in vladi, zato se mladi odpravljajo v boj za zeleni preboj.
Skupaj s SMS nastopajo Demokratska stranka Slovenije, Zelena koalicija in Zveza za Primorsko. V 4. okraju kandidira novinar ter radijski in televizijski voditelj Igor Kukovec: »Kandidiram zato, ker verjamem, da
Na tiskovni konferenci v žalskem hotelu sta svojo kandidaturo za državna poslanca predstavila tudi kandidata Nove Slovenije Jasna Ajtnik in Aleksander Reberšek. Oba dokazujeta, da ne gre za stranko le starejših ljudi, je med drugim poudaril podpredsednik NSI mag. Matej Tonin.
Mag. Tonin je v uvodu napovedal, da se bo NSI tokrat uvrstila v parlament in da ima zelo dober volilni program, ki temelji na ukrepih za uveljavljanje pozitivnih vrednot, na ukrepih za gospodarsko okrevanje in ustvarjanje novih delovnih mest ter na ukrepih za ustvarjanje družinam prijaznega okolja. Prepričani so, da bi na primer z znižanjem davkov bolj napolnili državni proračun kot z njihovim zvišanjem.
se lahko nekaj spremeni. Verjamem, da bi bilo dobro, če bi mladi hodili na volitve in glasovali. Mladi imajo veliko moč, vendar se tega ne zavedajo. Ne sme jim biti vseeno za našo Slovenijo, saj bodo še dolgo živeli v njej. Novinarji vedno sprašujemo kandidate, kaj bodo naredili za nas. Bolje bi bilo povedati, kaj lahko jaz kot kandidat naredim za vas. Vedno si zapišem predloge. Nisem politično obremenjen, ne izhajam iz nekih strašnih ideologij. Le dajmo možnost mladim, da se slišijo njihove besede in volja ter da imajo lepo Zeleno Slovenijo.«
V 5. okraju kandidira Robert Smodej, ki je ustanovil in vodi mladinski center C5 v Šempetru, organizira prireditve za mlade in sodeluje v Mladinskem svetu Občine Žalec. Prav tako je občinski svetnik in sa-
Aleksander Reberšek iz Če-pelj je kandidat NSI v 5. volilnem okraju. Že do sedaj je bil politično aktiven, je občinski svetnik, organizator ali soorganizator več prireditev v Občini Vransko, sicer samostojni podjetnik. Kot je povedal, ne obljublja nič, česar ne bi mogel
mostojni podjetnik: »Kaj bi rad dosegel v parlamentu? Zelena delovna mesta, zeleni turizem, zeleno prehrano ... Sem soavtor kuharske knjige za diabetike, vem, kaj vse danes človeku škodi, kar dobivamo iz okolja. Tako okolje smo naredili sami z zelo neodgovornim odnosom. Tudi pri mladih še vedno opažam, da nimajo tistega pravega odnosa do okolja in narave. Rad bi dobil priložnost, da bi tudi v državnem zboru opozarjal na to.«
Na novinarski konferenci so se predstavili tudi Matej Iskra (1. VO), Jurij Kolenc (6. VO), Milena Vreš (2. VO) in Mihael Jurak (10. VO), ki je tudi predsednik Demokratske stranke Slovenije, kandidati so tudi Anja Kovačič (3. VO), Viljem Kovačič (7. in 8. VO), Jana Švab (9. VO) in Danica Gačan (11. VO).	K. R.
izpolniti. Kot poslanec bo deloval tako kot občinski svetnik - za ljudi. »Premalo politikov se zaveda, da na funkcijah niso zaradi sebe in da so bili izvoljeni zato, da težave rešujejo, ne da jih ustvarjajo.« Je eden redkih, če ne edini, ki svojo sejnino daje na razpolago sovaščanom.
Jasna Ajtnik iz Zabukovi-ce kandidira v 4. okraju in je zaposlena v družinskem fotografskem podjetju. Za kandidaturo se je odločila, ker Slovenija potrebuje pomladne stranke, ki bodo prekinile bogatenje elit in prekomerno zadolževanje države, je povedala. »Kot občanka Žalca si bom tudi prizadevala, da žalski občini vrnemo sloves močne obrtniške in gospodarsko razvite občine, kot ga je nekoč imela. NSI udejanja krščanske vrednote, postavlja družino v središče družbe, zato se zavzema za dostopnejša stanovanja, spodbudo delodajalcem pri zaposlovanju staršev, pravičnejšo delitev otroškega dodatka, štipendij in ostalih prejemkov. Želimo ohraniti slovenstvo in spodbujamo domoljubje. Izhajamo iz prepričanja, da je mogoče povezati tradicijo z modernostjo, humanost z napredkom ter tudi v politiki in gospodarstvu delovati v duhu krščanskih vrednot za dobrobit vseh članov družbe.« K. R.
Mladi v boj za zeleni preboj
"Ne volite nas, vašo prihodnost"
Pravičnost, delovna mesta in razvoj
Lojze Posedel, Zoran Jankovič in Tanja Basle
Jože Kužnik, Ljubo Žnidar, Sonja Ramšak, Marjan Golavšek in Robert Čehovin
Prvo novembrsko soboto sta se v Gotovljah predstavila kandidata na Listi Zorana Jankoviča - Pozitivna Slovenija, ki kandidirata na našem področju. V 4. volilnem okraju je to Lojze Posedel, v 5. pa Tanja Basle. Njuno predstavitev je s predstavitvijo programa Pozitivne Slovenije pospremil tudi Zoran Jankovič.
Gospodarsko uspešna, socialno pravična in pozitivna država so trije temelji, na katerih bo gradila svoj program Jankovičeva Pozitivna Slovenija. Jankovič je v Gotovljah potrdil, da ga zanima samo položaj mandatarja, v nasprotnem bo ostal župan MO Ljubljana. Poudaril je, da bo eno od vodil delu čast in oblast, in med težavami izpostavil predvsem gospodarski in birokratski
krč, v katerem se nahaja Slovenija. Kot je povedal, ne zagovarja regij, temveč prenos oblasti na mestne občine. Kot kandidate na predčasnih volitvah so ne glede na strankarsko opredelitev k sodelovanju povabili predvsem pozitivne ljudi, ki imajo v dosedanjem delu kaj pokazati. »Ne- volite nas, temveč svojo prihodnost,« je Jankovič nagovoril zbrane Žalčane.
Nekdanji žalski župan in aktualni nadomestni poslanec Lojze Posedel, ki je v zgodovini raznih volitev kandidiral že kot neodvisni, na listah LDS in Zares in zdaj Jankovičevih pozitivcev, je med drugim omenil, da je v politiki doživel največje razočaranje sploh zaradi Zaresa: »Ozko vodstvo stranke z lastnimi interesi ni delovalo v dobro ljudi.« Kaj je
njegovo temeljno vodilo ob kandidaturi za poslanca? »Pri svojem delu se bom kot poslanec zavedal odgovornosti do vseh državljank in državljanov. Še posebej si bom prizadeval za soustvarjanje potrebnih pogojev za nova delovna mesta in razvoj gospodarstva. Na našem področju predvsem za razvoj okolju prijazne industrije in podjetništva, turizma in kmetijstva, s poudarkom na hmeljarstvu. Izrednega pomena so umestitev in izgradnja 3. razvojne osi ter zagotovitev poplavne varnosti za celotno naše področje.«
Tanja Basle je modna oblikovalka iz Migojnic, kije postala prepoznavna tudi s sodelovanjem s svojimi kreacijami na tekmovanjih za Miss universe in Femme fatale, je za razliko od Posedela brez političnih izkušenj. Kandidatura za poslansko mesto pa ji predstavlja nov, svež izziv. »Zavzemala se bom za zdravo življenjsko okolje, skrb za živali in lastno pridelovanje hrane. V svojem območju si bom prizadevala za izboljšanje cestne infrastrukture, pogoje za uspešno gospodarstvo in kmetijstvo. Predvsem pa si želim, da se ljudem povrne optimizem.«
Za rešitev problemov so potrebni pozitivni ljudje in združujoča dejanja, sta prepričana oba kandidata v žalskih volilnih okrajih.	T. T., L. K.
»Nimam predvolilnih obljub, ki bi veljale le do 4. decembra,« je na predstavitvi svoje kandidature za poslanca v 4. VO na listi SDS v Žalcu povedal Ljubo Žnidar. Kandidat SDS v 5. VO Marjan Golavšek pa je na pomislek novinarjev o tem, da so si volilni programi zelo podobni, odgovoril: »Bistveno je, kdo je program sposoben spraviti v življenje. Naša stranka je gotovo edina, ki je to sposobna.«
V Žalcu so oba kandidata podprli podpredsednica SDS Sonja Ramšak, vodja volilnega štaba Ljuba Žnidarja Jože Kužnik in predsednik OO SDS Žalec Robert Čehovin. Sonja Ramšak je predstavila SDS-ov program 10 + 100 in povedala, da je program tri leta pripravljalo več kot 600 strokovnjakov. Desetico predstavljajo nujni protikrizni ukrepi v prvih 100 dneh delovanja vlade, saj je takoj potrebno začeti z delom. Stotica pomeni 100 najpomembnejših rešitev za celoten štiriletni mandat. »Zavedamo se, da je nemogoče, da bi v štirih letih rešili vse, bo pa dovolj, da saniramo stanje v državi,« je povedala Sonja Ramšak in izpostavila omejitev
javne porabe, pravičnost, varna delovna mesta, podporo podjetnim in trajnosti razvoj. Med drugim je poudarila, da ne bodo maščevalni, kadrovali bodo po sposobnostih in strokovnosti in delali v dobro vseh državljanov, ne le za elite.
Diplomirani inženir gradbeništva Ljubo Žnidar, že četrti mandat polzelski župan, je povedal, da kot gradbenik zelo dobro razume, kaj pomeni upad investicij. Zato si bo prizadeval za ponovni zagon investicijskega ciklusa države in za manj zbirokratizirano državo in zakonodajo, ki mora omogočiti hitrejše postopke na državnem
in lokalnem nivoju. Kot primer prepočasnega postopka je navedel 3. razvojno os, ki teče že štiri leta, »pa še vedno ne vemo, pri čem smo.« Pri poplavni varnosti Žnidar ne odobrava »gasilskih pristopov politike«, ampak bolj celovito delovanje stroke.
Marjan Golavšek (po poklicu obratni elektrikar, sicer pa kmetovalec, podpredsednik Kmetij-sko-gozdarske zbornice) se bo zavzemal za to, da se celovito uredi tudi kanalizacija po višinskih predelih doline pa tudi za prehransko varnost oz. lokalno pridelano hrano, ki je po njegovem mnenju neizkoriščeni potencial.	L. K.
Mlada kandidata, sveže ideje
Čas za socialdemokratske vrednote
Mag. Dragica Povh (levo) in Metoda Močnik (v sredini)
Nina Laznik, Ljubo Germič in Borut Cink
»Nekdo, ki vstopa v državni zbor, mora biti osebnostno in politično neobremenjen,« je na predstavitvi svoje kandidature za poslansko mesto na listi SD v
4.	volilnem okraju dejala Metoda Močnik, ki do zdaj ni bila politično dejavna. Kandidatka na tej listi v 5. volilnem okraju, sicer dolgoletna članica SD, mag. Dragica Povh pa je mnenja, da je potrebno ne glede na trenutni ugled stranke v času hude gospodarske krize brez dvoma obuditi socialdemokratske vrednote.
Štiriinštiridesetletna Žalčan-ka Metoda Močnik, diplomirana vzgojiteljica in diplomirana ekonomistka, zaposlena kot učiteljica v osnovni šoli, pravi, da ob svoji kandidaturi čuti največjo odgovornost do pravičnega reševanja problemov. Do zdaj se s politiko ni ukvarjala, ni članica SD, je pa somišljenica, ki so ji blizu socialdemokratske vrednote in program SD. S tistim, kar počne na profesionalnem področju, kot učiteljica, in s svojim zasebnim življenjem je zadovoljna, zato se je za politiko odločila zato, ker lahko z bogastvom svojega življenja in politično neobremenjenostjo nekaj postori tudi za Slovenijo.
Oseminpetdesetletna Velenjčanka mag. Dragica Povh, od junija upokojenka, pred tem pa deset let državna notranja revizorka in še prej zaposlena v gospodarstvu, zase pravi, da je vse svoje življenje delala vestno in pošteno, nikoli se
Po sprehodu skozi razstavo Roka Slane v Savinovem likovnem salonu v Žalcu z nekdanjo Zaresovo ministrico za kulturo Majdo Širca se je predstavila Zaresova kandidatka v 4. in 5.
ni naprej skušala prebijati po bližnjicah, vedno s trdim delom in z vztrajnostjo. Med drugim pravi, da se problemi ne delijo na moške in ženske, se pa razlikujejo pogledi na njihovo reševanje, zato je pomembno sodelovanje izkušenj obojih. Glede tega zase pravi, da ni solistka, ampak timska delavka, ki zna prisluhniti sogovorniku, tudi drugače mislečemu, in potem pretehtati odločitve. »Menim, da je prednost žensk ravno v tem, da znamo poslušati in slišati sogovornika,« pravi in dodaja, da je zato nujno, da se v državni zbor uvrsti več žensk.
Kandidaturo svojih dveh predstavnic sta prišla podpret tudi spodnjesavinjska župana iz stranke SD Janko Kos in Branimir Strojanšek.	L. K.
volilnem okraju Andreja Vidmajer. *-
Osemindvajsetletna profesorica likovne umetnosti Andreja Vidmajer pravi, da ni le profesionalno zavezana likovni umetno-
Osnovno vodilo Liberalne demokracije Slovenije na letošnjih državnozborskih volitvah je Enostavna država - napredna država! Učinkovitost, demokracija in svoboda so ob tem glavna načela, konsenz vseh generacij glede odprtih vprašanj pa nujen, jev Žalcu ob predstavitvi kandidatov za poslanca v spodnjesavinjskih okrajih Nine Laznik (5. VO) in Boruta Cinka (4. VO) povedal predsednik državnega zbora in član LDS Ljubo Germič.
Ob tem je poudaril, da ima LDS na svojih listah verodostojne kandidate. »Borut Cink in Nina Laznik predstavljata sveže ideje in kljub mladosti jasno izdelana stališča. Veseli me, da sta načelna in zvesta LDS tudi v času, ko ji ne gre tako dobro,« je poudaril Germič.
Devetindvajsetletni diplomant Fakultete za družbene vede Borut
sti, ampak je ustvarjalka tudi po življenjskem stilu. To je opaziti tudi v knjigi Hrči Smrči in dveh učbenikih za otroke, ki jih je ilustrirala. Sama pravi, da je njena bistvena značilnost tudi pozitiven pogled na svet. Zakaj se je torej odločila za kandidaturo? »Zato, ker si želim živeti odgovorno, in to pomeni tudi udejanjanje v politiki. Politika bi morala bolj služiti ljudem kot jim zdaj. Kot poslanka bi največ pozornosti posvetila človeškemu kapitalu, spodbujanju ustvarjalnosti na vseh področjih, ki je veliko pomembnejše kot vlaganje v materialne stvari. Prizadevala bi si za bolj sistematično spodbujanje ustvarjalnosti že od malih nog in v tem smislu za več likovnega iz-
Cink iz Žalca je predsednik LDS--ovega podmladka in podpredsednik LDS, zaposlen v Poslanskem klubu LDS v Državnem zboru RS. Kljub mladosti je že deset let aktiven v politiki, zavzema pa se za usmerjenost v prihodnost, za sistematičen pristop k mladi generaciji in za sodelovanje generacij. »Država mora biti promocija odličnosti,
obraževanja mladih, kot ga imajo zdaj.« Spodbujanje ustvarjalnosti, znanja in znanstveno-tehnolo-škega razvoja pa tudi odzivna socialna politika so prav tako del programa Zaresa, ki so ga poimenovali Zares - socialno liberalni program. Kot članica stranke podpira tudi druge točke programa: povečanje konkurenčnosti gospodarstva in spodbujanje podjetništva, trajnostno upravljanje z naravnimi viri in odgovorno javno politiko ter upravljanje države. Glede konkretnih ciljev v Spodnji Savinjski dolini se zavzema za tretjo razvojno os, ki ne bo vodila mimo Šentruperta in vzela rodovitnih kmetijskih zemljišč, pa tudi za kmetijsko samooskrbo prebivalstva.	L. K.
zdrave tekmovalnosti, ob tem pa ne sme pozabiti na najšibkejše. Graditi mora mostove med različnimi družbenimi skupinami,« je povedal Cink, ob zavzemanju za mlade pa je med drugim nanizal, da je potrebno bolj povezati trg delovne sile z izobraževalnimi programi, mlade učiti podjetništva, ohranjati sistem javnega šolstva, z več najemnimi stanovanji in boljšimi krediti povečati dostopnost do stanovanj za mlade. Pri sodelovanju generacij pa poudaril pomen prepletanja drznosti in idej mladih ter izkušenj in umirjenosti starejših generacij.
Štiriintridesetletna diplomirana komercialistka in podjetnica Nina Laznik iz Griž vidi prihodnost Slovenije v sožitju podjetniških povezav in v skrbi za čisto okolje. Še posebej se zavzema za spodbujanje mladih k samostojnemu podjetništvu, pa tudi za to, da ženske dobijo pravo mesto v naši družbi, saj so močne nosilke razvoja.
Vodja novinarske konference Gregor Vovk Petrovski je poudaril, da v LDS kljub slabim napovedim, ki jih kažejo javnomnenjske raziskave, verjamejo, da bodo prišli v parlament, zato so se osredotočili na srečanja z ljudmi na terenu po vsej Sloveniji, ki jim s svojo podporo še vedno izkazujejo zaupanje.	L. K.
Majda Širca in Andreja Vidmajer
Spodbujanje ustvarjalnosti že od malih nog
Savinjčani opozarjajo tudi na podtalnico
Udeleženci javne obravnave v Žalcu
Ministrstvo za okolje in prostor je v spodnjesavinj-skih občinah za občinske svetnike in člane krajevnih odborov, za širšo javnost pa v preboldski dvorani in Domu II. slovenskega tabora Žalec pripravilo javno predstavitev osnutka državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini in okoljskega poročila. Nameravane ureditve so bile pred leti neformalno že predstavljene javnosti, zdaj pa so natančno opredeljene v osnutku prostorskega načrta. Savinjčanke in Savinjčani so v zvezi z načrtom izrazili kar nekaj skrbi ter postavili veliko vprašanj in pripomb.
Postopek priprave državnega prostorskega načrta vodi Direktorat za prostor Ministrstva za okolje in prostor, investitor pa je ministrstvo. Izdelovalec načrta je celjsko podjetje RC Planiranje, okoljsko poročilo pa je izdelala Družba za razvoj investicij (DRI). Pobuda ministrstva za izdelavo državnega prostorskega načrta je bila dana že leta 2003, do 2006 pa je bila izdelana študija variant. Leta 2007 so bile neformalne predstavitve rešitev, izdelana je bila celovita presoja vplivov na okolje, nato tudi strokovna preveritev variant. V vsem tem času se je večkrat spremenila tudi prostorska zakonodaja. Po izdelavi podrobnih strokovnih podlag, dopolnitvi okoljskega poročila in pridobitvi mnenja o ustreznosti okoljskega poročila je bil izdelan osnutek načrta in javno razgrnjen od 28. oktobra do 28. novembra letos.
Nadzorovano
poplavljanje
Državni prostorski načrt je predstavil Rado Romih iz RC Planiranje, na vprašanja pa sta odgovarjala tudi projektanta Rok Fazarinc in Branko Skutnik. Državni prostorski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini predvideva deset suhih zadrževalnikov: ob levem bregu Savinje od vzhoda proti zahodu so to zadrževalniki Levec, Petrov-
če in Dobriša vas, pri Vrbju bo južno od naselja zgrajen protipoplavni nasip, nato sledijo zadrževalniki Roje, Šempeter 1, Šempeter 2 in Dobrteša vas, na desnem bregu Savinje ob sotočju z Bolsko zadrževalnik Latkova vas, na levi strani Bolske pa še zadrževalnika Kaplja vas in Trnava. Nasipi bodo zatravljeni, visoki okoli pet metrov in se bodo nižali glede na teren, naj višji bo na zadrževalniku Trnava 6,8 m. Po nasipih bodo poti, znotraj zadrževalnikov pa bo ohranjena kmetijska raba ali gozd, dovoljene bodo tudi rekreacijske in podobne dejavnosti. Objekti, ki so zdaj na njihovem območju, bodo večinoma odstranjeni. Med 26 objekti, predvidenimi za rušenje, je tudi nekaj stanovanjskih hiš.
Vsebino državnega prostorskega načrta je predstavil Rado Romih iz RC Projektiranje
Za delovanje zadrževalnikov so predvideni vtočni in iztočni objekti, na katerih bodo zgrajene zapornice, za upravljanje z zapornicami je načrtovan sistem monitoringa preko mreže vodomernih postaj, v primeru nastopa visokih voda pa upravlja z njimi območni center vodenja, torej za vse zadrževalnike skupaj.
Razlivne površine v vseh zadrževalnikih (največja sta Trnava in Kaplja vas, ob Savinji pa Petrovče in Šempeter 1) skupaj je 554,7 ha (z nasipi merijo zadrževalniki skupaj 770 ha), njihova skupna prostornina pa je dobrih 11 milijonov kubičnih metrov. Ob največjih poplavah je bilo doslej ob Savinji in Bolski skupaj približno
1.500	ha poplavljenih površin, tudi naseljenih. Zadrževalniki se bodo glede na kmetijsko rabo v njih polnili po jesenskem in pomladanskem režimu, najprej se bo vedno napol-
nil zadrževalnik Latkova vas, ki bo predvidoma tudi najpogosteje pod vodo. Vsi zadrževalniki bodo polni ob stoletnih vodah, kakršne smo imeli leta 1990.
Pri Gomilskem je predvidena gradnja nasipa in ureditev struge ter ureditev brežin Bolske, strugo Savinje pa bodo od Medloga do Grobeljskega mostu na južni strani razširili za približno 20 odstotkov in z ureditvijo 15 nizkih jezov postopno dvignili njeno dno.
Državni prostorski načrt predvideva tudi štiri odjemna mesta, kjer bodo pridobili del potrebnega materiala za gradnjo nasipov zadrževalnikov z glinenimi jedri, in sicer v Grižah ter na območju Virt, Blat in glinokopa v Pondorju. Ob drugih velikih investicijah pa naj bi prav tako pridobili nekaj materiala za nasipe, zato je predvidenih tudi nekaj lokacij za začasno shranitev materiala.
Kmetje opozarjajo
Tako v Preboldu kot v Žalcu so imeli udeleženci javne predstavitve veliko pripomb in vprašanj. Kmetje zahtevajo dopolnitev okoljskega poročila s podrobno analizo posledic za kmetije, ki imajo del njiv znotraj suhih zadrževalnikov, saj nikjer niso ovrednotena kmetijska gospodarstva kot celote. Vinko Drča iz Grajske vasi je v imenu vseh lastnikov in uporabnikov kmetijskih površin na celotnem območju urejanja predstavil podrobne zahteve in jih utemeljil: »Problem je v tem, da je po uradni dolžnosti ministrstvo za kmetijstvo v letu 2000 začelo jemati vzorce tako zemlje kot rastlin na naših njivah. Če ugotovi nedovoljene snovi v rastlinskih in živalskih pridelkih, ki bi jih prinesla voda v zadrževalnik, je za nas ta stvar zelo problematična, ker ne bomo mogli izpolnjevati pogodb, saj brez certifikata danes nihče ne kupi nobenega pridelka, pa naj bo to živalskega izvora, hmeljarska proizvodnja ali zelenjava.« V takem primeru bi kmetija, ki je dobila subvencijo iz ukrepa evropske kmetijske politike, morda celo morala vrniti denar. Zagotavljanje nadomestnih kmetijskih zemljišč, kar
kot ukrep predvideva prostorski načrt, je v praksi skoraj nemogoče, so opozorili predstavniki kmetijstva.
Kmetje v žalski občini so ob tem zatrdili, da podatki o hmeljiščih in namakalnih sistemih niso točni, čeprav so jih projektanti pridobili od kmetijskega ministrstva. Zahtevajo tudi, da pri pripravi ukrepov in analiz posledic za kmetijstvo sodelujeta Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ter kmetijska svetovalna služba. Predstavniki investitorja so zagotovili, da bodo dopolnili strokovne podlage v skladu z vsemi temi pripombami.
Podtalnica tudi grozi
Prebivalci naselij ob načrtovanih zadrževalnikih ne verjamejo podatkom in modelom gibanja podtalnice in se bojijo, da jim bo podtalnica ob napolnitvi zadrževalnika še bolj poplavljala hiše kot do zdaj. Vedno večje težave s podtalnico imajo v Levcu. Na območju Roj in Šempetra pa so opozarjali tudi na izredno debelo plast prepustnega materiala oziroma proda na območju načrtovanih zadrževalnikov, ki ga ne bo mogoče nadomestiti z manj propustnim krovnim materialom, ki bi preprečil oz. zmanjšal pronicanje vode iz polnega zadrževalnika v podtalnico. Glineno jedro nasipa zadrževalnika bo dva metra in pol pod nivojem dna, kar ne pomeni do nivoja nepropustne plasti, saj tega zaradi siceršnjega gibanja podtalnice niso smeli narediti, je povedal Branko Skutnik. Tesnilna zavesa je načrtovana samo pri čistilni napravi v Kasazah. Vsak zadrževalnik pa ima načrtovan jarek za odvajanje podtalnice.
Na vprašanje, s kakšnimi podatki so pri načrtovanju protipoplavne ureditve sploh razpolagali projektanti, je Branko Skutnik zagotovil, da je bilo opravljenih veliko terenskih raziskav, dodatno izvrtanih 47 vrtin in postavljenih 23 pie-zometrov, predvsem v bližini objektov, tako da meritve potekajo od leta 2009 in se bodo nadaljevale tudi po izgradnji zadrževalnikov, kar je drugače kot v primeru gradnje avtoceste. Kljub temu je bilo v Žalcu slišati, da pogosto ti merilniki ne delujejo in da podatki ne morejo biti točni.
Nekaj udeležencev je na javni predstavitvi izvedelo, da so njihovi objekti, tudi stanovanjske hiše, predvidene za rušenje. Dogovori o odkupih ali nadomestnih gradnjah se bodo začeli po sprejetju uredbe o državnem prostorskem načrtu. V Kaplji vasi je najbližji objekt 45 metrov od nasipa zadrževalnika, ljudje so izrazili skrb, kaj bi se zgodilo, če bi nasip zaradi kakšnega nepredvidenega dogodka popustil. Take dogodke preprečujejo načrtovani varnostni prelivi, je povedal Rok Fazarinc, so pa
Na zgornji polovici fotografije so sedanje poplavne površine, na spodnji poplavne površine po ureditvi zadrževalnikov
tudi strokovnjaki priznali, da absolutne varnosti nL Višina vode v zadrževalnikih sicer ne more biti višja od višine gladine Savinje.
Je Savinjska žrtvovana?
Mnogi razpravljavci so se spraševali, kako se bodo reševale poplavne vode proti Trojanam pa hudourniške vode, ki pritečejo v Trnavco in Bolsko tudi z območja Dobrovelj. Kot je povedal Branko Skutnik, sta načrtovana in zelo potrebna zadrževalnika tudi na Merinščici in Zaplaninščici. Na vprašanji, kakšna je zdaj in kakšna bo potem vloga Žov-neškega jezera, kaj se bo po izgradnji zadrževalnikov zgodilo z območji, kjer so skoraj vsako leto poplave, bo odgovor podan pisno, prav tako odgovor na vprašanje, kako bodo upravljavci zadrževalnikov čistili usedline, ki bodo ostale po izpraznitvi zadrževalnika. Lahko jih bo tudi pol metra, so opozorili prisotni.
Žalski župan Janko Kos je v imenu vseh spodnjesavinjskih županov povedal, da bodo občine nastopile enotno in da bodo na osnovi vseh razprav pripravile pripombe na osnutek. Zagovarjale bodo interese prebivalcev, podale pa tudi svoje zahteve glede pogojev med gradnjo, uničevanja cest in podobno.
Med razpravo v Žalcu so nekateri udeleženci jasno povedali, da strokovnjakom ne verjamejo. Prepričani so, da nikakor ni potrebnih toliko suhih zadrževalnikov in da bi z drugimi ukrepi lahko dosegli enake učinke. Na vprašanje, ali se urejajo tudi drugi vodotoki, ki povzročajo težave v celjski občini, je Branko Skutnik odgovoril, da so načrtovane ureditve tudi na Hudinji in Voglajni. Državni prostorski načrt se že izvaja za Savinjo od Groblje do Letuša, več ureditev je v Zgornji Savinjski dolini, kjer pa ni mogoče zadržati večjih količin vode.
Na trditev, da bo Spodnja Savinjska dolina žrtvovala svojo zemljo za večjo poplavno varnost celjske in laške občine, je Rado Romih odgovoril: »Mogoče je del tega res, vendar se s tem za sto odstotkov zmanjšujejo tudi poplavne površine v Spodnji Savinjski dolini. S približno 1500 ha zmanjšujemo te površine na približno
700. Poleg tega je usmeritev vodnogospodarske stroke v zadnjih letih pri nas in v svetu ta, da se vode zadržujejo, ne pa čim hitreje spuščajo navzdol. Mi bi lahko Spodnjo Savinjsko dolino zavarovali pred poplavami tudi tako, da bi zgradili ob Savinji zelo visoke nasipe in vso vodo spuščali navzdol, s tem pa poplavili vse kraje nižje. Gre pač za zadrževanje vode tam, kjer je to mogoče in kjer te padavine v glavnem nastanejo.«
Odgovori tudi na spletu
Javna razgrnitev osnutka se je končala ta ponedeljek. Ministrstvo za okolje in prostor bo v 60 dneh preučilo pripombe in predloge javnosti, do njih zavzelo stališče in jih objavilo na svoji spletni strani, hkrati pa usklajena stališča posredovalo vsem občinam. Zatem bo pripravljeno gradivo za vlado in ko bo uredbo o prostorskem načrtu sprejela vlada (možno je sredi naslednjega leta), se bo začela izvedba projekta najprej z izdelavo PZI in pridobivanjem zemljišč, obdobje same gradnje pa naj bi bilo od leta 2014 do 2020, torej v naslednji evropski finančni perspektivi. K. R.
GE0PR0JEKT d.0.0. h CENTER NEPREMIČNIN Savinjske doline
Zanesljivi In »«iti partner pri gradnji.
Pod tema Imenoma se predstavlja naia ekipa, ki s svojim znanjem In Izkuinjaml Je dvajseto leto oblikuje prostor, ki vas obdaja.
Ponujamo vam hitre, kvalitetne In cenovno ugodne GEODETSKE STORITVE
Pomagamo vam pri NAKUPU In PRODAJI NEPREMIČNINE
Priskrbimo vam PROJEKTNO DOKUMENTACIJO
03/710 38 10
inženiring, nepremičnine
Gjeoprojekt
Šlandrov trg 11, 3310 Žalec
(med gostiščem Marjola in poslovno stavbo Vender)
Tudi o doplačilu vrtca odloča center
Odplake kar v Savinjo
Leto 2012 oziroma že letošnji december prinaša občutne spremembe pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Za uveljavljanje vseh pravic oziroma za plačila občanom iz državnega ali občinskega proračuna je potrebno nove vloge oddati na centre za socialno delo. Helena Bezjak, direktorica CSD Žalec, občankam in občanom priporoča, naj vloge oddajajo tudi v pisarnah centra na sedežih občin.
»Center za socialno delo Žalec ima od 1. oktobra letos odprte pisarne v petih občinah Upravne enote Žalec. V teh dveh mesecih pisarne redno obiskujejo občani, naši uporabniki. Trenutno je obisk še manjši, vendar se zavedamo, da moramo vztrajati, saj se morajo ljudje navaditi na to, da imajo možnost oddajati vloge za socialne transferje v svojem kraju in da jim za to ni potrebno vse do Žalca. Decembra pričakujemo večji obisk naših pisarn, saj morajo starši otrok, ki želijo uveljavljati pravico do znižanega plačila vrtca, novo vlogo oddati do 31. 12. 2011 na Centru za socialno delo in ne več na občini, kot so bili navajeni do zdaj. Na podlagi uvedbe Zakona o uveljavljanju pravic izjavnih sredstev se bo o tej pravici oziroma subvenciji odločalo na centru. Starše še po-
sebej pozivamo in prosimo, da koristijo možnost oddaje vloge v naših pisarnah: v ponedeljek na Polzeli, v torek v Preboldu, v sredo na Vranskem, v četrtek v Braslovčah in v petek v Taboru. Tako se bodo izognili veliki gneči, ki jo pričakujemo v prostorih centra v Žalcu.«
In kaj pravzaprav prinaša novi Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev? Zakon med drugim uvaja za uveljavljanje vseh pravic enotno vstopno točko, to so centri za socialno delo. Prav tako je za vse vrste pravic in plačil enotna vloga, s katero upravičenec uveljavlja: otroški dodatek, denarno socialno pomoč, varstveni dodatek, državno štipendijo, subvencijo vrtca (za vse otroke na eni vlogi), pa tudi subvencije malice, kosila, prevoza in najemnine. Z isto vlogo lahko uveljavljajo tudi pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Vlogo lahko občani kupijo v knjigarnah ali jo natisnejo s spletne strani ministrstva za delo, družine in socialne zadeve, prav tako jo lahko na centre za socialno delo oddajo preko elektronske ali navadne pošte.
Za izpolnjevanje vlog bo potrebno navesti veliko več podatkov kot do zdaj, poleg
rednih prihodkov tudi občasne, kot so razne odškodnine, dediščine, nagrade, darila, in to za vse osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Prav tako se upoštevajo prihranki, življenjska zavarovanja, lastništvo hiš v tujini, avtomobilov ... Kar se zdi mnogim dvomljivo, je podpis izjave na vlogi, s katerim vlagatelj, ki želi uveljavljati pravico do denarne socialne pomoči, soglaša, da se vpiše zaznamek odtujitve in obremenitve v zemljiško knjigo na vse nepremičnine, ki jih ima v lasti, podpisati pa jo morajo tudi vse polnoletne osebe, solastniki nepremičnine. To izjavo podpišejo tisti, ki so v zadnjih 18 mesecih prejeli denarno socialno pomoč več kot dvanajstkrat in imajo v lasti stanovanje ali hišo, v kateri živijo in katere osnovna vrednost presega vrednost primernega stanovanja za 48-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Kdaj so za uveljavljanje katere od omenjenih pravic roki za oddajo vloge? Helena Bezjak pojasnjuje: »Vlogo morajo decembra oddati tisti, ki želijo katero od pravic uveljavljati prvič oziroma na novo, in, kot že omenjeno, vsi, ki s prvim januarjem 2012 želijo uveljavljati znižano plačilo vrtca. Vlogo morajo decembra oddati tudi vsi tisti uporabniki, ki
Umeščanje 3. razvojne osi v prostor
Z okrogle mize
Civilna iniciativa Braslovče je v prostorih Občine Braslovče pripravila okroglo mizo na temo umeščanja 3. razvojne osi v prostor. Glavna gosta okrogle mize sta bila dr. Dušan Plut, geograf, okoljevarstvenik in dr. Borut Vrščaj, agronom in strokovnjak za tla.
Zbrane je na začetku pozdravil braslovški župan Branimir Strojanšek, glavne argumente proti umestitvi predlaganega odseka od Velenja do avtoceste v Šentrupertu pa je povzel Jure Radišek. Opozoril je, da je bilo poleti izdano poročilo vladne medresorske komisije, ki je odsvetovala potek hitre ceste na Šentrupert in predlagala obnovo in razširitev obstoječe regionalne ceste Velenje-Arja vas. »S tem, ko je komisija tudi uradno zavrnila traso na Šentrupert, so bili potrjeni vsi argumenti civilne iniciative, ki o neustrezni umestitvi trase na Šentrupert opozarja že od leta 2007. Veseli nas treznost te odločitve in odločna drža tistih, ki se niso pustili zlomiti pod pritiski velenjskega lobija.« Na dejanske izgube kmetijskih zemljišč, ki bi jih zahtevala izgradnja hitre ceste mimo Braslovč, je ponovno opozoril Borut Vrščaj. »Razvidno je, da je bila metodologi-
ja vrednotenja vplivov ceste na kmetijska zemljišča zgrešena in površna. Ta površnost bi nas lahko stala več kot 400 tisoč evrov. Dejanske izgube kmetijskih zemljišč na trasi presegajo 100 ha, od tega večinoma najboljših kmetijskih zemljišč.«
Plut je navzočim predstavil, da je problem Braslovč in izgub kmetijskih zemljišč na tem območju globalen problem, saj število prebivalcev našega planeta strmo narašča, medtem ko se razpoložljiva in za kmetijstvo primerna območja hitro zmanjšujejo. »Slovenija je tik pod vrhom po pozidavi kmetijskih zemljišč v Evropi. Njena samooskrba je porazna, ostaja nam zgolj okoli 800 kvadratnih metrov njiv na prebivalca in strateško nujno ter z vidika pre-
hranske varnosti prebivalstva bi bilo potrebno povečati obseg njiv vsaj na nivo iz leta 1991.« Dodaja, da so prizadevanja za ohranitev kmetijskih zemljišč v Braslovčah zgled delovanja civilne družbe na splošno in jo kot tako podpira.
Sklep okrogle mize je bil, da naj država ukrepa in poskrbi za uresničevanje zahtev civilne iniciative, stroke in vladne komisije ter sprejme uredbo, s katero se dokončno prekinejo postopki na predragi, potratni in neučinkoviti trasi na Šentrupert. Ob koncu so izrazili tudi željo po razkritju špekulativnih nakupov več kot 60 tisoč kvadratnih metrov zemljišč na trasi 3. razvojne osi, ki so jih pokupili »pomembni ljudje« iz Velenja.	T. T.
Kanalizacijska cev, kije ne bi smelo biti
imajo pravico do otroškega dodatka priznano samo do
31.	12. 2011 in ga želijo neprekinjeno prejemati tudi po 1. 1. 2012. Decembra lahko vlogo oddajo tudi tisti, ki bodo zaradi izgube državne štipendije za otroka do 18. leta starosti s 1. 1. 2012 ostali brez štipendije in lahko zaradi tega prejmejo višji otroški dodatek. Seveda pa lahko decembra vlogo oddajo vsi, ki želijo imeti že skladno z novo zakonodajo zagotovljene pravice ne glede na to, da jim s 1. 1. 2012 ne potečejo. Za vse ostale pravice velja, da veljajo do izteka odločbe.«
Večji obseg dela pa za žalski center za socialno delo ne bo edina sprememba. Helena Bezjak je povedala: »Na Centru za socialno delo Žalec smo s 1. januarjem 2012 pridobili nove, dodatne prostore v isti poslovni stavbi, kjer se nahajamo zdaj, in sicer v 4. nadstropju. Ker se bomo zadnje dni v tem letu in prve dni novega leta selili, prosimo vse naše uporabnike za razumevanje in strpnost, če v prvih dneh novega leta ne bo vse potekalo tako, kot si želimo, da bi. Vsekakor se bomo potrudili, da bo delo z uporabniki naših storitev potekalo čim bolj nemoteno.«	K. R.
Pred dnevi se je sestal upravni odbor Ribiške družine Šempeter. Med drugim je obravnaval primer iztekanja kanalizacijskih odplak v Savinjo na Bregu pri Polzeli. Ribiči so o tem obvestili pristojnega inšpektorja, ki je že ukrepal.
Nekaj metrov od mostu čez suhi razbremenilnik blizu novega mostu čez strugo na Bregu pri Polzeli in od pre-črpališča so iz velike cevi iztekale kanalizacijske odplake v razbremenilnik in naprej v Savinjo, kar so najprej opazili ribiški čuvaji. Kot je na naše vprašanje odgovoril Matjaž Zakonjšek, direktor
Javnega komunalnega podjetja Žalec, ki upravlja s kanalizacijskim omrežjem, so ob pregledu ugotovili, da je prvotni izvajalec primarne kanalizacije Vegrad zgradil v razbremenilnik »bypass« kanal, po katerem so med gradnjo kanalizacije oziroma črpališča tekle odplake s Polzele. Ta kanal bi moral biti po končani gradnji zatesnjen, kar se očitno ni zgodilo. Inšpektor je odredil takojšnje zaprtje slepega kanala, za kar mora poskrbeti podjetje CM Celje, ki je bilo izbrano za dokončanje projekta in tudi za odpravo slabo izvedenih del.	K. R.
® 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
Borut Cink Nina Laznik
ZA več služb
ZA poenostavitev birokratskih postopkov
ZA boljšo dostopnost do stanovanj za mlade
ZA spremembo dohodninske lestvice s ciljem razbremenitve srednje visokih dohodkov
ZA enostavno, učinkovito in pravično državo.
ns o
rt g 0>
= 5 E rtOo
o E >
n a> o
1= "O to
S 6 milijoni evrov do novih delovnih mest
Reciklaža odsluženih
Matjaž Omladič ob liniji s PUR-tehnologijo
Podjetje Novem Car Interior Design iz Žalca, proizvajalec lesenih dekorativnih letvic za prestižne blagovne znamke avtomobilov, je pred kratkim zagnalo proizvodno linijo z novo, poliuretansko tehnologijo (PUR-tehnologijo), ki bo postopoma nadomestila klasično lakiranje izdelkov. Gre za čistejšo in okolju prijaznejšo tehnologijo. Žalski Novem je ob tem investiral tudi v opremo
treh linij za nove izdelke, skupaj z vložkom v poliuretansko tehnologijo pa investicija znaša kar 6,2 milijona evrov. V zadnjih treh mesecih so v skladu s tem ustvarili že 113 delovnih mest, a napovedujejo še nova, če bodo razmere na trgu to dopuščale.
Sodobna poliuretanska tehnologija, na katero se nanaša del investicije, bo podjetju omogočila, da ostane tehnološko konkurenčno še naprej. Gre za
še čistejšo obdelavo lesenih dekorativnih letvic, ki nadomešča klasično lakiranje. Hkrati pomeni krajši postopek od lakiranja, kar je dodatna prednost in racionalizacija procesa. Z novo PUR--tehnologijo so v Novemu Žalec najprej začeli pri letvicah za tri , nove produkte, ki so jih pridobili, in sicer za Audija A7 in A6 ter za novega Volkswagnovega passata. Novi produkti poleg PUR-tehno-logije z novo opremo za njihovo izdelavo vsebinsko zaokrožujejo šestmilijonsko investicijo žalskega Novema.
»Z novo tehnologijo smo še izboljšali pogoje za delo. Novem Žalec z njo ostaja partner, ki lahko enakovredno konkurira tudi v prihodnje,« je povedal direktor žalskega Novema Matjaž Omladič.
Nemški koncern Novem Car Interior Design Gmbh, katerega hčerinsko podjetje je žalski Novem, je s pridobitvijo novih projektov letos postal najpomembnejši dobavitelj lesenih dekorativnih letvic nemškemu Audiju, saj dobavi več kot polovico lesenih dekorativnih letvic za njegove prestižne blagovne znamke avtomobilov. Prav Žalski Novem pa ima z novimi tremi projekti (z izdelavo letvic za nove modele Audijevih avtomobilov) največji delež. Skupaj z novimi zdaj izdeluje lesene letvice za Audije A3, A4, A5, A6 in A7.
Podjetje Novem Car Interior
Koncern Novem ima novega lastnika
Septembra je koncern Novem Car Interior Design Gmbh, katerega del je žalski Novem, dobil novega lastnika. To je postal investicijski sklad Bregal s sedežem v Londonu. Nekdanji lastnik Barclay Investment se je umaknil, novi lastnik Bregal pa je nastopil z drugačno strategijo razvoja. Želi biti namreč aktiven lastnik s ciljem nadaljnega razvoja in rasti koncerna Novem. To pa je tudi dobro znamenje tudi za vse Novemove tovarne po svetu.
Razvojna agencija Savinja
RaS
Gospodarsko interesno združenje
Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, Slovenija tel.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/713 68 70 e- pošta: ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si
AKTUALNE INFORMACIJE - DECEMBER 2011
JAVNI RAZPISI V TEKU
Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec
Razpis 25. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec od aprila 2011 dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja: http://www.ra-savinja.si/razpisi/index.html. Informacije: člani odbora ali na tel.: 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent).
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
II. javni razpis za ukrep Podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane (Ul. RS št. 43/11). Rok: do objave zaprtja javnega razpisa na spletnih straneh MKGP. Informacije: ARSKTRP, tel.: 01/580 77 92 ali e-naslov: aktrp@gov.si.
Javni razpis za ukrep 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011 (Ul. RS št. 47/11). Rok: do objave zaprtja javnega razpisa na spletnih straneh MKGP. Informacije: ARSKTRP, tel.: 01/580 77 92 ali e-naslov: aktrp@gov.si.
Finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu v letu 2011 (Ul. RS št. 86/11). Rok: do objave zaprtja javnega razpisa na spletnih straneh MKGP. Informacije: ARSKTRP, tel.: 01/580 77 92 ali e-naslov: aktrp@gov.si.
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije
Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2011/2012 (Ul. RS št. 64/11).
Rok: 30. 3. 2012. Informacije na tel.: 01/434 58 82 ali e-naslov: kadrovske@sklad-kadri.si.
Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad
Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 46P011 (Ul. RS št. 32/11). Rok: do 31. 1. 2012. Informacije: 01/241 48 20, http://www. ekosklad.si/.
Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 6SUB-OB11 (Ul. RS št. 79/11). Rok: do 31.12. 2011. Informacije na tel.: 01/241 48 20, http://www.ekosklad.si/.
Ministrstvo za gospodarstvo
Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za obdobje od 2011 do 2014 (KNLB 3), (Ul. RS št. 35/11). Rok: do porabe sredstev oz. najkasneje do 5. 9. 2013. Informacije na tel.: 01/400 33 99, jani.turk@gov.si.
Več razpisov je objavljenih na spletni strani http://www.ra-savinja.si.
Ostale informacije
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM
Navedene aktivnosti so sofinancirane s strani Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije in Ministrstva za gospodarstvo V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si.
Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska
Dejavnost CVŽU Savinjska sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja«.
Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI - ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU).
V okviru CVZU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi mnoge dejavnosti - več na www.upi.si in www.ra-savinja.si.
IMAŠ IDEJO/ PROJEKT?
Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec,
tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-naslov: ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani http://www.ra-savinja.si.
Design Žalec je sicer največje podjetje v žalski občini in zaposluje 580 delavcev, do konca leta pa jih bo, če bodo razmere na trgu dovoljevale, še več. V lanskem poslovnem letu (od 1. 4. 2010 do 31. 4. 2011) so imeli 41 milijonov evrov prometa. Letos načrtujejo že okrog 50 milijonov, kar je 12 odstotkov več. »Kljub še vedno težkim razmeram na trgu in kljub temu da je dinamika avtomobilske industrije precejšnja, saj vključuje hitre spremembe tehnologije, konstanten razvoj in prilagajanje vedno novim modelom avtomobilov, smo v žalskem Novemu optimistični tudi glede stanja v prihodnje. Naši delavci so vajeni sprememb in jih s svojim delom in stalnimi izboljšavami tudi obvladujejo. So odlično usposobljeni za dela, ki jih opravljajo. Zaupanje koncerna, ki v časih, ko še vedno kraljuje kriza, največje investicije realizira ravno v Žalcu, v našem Novemu, je gotovo tisto, kar nas utrjuje v prepričanju, da smo na pravi poti,« je povedal Matjaž Omladič. T. T.
Podjetje Bisol iz Latkove vasi je s francosko organizacijo Ceres (European center for the recycling of solar energy) podpisalo pogodbo, po kateri bodo ob koncu življenjske dobe svojih fotonapetostnih modulov poskrbeli tudi za njihovo reciklažo.
Ceres je neprofitna organizacija, ki se s proizvajalci fotonapetostnih modulov,
lastniki sončnih elektrarn in ■*>
z drugimi zainteresiranimi zavzema za reciklažo odsluženih modulov. Združenje Ceres skupaj s partnerji načrtuje postavitev več zbirnih mest odsluženih modulov po Evropi. Bisol s članstvom v organizaciji Ceres tako manjšim kot večjim investitorjem zagotavlja, da bodo fotonapetostni moduli ob koncu njihovega delovanja primerno ekološko razgrajeni.	T. Tavčar
Povečujejo tržni delež v Grčiji
Podjetje Bisol je podpisalo pogodbo z grškim podjetjem Avdira Solar za distribucijo 25 megavatov fotonapetostnih modulov in v prihodnjem letu povečal svoje prodajne aktivnosti v Grčiji. Podjetji sta sodelovanje še dodatno okrepili z namero v prihodnjih treh letih grškemu trgu prodati 100 megavatov modulov. Prav tako je Bisol pred kratkim vstopil tudi na poljski fotovoltaični trg.
Prvi fotonapetostni 20-kilovatni moduli so nameščeni na strehi izobraževalne ustanove v mestu Rzeszów. Skupina BISOL Group trenutno posluje v 17 državah po vsem svetu in ima svoja predstavništva v Italiji, Franciji, Belgiji, Veliki Britaniji in Nemčiji.	T. T.
Poslej tudi z vinoteko
Sredi novembra so v žalskem bistroju Stil caffe odprli vinoteko Stili M. Na njenem odprtju so se s svojo rujno kapljico predstavili kakovostni slovenski vinarji.
Kot je povedal lastnik bistroja in vinoteke Marjan Starič, se je za odprtje vinoteke odločil, ko je razmišljal o tem, »kako zadovoljiti zahtevnega domačega gosta, turista ali poznavalca kakovostnih vin in mu pričarati našo lepo deželo na enem mestu, ob tem pa naučiti gosta piti zmerno in zdravju prijazno.« Odgovor na ta vprašanja je Starič našel v odprtju vinoteke, ki ponuja okrog 40 vrst različno polnjenih buteljk priznanih
Slovenskih vinarjev za različne okuse in razpoloženja. Vina, ki niso na voljo le za pokušino v vinoteki, ampak so na voljo tudi
za domače vinoteke in darilne priložnosti, se vrstijo od suhih, polsuhih, pa do penečih vin in jagodnega izbora. T. T., L. K.
Prijeten ambient v novi vinoteki vabi ljubitelje slovenske kapljice
OBČINA ŽALEC
objavlja na osnovi Pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije razpis za podelitev nagrad in priznanj
INOVATOR LETA 2011
v kategorijah:
patenti, izboljšave izdelkov, izboljšave tehnoloških postopkov.
Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe - avtorji, katerih inovacije so razvite na območju Občine Žalec.
Prijave na razpis sprejema do 17. januarja 2012 Razvojna agencija Savinja, Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec.
Prijava na razpis mora vsebovati:
•	ime in priimek ter naslov inovatorja,
•	naziv in popoln opis realizirane inovacije z navedbo značilnosti po kriterijih za ocenjevanje,
•	slike, načrte in opis prijavljene inovacije,
•	stopnjo realizacije inovacije.
Prijavitelji oddajo prijavo v obliki kratke pisne vloge s podpisom avtorja in s priloženo elektronsko verzijo celotne prijave s podrobnim opisom inovacije vPDF-formatu oz. formatu, ki ne dopušča spreminjanja vsebine prijave. Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ - RAZPIS INOVATOR LETA«.
Komisija za izvedbo razpisa, ki jo je imenoval župan Občine Žalec, bo vloge obravnavala do najkasneje 6. februarja 2012.
Vse informacije ter Pravila in merila o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije »Inovator Občine Žalec« dobite na Razvojni agenciji Savinja, tel.: 03/713 68 60 in na spletnih straneh www.zalec.si in www.ra-savinja.si
Naročnik oglasa: SDS - VOLITVE DZ 2011, Trstenjakova 8, Ljubljai
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
november 2011
Merc med najbogatejšimi
Slovenci zadržani do Kitajske
Dr. Uroš Merc
Na lestvico stotih najbogatejših Slovencev, ki jo že pet let pripravlja revija Manager, sta se letos uvrstila tudi lastnika podjetja Bi-sol Group dr. Uroš Merc in Marko Poličnik, med spo-dnjesavinjskimi najbogatejšimi Slovenci pa je na tej lestvici še družina Zagožen. Najvišje med stotimi, na 16. mesto, se je na Manager j evi lestvici najbogatejših zavihtel dr. Uroš Merc.
Premoženje dr. Uroša Mer-
ca, prvega moža preboldskega Bisola (ustanovljenega leta 2006), so v Manager-ju ocenili na 32,9 milijona evrov premoženja. Ustvaril ga je v štirih letih, za kar so ga v Managerju uvrstili tudi med t. i. hitre bogataše. »Dr. Uroš Merc je 64,7-odstotni lastnik podjetja Bisol Group, ki je proizvajalec visokokakovostnih fotonapetostnih modulov in največji izvajalec sončnih elektrarn v Sloveniji. Vrednost premoženja Uroša Merca so v Managerju ocenili na podlagi rezultatov družbe Surovina Bisol (prej Bisol, d. o. o.) in jim prišteli vrednost kapitala še nekaj družb, ki imajo v lasti sončne elektrarne in prodajajo električno energijo. Surovina Bisol je prihodke od prodaje lani povečala kar za 135 odstotkov, in sicer na 60 milijonov evrov. Čisti dobiček se je povečal za petkrat, kar na
3,6	milijona evrov, kosmati denarni tok pa je presegel 7 milijonov evrov. Družba ima nekaj manj kot 10 milijonov evrov dolga in 6,5 milijonov evrov kapitala,« so svoj izračun in uvrstitev argumentirali v Managerju. Samo v zadnjem letu je Bisol v Sloveniji postavili več kot 50 elektrarn, širijo se tudi na tuje. Letos marca so med drugim podpisali večdesetmilijon-sko pogodbo s francoskim energetskim velikanom .GDF Suez za redno dobavo fotonapetostnih modulov, a tudi obeti družbe kažejo navzgor.
Dobri rezultati Bisola so na lestvico najbogatejših izstrelili tudi Marka Poličnika, ki je 32,3-odstotni lastnik Bisola in je na lestvici zaradi tega premoženja na 50. mestu. Njegovo premoženje so ocenili na 16,4 milijona evrov.
V Managerju so na lestvico najbogatejših ponovno uvrstili družino Zagožen, in sicer na 52. mesto. Njeno premoženje so ocenili na 15,6 milijona evrov, kar je za 4,4 % nižje od lanske ocene. Žalsko podjetje Zagožen (v stoodstotni lasti ima tudi podjetje Aplast, d. o. o., iz Petrovč) sodi med največje proizvajalce in distributerje materiala za zunanji vodovod in kanalizacijo v Sloveniji. L. K.
Ali je lahko Kitajska priložnost za slovensko gospodarstvo? O tej temi je prejšnji četrtek v Preboldu govoril nekdanji veleposlanik v LR Kitajski in tudi na Tajskem, v DLR Koreji in Mongoliji, dr. Marjan Cencen. Pogovor je pripravilo Športno društvo Matke, saj je dr. Cencen otroštvo in mladost preživel v Matkah.
Da Preboldčani niso pozabili svojega rojaka, ki je bil veleposlanik do leta 2009, zdaj pa živi v Ljubljani in je zaposlen na Ministrstvu za zunanje zadeve, dokazuje polna dvorana nove preboldske knjižnice, v kateri je bila to sploh prva prireditev po izgradnji. Gostitelj večera je bil Marjan Golavšek, številna vprašanja pa je gostu postavilo tudi občinstvo.
Dr. Marjan Cencen (Preboldčani se ga še spominjajo kot dolgolasega fanta s kitaro, ki je potoval po Aziji in Afriki, povsem po naključju pa se je rokoval celo z Indirò Ghandi), se znanstveno ukvarja predvsem s politologijo in z geografijo, med drugim je predaval na kitajskih univerzah. Sam pravi, da se ukvarja tudi z demistifikacijo Kitajske. Kot veleposlanik na Kitajskem in uslužbenec zunanjega ministrstva se srečuje z gospodarstveniki. Njegova osnovna ugotovitev je, da se podjetniki premalo zaveda-
jo, da je ena glavnih nalog veleposlaništev in tudi zunanjega ministrstva, da pomagajo gospodarstvenikom vzpostavljati stike in jih seznanjati s pogoji poslovanja in priložnostmi v posamezni državi. Slovensko zunanje ministrstvo stike s Kitajsko zelo spodbuja, vendar je osnovno nezaupanje oziroma zadržanost predvsem na strani slovenskih podjetnikov, je povedal dr. Cencen, največja napaka pa je, da na kitajski trg ne prihajajo z jasno opredelitvijo, kaj bi radi tam počeli oziroma dosegli. Nekaj slovenskih podjetij vendarle uspešno nastopa tudi na tem ogromnem trgu.
Ob tem se je potrebno zavedati, je poudaril dr. Cencen, da je Kitajska zelo raznolika dežela, že pet tisoč let je ena največjih svetovnih civilizacij. V prejšnjem stoletju je uvedla komunizem, ki je temeljil na podeželju in ne na industriji. Ker se niso uresničila pričakovanja o avtomatičnem uspehu takšne družbe, so začeli z reformami in uvedbo nekakšnega tržnega socializma, kar je prineslo izjemen razvoj. Kitajska postaja celo pomorska in vesoljska velesila.
Njena gospodarska rast je okoli desetodstotna, njen razvoj pa vpliva tudi na evropsko in slovensko gospodarstvo, pa naj nam je to všeč ali ne. Kitajska je postala tovarna sveta. Se
Dr. Marjan Cencen
pa tudi že s Kitajske proizvodnja seli v Indijo in Vietnam, kjer je še cenejša delovna sila. Silovit razvoj Kitajcem prav tako prinaša težave, zlasti zaradi surovin in zaradi razlik v razvitosti med vzhodom in zahodom ter med mesti in podeželjem. Po deviznih rezervah je Kitajska na prvem mestu, poleg spoštovanja človekovih pravic (zahodni pogled na to problematiko ni povsem ustrezen za Kitajsko, pravi dr. Cencen) pa svet Kitajcem najbolj zameri njihovo kopiranje patentov, elektronike, tekstilnih izdelkov. Z vključitvijo v Svetovno trgovinsko organizacijo in sprejemanjem raznih deklaracij Kitajska počasi ureja tudi ta področja.
Ves svet pa Kitajcem priznava modrost. Dr. Marjan Cencen je izpostavil njihov pregovor: Ko rešujemo težke probleme, je najboljša rešitev zmaga obeh strani.	K. R.
S&S, RAČUNOVODSKE IN POSREDNIŠKE STORITVE, Sergeja Hajnšek, s. p., Savinjska ulica 30, Šempeter
(V^>—
Z VAMI IN ZA VAS ZE OD LETA 2001
Celotno vodenje poslovnih knjig zasebnikom in družbam, davčno svetovanje.
KAKOVOSTNO IN UGODNO!
GSM: 040 222 800, e-pošta: sergeja_hajnsek@t-2.net
I. MESEC GRATIS OB PREDLOŽITVI TEGA OGLASA!
Ljubo Žnidar: Ključ do uspeha so delavnost, poštenost in srčnost
Pozdravljeni, 4. decembra letos jeza državljanke in državljane dan, ki bo štel. Volitve, ki so pred nami, niso volitve kot vsake druge. Bolj kot kadarkoli je od rezultata SDS na volitvah odvisna dobra prihodnost Slovenije. Zmaga pomeni rezultat, ki bo omogočil stabilno večino, s katero bomo našo državo premaknili iz tranzicije v pravo demokracijo.
Naš program konkretnih ukrepov »10+ 100 rešitev za pravičnost, delovna mesta in razvoj« vsebuje 10 nujnih protikriznih ukrepov, ki jih bomo izvedli v prvih 100 dneh po volitvah. Teh 10 nujnih ukrepov meri na preobrat, ki ga je potrebno doseči takoj, da zagotovimo stabilnost pokojnin, plač in socialnih transferov. Ob tem smo pripravili tudi 100 najpomembnejših rešitev za celotno naslednje štiriletno obdobje.
Kot poslanec se bom zavzemal za vrnitev ugleda strokovnosti, delavnosti in poštenosti, deloval bom za pravično in pravno državo.
V času mandata bom pozornost usmeril k:
•	poenostavitvi predpisov s področja pridelave in prodaje slovenske hrane,
•	ukinitvi nekaterih neučinkovitih neposrednih proračunskih porabnikov,
•	poplavni varnosti in ureditvi vodnega režima porečja Savinje,
•	zdravemu okolju in življenju.
Naš največji cilj, blaginjo za vse, lahko dosežemo le skupaj in v zavedanju, da Slovenija zmore več, VELIKO VEČ!
PAMETNA
REŠITEV
www.sds.si
Marjan Golavšek
9
Spoštovane volivke, spoštovani volivci!
Sem Marjan Golavšek, vaš kandidat na listi Slovenske demokratske stranke na volitvah za poslanca v Državni zbor Republike Slovenije.
Pred nami je pomembna odločitev, komu zaupati vodenje države v teh težkih časih. Sam sem se za kandidaturo odločil v prepričanju, da lahko po svojih najboljših močeh prispevam svoj delež pri uresničevanju rešitev za lepšo prihodnost Slovenk in Slovencev. Poleg tega je za Savinjsko dolino zelo pomembno, da ima v DZ predstavnika, ki pozna potrebe občin in njihovih prebivalcev.
Zato se bom še posebej zavzemal za:
•	zagotavljanje poplavne varnosti v Savinjski dolini,
•	urejanje cestne infrastrukture,
•	zagotavljanje pogojev za lokalno pridelavo kakovostne in varne hrane,
•	primerno umestitev trase tretje razvojne osi,
•	izboljšanje položaja in standarda ljudi v višinskih predelih Savinjske doline.
Spoštovani prijatelji, znanci in vsi, ki želite, da bo v naši domovini zavladala pravičnost, da bodo mladi in vsi brezposelni dobili delovna mesta, da bo razvoj Slovenije končno šel v pravo smer, pridite 4. decembra 2011 na volišče in oddajte glas zame.
Glas zame pomeni, da se bo glas Savinjske doline slišal tudi v Državnem zboru RS.
Slovenska demokratska stranka stavi na program 10 + 100. Za razliko od konkurentov imamo oblikovan program, ki je nastajal zadnja tri leta, ter široko In sposobno ekipo.
PAMETNA
REŠITEV
www.sds.si
SDS
10+
100
Naročnik oglasa: SDS - VOLITVE DZ 2011, Trstenjakova 8, Ljubljana
Naš kraj lep in urejen
Desetletnica TD Ponikva
Letošnji nagrajenci z županom in podžupanoma ter vodjo komisije Marjano Uršič
V petek, 4. novembra, so s podelitvijo priznanj v Dvorani Prebold končali letošnjo akcijo za najlepše urejeno hišo, kmetijo, podjetje, gostilno, gasilski dom ... v Občini Prebold.
Organizacijo tokratne prireditve so letos prevzeli člani kulturne sekcije PGD Sv. Lovrenc na čelu z Andrejo Kumer. O poteku akcije je občinstvo seznanila predstavnica komisije za ocenjevanje Marjana Uršič. Ocenjevanje je potekalo junija in septembra. Akcija pa se je pravzaprav začela že s čistilnimi akcijami po vaseh in organizacijo cvetlične tržnice, na kateri je bilo mogoče unovčiti bon za nakup cvetja, ki jih je občina poslala v vsa gospodinjstva. V okviru akcije so po posameznih vaseh poiskali najlepše urejeno hišo z vrtom, kmetijo, zaselek, gasilski dom, podjetje, gostinski lokal, kamp in športni park.
Na osnovi ocenjevanj so za najlepše urejeno hišo z vrtom s priznanjem tokrat nagradili Janeza Laznika iz Prebolda, Matejo in Tadeja Goriča iz Latkove vasi, Ingo in Antona Sovinca iz Dolenje vasi, Vido in Vladimirja Teržana iz Sv. Lovrenca, Melito in Slavka Vebra iz Matk, Marijo in Rafaela Končino iz Šešč ter Olgo in Janija Počeja iz Marije Reke.
Za najbolj urejeno kmetijo so priznanje prejeli Marija in Simon Gajšek iz Latkove vasi, Marija in Franc Bratina iz Kaplje vasi, Frančiška in Franc Novak iz Sv. Lovrenca,
Vilma in Franc Derča iz Šešč ter Monika in Milan Lobni-kar iz Marije Reke.
Priznanje za najlepše urejen gasilski dom je tokrat prejelo PGD Šešče, priznanje za najlepše urejen gostinski lokal so podelili Avtopralnici in bistroju Majda iz Dolenje vasi, za najlepše urejeno podjetje pa je priznanje prejelo podjetje Kočevar&Thermotron iz Prebolda. Za najlepše urejen športnorekreacijski prostor je bil razglašen Športni park Latkova vas, priznanje za
Zadnjo oktobrsko nedeljo so člani Turističnega društva Braslovče v obliki organizirane delovne akcije ponovno pomagali pri obnovitvenih delih razvalin Žovneških.
Kljub hladnemu in od jesenske megle vlažnemu jutru so se v večjem številu pridru-
najlepše urejen kamp pa je tudi tokrat prejel Kamp Dolina - Tomaž Vozlič iz Dolenje vasi. Posebno priznanje za celovito urejenost sta tokrat prejela Marjeta in Igor Kotnik iz Šešč.
Vsem nagrajencem je čestital župan Vinko Debelak. Članice društva podeželskih žena Občine Prebold pa so ob tej priložnosti v preddverju dvorane poskrbele za dobrote in pijačo. Kulturni program so obogatili tudi pevci moškega pevskega zbora KD Svoboda Prebold. D. N.
žili delavcem in poprijeli za krampe, lopate in samokolnice. Tokrat so zvozili kar nekaj kubičnih metrov udrtega materiala razpadajoče se stene gradu in ga razvrstili glede na velikost. Tako pripravljenega bodo pridni zidarji pri obnovi lažje uporabili.
Sredi novembra je TD Ponikva dopolnilo 10-letnico svojega delovanja. Jubilejna slovesnost so prejšnjo soboto, 26. novembra, pripravili v Slomškovem domu. Ob tej priložnosti so podelili krajevna priznanja za najlepšo hišo, kmetijo, zaselek, poslovni in sakralni objekt oziroma znamenje. Pri cerkvi pa so na velikem adventnem venčku prižgali tudi prvo svečko.
Turistično društvo Ponikva pri Žalcu trenutno vključuje 112 članov, ki največ dela namenjajo urejanju okolja. V ta namen vsako leto organizirajo cvetlično tržnico, na kateri lahko ljudje kupijo sadike balkonskega in vrtnega cvetja, eno rožico pa prejmejo brezplačno. Poleg lepo urejenih hiš so lepo urejena tudi središča vasi in zaselkov, še posebej ob avtobusnih postajališčih, kjer so urejeni oglasni kozolčki, ob njih so ocvetličene grede z etnološkimi predmeti (leseni voz, star lesen plug ...) ter raznimi letnemu času primernimi dodatki (različni jesenski pridelki, velikonočni zajčki ...). V osrednjem krajevnem naselju Ponikva je društvo pri gasilskem domu
Po nekaj urah pridnega dela se je vsem prilegla okusna malica, za katero je poskrbela družina Irman. Ob golažu in kruhu iz krušne peči pa ob dobri kapljici so se odločili, da se bodo tako organizirani k razvalinam Žovneških še vrnili. T. Tavčar
Delovni na Gradu Zovnek
Delovni prostovoljci, ki so tokrat poprijeli za delo
Razglednica Ponikve
uredilo tudi gredo z napisom Ponikva, pri podružnični osnovni šoli pa velik skalnjak. Društvo se aktivno vključuje v občinske projekte, ki potekajo v okviru Zveze TD Občine Žalec, poskrbijo pa tudi za krajevno tekmovanje v urejevanju zaselkov, hiš, kmetij ... Ponosni so, da jim je uspelo obnoviti pokrito perišče pri izviru Ponikvi-ce, ki zdaj služi kot naravni in kulturni spomenik. Nekaj let so organizirali pustne povorke v kraju, vseskozi pa se udeležujejo pustovanj v Žalcu. Ena izmed prireditev, ki jo pripravljajo skupaj s športnim društvom, je tudi salamijada, salame pa potem pojedo na tradicionalnem prvomajskem pohodu vseh društev v kraju. Vsako leto organizirajo tudi kožuhanje koruze na star način, in to vedno na drugi kmetiji, s čimer ohranjajo spomin na nekdanje čase.
Njihovo društvo s svojo dejavnostjo pokriva tudi dobršen del Ponikovskega krasa, ki je od leta 1998 razglašen za krajinski park. Skupaj z Občino Žalec, Oddelkom za varstvo okolja in urejanje prostora, so na območju parka postavili šest informacijskih tabel, organizirana je tudi čuvajska služba, ki odkriva črna odlagališča odpadkov. Sodelujejo v očiščevalnih akcijah
v kraju, izvedli so tudi številne hortikulturne delavnice in predavanja, nastale so raziskovalne naloge Perišče ob izviru Ponikvice, Kozolci na Ponikvi ter Zanimivosti Ponikovskega krasa.
Etnološko-turistično ponudbo bogati etnološki muzej z zbirko kmečkega orodja, kulinarično ponudbo pa Ribnik Cokan. Lepote Ponikve v vseh letnih časih razkrivajo sprehajalcem številne označene pa tudi neoznačene poti h kočam na Špici, Apnu in Hrastijeku. V desetletnem obdobju je društvo izdalo zloženko o Ponikvi, ob letošnji desetletnici pa razglednico kraja.	D. N.
IHI zkst.utrip@siol.net
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net
Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
Delovni čas: n.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30. Četrtek, 8. in 22. 12..
Znižanje sončnih očal se nadaljuje
Z vami že 19 let
Obiščite mis in viileli boste bolje!
An-rpurn
TURISTIČNA AGENCIJA
bemi
ŽALEC
TURISTIČNA AGENICJA BEMI Žalec, D. O. O.
710 17 70 ali 041 638 384 bemi.travel@siol.net
Predpraznični izlet v "BOŽIČKOVO MESTO", "CHRISTKINDL" - STEYER
17. december 2011, 37 €
SILVESTERSKI POLJUB V BIOGRADU NA MORU
od 30. decembra 2011 do 2. januarja 2012 - 4 dni, že od 198 €
- avtobusni prevoz, 3x polpenzion v hotelu ***, silvestrska večerja in novoletni ples
VALENTINOVO skupinsko KRIŽARJENJE po Sredozemlju
»hlcih i inuvu bKupinbK igrJV z NICS SPLENDIDA, že od 380 €!
od 11. do 18. februarja 2012
NOVOLETNE NOČI
DUBROVNIKA«#
IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA - VOLITVE V DZ RS 201
november 2011
13
Anketa
Kakšen naj bi bil predsednik vlade?
V nedeljo bomo volili 90 poslancev v Državni zbor RS. Kdo bodo tisti, ki bodo prevzeli te vloge, bo odvisno od nas, volivcev, ki bomo zaupali svoj glas bodisi poznanemu kandidatu iz svoje okolice ali pa se bomo strankarsko opredeljevali. Nekateri prisegajo na stare obraze in njihove izkušnje, spet drugi si želijo novih obrazov, neobremenjenih z dosedanjo politiko. Kdo bo tisti, ki bo dobil mandat za sestavo nove vlade, bomo lahko izvedeli, ko bodo prešteti vsi glasovi volivcev. Favoritov je več, prav gotovo pa si vsi želimo, da bi bil na čelu vlade človek, ki bo zmogel kaj spremeniti v dobro državljanov in države. Ob tem pa se sprašujemo, ali imamo v Sloveniji kakšnega človeka, ki bi mu to uspelo. V tokratni anketi smo poskušali najti odgovor na to vprašanje in tudi na vprašanje, kakšne vrednote bi tak človek moral imeti, da bi bil sposoben premakniti voz iz krize, ki je tudi kriza moralnih vrednot.
Lojze Magajna: »Človek, ki bi zaslužil biti predsednik vlade, bi po mojem prepričanju moral biti v prvi vrsti dober gospodarstvenik, ki se je s tem že izkazal ali se še dokazuje. Takšnih je v Sloveniji kar nekaj, a očitno se s politiko nočejo ukvarjati. Seveda pa bi moral takšen človek imeti tudi vse osebnostne kvalitete, predvsem pa biti pošten in pravičen do vseh slojev prebivalstva. Vsi kandidati, ki se kažejo kot možni mandatarji po javnomnenjskih raziskavah, imajo na glavi nekaj masla. Komu bom dal svoj glas, se za enkrat še nisem odločil, se pa nagibam na stran leve opcije, še zlasti tiste, ki jo predstavlja Zoran Jankovič, ki se je izkazal za dobrega menedžerja in tudi župana in bi kot tak lahko uspešno vodil tudi državo, ne glede na morebitno sporno ravnanje v preteklosti, ki mu ga očitajo njegovi nasprotniki.«
Nada Jelen: »Najbrž je težko najti idealnega človeka, vsaj ne med tistimi, ki se v politiki poj avljajo že vse od ustanovitve države in so že imeli priložnost, da naredijo kaj dobrega za svoje državljane, a so bolj gledali na strankarske koristi in svoj žep. Očitno tudi tokrat ne bomo deležni kakšnih novih obrazov, saj so vsi kandidati več ali manj že znane osebnosti, ki so bile tako ali drugače ali pa so še povezane s politiko in političnimi strankami. Kdorkoli
bo že izvoljen in bo želel nekaj narediti, bo moral imeti okrog sebe dobro in zvesto ekipo, ki bo najprej poskušala oživiti gospodarstvo in ustvariti pogoje za nova delovna mesta. Posebej se bo morala potruditi, da bo dala mladim vizijo in perspektivo za normalno življenje, saj zdaj mnogi diplomirani državljani ostajajo na cesti brez službe. Koga bom volila, se še nisem odločila, vsekakor pa tistega in tiste, ki jim kljub vsemu najbolj zaupam.«
Gregor Audič: »Vsekakor mislim, da bi to moral biti človek z vizijo, s po-gledom, zazrtim v Slovenijo in njene državljane, ki so bili v marsikaterem pogledu izigrani, ogoljufani in potisnjeni na rob preživetja. Nikakor se ne bi smelo več dogajati, da podjetja ne bi vplačevala prispevkov za pokojninsko dobo, kot se je izkazalo v nekaterih primerih. Predsednik vlade bi moral biti odločen, pošten in ljudski človek, ki bi se trudil, da bi bili Slovenci čim bolj složni in samozadostni za reševanje krize in problemov, s katerimi se soočamo. Mislim, da znamo dobro delati, da imamo strokovnjake, izobražence, ekonomiste in gospodarstvenike, ki so se že izkazali in bi lahko odločneje posegli v družbena dogajanja, a se očitno nočejo politično izpostavljati, saj se zavedajo, da je politika kar preveč umazana in bi morali delovati mimo svojih načel. Komu od kandidatov bom dal svoj glas, trenutno še nisem povsem prepričan, odločil se bom tik pred zdajci.«
Franc Malovšek: »Če povem po pravici, se v tej poplavi kandidatov človek kar težko znajde.
Nagovarjajo nas stari obrazi in tudi nekaj novih je vmes, za-katere žal ne vemo, kakšni so v resnici. Tisti, ki se potegujejo za vstop v parlament, morajo biti pošteni in zaupanja vredni državljani. Takšnega kova bi moral biti tudi predsednik vlade. Enega takšnega smo že imeli, ki se je izkazal tudi kot predsednik države. V mislih imam dr. Janeza Drnovška. Menim, da je imel tudi sedanji predsednik vlade Pahor veliko dobrega, a so tisti okrog njega kvarili njegovo podobo in odločnost, kar je tudi pripeljalo do predčasnih volitev. Kdo bo v prihodnje vodil vlado, še ni mogoče reči, vsekakor pa bi si želel, da bi bil to človek s širokim pogledom v prihodnost in hkrati človek akcije, ki bi čim
prej zmogel zaustaviti krizo in dati ljudem novo perspektivo, predvsem pa delo in lepše življenje. Sicer pa sem za mlade in zelene.«
Magda Šalamon: »Ker sem človek, ki da veliko na človeške vrednote, bi si želela, da bi bil takšen tudi predse-dnik vlade.
V prvi vrsti bi moral biti zelo pošten, vendar ne le samo v pravem pomenu besede, ampak tudi v odnosu do samega sebe in do državljanov, ki so glasovali zanj. Moral bi biti tudi dober gospodar, ki to dokazuje tako doma kot morda v podjetju ali organizaciji, ki jo vodi. Človek z vso odgovornostjo do svojega življenja in življenja sodržavljanov, za katere mu ni vseeno, kako živijo in kaj pogrešajo. Zelo pa sem proti ljudem, ki so že bili na nekih političnih položajih, a so bolj gledali nase in na strankarske interese. Takšni po mojem sploh ne bi smeli več kandidirati, kaj šele biti izvoljeni. Upam in želim, da bomo volivci znali in zmogli postaviti v ospredje ljudi, ki niso obremenjeni s kakšno neprimerno preteklostjo, so srčni in ki bodo znali ohraniti vse tisto, kar je dobrega, ne pa zaradi pohlepa ali maščevalnosti spet vse spreminjati.«
Helena Ferlež: »Po moje bi
moral biti	predsednik vlade
človek, ki bi znal	
s pestjo	f**j
udariti po	
mizi, ki bi	lypgM"
bil dovolj	1A.
odločen in hkrati	
pripravljen tudi na kompromise, če bi to pomenilo dobro rešitev za državo in državljane. Nikakor pa se ne bi smel pustiti manipulirati svojim sodelavcem v koaliciji in vladi. Potrebujemo trdnega človeka, ki pa mora biti hkrati pošten, odločen in pripravljen na čeri, ki bi lahko potopile njegovo barko, vizijo in s tem tudi možnost, da izplavamo na površje in v svetlejšo prihodnost. V politiki je sicer težko vedno trdno stati na svojih stališčih, saj je velikokrat potrebno sprejeti kakšen kompromis, ki pa nikakor ne bi smel biti v škodo ljudi. Predsednik vlade bi moral biti tudi človek, ki bi znal pametno unovčiti vse tisto, kar je pred njim dobrega naredil njegov predhodnik, in ne da se z noVo vlado zopet vse spreminja. Ljudje imajo tega dovolj, kar se kaže tudi pri udeležbi na volitvah in še zlasti na referendumih, ki so poglavje zase.«
Janko Rop: »Če sem odkrit, mi ni nihče od aktualnih poli-
tikov niti malo všeč, saj imajo bolj kot ne vsi kakšne grehe. Če bi imel moč in možnost, takšnih sploh ne bi več spustil zraven. Edini, ki je brez dlake na jeziku in si upa v obraz povedati, kakšni so njegovi politični sovrstniki in kakšne grehe imajo, je Jelinčič, ki pa prav tako ni povsem brezmadežen. Pravzaprav bi med ponujenimi kandidati političnih strank kar težko izbral človeka, ki bi mu stoodstotno zaupal in v njem videl rešitelja za Slovenijo. Menim, da so potrebni novi obrazi, ljudje, ki so gospodarstveniki, ki niso obremenjeni s politiko in so pripravljeni za skupno dobro narediti čim več. V prvi vrsti je potrebno zagnati nove investicije in dati ljudem delo, kako in na kakšen način to doseči, pa ni enostavno. Vsekakor pa upam, da bomo v nedeljo izbrali čim boljšega od ponujenih in da bo uspelo kazalce razvoja usmeriti navzgor.«
Blaž Lesjak: »Nagibam se k novim obrazom, saj v večini primerov teh še ne poznamo dovolj.
Novinci veliko ponujajo, v praksi pa bi bili najverjetneje volivci razočarani, saj ni mogoče kar na hitro nekaj spremeniti. Mislim, da mora biti premier neka karizmatična osebnost, ki se je že izkazala in ima izkušnje. Lahko je tudi malo pokvarjenega duha, vendar ne do državljanov. Oseba, ki se zaveda sedanjih težav in je pripravljena v dobro te države in ljudi narediti res največ, kar lahko. Politikom manjka spodobnosti in pravičnosti do državljanov, preveč se ukvarjajo sami s sabo, s svojimi aferami, kar je tudi pripeljalo do razpada sedanje vlade in do
novih volitev. Zavedam se, da je v politiki potrebno sprejemati kompromise, lobirati, hkrati pa biti čim bolj nepristranski, saj drugače zagotovo prizadeneš del državljanov. Žal se še vedno delimo na leve in desne. Sam sem privrženec desnega pola, čeprav mi je bil tudi Pahor všeč, ni pa imel okrog sebe pravih ljudi.«
Vesna Pahar: »Smo v času, ko ni več pravih človeških vrednot. Kaj je morala, poštenje, zaupanje, vse to je danes postavljeno pod vprašaj. V ospredju je kapital, ki ne pozna ovir, pripravljen je iti preko trupel in uničiti človeka, dobrega gospodarstvenika in vsakogar, ki ga ovira. K temu veliko prispeva tudi politika, ki ni načelna, ki je skorumpirana in gleda večinoma le na svoj žep. Mandatar bi moral biti človek, ki bo zmogel udariti po mizi, zapreti tajkune, jim odvzeti na nepošten način prigrabljeni denar, in vzpostaviti takšno oblast, ki bo pisana na kožo ljudskim množicam in ne le tistim, ki so se v tej tranziciji okoristili in obogateli. Slovenija v prvi vrsti potrebuje oživitev gospodarstva, ki bo zagotovilo nova delovna mesta, še zlasti mladim, ki kljub diplomam ne dobijo služb, če že, pa večinoma za določen čas, kar jim ne omogoča najeti kreditov za stanovanja in tako tudi ne osamosvojitve in ustvarjanja lastne družine. Upam, da bo novi predsednik vlade človek akcije in zaupanja.«
Janko Turnšek: »Živimo v deželi, ki je zagotovo med naj-lepšimi na svetu.
Imamo pravzaprav vse, dvajset let tudi že svojo državo, ki pa ni takšna, kot bi si jo povprečni državljani želeli. Prepad med revnimi in bogatimi je vse
večji, poštenje nima več prave veljave, saj smo vsak dan priča novim krajam, goljufijam in številnim drugim dejanjem, ki v ljudeh izničujejo občutek za pravičnost, poštenost, zaupanje ... Mislim, da je čas, da se obrnemo vase in ponovno postavimo v ospredje pozitivne vrednote, ki bodo naredile to našo Slovenijo spet prijaznejšo in bolj spoštovano. Volitve so lahko ena izmed prelomnic, a le, če jo bodo vodili pravi ljudje, ki bodo znali in zmogli dvigniti rast gospodarstva, poživiti investicije, zagotoviti nova delovna mesta, poskrbeti za mlade ... Mandatar bi moral biti človek takšnega kova, predvsem pa pošten in pravičen, ki ima pogled usmerjen naprej in nazaj in ki zna prisluhniti ljudem. Komu bom dal glas na volitvah, se še nisem odločil, bo pa to zagotovo tisti, ki mu najbolj zaupam.«
Jože Golavšek: »Novi mandatar mora biti vsekakor človek z avtoriteto, da dobro pozna sistem ce-1 o t n e g a delovanja, da že ima izkušnje z vodenjem in je pripravljen na izzive, ki mu jih daje in nalaga funkcija predsednika vlade. Sam nisem naklonjen novim obrazom, saj menim, da jim primanjkuje izkušenj. Te pa so v politiki in gospodarstvu, kot na splošno pri vsakem delu, zelo pomembne. Človek se uči tudi na napakah in zagotovo se bo tisti, ki je izkušen, znal izogniti pastem, ki bi lahko izničile njegovo delo. Kdorkoli bo izbran za mandatarja, bi moral po moje najprej dati pod drobnogled celotno situacijo in nato tudi takoj ukrepati. V prvi vrsti bi morali dati možnost gospodarstvu, da zadiha s polnimi pljuči, to pa bo potem učinkovalo tudi na zaposlovanje in zniževanje brezposelnosti in še kaj. Vsekakor pa se zavedam, da je politika polna kompromisov, nasprotovanj, lobiranj ... in da nobenemu ne bo lahko voditi državo. Upam, da bo ta najboljši.« D. Naraglav
Ekipa za prihodnost
Lista Virant
Državljanska lista Gregorja Viranta
Gvido Hribar
www.lista-virant.si
Naročnik oglasa: DRUŠTVO LISTA VIRANT, Stegne 11 b, Ljubljana
Najboljši na državno
Najboljše tri ekipe iz vsake kategorije z mentorji
Gasilska zveza Žalec je v sodelovanju s PGD Polzela organizirala kviz gasilske mladine Savinjsko-Šaleške regije 2011. Tekmovanje je prejšnjo nedeljo potekalo v telovadnici Osnovne šole Polzela. V treh starostnih kategorijah je nastopilo 32 ekip, ki so se na tekmovanje uvrstile na pod-
lagi doseženih rezultatov v okviru kvizov gasilskih zvez, ekipe pa so zastopale gasilska društva celotne Savinjsko-Šaleške regije. Tekmovalci so se med seboj pomerili v teoretičnem in praktičnem znanju, prvi dve ekipi iz vsake starostne kategorije pa sta se uvrstili na državno tekmovanje.
Pri mlajših pionirjih je zmagala ekipa PGD Lokovica 1 pred ekipama Skale in Kapla Pondor, pri starejših pionirjih je zmago slavila ekipa Andraž nad Polzelo pred ekipama Kapla Pondor in Šmartno ob Dreti 2 in pri mladincih ekipa PGD Vransko pred Novo Štifto in Šmartnim ob Dreti. T. Tavčar
Občinska vaja Senek 2011
Pomoč stanovalki doma
Oktobra, v mesecu požarne varnosti, je bilo opaziti povečano aktivnost gasilcev predvsem na preventivnem področju. Ni torej čudno, da prav ta čas gasilci izvajajo različne vaje na vseh področjih gasilske organiziranosti. Opravljajo preventivne preglede hidrantnega omrežja in vodnih virov, ročnih gasilnih aparatov, večjih objektov v kraju itd. Velik poudarek je namenjen tudi preverjanju odzivnosti operativnih gasilcev in ukrepanju v primeru požara, prometne ali naravne nesreče in ob drugih neljubih dogodkih.
Gasilska vaja Šenek 2011 je bila izvedena kot vaja za preizkus usposobljenosti gasilskih enot v polzelski občini.
Predpostavka vaje je bila, da je prišlo do požara v skla-diščno-transportnem delu kurilnice na lesno biomaso v Domu upokojencev Šenek na
Polzeli. Zaradi možnosti širitve požara na prvo nadstropje doma, kjer so sobe za oskrbovance, so bile istočasno aktivirane enote PGD Polzela, PGD Ločica ob Savinji in PGD Andraž nad Polzelo. Enote so prispele na kraj v primernem času in izvedle gašenje požara, vstop v prostor z opremo za delo v zadimljenih prostorih, reševanje in transport
poškodovane osebe. V vaji so sodelovali gasilci s šestimi vozili, enota nujne medicinske pomoči iz Celja in Policijska postaja Žalec. Ob koncu vaje so se poveljnik GZ Žalec Franc Rančigaj, poveljnik OP Občine Polzela Lado Košec in direktorica Doma upokojencev Polzela Eva Lenko udeležencem vaje zahvalili za dobro izpeljano vajo. T. Tavčar
Spominski pohod Franca Serca
Planinsko društvo Prebold je drugo novembrsko nedeljo organiziralo že 7. spominski pohod v Marijo Reko, posve-
čen nekdanjemu priljubljenemu preboldskemu župniku Francu Sercu - človeku, ki je ljubil naravo, petje in bil ve-
lik prijatelj Marijerečanov in mnogih drugih občanov Občine Prebold.
Pohodniki so se pod vodstvom predsednika PD Prebold Janija Zagožna na pot podali iz Prebolda. Vodila jih je do preboldskega pokopališča, kjer so se pred grobom Franca Serca poklonili njegovemu spominu in prižgali svečo. Nato so mimo ribnika in preko Žvajge nadaljevali pot do Lobnikarjeve in Breznikarjeve domačije in vse do Doma pod Reško planino. V eno smer so hodili približno dve uri, premagati pa so morali okrog 400 m višinske razlike. D. N.
Pohodniki v Mariji Reki
Navdušeni nad slovenskim zajtrkom
Predaje medu žalskemu vrtcu se je udeležil tudi župan Občine Žalec Janko Kos
Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije in je nadaljevanje ideje o »medenem zajtrku«, ki so ga slovenski čebelarji uspešno vpeljali že pred štirimi leti.
V projekt so se prvič vključila tudi ministrstva za zdravje, šolstvo in kmetijstvo. Medeni zajtrk je bil odlično sprejet v vseh slovenskih vrtcih in osnovnih šolah. To leto pa se medu pridružujeta tudi kruh in maslo, medtem ko obrok dopolnjujeta še jabolko in mleko slovenskega izvora. Vsa živila so podarili čebelarji, kmetje, kmetijska in živil-skopredelovalna podjetja ter mlekarne.
Čebelarska zveza Spodnje
Savinjske doline Žalec je tudi tokrat poskrbela za izvedbo projekta v vrtcih. Med za otroke žalske občine so darovali čebelarji čebelarskih društev Gotovlje, Griže, Tabor in Šempeter.
Zajtrka v vrtcih žalske ob-
čine so se poleg vodstva vrtcev udeležili tudi župan Janko Kos, Nataša Gaber Sivka, vodja marketinga iz Mlekarne Celeia Darja Teržan in tajnik Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline Žalec Jani Puckmeister.	T. Tavčar
Osrednja vaja gasilcev GPO Braslovče
Letošnjo gasilsko vajo GPO Braslovče so izvedli v Podvrhu s predpostavko, da je v eni izmed skladiščnih hal podjetja EDIT, d. o. o., zagorelo zaradi eksplozije plinske jeklenke. Ob eksploziji so morali goreče elemente odnesti iz objekta, kar je ob močnem vetru povzročilo hitro širjenje požara v območje grmičevja in gozda v neposredni bližini podjetja.
Poleg prikaza izvedbe notranjih in zunanjih napadov na objekt in varovanje okolice so izvedli zelo zahtevno zagotavljanje dodatne vode iz 500 metrov oddaljnenega Žovneškega jezera in hidrantov, ki so v bližini gospodarskih objektov. V vaji je sodelovalo vseh sedem gasilskih društev GPO Braslovče z vso razpoložljivo tehniko in 80 gasilcev. V posredovanje so bili vključeni tudi predstavniki postaj žalske policije in nujne medicinske pomoči iz ZD Celje z zdravstvenim osebjem in reševalnim vozilom, ki je opravila prikaz nudenja prve pomoči enemu izmed udeležencev vaje. Zahtevna vaja je dobila epilog z dodatno izvedeno intervencijo med vajo samo na drugi lokaciji v Podvrhu.
Vaji je sledila kratka analiza, ki jo je podal poveljnik GPO Milan Šoštarič. Dogodek so si z zanimanjem ogledali tudi župan Branimir Strojanšek in podžupan Anton Repnik, poveljnik GZ Žalec Franci Rančigaj in mag. Anton Travner, direktor Inštituta DCAF iz Ljubljane. Ob pozdravnem nagovoru se je braslovški župhn Branimir Strojanšek gasilcem zahvalil za opravljeno delo in jim zaželel čim več vaj in čim manj resničnih intervencij, obenem pa izrazil tudi veliko zadovoljstvo za zelo dobro izpeljano in tehnično zahtevno vajo.	T. Tavčar
Med nudenjem prve pomoči enemu od ponesrečencev v vaji
Če bi zagorelo v vrtcu
V mesecu požarne varnosti sta na osnovi predpostavke, da je zaradi pregretja ene od obtočnih črpalk zagorelo v kurilnici Vrtca Polzela, PGD Polzela in PGD Ločica ob Savinji izvedli vajo evakuacije in gašenja požara.
Vzgojiteljice in otroci so hitro
izpraznili objekt, gasilci pa pogasili ogenj, pregledali prostore, če bi se morebiti v njih še kdo zadrževal, in jih na koncu temeljito prezračili. Po opravljeni vaji so si otroci z zanimanjem ogledali gasilsko tehniko, avtomobile in se tudi sami preizkusili v vlogi gasilca.	T. T.
Otroci so si z zanimanjem ogledali gasilsko tehniko
Vito Ippolito v Centru varne vožnje Prižigali svečke za žrtve
Vito Ippolito z Igorjem Jermanom in Sašem Kragljem
V Sloveniji se je te dni mudil predsednik FIM (Mednarodne motociklistične zveze) Vito Ippolito, ki si je med drugim ogledal tudi Center varne vožnje
na Vranskem, kjer se je srečal z vodstvom AMZS in predsedniki motodruštev, njegov obisk pa sta pospremila tudi najuspešnejša slovenska športnika v tej športni
panogi zadnjih let Igor Jerman in Sašo Kragelj. Glavna predstavnika AMZS ob obisku Ippolita sta bila generalni sekretar AMZS Slavko Rus in predsednik AMZS Šport Boris Kotnjek, v ljubljanski Festivalni dvorani pa je bil predsednik mednarodne motociklistične zveze častni gost podelitve priznanj najuspešnejšim slovenskim motošportni-kom Avto-moto zveze Slovenija.
To je prvi obisk predsednika omenjene zveze v samostojni Sloveniji in drugi po kar dvainštiridesetih letih, ko je v Ljubljani potekal FIM-ov kongres s sto petdesetimi delegati. Venezuelec je na čelu FIM-a od leta 2006.	T. T.
Od hrama do hrama
Društvo savinjskih vinogradnikov je že tradicionalno prvo novembrsko soboto pripravilo peti Martinov pohod po vinskih poteh v enem od savinjskih vinorodnih okolišev. Tokrat so hodili po pobočjih Velike Pirešice, Gorce in Železnega v KS Galicija.
Kakih 70 pohodnikov so najprej pozdravili predsednik savinjskih vinogradnikov Silvo Marič, predsednica Turistične-
ga društva Galicija Anica Grobelnik in predsednik Krajevne skupnosti Galicija Jože Kruleč. Pot jih je vodila do vinogradnikov Antona Pečnika, Francija Pinterja, Franca Žužeja, Erne Verdev in Slavka Pečnika. Vsi vinogradniki - gostitelji so v pokušnjo ponudili letošnje mlado vino, povsod pa je bilo tudi kaj za pod zob. Vreme je bilo kot nalašč za pohod, pohodnike pa so spremljali tudi
dobra volja, prijeten klepet in, le kako ne, kresanje mnenj o bližajoči se volitvah in kandidatih.
Kot je povedal predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič, želi društvo s takšnimi pohodi pokazati, kje njihovi vinogradniki pridelujejo vina, s katerimi dosegajo zelo dobre rezultate na različnih ocenjevanjih vin. T. Tavčar
Še malo in krenili bodo na pohod
HROOOAU VKS	IÌU.ICUA. «
55f£	Ù 1
	.-1
	
Upokojenci Tabora martinovali
Društvo upokojencev Občine Tabor, ki šteje 205 članov, že vrsto let na Martinovo soboto organizira srečanje svojih članov in občanov, starih 80 in več let. Tej tradiciji se tudi letos niso izneverili in skupaj z Občino Tabor, ki je tudi finančno podprla srečanje in poskrbela za obdaritev najstarejših, pripravili martinovanje. Tiste, ki se srečanja zaradi zdravstvenih težav in
starosti srečanja niso mogli udeležiti, pa jih bo župan s predstavniki občine in upokojencev obiskal in obdaroval ob novem letu.
Organizatorji martinovanja poskrbijo tudi za zanimiv program. Letos ga je pripravil domačin Janko Natek, ki je na poseben način izpeljal ceremonial, v katerem je iz vina ostranil mošt in s tem krstil vino. Pri tem ceremonialu so mu pomagali
tudi člani domačega narodno--zabavnega ansambla Navihani muzikantje. Župan Vilko Jazbin-šek pa je obdaril vse udeležence slovesnosti, stare 80 in več let. Najstarejša občanka je Slavka Leskovšek (93 let), najstarejši občan pa leto dni mlajši Slavko Čuk. Po Martinovi pojedini so Navihani muzikantje poskrbeli za zabavo in ples, prireditev pa je povezoval predsednik DU Občine Tabor Milan Blatnik. D. N.
Srečanje je bilo prijetno in veselo
Tretja novembrska sobota je dan, ko se s prižiganjem svečk spomnimo na žrtve prometnih nesreč. Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč od leta 2007 zaznamujemo tudi v Sloveniji. Zavod Varna pot ga je v sodelovanju s številnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami obeležil že peto leto zapored.
Dejavnosti v okviru tega dne so potekale na različnih krajih v
Sloveniji, člani ZŠAM Savinjska dolina pa so na ta dan pripravili krajšo slovesnost pri spominski plošči žrtvam prometnih nesreč na polzelskem pokopališču, ki je tudi edina v Savinjski dolini, in pri vodnjaku na žalski avtobusni postaji. V okviru akcijskega programa Desetletje za večjo prometno varnost do leta 2020 so letošnje dejavnosti potekale pod sloganom »S spomini v desetletje za večjo varnost na
cestah!« Kljub vsem dejavnostim po svetu in v Sloveniji se število umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah na svetu ne zmanjšuje, temveč povečuje. Če je leta 2009 na svetovnih cestah umrlo 1.200.000 oseb, se je v dveh letih to število povečalo na 1.300.000, 50 milijonov oseb pa se vsako leto poškoduje. Do leta 2030 naj bi bile prometne nesreče peti najpogostejši razlog za smrt ljudi.	T. Tavčar
Veselo z Martinom
Krst mošta, kije nato postal vino
Turistično društvo Občine Polzela, Krajevni odbor Ločica ob Savinji in Športno društvo Ločica 2000 so prav na god sv. Martina na igrišču v Ločici ob Savinji organizirali veselo Martinovo popoldne. Ideja o martinovanju se je po-
rodila v odboru turističnega društva že pred šestimi leti in od takrat za ta dogodek poskrbijo vsako leto v drugem zaselku občine.
Letos so s svojimi mladimi vini postregli vinogradnika Ivi Vasle in Boris Turk ter drugi,
ki imajo vinograde na območju polzelske občine. Za dobrote so poskrbele gospodinje iz Ločice ob Savinji, članice turističnega društva.
V kulturnem programu so predstavili legendo o sv. Martinu in krst mošta v vino, ki sta ga uprizorila člana dramske skupine KUD Polzela Franci Uratnik in Igor Pungartnik, pomagala pa sta jima župan Ljubo Žnidar in predsednik Športnega društva Ločica 2000 Matjaž Hribernik. Za veselo razpoloženje sta poskrbela mlada harmonikarja Luka Dobnik in Rok Novak.
Kljub ne najbolj prijaznemu vremenu je prireditev uspela in obiskovalci so se lahko prepričali, da je letošnja vinska letina zelo dobra.	T. Tavčar
Keudr za deciliter mošta
Za veselo razpoloženje so poskrbeti tudi mladi harmonikarji
Razstava, srečanje starejših
Društvo savinjskih vinogradnikov in ZKŠT Žalec sta tudi letos pri »Keudru« organizirala martinovanje. Za pestro in veselo praznovanje so poskrbeli savinjski vinogradniki z odličnimi mladimi vini, ki so jih ponujali na stojnicah, in nastopajoči: Harmonikarski orkester Primoža Zvera, Joškova banda, Folklorna skupina Galicija in ob koncu Fešta bend.
Številne obiskovalce je najprej nagovoril žalski župan Janko Kos in izrazil veselje nad tem, da Savinjčani poleg hmelja pridelujejo tudi odlična vina. Zbrane sta nagovorila tudi vinska kraljica Suzana Čakš in predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič. Poudarila sta, da je letošnja letina odlična, in to so zatrjevali tudi tisti, ki so na stojnicah pokušali vino. Sledil je blagoslov mošta, ki sta ga v škofovski opravi opravila sv. Martin in botra Mošteka, nato pa sta morala predsednik društva Silvo Marič in skrbnik trte Mirko Rotovnik odgovarjati na vprašanja o vinu in vinorodnih pokrajinah.
Obiskovalci so na tokratnem martinovanju na stojnicah plačevali s plačilnim sredstvom »Keudrä« (vinarjem), ki so ga lahko kupili na začetku, vrednost pa je bila 0,50 evra, za kar so dobili deciliter mošta.	T. T.
Ob prazniku KS Vrbje so v dvorani Doma krajanov odprli numizmatično razstavo, na kateri je svojo bogato zbirko bankovcev in kovancev postavil na ogled zbiratelj Franjo Pasarič. O Franju Pasariču kot numizmatiku je uvodoma govorila Majda Jurač, sicer pa ga Vrbenčani in Žalčani dobro poznajo kot pismonošo. Razstavo in zbirko bankovcev in kovancev pa je predstavil sam zbiratelj. Poudaril je, da zbira bankovce in kovance že 30 let, na razstavi pa je na ogled več kot 140 kovancev in bankovcev iz 37 držav.
Po otvoritvi razstave je bilo srečanje krajanov starih 65 in več let. V krajšem nagovoru se
je predsednik KS Vrbje, Jože Meh zahvalil starejšim za delo, ki so ga opravili ter jim zaželel prijetno druženje, ki so ga popestrili harmonikarji in pevci iz Vrbja.	T. Tavčar
Jože Pasarič z slovenskimi tolarji, ki, kot je dejal, niso učakali polnoletnosti
Liboje imajo talent
Predvolilni mozaik
Prireditev v Libojah izkoristili tudi za snemanje spota
Kulturno društvo Svoboda Liboje se trudi z različnimi prireditvami čim bolj oživiti kulturno dejavnost v kraju. Najbolj sveža je prireditev Liboje imajo talente, na kateri so se konec prejšnjega meseca predstavili nekateri pevci, glasbeniki, igralci pa tudi razni ustvarjalci, ki so pred-
stavili svoja dela na razstavi v prostorih ob dvorani.
Na odru libojskega doma kulture so se najprej predstavili učenci podružnične osnovne šole. Špela in Lea Jurak sta se predstavili z igranjem na klavir in flavto. Pravo poslastico so skupaj pripravile glasbenice in pevke Ani Fre-
ce, Jasmina Šmarčan in Maša Uranjek, mlada Metka Rezec je zaigrala na -harmoniko, s plesno točko pa je navdušila Ema Turnšek. Dogodek sta z glasbo obogatila še Denis Frece in David Goričan, s skečem pa so občinstvo nasmejali Miha in Zala Goltin ter Matic in Nina Kotnik. Z glasbo in petjem je dvorano zatem raznežila slepa Petra Rom, s pevskimi točkami pa sta navdušila Ana in Tilen
Teržan. S svojimi pesmimi so se nato predstavili članici skupine Melise. Slednje so z nekaterimi drugimi članicami odigrale tudi skeč Pri zdravniku. Skupina Resonanca pa je ob koncu poskrbela za dobri stari rock.
Tokratni večer talentov je ena od slovenskih glasbenih skupin izkoristila tudi za snemanje spota, ki je bil nekakšna parodija na slovenski izbor Slovenija ima talent. D. N.
Trio sošolk glasbenic Ane Frece, Maše Uranjek in jasmine Šmarčan
Žalski rotarijci za pomoči potrebne
—
Med nastopom Helene Blagne in Orkestra slovenske policije.
V dvorani Doma II. slovenskega tabora je bil prvi torek v novembru peti dobrodelni koncert Rotary Cluba Žalec. Ponovno je nastopil Orkester slovenske policije pod vodstvom Žarka Prinčiča, obiskovalci, ki so napolnili dvorano pa so bili navdušeni nad nastopom dveh solistov, Helene Blagne in Matjaža Mraka.
Pred koncertom je občinstvo nagovoril predsednik Rotary Cluba Žalec Joško Gregorovič, ki se je zahvalil vsem prisotnim, ki so z udeležbo na koncertu pomagali doseči humanitarni cilj,
še posebej pa se je zahvalil dobrim ljudem ter vsem nastopajočim, brez katerih dogodka ne bi bilo in organizacijskemu odboru, ki je svoj prosti čas posvetil organizaciji tega dogodka.
Zbrana denarna sredstva, teh je okoli pet tisoč evrov, bodo vsaj za trenutek pomagala osrečiti družini Vajncel iz Zabukovice in Leber iz Šempetra v Savinjski dolini, ki sta se res znašli v hudi življenjski stiski. Del sredstev pa bodo dobili otroci iz Žalske Podmornice, ki deluje v okviru Centra za socialno delo Žalec.	T. Tavčar
Frizerski spektakel na žalskem odru
Dvorano Doma II. slovenskega tabora Žalec je v nedeljo, 15. novembra, povsem napolnil zanimiv in eden večjih frizersko-mo-dnih dogodkov pod imenom »Superstylish« (velika fotografija na naslovnici). Na dogodku, kjer je nastopil tudi dvakratni britanski frizer leta Angelo Seminara, so
se frizerjem iz vse Slovenije v skoraj 5-urnem programu predstavili še drugi vrhunski frizerji in modni kreator. Domačim organizatorjem je uspelo pripraviti bogat večer sodobnih frizerskih in modnih trendov.
Najprej je v živo pod imenom The One salon ustvarjal frizerski dvojec Tilen in Tomi
s severne Primorske. S Hrvaške je prišla aktualna frizerka in stilistka leta Ivana Bajsič. Predstavila se je z najštevilčnejšo zasedbo (kar 20 modelov), prikazala pa je tudi nekaj izjemno drznih kreacij in svojih že prepoznavnih simetričnih linij. Prvi del je zaključil domačin in zdaj tudi občan Občine Žalec Kristijan Petek, ki je predstavil svoj pogled na to, kako v tridesetih minutah urediti štiri bogate pričeske.
Zadnji del je najprej pripadel mlademu domačinu in pobudniku dogodka Gašperju Sedminku, ki je svojim enajstim modelom ustvaril prav umetniške pričeske, nekatere skoraj skulpture nenavadnih oblik. Svoje modele je oblekel v oblačila priznanega zagrebškega kreatorja Zorana Aragoviča. Vse skupaj pa podprl z glasbeno-plesno spremljavo in videoproduk-cijo. Pri ustvarjanju mu je
pomagala sestra Urška Sed-minek Tamše, ki je kasneje poskrbela tudi za ličenje modelov Angela Seminare.
Zvezda večera je bil vsekakor dvakratni britanski frizer leta Angelo Seminara, ki je na svojih modelih predstavljal nekaj tehnik spenjanja las in trikov, ki jih uporablja. Svoje delo je okrepil z zanimivimi zgodbami z največjih modnih pist in s sodelovanja s svetovnimi superzvezdniki. Ob njem je kot njegov model nastopila tudi Jennifer Chapman, ki se je v Angliji kot koreografinja podpisala pod številne videospote, reklame, filme in nastope v živo. Prireditev, ki jo je povezoval Dejan Tamše, se je z dogodkom Super-stylish zapisala na zemljevid pomembnih frizerskih dogodkov. Kot so povedali organizatorji, bo o tem, če bo postal stalnica, znano v prihajajočih mesecih. L. K.
Čeprav so predčasne volitve presenetile, so nekatere stranke, ki na njih sodelujejo s kandidati, po Spodnji Savinjski dolini poleg formalnih pripravile številne neformalne oblike srečevanj. Golaži letos baje niso bili tako popularni, na piknikih so menda ponujali zelje in klobase. Zato pa so se dobivali na trgih in v lokalih
ter ob rujni kapljici, razdeljevanju drobnarij z znaki strank v različnih barvah, veselem klepetu ugotavljali, kateri so bolj pravični, bolj pozitivni, skratka bolj primerni za poslance. Lokalne odbore in kandidate je obiskalo tudi nekaj prvakov strank, Desusov Karl Erjavec pa v našem 4. VO celo kandidira. L. K., foto: T. T.
Podpredsednik in kandidat Borut Cink in predsednica LDS Katarina Kresal na žalskem predvolilnem žuru
SDS-ove kandidate je na Mestnem trgu v Žalcu podprl dr. France Cukjati
Zoran Jankovič s spodnjesavinskimi prijatelji
Kandidata za poslanca Marjana Golavška in Ljuba Žnidarja je prišel na Polzelo podpret SDS-ovski kolega Franc Sušnik, SDM Polzela pa je pripravil piknik na lovski koči Založe
Volivce je treba vzgajati od malih nog; na enem od predvolilnih srečanj
OBČINA ŽALEC
Četrtek, 1. december, med 15. in 17. uro
ljudska tržnica;
na igrišču v Migojnicah (Griže)
OŠ Griže.
Petek, 2. december, ob 19. 30
Grofica Marica, premiera operete;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 2. december, ob 20. uri
50. kavarniški večer z literarnimi in glasbenimi gosti;
razstavno-prireditveni prostor Doma kulture Svoboda^Griže (Glasbeno-literarno društvo Aletheia,
031 659 485).
Sobota, 3. december, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom pod lipami; Gotovlje
(TOD »Lipa« Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 3. december, od 10. ure dalje
državno prvenstvo v katah in športnih borbah za mladino do 21 let; športna dvorana OŠ Žalec (Karate klub Nestor, 040 750 800).
Sobota, 3. december, ob 15. uri
peka parkljev in drobnega pekovskega peciva;
Kale 17 - domačija Smrečnik (Etnološko društvo Hmeljarska vas,
041 924 221).
Sobota, 3. december, ob 16. uri
Miklavžev pohod;
start izpred društvene pisarne PD Žalec (PD Žalec, 031 320 242).
Sobota, 3. december, ob 16. uri
predstavitev knjige »Delavke knapovke«; Dom kulture Svoboda Griže (Etnološko društvo Srečno, 051 253 015).
Sobota, 3. december, ob 20. uri
koncert skupine Resonanca z gosti;
Kulturni dom Liboje
(Kulturno društvo Liboje, 031 393 106).
Sobota, 3. december, ob 20. uri
koncert za mlade - skupina Elvis Jackson; dvorana v Šempetru
Mladinski svet Občine Žalec zagotavlja za svoje člane 100 brezplačnih vstopnic -več na Facebook strani MSOŽ.
Nedelja, 4. december, ob 10.30
predavanje »Izrazite se«, R. Škarič; Ekomuzej Žalec; prispevek 5 €
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 4. december, ob 16. uri
miklavževanje;
Kulturni dom Liboje
(Kulturno društvo Liboje, 040 661 390).
Nedelja, 4. december, ob 20. uri
Grofica Marica, opereta;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 5. december,
miklavževanje v cerkvi Galicija ob 16. uri in v cerkvi na Pernovem ob 17. uri; vstopnice v trgovini na Pernovem (TD Galicija, 040 185 086).
Ponedeljek, 5. december, ob 16. 30
miklavževanje;
Vrbje
(TD Vrbje, 041 507 546).
Ponedeljek, 5. december, ob 17. uri
pravljične minute in ustvarjalnica; sejna soba KS Petrovče.
Ponedeljek, 5. december, ob 17. uri
Najlepše čarovnije čarodeja Tonija in Miklavž;
Dom II. slovenskega tabora Žalec;
VSTOP PROST (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 5. december, ob 18. uri
memorialni turnir Skok, Štorman; klubski prostori društva v Šempetru (Šahovsko društvo Savinjčan Šempeter,
031 719 123).
Torek, 6. december, ob 16. uri
PRAZNIK LUČK - pohod po mestu Žalec z lučkami
in prižiganje prazničnih luči v mestu; start pri Železniški postaji Žalec (TD Žalec, 031 220 620).
Sreda, 7. december, ob 15.30
predavanje »Učenje sprostitvenih tehnik«; predavateljica psihologinja Marjetka Polak;
prostori Koronarnega kluba Žalec na Hmeljarski uliči 3
(Koronarni klub Žalec, 031 431 816).
Sreda, 7. december, ob 19. 30
Grofica Marica, opereta;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
NAPOVEDNIK
Sobota, 10. december, ob 7. uri
Krkina planinska pot: Murska Sobota; starti: izpred društvene pisarne PD Žalec ob 7. 00,
POŠ Trje ob 7. 15 (PD Žalec, 031 320 242).
Sobota, 10. december, ob 7. uri
Lendavske gorice;
odhod s Petrovega trga v Šempetru
(PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 10. december, ob 8. uri
izlet v neznano;
starti: 8.00 AP Zabukovica,
8.10 društvena pisarna PD Zabukovica v Migojnicah,
8.20 AP Žalec
(PD Zabukovica, 041 338 494).
Sobota, 10. december, med 9. in 12. uro
domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (KS Griže, TD Griže, Društvo podeželskih žena OŽ, 031 337 097).
Sobota, 10. december, ob 19. uri
koncert dalmatinske klape; vstop prost;
Elizabeth club Žalec.
Nedelja, 11. december, ob 17. uri
Grofica Marica, opereta;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 12. december,
-	ob 18. uri za ponedeljkov abonma in izven,
-	ob 21. uri za torkov abonma in izven
Nežka se moži, komedija, SNG Drama Ljubljana;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 14. december, ob 19. uri
nastop citrarskega orkestra;
dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec;
vstop prost
(GŠ Risto Savin Žalec, 03 710 28 60).
Sreda, 14. december, ob 19.30
Grofica Marica, opereta;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 15. december, ob 20. uri
Ansambel Spev in Prifarski muzikanti; poseben gost Tine Lesjak; za narodno-zabavni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 17. december, med 9. in 12. uro
žalska tržnica;
Šlandrov trg
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 17. december, med 9. in 12. uro
PODARIMO IGRAČO, NEKDO JO POTREBUJE...
zbiranje igrač za humanitarne namene; Šlandrov trg
(TD Žalec, 031 220 620).
Sobota, 17. december, ob 19. uri
Sedma zapoved ali kradi malo manj, komedija;
Dom krajanov Vrbje
(Kulturno društvo Vrbje, 031 391 319).
Nedelja, 18. december, ob 9. uri
6. pohod na Kamnik;
start: ob 9.00 parkirišče v Zahomu
(PD Zabukovica, 041 740 753).
Nedelja, 18. december, ob 16. uri
božično-novoletni turnir trojk v košarki; POŠ Trje
(ŠD Hofrein, 041 857 170).
Nedelja, 18. december, ob 16. uri
odprtje razstave in blagoslov jaslic;
24., 25. in 31.12. ter 1.1.2012 bo razstava
odprta od 9. do 19. ure;
med tednom je možen ogled po
posebnem dogovoru
(TD Petrovče, 031 230 021).
Nedelja, 18. december, ob 16. uri
koncert Ansambla Vihar;
Dom krajanov Galicija (TD Galicija, 031 696 657).
Nedelja, 18. december, ob 18. uri
39 STOPNIC, komedija, Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 18. december, ob 19. uri
Sedma zapoved ali kradi malo manj, komedija;
Dom krajanov Galicija
(Kulturno društvo Vrbje, 031 391 319).
Sreda, 21. december, ob 17. uri
MODNA REVIJA;
Šlandrov trg Žalec
(Frizerstvo Irča, Elizabeth club Žalec,
Stili M).
Četrtek, 22. december, ob 19. uri
božični koncert učiteljev glasbene šole; cerkev sv. Nikolaja v Žalcu; vstop prost
(Glasbena šola Risto Savin Žalec,
03 710 28 60).
Četrtek, 22. december, ob 20. uri
božično-novoletni koncert s Krokodili; vstop prost;
Elizabeth club Žalec.
Od sobote, 24. decembra, do 2. februarja 2012
jaslice na prostem;
pri Gasilskem domu Zavrh pri Galiciji (TD Galicija, 041 745 558).
Sobota, 24. december, ob 22.30
pohod z baklami k polnočnici v cerkev v Galiciji;
zbirno mesto: Gasilski dom Zavrh pri Galiciji
(Turistično društvo Galicija,
041 745 558).
Nedelja, 25. december, med 15. in 17.30
Božična skrivnost v Jami Pekel; zadnji vstop v jamo ob 17.30;
Jama Pekel
(TD Šempeter, 700 20 56).
Nedelja, 25. december, ob 16. uri
pravljica Gozdni možic Fric išče snežno lilijo in prihod Božička;
Dom kulture Svoboda Griže (TD Griže in Teater mladih Griže,
031 337 097).
Nedelja, 25. december, ob 18. uri
božično-novoletni koncert Godbe Liboje z gosti;
Dom Svoboda Liboje (Jože Jančič, 041 200 196).
Ponedeljek, 26. december, ob 7. uri
pohod preko vrhov; starti: 7.00 Zabukovica,
7.10 Migojnice - društvena pisarna PD Zabukovica,
7.20 AP Žalec
(PD Zabukovica, 041 740 753).
Ponedeljek, 26. december, ob 8. uri
pohod v neznano;
start: izpred trgovine Kili Liboje
(PD Liboje, 031 627 923).
Ponedeljek, 26. december, ob 10. uri
blagoslov konj;
pri cerkvi v Galiciji
(TD Galicija, 041 444 993).
Ponedeljek, 26. december, med 15. in 17.30
Božična skrivnost v Jami Pekel; zadnji vstop v jamo ob 17.30;
Jama Pekel
(TD Šempeter, 700 20 56).
Ponedeljek, 26. december, ob 18. uri
Balkanska špijonka, komedija, Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 27. december, ob 17. uri
blagoslov vina; v cerkvi na Pernovem (TD Galicija, 040 185 086).
Torek, 27. december, ob 17. uri
veseli december: Biba Mica, koncertna predstava, KD Druga godba;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 28. december, ob 17. uri
veseli december: Cifromanija, Maja Štromar;
Dom II. slovenskega tabora Žalec vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 29. december, ob 17. uri
veseli december: Iz bele dežele, pantomimska predstava;
Jana Kovač Valdes;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 30. december, ob 17. uri
veseli december: Rdeča kapica, Mini teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 31. december, ob 11. uri
silvestrovanje za otroke;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 31. december, ob 15. uri
IV. silvestrski tek;
atletski stadion Žalec
(Atletski klub Žalec, 070 586 903).
Sobota, 31. december, ob 21. uri
silvestrska predstava: Sedma zapoved ali kradi malo manj, komedija;
KD Vrbje;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 31. december, ob 23. uri
silvestrovanje na prostem z Ansamblom Vagabundi;
Avtobusna postaja Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
OBČINA PREBOLD
Četrtek, 1. december, ob 17. uri
odprtje nove Občinske knjižnice Prebold; Občinska knjižnica Prebold (Medobčinska splošna knjižnica Žalec, 712 12 52
in Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 3. december
Ta veseli dan kulture;
Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sobota, 3. december, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 3. december
20. Miklavžev pohod na Mrzlico;
(Tonči Cestnik, 041 691 290).
Ponedeljek, 5. december, ob 17.30
miklavževanje;
Dvorana Prebold
(Župnijski urad Prebold, 572 41 83).
Torek, 6. december, ob 18. uri
Po svoji sledi, pogovor in predstavitev knjige alpinista Toneta Škraje z Magdo Šalamon;
Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Četrtek, 8. december, ob 18. uri
predavanje dr. Andreja Studna o zgodovini alkoholizma na slovenskem v dobi meščanstva;
nova večnamenska dvorana v Občinski
knjižnici Prebold
(ZNDP Prebold, Uroš Herman,
031 682 318).
Ponedeljek, 12. december, ob 17. uri
praznični pohod z lučko (Vrtec Prebold, 703 63 90).
Torek, 13. december, ob 18. uri
Zimska glasbena pravljica - božične pesmice z C3;
Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Četrtek, 15. december, od 16. ure dalje
PRAZNIČNA ULICA - ustvarjalne delavnice in razstava izdelkov, ob 16. uri in DOBRODELNI KONCERT otroškega in mladinskega pevskega zbora z gosti, ob 18. uri na OŠ Prebold (OŠ Prebold, 703 64 20).
Sobota, 17. december, med 8. in 11. uro
božična tržnica;
Prebold center
Društvo podeželskih žena Prebold in Občina Prebold
(Danica Uplaznik, 572 42 85, Občina Prebold 703 64 00).
Sobota, 17. december
Čez goro k očetu;
PD Prebold
(Olga Hribar, 041 922 247).
Sobota, 17. december, ob 19. uri
Veseli december v Mariji Reki Dom pod Reško planino KD Marija Reka
(Monika Lobnikar, 041 241 203).
Sobota, 17. december, ob 17. uri
prihod luči miru iz Betlehema v župnijo sv. Pavel Prebold
(Župnijski urad Prebold, 572 41 83).
Nedelja, 18. december
delitev plemena Betlehemske luči:
10.30 pri maši v Mariji Reki
15.00	- 15.45 Matke gasilni dom
15.00	- 15.45 Kaplja vas kapela
16.00	- 16.45 Šešče pri Sopotnikovih
16.00	- 16.45 Latkova vas gasilni dom
17.00	- 17.45 Sv. Lovrenc cerkev (Župnijski urad Prebold, 572 41 83).
Torek, 20. december, ob 9.30
predstava za otroke;
vabljeni vsi predšolski otroci Občine
Prebold
večnamenska dvorana v Vrtcu Prebold (Vrtec Prebold, 703 63 90).
Sreda, 21. december, ob 9.30
novoletna obdaritev otrok; vabljeni vsi predšolski otroci Občine Prebold
večnamenska dvorana v Vrtcu Prebold (Vrtec Prebold, 703 63 90).
Sreda, 21. december, med 16.30 in 18. uro
Božiček v knjižnici - srečanje z najmlajšimi bralci;
Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sobota, 24. december, ob 19. uri
pohod z baklami do Doma pod Reško Planino;
zbiranje na športnem igrišču v Mariji Reki med 19. in 20. uro (PD Prebold, ŠD Marija Reka, Tonči Cestnik, 041 691 290).
Nedelja, 25. december, ob 18. uri
božično novoletni koncert Pihalnega orkestra Prebold; športna dvorana Prebold (Branko Verk, 041 783 207).
Ponedeljek, 26. december, ob 8. uri
zimski pohod na vrh Golave; športna sekcija PGD Šešče (Marjan Siter, 031 663 947).
Ponedeljek, 26. december, ob 18. uri
Večer božično novoletnih pesmi; dvorana PGD Šešče,
Prijatelji 6 ŠE in PGD Šešče (Zvone Babič, 031 631781).
Sreda, 28. december, med 16.30 in 18. uro
Dedek Mraz v knjižnici - srečanje z najmlajšimi bralci;
Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sobota, 31. december
srečanje planincev na Golavi;
PD Prebold
(Olga Hribar, 041 922 247).
wmmmmwmmmmmuumm
OBČINA POLZELA
Petek, 2. december, ob 9. uri
zadnji pohod v letu na Goro Oljko; zbirališče v prostorih DU Polzela (Jože Jenko, 041 299 727).
Sobota, 3. december, ob 15. uri
srečanje rudarjev Občine Polzela, ob dnevu zavetnice sv. Barbare;
Dom krajanov Andraž (Anton Mešič, 041 602 974).
Sobota, 3. december, ob 17. uri
Miklavž obišče Komendo v soju luči,
» PISANI DECEMBER«;
Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Nedelja, 4. december, ob 18. uri
peka parkljev Grad Komenda.
Nedelja, 4. december, ob 10.30
miklavževanje;
Dom krajanov Andraž (Janez Furman, 041 773 222).
Torek, 6. december, ob 8.15
srečanje osnovnošolcev z mladinsko
pisateljico
Nejko Omahen
Občinska knjižnica Polzela, OŠ Polzela (Renata Novak, 703 32 04).
Četrtek, 8. decembra, ob 18.30
Miklavžev koncert godalnega oddelka prof.
Tanje Miklavc z gosti;
poročna dvorana v Gradu Komenda,
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Petek, 9. december, ob 16. uri
164. lunohod na Goro Oljko; zbirališče v prostorih DU Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790).
Sobota, 10. december, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica
pred trgovino Tuš na Polzeli
(TD Polzela, 703 32 20).
Nedelja, 11. december, ob 15. uri
Urica ljudskih melodij in napevov;
Dom krajanov Andraž (Milan Zabukovnik, 040 215 545).
Ponedeljek, 12. december, ob 18. uri
božična ustvarjalna delavnica - izdelovanje novoletnih voščilnic;
Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 703 32 04).
Četrtek, 15. december, ob 17. uri
postavitev božične jelke;
Grad Komenda.
Sobota, 17. december, ob 8. uri
zadnji planinski izlet v neznano; zbirališče na športnem igrišču Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734).
Sobota, 17. december, ob 8. uri
pohod v neznano;
zbirališče na parkirišču pri občinski stavbi (TD Polzela, 703 32 20).
Sobota, 17. december, med 9. in 12. uro
Božični sejem;
Grad Komenda (TD Polzela, 703 32 20).
Torek, 20. december, ob 16. uri
prireditev ob Dedku Mrazu;
Dom krajanov Andraž (Martina Ograjenšek, 041 278 328).
Od srede, 21. do petka, 23. december, med 16. in 19. uro
ustvarjalna delavnica - izdelovanje jaslic; atrij Gradu Komenda.
Nedelja, 25. december, ob 18. uri
božično novoletni koncert; cerkev sv. Marjete na Polzeli (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Petek, 30. december, ob 8. uri
bdžično novoletni pohod - koledniki; zbirališče na parkirišču ob pri občinski stavbi
(Marko Jegrišnik, 041 902 183 in Ferdo Glavnik, 031 323 353).
OBČINA BRASLOVČE
Sobota, 3. december, ob 19. uri
literarni večer v spomin na Toneta Pavčka;
Dom krajanov Gomilsko,
KD Gomilsko
(Andrej Šram, 040 731 805)
Sobota, 3. december,
Miklavžev pohod na Mrzlico;
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151).
Torek, 6. december, ob 19. uri
2. koncert v okviru glasbenega abonmaja: Domagoj Paukovč (kitara);
OŠ Braslovče;
Prosvetno društvo Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117).
Nedelja, 11. december, ob 16. uri
božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Zarja iz Šoštanja z gosti Aniko Horvat in Ansamblom Hej; Občina Braslovče (Renata Marolt, 703 84 12).
Sobota, 17. december, ob 19. uri
božično-novoletna prireditev v Kulturnem domu Letuš;
Kulturno društvo Letuš (Vanja Kretič, 040 363 955).
Nedelja, 27. november,
k polnočnicam k sv. Janezu in Pavlu; Planinsko društvo Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
OBČINA TABOR
Petek, 2. december 2011, ob 17. uri
namizni tenis - Miklavžev turnir in sobota, 3. december 2011, ob 15. uri
namizni tenis - Miklavžev turnir za otroke;
Dom krajanov Tabor
(ŠD Partizan Tabor, 031 474 653).v
Ponedeljek, 5. december, ob 17. uri
prihod sv. Miklavža in pravljična igra Presenečenje;
Dom krajanov Tabor
(Dramska sekcija Teloh in TD Tabor,
041 515 988).
Četrtek, 8. december 2011, ob 9. uri
predavanje: Dobili smo dojenčka - nova porazdelitev vlog; sejna soba Občine Tabor (KGZ Celje, Izpostava Žalec, Maja Klemen Cokan, 041 498 266).
Torek, 13. december, ob 19. uri
predavanje Toma Brumca: Kako odpraviti skrbi in strah; sejna soba Občine Tabor (Damijana Lukman, 031 328 990).
Nedelja, 18. december 2011, od 8. ure dalje
kmečka tržnica; na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor ,031 766 533).
Torek, 20. december 2011, ob 18. uri
pravljična ura in delavnica z Ireno Verbič;
Knjižnica Tabor
(Karmen Jezernik, 703 20 92).
Četrtek, 22. december 2011, ob 9. uri
predavanje: Pozor najstniki v hiši; sejna soba Občine Tabor (KGZ Celje, Izpostava Žalec, Maja Klemen Cokan, 041 498 266).
Petek, 23. december 2011,
obisk Božička za vse otroke;
Vrtec Tabor ob 9. uri v telovadnici,
POŠ Tabor ob 10. uri v jedilnici; vabljeni straši in otroci, ki ne hodijo v vrtec
(Občina Tabor, 03/705 70 80).
Nedelja, 25. december, ob 19. uri
božični nočni pohod na Krvavico in Zajčevo kočo;
odhod izpred stare šole v Lokah (pot po cesti mimo domačije Veteršek) ob 16. uri, v Ojstrici pa za tiste, ki se boste odpravili preko Krvavice (PD Tabor, 03/572 72 14).
Ponedeljek, 26. december, ob 15. uri
praznični koncert;
Dom krajanov Tabor
(Pevsko društvo Tabor, 041 298 585).
Torek, 27. december, ob 19. uri
tradicionalni decembrski turnir trojk v košarki;
Dom krajanov Tabor
(ŠD Partizan Tabor, Miha Bergant, 031
895 542).
Ne orkester, diskretna spremljava pevca
Za Kimin čembalo tudi prva dama
Glasbene poslastice za Braslovčane
Petrovčani Petrovčanom že četrtič
pevca. Scenografijo Rokovih predstav determinirajo morje, kamen stolpi, ruševine, pesek in večni popotniki oblaki. Uporablja stare Guttenbergove črke, a z njimi piše nove misli, nove pesmi. In ravno v tem anahronističnem ekvilibrizmu je srž Rokovega slikarstva,« je o delu Roka Slane spregovoril akademski slikar in grafik specialist Rudolf Španzel.
Kot mentor Rok Slana že sedem let sodeluje na vsakoletni poletni slikarski šoli Chiaroscuro v Novem Celje ravno pod vodstvom akademskega slikarja in grafika Rudolfa Španzl, od lanskega decembra pa vodi tudi lasten risarski tečaj v Ljubljani. Ob odprtju je številne obiskovalce v imenu Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec pozdravila Lidija Koceli. Odprtje razstave sta popestrila harmonikarski duo Suzana Krivec in Borut Matko.	T. Tavčar
Prosvetno društvo Braslovče je v glasbeni učilnici OŠ Braslovče pripravilo prvi koncert iz ciklusa GM oder. Letos namreč v Braslovčah prvič organizirajo koncertni abonma, in sicer v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije.
Ciklus GM oder nam bo postregel s koncerti najuspešnejših slovenskih mladih glasbenikov,-ki so bili za svoje nastope izbrani v sodelovanju s strokovno žirijo Glasbene mladine Slovenije, tokrat pa se bodo prvič predstavili tudi braslovškemu občinstvu. Na prvem koncertu sta se predstavila Karmen Štendler in Izidor Erazem Grafenauer, ki skupaj ustvarjata pod umetniškim imenom Kitarski duo Les deux amis.
Nastop Karmen Štendler in Izidorja Erazma Grafenauerja
Kitarski duo Les . deux amis je začel z delovanjem v preteklem šolskem letu. Z osvojitvijo prvega mesta na tekmovanju TEMSIG sta študenta ljubljanske Akademije za glasbo prejela posebno nagrado - uvrstitev v komorni cikel GM oder. Drugi
od štirih koncertov, ki jih bodo pripravili v sezoni 2011/2012, bo Miklavžev koncert, in sicer 6. decembra ob 19. uri, na katerem bo nastopil mladi, nadarjeni in mednarodno priznani kitarist Domagoj Paukovič iz Hrvaške.	T. Tavčar
Rudi Španzl je ob odprtju razstave čestital mlademu slikarju Roku Slani
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 31. decembra odprta razstava akademskega slikarja Roka Slane, med drugim spremljevalca vsakoletne poletne slikarske šole Chiaroscuro v Novem Celju.
Rok Slana se je rodil leta 1983 v Kranju. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, smer umetniška gimnazija, kjer je leta 2002
maturiral, je nadaljeval študij na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah in leta 2008 diplomiral. O tokratni razstavi pa je med drugim dejal:
»Kolorit njegovih slik je svetel in zračen. Uporablja barve iz hladnega barvnega spektra. Popolno nasprotje svojega očeta, ki ga poznamo po izbruhih kolorizma in barvnih senzacij. Barva pri Roku ni orkester, je le diskretna spremljava
Zgodba iz steklenice in obratno
V	okviru koncertov Glasbene šole Risto Savin Žalec so v Gradu Komenda na Polzeli pripravili zahvalni koncert za vse, ki so pomagali pri zbiranju sredstev za nakup novega čembala za mlado nadarjeno čem-balistko Kirn Pavlič. Koncerta se je udeležila tudi častna gostja Barbara Miklič Turk, ki je podprla projekt.
V	programu so poleg čemba-listke in pianistke Kirn (njena mentorica je Irena Kralj) nastopili učenci glasbene šole in gostje: Agata Gojkošek, Maruša Čater, Thys Grobelnik, Blažka Korun, Kristina Žgank, Eva Hribernik, Hana Lavrinc in Kamila Marta Novak.
Koncert je bil organiziran kot zahvala vsem, ki so Kirn Pavlič pomagali pri zbiranju sredstev

Nastopajoči z Barbaro Miklič Türk, podpornico projekta pri zbiranju sredstev
za nakup novega čembala, častna gostja večera pa je bila Barbara Miklič Türk, ki je bila podpornica projekta zbiranja sredstev. Dogodka se je udeležil tudi mag. Franc Hočevar, svetovalec predsednika RS za zdravstveno in socialno varstvo ter humanitar-
na vprašanja. Zbrane je najprej pozdravil ravnatelj glasbene šole mag. Gorazd Kozmus, po zahvalnem govoru Branka Pavliča pa so zbrani lahko prisluhnili odličnemu programu. Nad zbiranjem donacij je ves čas bdelo Društvo Sonček Celje.	T. Tavčar
Od avgusta do oktobra je v Medobčinski splošni knjižnici Žalec potekal nagradni natečaj za mlade z naslovom Iščemo naj zgodbo iz steklenice, iščemo naj steklenico z zgodbo. Za sodelovanje so se odločile OŠ Braslovče, Petrovče, Šempeter in Vransko - Tabor, ki so na natečaj poslale 50 zgodb, 6 risb in 57 lepo okrašenih steklenic mladih avtorjev.
Komisija je za najboljšo zgodbo izbrala zgodbo Špele Bednja-
nič, učenke OŠ Braslovče, ki si je s tem prislužila tudi glavno nagrado, obisk Gardalanda za eno osebo. Prvonagrajena zgodba je komisijo prepričala zaradi bogatega besednega zaklada in izpovednosti. S knjižnimi nagradami so nagradili še 25 učencev, avtorjev zgodb. Zelo težko delo je imela komisija tudi pri ocenjevanju steklenic. Vsaka je bila po svoje nekaj posebnega, izvirna in enkratna. Komisija je izbrala 12 steklenic, avtorji pa so
prejeli komplete za ustvarjanje, ostali pa tolažilne nagrade.
Vse steklenice in odlomke vseh zgodb si lahko do 5. decembra ogledate na razstavi v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Razpisali so tudi nagradni literarni natečaj na isto temo za odrasle, ki morajo do 5. decembra oddati zgodbo v steklenici in steklenico z zgodbo, s tem pa si lahko prislužijo enodnevni decembrski ogled prednovoletnega Dunaja.	T. Tavčar
Izbor najlepših steklenic
Od čevljev podplati oslepijo
V dvorani Zadružnega doma Petrovče je v nedeljo, 6. novembra, potekal že četrti koncert združenih petrovških pevskih zborov z naslovom Petrovčani Petrovčanom.
Prireditev, ki jo vsako leto organizira domače kulturno društvo, je vodila Rozmari Petek. Začeli so člani moškega pevskega zbora, ki se ponaša z dolgoletno tradicijo petja in
z ubogljivim sledenjem zborovodkinji Metki Berk, kar je voditeljica predstavila kot dober primer družinske sreče. V nadaljevanju je nastopil MePZ A Cappella, ki je občinstvo izkoristil kot »poskusne zajčke« z izjemno težkimi pesmimi, obveznimi za tekmovanje v Splitu, na katerega so se pevci odpravili v preteklih dneh. Večer so nato popestrile članice
VS Candela z ljubezenskimi pesmimi. Kot gostje so se tokrat predstavili člani Ansambla Roka Krajška, s katerimi so vsi pevci skupaj zapeli pesem Glas harmonike. Predsednica KD Petrovče Jasna Seražin je v svojem govoru, prepletenim s Pavčkovo pesmijo, izrazila željo, da se vidimo zopet drugo leto. In zopet. In znova, kot pravi Pavčkova pesem. D. N.
Naro Petroviča poznajo obiskovalci knjižnice predvsem kot avtorja dveh knjig, in sicer Človek - navodila za uporabo ter Bog - navodila za uporabo. Prvo so lani izdali že tretjič. Poleg tega je eden od pobudnikov akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu, prizadeva pa si ustanoviti prvo ekovas v Sloveniji. Knjigo za otroke Zaklad z otoka Sumsama je napisal na željo otrok, ki jim je pripovedoval zgodbice. Sicer pa je samostojni raziskovalec škodljivih navad in soustvarjalec boljšega sveta.
Nara je človek z neobičajnim svetovnim nazorom in neobičajnih navad. Živi tako, kot meni, da je za človeka naravno. Hodi bos, živi v prikolici v gozdičku, ne uporablja stolov, miz, zobe si
čisti z žvečilno paličico, ukvarja se s sonaravnim pridelovanjem ... Je kuhar, pisatelj, prevajalec, maser, organizator, motivator, deskar, tekač, popotnik, mistik, glasbenik, trgovec, obrtnik, zdravilec ... Pravi, da je dober v vsem, a v ničemer mojster.
V pogovoru z Ireno Štusej je povedal, kako se navzamemo nekih navad, ki se nam zdijo samoumevne, a ne vemo, kako nenaravne so in škodljive. Že zgodnja socializacija otroke navaja na škodljive samoumevnosti, ki jim otopijo nagone in okvarijo okus. A kako hitro se navežemo na predmete in ljudi, s katerimi vzpostavimo odnose, pove zgodba o Asketu in miški. Ta večer je pripovedoval o škodljivosti uporabe stolov, straniščnih školjk, čevljev, o slabih prehra-
Naro Petrovič
njevalnih navadah in še o čem.
Glasbeni gost je bil Žiga Birsa, ki ga prav tako zanima ekologija, zdrav, naraven način življenja in prehranjevanja. Spontano je muziciral na svojih didgeridoo-jih, skupaj z Naro pa sta zaigrala tudi na druge instrumente. T. T.
Ob koncu so vsi skupaj zapeli ob glasbeni spremljavi Ansambla Roka Krajška Slakovo pesem Glas harmonike
Dobiva se v knjižnici
V petek prihaja Grofica Marica
V sredo, 23. novembra, so v Žalcu, natančneje v Domu II. slovenskega tabora Žalec, pripravili osrednjo slovesnost ob letošnjem dnevu slovenskih splošnih knjižnic. Gre za praznik knjižnic in knjižničarjev pa tudi praznik knjižničnih uporabnikov in priložnost, da se jim pridružijo novi.
Posamezne knjižnice organizirajo različne prireditve, dneve odprtih vrat, opozorijo na svoje dosežke in obveščajo uporabnike o novih storitvah. Posebej se trudijo, da bi k branju pritegnili tudi tiste občane, ki knjižnice še ne obiskujejo, saj želijo, da bi tudi ti spoznali, da je življenje s knjigo lepše, preprostejše in kakovostnejše. Letošnji naslov dneva slovenskih splošnih
knjižnic je bil Semenj idej, ki so ga posvetili bibliopedago-škim dejavnostim v splošnih knjižnicah. Na semenju so ponujali in sprejemali ideje, znanja, navdih, voljo in še kaj za razvoj dejavnosti za različne ciljne skupine. V preddverju doma so ponujali promocijski materiali knjižnic, obiskovalci so se lahko udeležili delavnic, v katerih so predstavljali, kaj vse počnejo v slovenskih knjižnicah. Slogan letošnje osrednje prireditve je bil Dobiva se v knjižnici.
Prireditev, ki sta jo pripravila Sekcija za splošne knjižnice pri ZBDS in Medobčinska splošna knjižnica Žalec, je privabila številne knjižničarje, knjižnične uporabnike pa tudi odločevalce in financerje. Govorniki, župan Občine
Žalec Janko Kos, pesnik Ervin Fritz in predsednica Sekcije za splošne knjižnice Breda Pod-brežnik Vukmir, so opozorili na pomen knjižnic pri širjenju znanja, informacij in kulturnih dobrin in na njihovo vlogo pri razvoju posameznika in družbe kot celote pa tudi na njihov položaj v času recesije. Slovesnost, ki jo je povezovala Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec, je z monokomedijo Irene Štitsej z naslovom Jaz sem Ela, čistilka v knjižnici sklenila Olga Markovič. Glasbeni uvod v slovesnost so pripravili učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec. T. Tavčar
Savinjčani spet berejo
Na dan slovenskih splošnih knjižnic so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec že petič začeli vabiti k branju za bralno značko odraslih Savinjčani beremo. Prepričani so, da so izbrane knjige dobre, zagotovo pa se bodo dotaknile vsakega po svoje. O občutkih, vtisih in razpoloženjih ob prebranem bodo lahko bralci poročali do zaključne prireditve, ki bo maja 2012.
Šempavske iskrice sijale
Iskrice med svojim nastopom v Aninem domu
Tudi letos abonma
Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko je tudi letos, že peto leto zapored, pripravil vpis v abonmajsko sezono 2011/12 za otroški, gledališki in glasbeni program. Do spremembe je prišlo le pri mladinskem abonmaju, ki so ga letos nadomestili z ogledom dveh mladinskih predstav v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Otroški abonma ponuja pet predstav. Otroci bodo uživali v trikih čarodejev, igri otroških in odraslih skupin ter v lutkovni predstavi Povodni mož.
Konec oktobra so v okviru gledališkega abonmaja na Vranskem gostovali zamejski Slovenci iz Štandreža blizu
italijanske Gorice. Do srede marca, ko se bo abonmajski program končal s predstavo Charleyeva teta Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki, se bo zvrstilo še pet veseloiger. Glasbeni abonma se je začel s koncertom Koledar narodno-zabavnih ansamblov. V božičnem času pripravljajo koncert dalmatinske glasbe s klapo Kam-panel in žalskima skupinama Popseslish in Cantemus. Januar bo popestril večer strastne židovske glasbe s Kvartetom Akord in gostjo Vito Mavrič, zaključili pa bodo z večerom slovenskih evergrinov v izvedbi skupin Coda singers in Coda Express.	T. T.
V Aninem domu v Preboldu je v soboto, 19. novembra, potekal koncert Zapojmo vam iz srca za vaša srca, ki so ga pripravili ob 5-letnici delovanja otroškega, po novem mladinskega cerkvenega zbora Šempavske iskrice z dirigentko Ano Rudnik Pavlica.
Šempavske iskrice so prvič nastopile pred petimi leti na dobrodelnem koncertu v cerkvi sv. Pavla. Pozneje so začele prepevati' na različnih prireditvah, na festivalu potic, prazniku čebelarjev, na dobrodelnih koncertih. Pri božični maši razveselijo tudi starejše v Domu starejših Prebold, sodelujejo pa tudi pri drugih mašah. Zapele so na dekan-skem srečanju v Andražu. Njihov koncert v Aninem domu pa sta obogatila tudi dva otroška cerkvena zbora. Domači zbor Sonček, ki ga prav tako vodi Ana Rudnik Pavlica, in cerkveni zborček Župnije Braslovče, ki deluje pod vodstvom Damjane Flere.	D. N.
SriA tJ*iAsfze^
S 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
Matjaž Juteršek, Lidija Koceli, Simon Dvoršak in Marko Piantana
Ta petek prihaja na oder Doma II. slovenskega tabora nova opereta. Velika uspešnica srebrnega obdobja dunajske operete Grofica Marica skladatelja E. Kälmänova vse od svoje krstne uprizoritve leta 1924 dalje polni dvorane po vsem svetu in je doživela že več kot 400 uprizoritev. Na žalski oder prihaja v sveži preobleki, z odlično produkcijsko in umetniško ekipo, ki je v okviru Regionalne kulturne naveze Triangel povezala Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in Hišo kulture Celje. O obsežnem projektu, ki je povezal okrog 100-člansko ekipo, so na novinarski konferenci 22. novembra spregovorili direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek in vodja programa kulture Lidija Koceli, umetniški vodja Hiše kulture Celje in dirigent operete Simon Dvoršak ter režiser Marko Plantan.
O izbiri operete so prvič govorili pred dvema letoma. K sodelovanju so vabili dirigenta Simona Dvoršaka, ki se je na londonski akademiji gledaliških umetnosti specializiral za glasbena gledališča (muzikale). Ker je Žalec slovensko opereto skozi bogata operetna obdobja že izčrpal, je Simon Dvoršak predlagal izvedbo operete Grofice Marice. »Zakaj ne bi pripravili eno veliko opereto, ki se v Sloveniji dolgo časa ni izvajala, Grofico Marico, ki je bila v svojem času bolj popularna od Vesele vdove, ki velja za največkrat izvajano opereto sploh na svetu,« je povedal Dvoršak in dodal, da je opereta v Sloveniji na velikih odrih po krivici zapostavljena in nima takšnega ugleda, kot denimo v Avstriji in kot si ga zasluži. Ustvarjalci Grofice Marice zato upajo, da bodo tudi s to postavitvijo prispevali k večjemu ugledu operete v Sloveniji.
Režiser Marko Piantana, ki prihaja z Dolenjske, je povedal, da je užival ob nastajanju operete, saj so odlična ekipa, tako tista na odru kot izven njega, prav tako organizator, največji
izziv pa je gotovo tako velika ekipa. O vsebini, ki je romantič-
Poleg dirigenta in režiserja velja omeniti tudi druge izvajalce, koreografinjo Sanjo Rehar, scenografa Matijo Kovača, kostumografinjo Aleksandro Šepec, zborovodjo Gregorja Dele-jo in vodjo otroškega zbora OŠ Griže Bredo Veber, vodjo predstave Draga Jazbeca, osvetljevalca Izidorja Korošca in lektorico Lidijo Koceli. Dirigent Simon Dvoršak je še posebej izpostavil delo korepetitorke Irene Kralj, ki je med pripravo operete nepogrešljiva in odlična sodelavka.
Grofico Marico bo upodobila Andreja Zakonjšek Krt, ostale pevske in igralske vloge pa bodo odigrali Žiga Kasagič, Nataša Zupan, Tim Ribič, Primož Krt, Martina Burger, Borut Alujevič, Boštjan Regulj in Ksenija Kovče. Skupino ciganov bodo predstavljali Zala Četina, Tadej Florjančič, Peter Habe, Sara Je-romel, Ana Ocvirk, Ožbej Slakan, Sara Železnik in Ana Žugelj. Posebej za ta projekt so sestavili operetni zbor, ki ga sestavljajo pevci iz Spodnje Savinjske doline, iz Gimnazije Celje - Center in Celjski oktet. Sodelujeta tudi zborček OŠ Griže in Orkester Hiše kulture Celje. Koncertna mojstrica je Maja Savnik.
na in komična, je povedal: »Pri opereti, če jo gledamo 5 do 10 minut, že takoj vemo, kakšen bo zaključek, a pomembna je pot do njega. Spremljamo dva, ki zaradi nečesa tako butastega, kot je ponos, potrebujeta toliko časa in drugega, da prideta skupaj. In zaradi tega nastanejo komični zapleti in situacije, a motivni poudarek je na ljubezni.«
Matjaž Juteršek je povedal, da je opereta zelo zahteven zalogaj tudi v organizacijskem in finančnem smislu, sploh pa v času, ko se zateguje na vseh straneh. Obsežen projekt je do premiere (torej brez stroškov ponovitev) vreden okrog 60 tisoč evrov. Največji delež je prispevala Občina Žalec, nekaj sredstev so pridobili na razpisu ministrstva za kulturo, del sredstev pa je k projektu primaknila tudi Občina Celje. Pomemben prispevek so imeli pri projektu tudi sponzorji, ki so se kljub težkim časom velikodušno odzvali povabilu.
Grofica Marica nas bo torej s tremi brezskrbnimi dejanji komičnih zapletov, srečnih razpletov, nepozabnih melodij in temperamentnih plesov popeljala v vrvež veselega decembra. Premierno že ta petek. L. K., T. T.
Premiera: 2. decembra 2011 ob 19.30 v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Ponovitve: 4. decembra ob 20. uri, 7. decembra ob 19.30,
11. decembra ob 17. uri in 14. decembra ob 19.30.
Navdušenje nad dalmatinskimi pesmimi
Prvo novembrsko nedeljo so v športni dvorani OŠ Braslovče pripravili Večer dalmatinskih pesmi, na katerem sta nastopila Moški pevski zbor Karel Virant Braslovče pod vodstvom Anje Jezernik in braslovški oktet pod umetniškim vodstvom Jerneje Ušen in ob spremljavi Tamburaškega orkestra KD Polzela, ki ga vodi Mija Novak. Vrhunec pa je prireditev doživela z nastopom Klape Mali grad iz Kamnika.
Kamničani so morali na željo navdušenega občinstva predenj stopiti kar dvakrat. Vstop na prireditev je bil prost, del prostovoljnih prispevkov pa bodo člani društva
namenili za nakup prepotrebne klavinove.
Odlična obiskanost prireditve, zdaj že druge po vrsti, je hkrati priznanje članom
Prosvetnega društva Braslovče, ki so z mlado predsednico Natalijo Marovt začrtali nove smernice društvenega delovanja.	T. Tavčar
Braslovški oktet je spremljal Tamburaški orkester KD Polzela
Mitja ponovno svetovni prvak
Naporen koledar taekwondoistov
Mitja z županom Vilkom Jazbinškom
Slovenska reprezentanca v kikboksu se je s svetovnega prvenstva v Skopju vrnila z izjemnim uspehom - s štirimi zlatimi, srebrno in z dvema bronastima medaljama. To bero medalj sta pomagala osvojiti tudi Savinjčana Sabina Bec in Mitja Potočnik. Sabina je osvojila bronasto, Mitja pa zlato medaljo in tako že drugič letos postal svetovni prvak. Spomladi je namreč lovoriko svetovnega prvaka
osvojil v taekwondoju na Novi Zelandiji, zdaj pa v kikboksu v Makedoniji.
Na svetovnem prvenstvu v Skopju, ki je potekalo od 24. do 29. oktobra, je sodelovalo več kot 800 tekmovalcev iz 62 držav. Sabina je osvojila bronasto medaljo v kategoriji do 55 kg, Mitja pa zlato v kategoriji do 94 kg. V prvi borbi je premagal Ukrajinca, v polfinalu Rusa, v finalu pa nasprotnika iz Hrvaške in tako osvojil naslov svetovnega
prvaka. »Borbe so bile izjemno težke, še posebej prva proti Ukrajincu, kjer sva oba dala vse od sebe in bila na koncu močno izčrpana, sodniki pa so zmago pripisali meni,« je na slovesnem sprejemu, ki so mu ga pripravili v Taboru, povedal Mitja.
Slovesen sprejem so mu pripravili kar pred domačo hišo. Povezovalec programa pa je ob tej priložnosti predstavil njegove dosežke in izpostavil osvojitev dveh naslovov svetovnega prvaka. Župan Vilko Jazbinšek pa je ob tem dejal, da je danes še toliko bolj vesel, saj je bil Mitja po njegovem predlogu letošnji občinski nagrajenec. Dodal pa je, da je tokratna osvojitev naslova svetovnega prvaka še dokaz več, da je bilo županovo priznanje dano res izjemnemu človeku in športniku, ki poleg svojega kluba in Slovenije s tem na najlepši način promovira njihovo občino. To velja tudi za Sabino Bec, ki je prav tako njihova občanka. D. Naraglav
Braslovški športniki so zakorakali v naporen jesenski koledar tekmovanj. Po tekmovanju na Madžarskem oktobra so prvi novembrski vikend nastopili na kickboxing turnirju v Zagorju. Isti vikend pa tudi na mednarodnem turnirju v TKD v Srbiji.
V Zagorju se je najbolje uvrstil Nejc Preložnjak z drugim mestom, v Srbiji pa so se Luka Kos, Davor Florjan in Nadja Les okitili z zlatom. Drugi novembrski vikend so se tekmovalci skupaj s trenerjem in z nekaterimi podporniki odpravili v Anglijo, in sicer v mesto Guildford, kjer je potekalo odprto prvenstvo v TKD. Šest braslovških tekmovalcev je osvojilo devet kolajn, od tega tri zlate, dve srebrni in štiri bronaste medalje. Zlati so bili Sabina Bec, Luka Kos in Matic Matko, ki je skupaj s svojo sestrico Pio
Sabina Bec v akciji
v pionirski kategoriji klubu priboril kar štiri medalje.
Zelo pa so bili v Braslovčah prejšnji mesec veseli novega vrhunskega uspeha Sabine Bec na članskem svetovnem prvenstvu v kickboxingu v Skopju, kjer je Sabina osvojila
tretje mesto in tako dokazala, da lahko Braslovčani tudi v kickboxingu posegajo po naj-višjih mestih.
Naporen jesenski del se bo nadaljeval vse do 17. decembra, ko bo v Zagrebu zadnji letošnji turnir.	D. N.
195 lokostrelcev v Žalcu
Med najboljšimi tekači veterani
Konec prejšnjega meseca so organizatorji štajersko--koroškega pokala, katerega del je tudi septembrski Tek po ulicah Žalca, v Zgornji Polskavi pripravili zaključno prireditev, na kateri so razglasili najboljše tekače v letošnjem letu in jim podelili pokale.
Med Savinjčani sta si v veteranski kategoriji sedemdesetletnikov pokale prislužila Veno Satler iz Žalca in dr. Branko Janez Rojc iz Prebolda. V skupni razvrstitvi veteranov se je Satler zavihtel na najvišjo
stopničko, Rojc pa na dru- prislužil tudi Higin Kukovič go mesto. Četrto mesto si je iz Liboj.	D. N.
Veno Satler (levo) in Branko Janez Rojc (desno) po prihodu v cilj na tekaški prireditvi v Žalcu
Rokometni šolski dan
Zavod za kulturo šport in turizem Žalec je skupaj s I. osnovno šolo Žalec organiziral občinsko prvenstvo starejših deklic in dečkov v rokometu (letnik 1997 in mlajši). Tekmovanja so se udeležile ekipe iz OŠ Griže, OŠ Petrovče in OŠ Žalec. V obeh kategorijah, tako pri deklicah kot dečkih, so zmago slavili Petrovčam, drugi so bili Žal-čani in tretji Grižani.
Tokratni rokometni dan je potekal v sodelovanju z Rokometnim klubom Celje Pivovarna Laško. Tekmovalcem in občinstvu se je predstavil eden najperspektivnejših mladih igralcev v Evropi Žiga Mlakar, ki tekmuje za RK Celje Pivovarna Laško in je občan Občine Žalec. Vsi pa so ta dan lahko sodelovali tudi v nagradni igri, v kateri so ugotavljali številko dresa
gosta Žige Mlakarja, ki je ob koncu skupaj z direktorjem celjskega rokometnega kluba in legendo slovenskega rokometa Romanom Pungartnikom podelil medalje in nagrade. Vsi tekmovalci so prejeli medalje, vstopnico za ogled tekme RK Celje PL in predstavitev celjskega kluba, vsaka ekipa pa tudi rokometno žogo s podpisoma obeh gostov.
Na šolskem rokometnem dnevu smo lahko spremljali kakovostno igro, saj veliko rokometašev iz žalske občine uspešno igra v Rokometnem klubu Celje Pivovarna Laško, rokometašice pa v Rokometnem klubu Zelene doline iz Žalca.	D. N.
Mladi igralci so pokazali res izvrstno rokometno znanje
S 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
Mladinci so napenjali loke za slovenski pokal
Lokostrelski klub Žalec je tretjo novembrsko nedeljo organiziral mednarodno lokostrelsko tekmovanje FITA INDOOR 18 m za slovenski pokal. Tekmovanje je pote-
V preboldski športni dvorani je prejšnji mesec potekal
2.	rokometni turnir veterank in veteranov iz raznih slovenskih krajev. Dogodek so pripravili nekdanji preboldski rokometaši, ki so svoj čas nosili drese različnih ekip Savinjske doline.
Na parketu preboldske dvorane so svoje rokometno znanje in izkušnje pokazali veterani iz Radeč, Iga, Sevnice, Dola pri Hrastniku, Ribnice na Dolenjskem in Prebolda. V ženski konkurenci so se med sabo pomerile veteranke iz Kočevja, Ajdovščine, Sevnice, Idrije in Duplice. Vse ekipe so pokazale, da znajo še vedno dobro igrati rokomet. Tekme so bile zanimive in borbene, končni rezultati pa dokaj tesni.
Med veterankami je slavila ekipa Kočevja, drugo mesto so osvojile igralke iz Duplice, tretje pa igralke Ajdovščine.
kalo v telovadnici I. osnovne šole Žalec.
Nastopilo je 195 tekmovalcev iz šestintridesetih slovenskih in petih hrvaških klubov. Barve LK Žalec je zastopalo
V moški konkurenci so slavili igralci Radeč, ki so v finalu z 11:8 premagali domačo ekipo Prebolda, tretje mesto pa so osvojili Sevničani.
Za najboljšega igralca turnirja je bil pri moških izbran Igor Doberšek iz Radeč, za najboljšega vratarja pa Marjan Draksler iz domače ekipe. Tudi najboljši strelec prihaja iz vrst domače ekipe, in sicer si je ta naslov priigral Goran Črnila.
Med veterankami je naslov najboljše igralke osvojila Mira Dragičevič iz Kočevja, za najboljšo vratarko so razglasili Magdo Gruden iz Sevnice, za najboljšo strelko pa Praprotni-kovo iz ekipe Duplice.
Na slovesnosti ob zaključku turnirja v preboldskem hotelu so najboljši igralci prejeli pokale in praktične nagrade. Sledilo je družabno srečanje, razšli pa so se z željo, da se prihodnje leto znova srečajo.	D. N.
osem tekmovalcev, ki so dosegli vidne rezultate.
Nik Jakop je pri mladincih v kategoriji goli lok zasedel drugo mesto, Leon Narad je pristal na tretjem, Zlatko Ulaga pa je pri veteranih v kategoriji dolgi lok zasedel četrto mesto. Kot je povedal direktor tekme Leon Uratnik, so mednarodni sodniki tekmo ocenili z največjim številom možnih točk. T. T.
Ekipa MDI Žalec zmagala
Na ekipnem državnem prvenstvu v hitropoteznem šahu, ki je v organizaciji Zveze za šport invalidov - Para-olimpijskega komiteja potekalo 12. novembra v Litiji je ekipa Medobčinskega društva invalidov Žalec dosegla odlično prvo mesto.
Zmagala je med 11 ekipami pred MDI Šaleške doline Velenje in Dl Trbovlje.
Zmagovalno ekipo MDI Žalec so sestavljali Tomo Studnič-ka, Jože Peternel, Milan Lesjak, Marjan Knez in Mitja Urisek (rezerva).	L. K.
Rokomet veteranov
Srebrna Sabina, bronasta Anja
Roki premagal svetovnega prvaka
Roki (desno) z novim vodjem programa Šport na ZKŠT Žalec Matejem Sitarjem
Prejšnji vikend je na svetovnem članskem prvenstvu v borbah in duo sistemu v Sankt Peterburgu v Rusiji ponovno blestela Sabina Predovnik, v borbah nad 70 kg je namreč osvojila srebrno medaljo. Na svetovnem kadetskem in mladinskem prvenstvu, ki je med 11. in 13. novembrom v mestu Gent v Bel-
Iris Hočevar in Neža Cetina
Na tretji tekmi za Pokal Slovenije 13. novembra v Kanalu ob Soči potekala, kjer je
giji, pa si je Anja Laznik v kategoriji do 70 kg prislužila bronasto medaljo. Obe sta članici šempetrskega Ju-jitsu kluba Aljesan.
Slovenska ju-jitsu reprezentanca se je sicer s svetovnega članskega prvenstva v borbah in duo sistemu v Rusiji vrnila s tremi odličji (poleg Sabininega srebra še z eno srebrno in eno bronasto
nastopilo 294 tekmovalcev iz 34 klubov, so bili uspešni tudi karateisti Karate kluba Žalec.
medaljo). Slovenska kadetska in mladinska reprezentanca pa je v Belgiji skupaj osvojila dve zlati, eno srebrno in dve bronasti medalji in med devetnajstimi sodelujočimi državami zasedla odlično 7. mesto. Rezultate v Belgiji sta s 5. mestoma zaokrožila Luka' Melanšek in Grega Pepel iz šempetrskega kluba.	L. K.
Najbolje se je uvrstila kadetinja Manca Urh (+54 kg), ki je zmagala v katah, v borbah nad 54 kilogramov pa je osvojila tretje mesto. V skupnem seštevku treh pokalnih tekem je v kategoriji kadetinj osvojila tretje mesto. Zelo dobro sta se borili tudi mlajši deklici Neža Četina in Iris Hočevar, ki sta osvojili drugo in tretje mesto v kategoriji mlajših deklic do 40 kg.
Z uspehi na zadnjih tekmah so žalski karateisti opogumljeni pred bilžajočim se državnim prvenstvom, ki bo potekalo v Žalcu 3. decembra.	L. K.
Na tekmi za svetovni pokal v judu v Amsterdamu sredi novembra je ponovno zablestel judoist Roki Dra-kšič, ki je zmagal in si tako že zagotovil nastop na olimpijskih igrah prihodnje leto v Londonu. Z zmago nad svetovnim prvakom v polfinalu in s štirimi iponi je še bolj blestel. Uspeh sta dopolnili tudi Lucija Polavder s tretjim in Urška Žolnir s petim mestom.
21-letni Roki Drakšič (do 66 kg) je najprej z iponom premagal Finca Anttija Rin-tamakija, v nadaljevanju pa je bil po točkah boljši od Izraelca Golana Pollacka. V četrtfinalu je premagal Poljaka Pawla Zagradnika, v polfinalu pa z iponom celo svetovnega prvaka leta 2010 Japonca Junpeija Morišita. Končno slavje si je prislužil, ko je v finalu slavil zmago nad Mongolcem Miya-ragchanom Sanjaasurenom.
»Največ pomeni dejstvo, da sem v polfinalu premagal svetovnega prvaka. To je skupaj z dejstvom, da sem na poti do zmage kar štiri nasprotnike premagal z iponom, tudi sve-
tovnega prvaka, zelo dobra popotnica za olimpijske igre. Tako vem, da sem na pravi poti in da delam dobro,« je za naš časopis o svojem velikem uspehu povedal Roki Drakšič in dodal, da je ob tem zelo pomembna ekipa, tekmovalci v njej, še posebej Lucija Polavder in Urška Žolnir, ki sta zaokrožili uspeh. Vsi so ekipa, ki diha skupaj in si stoji ob strani. Roki si je s serijo iponov in zmago nad svetovnim prvakom prislužil dodatne »točke« tudi v mednarodnih judoističnih krogih, čeprav sam skromno zagotavlja, da bi ne glede na
rezultat enako predano sledil cilju, udeležbi na olimpijskih igrah. O občutkih, ko se je ponovno povzpel na stopničke, pa je povedal: »Ko slišiš slovensko himno daleč od doma, v Amsterdamu, in ko se zaveš, da igra tebi v čas, je to res poseben občutek, ki se ga ne da opisati.«
V Amsterdamu je sicer nastopilo 246 judoistov in 155 judoistk iz 63 držav.
Lucija Polavder (nad 78 kg) si je prislužila bron, Urška Žolnir (do 63 kg) je bila peta, brez uvrstitve pa je na tem tekmovanju ostala Petra Na-reks (do 52 kg). T. T., L. K.
Sempetranke še vedno v vrhu
Uspešni na tekmi za Pokal Slovenije
Ljubitelji rokometa se vračajo
Rokometašice RK Zelene doline so v 5. krogu I. B državne rokometne lige vzhod zabeležile še peto zmago. V domači dvorani v Žalcu so gostile izkušeno ekipo rokometašic iz Radencev in zanesljivo zmagale z rezultatom 35 : 21 (v polčasu 16 : 12). Na lestvici klubov lige prepričljivo vodijo pred RK Krim B in ŽRK Millennium.
Omeniti velja pravo navijaško vzdušje, ki so ga ustvarili gledalci, kar kaže na to, da se na tekme članske ekipe počasi vračajo tudi ljubitelji rokometa. To bo v nadaljevanju prvenstva še kako po-
magalo domači mladi ekipi v boju za uvrstitev v I. A državno rokometno ligo DRL. V naslednjem krogu bodo naše rokometašice gostovale v Brežicah, in sicer proti ekipi ŽRK Brežice.
Sicer pa sta se novembra izkazali tudi najmlajši ekipi žalskega RK Zelene doline, starejše in mlajše deklice. Starejše so slavile zmago na vseh treh novembrskih tekmah, vse so odigrale v domači dvorani. Najprej so z rezultatom 27:21 premagale Brežičanke, nato rokometašice ŽRK Branik (29 : 22) in nazadnje še ekipo ŽRK Millennium iz Radencev (37 : 8).
Najmlajše rokometašice žalskega kluba so minulo soboto zabeležile že 7. zaporedno zmago, potem ko so na gostovanju v Mariboru z rezultatom 12:19 premagale ŽRK Branik. Doma so se 19. novembra pomerile z ŽRK Brežice in visoko zmagale s
33	: 7, 12. novembra pa so na prvi novembrski tekmi na Ptuju v težki tekmi s 14 : 19 premagale domačo ekipo.
Kadetinje so novembra izgubile dve tekmi, obe v domači dvorani, 5. novembra proti Brežičankam z rezultatom 31 :
34	in 12. novembra proti ŽRK Branik iz Maribora precej nesrečno, le za gol (30 : 31). L. K.
Odbojkarice šempetrske Alianse nadaljujejo z odličnimi predstavami v državnem prvenstvu. Ekipa, ki jo vodi trener Beno Božič, po končanem 1. delu prvenstva namreč zaseda odlično 2. mesto v 1. državni odbojkarski ligi.
Šempetranke imajo s tem zelo dobro izhodišče za drugi del tekmovanja. Velike načrte pa imajo tudi v pokalnem tekmovanju, kjer imajo dobre možnosti za uvrstitev na finalni turnir.
Zelo dobro igrajo tudi ostale selekcije šempetrskega kluba. Ekipa Aliansa IL, ki nastopa v
3.	DOL, je po odigranih petih krogih tekmovanja še brez poraza in suvereno zaseda 1. mesto. Kadetska reprezentanca se je že po dveh kvalifikacijskih
turnirjih uvrstila v ligo A in s tem napovedala, da se bo tudi letos borila za najvišja mesta. Ekipa starejših deklic je trenutno na 2. mestu v kvalifikacijah in se ji prav tako nasmiha uvrstitev v ligo A.
Kot pravita trenerja Beno Božič in Simon Božič (slednji skrbi za mlajše selekcije), sta z dosedanjimi dosežki svojih igralk zelo zadovoljna in upata, da bo tako tudi v nadaljevanju odbojkarske sezone. D. N.
Savinjska košarkarska liga
5. turnir mladih v šahu

Udeleženci turnirja
Športno košarkarsko društvo KOŠ Polzela bo tudi v sezoni 2011/12 pripravilo savinjsko košarkarsko ligo Liga Brglez.com 2011. Nastopilo bo enajst ekip s širšega celjskega območja. Tekmovanje bo potekalo enokrožno, po končanem rednem delu pa bo končnica, kjer se bodo ekipe po sistemu 1 : 4 in 2 : 3 pomerile za prvo, drugo, tretje in četrto mesto.
Vse tekme bodo potekale v polzelski športni dvorani. V 1. krogu se bodo 4. decembra pomerili Veterani Pivovarne Laško in Študentski klub Žalec, Lev za-
varovanje Ločica in Vrtine Palir Polzela, Alpha ekspres Griže in Tiferija Laško, BSB Otok Celje in Kamnose-
štvo Vogrinec Parižlje ter Gradia Celje in Brglez.com Polzela, ekipa Plohl, d. d. o., bo prosta.	T. T.
ŠK Žalec je ob praznovanju občinskega praznika Občine Žalec in praznika Mestne skupnosti Žalec organiziral turnir mladih v šahu. Tekmovanje je zaradi manjšega števila nastopajočih potekalo v prostorih šahovskega kluba. Nastopilo je 23 igralk in igralcev.
V skupini do 18 let je zmagal domačin Miha Bombek (ŠK Žalec), in sicer pred najboljšo žensko predstavnico Saro Vombek (ŠK Radenska) in Žanom Povšetom (ŠK Sevnica). V konkurenci do 12 let je zmagal Julijan Novakovič (ŠK Komenda) pred Davidom Opaličem (ŠK Šmarje)
in Jurijem Kodeljo (ŠK Nova Gorica). Vsi zmagovalci so prejeli pokale, vsi udeleženci
pa praktične nagrade. Turnir je vodil državni šahovski sodnik Gregor Bombek. T. T.
ZADNJE ŠPORTNE VESTI
Sobotni ligaški izidi
Košarka: Liga Telemah - 7. kolo: Parklji Ljubljana : Hopsi Polzela 62 : 80, 3. SKL 8. kolo: Vrani Vransko : Komenda Hugo Gorjan 85 : 86.
Odbojka: I. DOL ženske - 8 krog: Aliansa Šempeter : Kemo Puconci 3 : 0 (18, 12, 11), L DOL moški - 8. kolo: Sip Šempeter : Krka 1 : 3 (-15, -21, 23, -18), II. DOL moški - 6. kolo: Kekooprema Žu-ženberg : Braslovče 3 : 1 (23, - 22, 19, 13), II. DOL ženske »- 8. krog: Vital Ljubljana : Braslovče 0 : 3 (-18, -18, -24).	Zbral: T. T.
Predčasne volitve v Državni zbor RS 2011
Lista kandidatov v volilnih okrajih 4 in 5 (5. VE)
Objavljamo kandidate po vrstnem redu list, kot bodo navedene na glasovnicah, najprej za 4. in nato za 5. volilni okraj, v
oklepaju navajamo letnico rojstva, kraj bivanja, izobrazbo in zaposlitev.
1.	Stranka za trajnostni razvoj Slovenije - TRS - 4. VO: Igor Sancin (1954, Štore, dipl. gledališki igralec, gledališki igralec), 5. VO: Drago Slakan (1955, Proseniško, družboslovni tehnik, voznik);
2.	Stranka enakih možnosti Slovenije (SEM-Si) - 4. VO: Alenka Leonarda Merhar (1961, Ljubljana, gimnazijski maturant, študentka), 5. VO: Andrej Jug (1978, Ljubljana, univ. dipl. filozof in soc. kulture, nezaposlen);
3.	Demokratična stranka dela - DSD - 4. in 5. VO: Dragica Missia (1982, Bresternica, pomočnica vzgojitelja, brezposelna);
4.	ZARES - socialno liberalni - 4. in 5. VO: Andreja Vidmajer (1983, Žalec, profesorica likovne umetnosti, nezaposlena);
5.	Gibanje za Slovenijo - 4. VO: Bojana Pongratz (1967, Celje, ekonomsko-komercialni tehnik, brezposelna), 5. VO: Dragan Nikolovski (1986, Celje, ekonomski tehnik, iskalec zaposlitve);
6.	Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka - 4. VO: Jasna Ajtnik (1977, Zabukovica, prometni tehnik, poslovodja), 5. VO: Aleksander Reberšek (1980, Čeplje, elektrotehnik-elektronik, samostojni podjetnik);
7.	SMS Zeleni - 4. VO: Igor Kukovec (1975, Polzela, vrtnarski tehnik, novinar in moderator na radiu in TV), 5. VO: Robert Smodej (1979, Šempeter, kuhar, samostojni podjetnik);
8.	SĐ - Socialni demokrati - 4. VO: Metoda Močnik (1967, Žalec, dipl. vzgojiteljica in dipl. ekonomistka, učiteljica), 5. VO: Dragica Povh (1953, Velenje, mag. poslovnih financ, državna notranja revizorka, upokojenka);
9.	Slovenska demokratska stranka - SDS - 4. VO: Ljubo Žnidar (1960, Ločica ob Savinji, dipl. inž. gradbeništva, župan), 5. VO: Marjan Golavšek (1963, Matke, obratni elektrikar, kmetovalec);
10.	Državljanska lista Gregorja Viranta - 4. in 5. VO: Gvido Hribar (Žalec, dipl. upravni organizator, direktor komerciale);
11.	SLS Radovana Žerjava - Slovenska ljudska stranka - 4. VO: Darko Simončič ( 1959, Podvin pri Žalcu, univ. dipl. inž. kmetijstva, podsekretar), 5. VO: Andreja Vodeb (1979, Pongrac, dipl. politologinja, samostojna podjetnica);
12.	Slovenska nacionalna stranka - SNS - 4. VO: Nada Močenik (1952, Višnja vas, komercialist, strokovna delavka v invalid, organizaciji - sekretarka), 5. VO: Jasmina Jelovšek (1985, Dramlje, univ. dipl. politologinja, svetovalka);
13.	Lista Zorana Jankoviča - Pozitivna Slovenija - 4. VO: Alojz Posedel (1955, Žalec, univ. dipl. ekonomist, poslanec DZ), 5. VO: Tanja Basle (1965, Migojnice, gradbeni tehnik, modna oblikovalka);
14.	LDS Liberalna demokracija Slovenije - 4. VO: Borut Cink (1982, Žalec, politolog, strokovni sodelavec v DZ); 5. VO: Nina Laznik (1977, Griže, dipl. komercialistka, vodja projektov);
15.	Zeleni Slovenije - 4. VO: Boštjan Jelenko (1969, Celje, univ. dipl. ekonomist, vodja nabave), 5. VO: Andreja Hochkraut (1962, Celje, socialna delavka, direktorica),
16.	DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije - 4. VO: Karl Viktor Erjavec (1960, Naklo, univ. dipl. pravnik, predsednik stranke), 5. VO: Marija Plevčak (1945, Latkova vas, ekonomski tehnik, upokojenka).
® 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
Najlepše čarovnije čarodeja Tonija in Miklavž
Ponedeljek, 5. december, ob 17. uri
DOM II. SLOVENSKEGA , TABORA ŽALEC
V
ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si
NEŽKA SEMOŽI
Komedija Vinka Möderndorferja Igrajo: Nina Valič, Bojan Emeršič in Jurij Zrnec
Ponedeljek, 12.12. 2011,
-18.00 ponedeljkov abonma in izven, - 21.00 torkov abonma in izven
Dom II. slovenskega tabora Žalec
39 STOPNIC
Komedija Špas teater
Nedelja,
18. 12.2011, ob 18. uri, Dom II. slov. tabora Žalec
Vstopnice:
TIC Žalec, 03 710 04 34
www.zbst-zalec.si
Četrtek, 15. 12. 2011, ob 20. uri
Dom II. slov.tabora Žalec
ANSAMBEL SPEV in PRIFARSKI MUZIKANTI
Gost večera: TINE LESJAK
Koncert za narodno-zabavni abonma in izven. VSTOPNICE PO 12 EUR V TIC-u ŽALEC
ZKŠT ŽALEC,Aškerčeva 9 a, www.zkst-zalec.si
Uredništvo obvešča, da je največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.	Uredništvo
Pisma bralcev
Poskrbimo za naše živali
Odnos mnogih lastnikov živali je zelo krut in malomaren. O tem pričajo številne prijave na društva proti mučenju živali. Tako smo člani društev dolžni opozarjati lastnike živali, da morajo obvezno skrbeti zanje!
V	tem zimskem času so najbolj ogroženi psi čuvaji na podeželju, ki na prostem čuvajo gospodarjevo imetje, zlasti na kmetijah, kjer so dan in noč priklenjeni na verigo.
Pravilna oskrba psa čuvaja je naslednja: suho in toplo zavetje pred mrazom, uta naj bo primerno izolirana in dvignjena 10 cm od tal, streha mora biti nepremočljiva. Veterinarji svetujejo, naj ima uta predprostor in prostor za ležišče, le tako boste živalim zagotovili pravo zaščito pred mrazom. Kadar uta nima predprostora, prednjo položite.veliko leseno, gladko desko, da ne bo pes ležal na mokrih in hladnih površinah ali na cementni podlagi. Na vhodni odprtini naj visi debelejša zavesa, ki preprečuje vdor hladnega zraka v notranjost. V uti naj bo nameščen otep suhe slame ali druge vrste zaščita. Ne imejte psa na prepihu, saj bo tako hitro zbolel.
V	teh dneh so še posebej občutljivi mladi psički, starejši in kratkodlaki psi, zato vam svetujemo, da jim pozimi zagotovite prostor v hiši. Pomembno je, da dobi pes dovolj kakovostne, tople hrane, z več maščobe in ogljikovimi hidrati, in to vsaj dvakrat dnevno. Poskrbite tudi za dovolj tekočine - voda v posodi rada zamrzne, zato bodite previdni. Mlade psičke hranite večkrat na dan. Če že mora biti pes priklenjen, naj bo veriga lahka in dolga štiri do pet metrov, naj ima široko, usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati in drgniti. Psa, mlajšega od deset mesecev, je prepovedano privezati na verigo za čuvaja. Pes je socialno, družabno bitje, ki si želi in potrebuje bližino svojih ljudi, ne pustite ga osamljenega. Verjemite, osamljen pes trpi, počuti se zavrženega, postane plašen in nezaupljiv. Nikoli ga ne imejte neprestano privezanega, izpustite ga, naj se
dvakrat dnevno sprosti. To velja tudi za pse, ki so v pesjaku. V primeru bolezni vsem živalim priskrbite pravočasno veterinarsko pomoč.
Prav gotovo ste že srečali v mestih ali na podeželju begajoče, prestrašene, lačne, žejne in premražene mačke. Veliko ljudi hodi mimo njih neprizadeto, marsikdo jih preganja. Le malo je tistih, ki jim ni vseeno in poskrbijo zanje.
Zato opozorilo! Preden si nabavite kakršno koli žival, stokrat premislite, ali ste sposobni skrbeti zanjo. Da ne bo toliko nezaželenih sirot, vam priporočamo sterilizacijo samičk in kastracijo samcev. Žival je odvisna od gospodarja, dobrega in razumnega skrbnika ali brezvestnega, malomarnega in krutega, ki mu je malo mar, da žival trpi. Ravno za slednje imamo Zakon o zaščiti živali. Spomnimo se tudi na ptice, ki pozimi s težavo najdejo dovolj hrane za preživetje. Pomagajmo jim in poskrbimo tudi zanje.
Štefka Kurent, Društvo proti mučenju živali Celje
Pomoč prizadetim kmetom po neurju
Poleti je na območju Občine Bistrica ob Sotli hudo neurje s točo povsem uničilo krmne površine kmetom, tako da so pravzaprav ostali brez krme za zimo.
Na pobudo Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije je po vsej Sloveniji potekalo zbiranje krme za donacijo prizadetim kmetijam.
Na območju izpostave KGZS Žalec je bilo zbrane krme za tri tovornjake s prikolicami oz. vlačilce v skupni količini 70 ton travne silaže, sena in žit. Omeniti je potrebno, da so nekateri kmetje, člani OI KGZS Žalec, na lastno pobudo tudi s pomočjo sredstev lokalne skupnosti podarili določeno količino krme.
V imenu prizadetih kmetov se vsem donatorjem krme z območja izpostave KGZS Žalec lepo zahvaljujemo, pri tem pa je potrebno poudariti, da je pomoč ljudem takrat, ko jo najbolj potrebujejo, plemenito in dobro delo.
Marko TEVŽ, OI KGZS Žalec
NAŠI BRALCI RAZMIŠLJAJO
Asfalt na recept?
Grem po Arji vasi - v trgovino. In kaj se mi je pripetilo? Gledam, kot bi rožice sadili, o ne, !e v asfaltu so luknjice mašili.
Je kdo izdal recept morda za lekarniški odmerek asfalta? Tako malo se ga je že na kamionu videlo,
da bi se vse luknje težko zakrpalo.
V športu ali še kje drugje selekcija izvaja se, tako se je z luknjami zgodilo, da se jih je kar nekaj zgrešilo.
Kar se pa še lukenj tiče, ob dežju meče vodo vse do hiše, če v gredi rož ne bi imela, še fasada bi trpela.
V Petrovških novicah je pisalo, da se je urejanje soglasij končalo, letos pločnik na vrsto pride le, drugo leto pa cela cesta preplasti se.
Rada bi povabila katerega občinskega moža,
ki na življenje krajanov še kaj da, naj ob tej "cesti" preživi dan in noč, da bo ugotovili, kakšen je to ropot.
Bom svojo pesmico končala v upanju, da na to temo ne bom več pisala.
Saj res, zopet je volilno leto, kdo sedel bo na poslansko mesto?
Olga Glušič,
Arja vas
Tradicionalni slovenski zajtrk na I. OŠ Žalec
Državno tekmovanje v Šempetru
V petek, 18. 11. je bilo jutro na I. OŠ Žalec zaznamovano s posebnim zajtrkom - slovenskim zajtrkom.
Na ta dan smo učenci prišli v šolo že ob pol osmih, da smo se udeležili tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki je bil izveden po celotni Sloveniji v sodelovanju z
Babica Marija Strahovnik s Ponikve nam je poslala pesem svojega vnuka Timija, ki je zelo spreten pri skladanju rim. Spodnjo je po njenih besedah stresel iz rokava.
Timi in Tia
Čeprav ima brat sestro rad, včasih tudi on zna biti do nje obad.
Takrat vse živce izgubi, včasih še kakšen majčken udarček prileti.
Vedno pa mu je hudo od muje, sestri se vedno s piškoti oddolžuje.
Oba dobro ju poznam, to sem jaz Timi, to pa moja Tia mini!
Timi Strahovnik, 8. razred
Ministrstvom za šolstvo in šport ter Čebelarsko zvezo Slovenije. Zjutraj smo se učenci najprej odpravili na zajtrk: učenci predmetne stopnje so zajtrkovali v jedilnici, učenci razredne stopnje pa v razredih. Zajtrk je vseboval samo slovensko hrano: črni kruh z maslom in medom ter skodelico mleka. Ob okusnem zajtrku smo izmenjali nekaj besed in se pripravili na nova doživetja. V jedilnici nas je obiskal še čebelar, ki nam je predstavil razne vrste medu in pokazal del satovja. Izvedeli smo kar nekaj zanimivosti o medu, njegovi pridelavi ter seveda o čebelah. Učencem 4. in 6. razreda je Andreja Žolnir iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje predstavila pomen uživanja lokalno pridelane hrane, učencem 5. razreda pa je Saša Krajnc Smajila predstavila zdravilne učinke meda in izdelkov iz medu. Siti in z zdravim medom posladkani smo se odpravili k pouku, med glavnim odmorom pa nas je pričakala še običajna malica, ki jo imamo vsak dan.
Že cel teden smo učenci spoznavali pomen zajtrka, zdrave prehrane in čebelarstva. Raziskovali smo, kaj so jedle naše babice in dedki. Pobrskali smo za tradicionalnimi slovenskimi jedmi, zapisali recepte in še kaj. Svoja spoznanja smo izrazili v slikah, izdelkih pa tudi z besedo na plakatih in vse predstavili na hodnikih šole. Da pa bi vse izgledalo še bolje, je bilo na ogled nekaj slovenskega sadja: dve sorti jabolk ter njim sorodne nešplje. Teden je tako minil v duhu slovenskega izročila in v skrbi za zdravje.
Sprememba nam je dobro dela, zdrav zajtrk pa je odličen začetek dneva. Še posebej za tiste učence, ki ne zajtrkujejo doma. Želimo si, da bi tradicionalni slovenski zajtrk postal res tradicionalen in vsakodnevni obred v dober začetek dneva.
Prav vsak človek bi moral imeti zajtrk, saj v jutranjih urah potrebujemo več zagona za preostanek dneva. In kako bolje dobiti vso potrebno energijo, če ne z zajtrkom? Saj veste, kaj pravijo, po jutru se dan pozna. Poskusite tudi vi. Sara Dujič, 8. c, I. OŠ Žalec
'France & Julija 's
Revnim nekdaj se ni smelo v vsakogar zaljubiti, še manj pa to osebo za roko zaprositi.
Morali so gledati v svoje vrste in nihče jim ni pogledal skozi prste.
Tudi Prešeren je imel take navade, saj je nadvse rad gledal bogate. Nekoč je srečal mestno dekle, ki mu je v hipu očaralo srce.
Kulturni dan v OŠ Braslovče
Ta četrtek je v Osnovni šoli Braslovče potekal kulturni dan. Tema kulturnega dne je bila: 1001 noč.
V četrtek, 20. oktobra, je v Osnovni šoli Braslovče potekal kulturni dan na temo znane knjige 1001 noč.
Gre za okvirno pripoved, v katero so vložene raznolike zgodbe - od starih tradicionalnih pravljic pa do čustvenih in fantastičnih zgodb, ki opisujejo življenje na arabskih dvorih. Mnogo jih izhaja iz starega perzijskega ljudskega slovstva, druge pa iz arabske, indijske, turške, egipčanske in mezopo-
tamske folklore in literature. Učenci so brali pustolovščine Sibada pomorščaka, ki svojemu soimenjaku razlaga, kakšne pustolovščine je doživel.
V resnici pa knjiga pripoveduje o tem, kako žena bogatega kralja Sultana, Šeherezada pripoveduje zgodbe svojemu možu, samo da je ne bi usmrtil. Kajti Sultan je usmrtil vsako žensko, ki ga je prevarala.
Na koncu knjige se kralj odloči, da Šeherezade ne bo ubil, tako skupaj živita in imata tri otroke.
Tilen Padovnik, 6. a, OŠ Braslovče
Toda Julija bila je domišljava, tudi precej svojeglava. Prešeren jo je dolgo moledoval, a v njeni ljubezni ni nikoli prevladoval.
Trudil se je na vse pretege, a prišel je do zadrege. Bogatašinja se je omožila, zato je Prešerna psihično zlomila.
Njej v čast je napisal prelep sonet, saj je bil velik poet.
Sonetni venec še danes prevzame prav vsakogar, v katerem je vsaj najmanjši pesniški dar.
Ljubezen je bila res na prvi pogled, a kljub temu nastal je nesrečen razplet.
Najbrž se je vse tako slabo končalo, ker je bogastvo nad pogledi prevladovalo.
Monika Rakun, 8. a,
.	OŠ POLZELA
Moja mama
Moja mama je odprt in vesel človek. Če ima kdo v družini težave, se rada odkrito pogovori in pomaga. Na prvem mestu smo ji mi. Ne zna se obnašati sebično, nikoli ji ne zmanjka potrpljenja in energije. Rada se smeji in pripoveduje šale. Ker pa smo vsi le ljudje in imamo kdaj slab dan, ga ima včasih tudi ona. Takrat zna biti malo zoprna in se lahko spreva, a se hitro pobotava.
V prostem času rada kuha in prepeva v pevskem zboru. Ob večerih pa kdaj prebere tudi kakšno knjigo. Najraje je pečene ribe, pije pa jabolčni sok. Komaj čaka, da lahko obišče kakšno vrtnarijo, saj obožuje rože. Želi se oblačiti po zadnji modi, zato me velikokrat prosi za nasvet.
Če bi bilo po njeno, pri nas sploh ne bi imeli televizije. Ljubi sprehode in nasploh gibanje v naravi, ne pa sedenje ali poležavanje na kavču.
Po njeni zaslugi imamo doma vse pospravljeno. Prav tako je velikokrat ona tista, ki nas spodbuja in bodri, saj je zelo razumevajoča. Ničkoliko-krat sem ji že povedala, da ni le moja mama, ampak hkrati tudi moja najboljša prijateljica. Zahteva red in je stroga.
Velikokrat nam pove, kako dragocen ji je čas, ki ga preživi z nami, in komaj čaka počitnic, ko se lahko skupaj odpravimo na izlet. Obožuje naravo v jeseni, zimske večere ob kaminu, mi vsi pa obožujemo njo.
Špela Bednjanič, 9. a
Moja prijateljica
Moja prijateljica Nika je zgovorno in samozavestno dekle. Ljudje jo imajo radi, saj je prijazna, zabavna in v vsakem trenutku pripravljena storiti kakšno neumnost, za katero ji je velikokrat tudi žal.
Ko bi se morala učiti, raje počne vse drugo, samo da ji ni treba sedeti za knjigami. Rada se druži s prijatelji in pogleda za kakšnim simpatičnim fantom. Če si z njo dogovorjen, bo skoraj zagotovo prišla dve ali tri minute prepozno. Vendar pa se tudi to, priznam, izboljšuje.
Ker je Nika kar krepko v puberteti, mora š biti pri njej vajen hitre spremembe razpoloženja. To, da je s starši v enem trenutku najboljša prijateljica, že čez minuto pa jih sovraži, pri njej ni nič nenavadnega. Povrhu pa je še rojena v znamenju Bika, kar ji daje dodaten ponos in trmo, ki ji je redko kdo kos.
A kljub nekaterim lastnostim, ki mi niso najbolj po volji, pri njej cenim tiste dobre, ki me velikokrat spravijo v smeh in mi polepšajo dan.
Anita Sobočan, 9. b Obe OŠ Braslovče
Gostiteljica 26. državnega tekmovanja iz logike je bila tokrat tudi OŠ Šempeter v Savinjski dolini, ki je tekmovalcem enajstih šol in njihovim mentorjem poleg dobre organizacije pripravila tudi čudovit program.
Sanja Gradišnik z Zveze za tehnično kulturo Slovenije je vsem sodelujočim (OŠ Antona Aškerca Velenje, OŠ Braslovče, OŠ Gorica, OŠ Gustava Šiliha Velenje, OŠ Mihe Pintarja Tole-
da Velenje, OŠ Livada Velenje, OŠ Polzela, OŠ Šempeter v Savinjski dolini, OŠ Šoštanj, OŠ Vransko - Tabor, podružnica Tabor) čestitala za že dosežena priznanja in jim zaželela uspešno reševanje logičnih nalog največje težavnostne stopnje.
Da gre za pomembno tekmovanje, razkrivajo tudi naslednji podatki: na prvem tovrstnem tekmovanju pred 26 leti je sodelovalo 123 tekmovalk in tekmovalcev, danes jih je precej več, in
sicer 23.174 učenk in učencev je na 346 osnovnih šolah sodelovalo na izbirnem tekmovanju; 11.225 udeležencev si je na šolskem tekmovanju prislužilo bronasto priznanje, 1.742 najboljših pa se je pomerilo za srebrna in zlata priznanja ter za naslove državnih prvakov v posameznih skupinah. Spodbudne besede sta navzočim izrekli tudi ravnateljica mag. Petra Stepišnik in vodja tekmovanja Simona Rotovnik Stergar.	T. T.
Teden Mačka Murija na OŠ Polzela
Ježek Vili bo prezimil v zavetišču
Prijetno, toplo dopoldne nas je zvabilo na sprehod. Odšli smo proti Dolenji vasi, kjer smo si od daleč ogledali gasilski dom. V vrtec smo se vračali po pločniku in v bližini občine na tleh zagledali drobno kepico, polno ježic. Otroci so ugotovili, da se ježek nima kam skriti in da ga lahko povozi avto. Opazovali smo okolico in ugotovili, da zanj ni primernega prostora. Spomnili so se, da imamo v igralnici na steni ježka in da je lahko to njegova mamica. Odločili smo se, da ga vzamemo s sabo. Previdno sem ga prijela in si ga položila v jopico, da mu je bilo toplo. Med potjo do vrtca smo nabrali suho listje, da si bo ježek lahko postlal.
V igralnici smo mu v kartonasti škatli uredili brlog in vanj dali tudi jabolko, da ne bi bil lačen, in mu zapeli pesmico, da ne bi bil žalosten.
Drugo jutro smo ga premestili v kletko za male živali, da bi ga lažje opazovali. Bil je zelo lačen, saj je pojedel pol jabolka. Posedli smo se v krog in položili ježka na tla. Opazovali smo njegov smrček, njegove oči, ušesa, tačke in rep. Naš je-
Na Osnovni šoli Polzela so novembra za učence od 1. do 4. razreda pripravili teden Mačka Murija, ki so ga sklenili z velikim mačjim koncertom. Na njem je kot izvrstna vokalistka nastopila nekdanja učenka polzelske osnovne šole Tanja Cizej Baletič z možem kitaristom Tončijem Baletičem in flavtistko Mojco Ušen Tkalčec.
Otrokom iz vrtca in učencem so pripravili predstavo, v kateri sta nastopili tudi šestletna Nina Cizej kot muca Maca - igralka in desetletna Ana Baletič kot recitatorka v slovenskem jeziku, čeprav s starši živi v Dubrovniku. Otroci so prepevali in plesali na songe iz knjige z naslovom Maček Muri. Ker je letošnje Cankarjevo tekmovanje iz slovenščine posvečeno tej izvrstni knjigi Kajetana Koviča, je knjižničarka Alja Bratuša s sodelavkami na to temo
žek je hitel od enega do drugega in iskal skriti kotiček. Kdor je želel, se ga je lahko dotaknil, ga božal in pri tem pazil, da se ni popikal.
Čakala ga je njegova kletka, postlana z listjem in s svežo hrano. Takoj si je začel urejati svoj brlog in z rilčkom potiskati listje na kupček. Delo ga je verjetno utrudilo, saj si je pred počitkom privoščil grižljaj jabolka. Ježek zelo na široko odpre rilček, da lahko gloda jabolko. Ni ga motilo, da smo ga opazovali. Da pa naš ježek ne bi ostal kar ježek, smo mu dali tudi ime. Naš ježek je postal Vili.
Gospa Magda je poklicala na
veterinarsko postajo v Podlog in se z veterinarjem dogovorila, da nas bo obiskal, pregledal Vilija in nam podal nekaj napotkov za nego in hrano. Še isti dan nas je poklical in nam povedal, da je poklical v zavetišče za najdene gozdne živali. Svetovali so, da bi Vilija odpeljali v zavetišče, kjer bo prezimil, spomladi pa nam ga prinesejo, da ga bomo sami vrnili v gozd. Z otroki smo se poslovili od njega in mu zaželeli, da se bo imel tudi tam lepo.
In tako se bomo zdaj večkrat spomnili našega Vilija in ga čakali.
Mojca Škrabi,
Vrtec Prebold
Predaje medu žalskemu vrtcu seje udeležil tudi župan Občine Žalec Janko Kos
Z mačjega koncerta
organizirala vrsto dejavnosti. Učenci so z učiteljicami prebirali zgodbo, učiteljica glasbene vzgoje Mija Novak jih je naučila prepevati songe, učiteljica športne vzgoje Nanika Cvikl je zanje pripravila plesne koreografije, v računalniški učilnici so se interaktivno podali v Mačje mesto, v knjižnici so spoznavali ustvarjalce knjige in pesmi, pri pouku so likovno in besedno
poustvarjali, v oddelkih podaljšanega bivanja pa so pisali mačjo kroniko, izdelali hiši mačka Murija in muce Mace, priredili mačjo čajanko, kviz in lutkovno igrico.
Ustvarjalni teden jih je tako navdušil, da z nestrpnostjo pričakujejo naslov nove knjige, ki ga za Cankarjevo tekmovanje predpiše državna komisija.	T. Tavčar
Za življenje ni nikoli prepozno
Koledar narodno-zabavnih ansamblov
Med pripovedjo in abstrakcijo
Na pot umetniškega ustvarjanja, s poudarkom na likovnem usposabljanju, se je pred leti podal tudi Srečko Romih. Deluje v okviru Kulturno--umetniškega društva Polzela. Ob dnevu odprtih vrat Doma upokojencev Polzela je na ogled postavil zanimivo razstavo svojih likovnih del.
Njegovo življenjska pot se je začela leta 1955 v Pongra-cu pri Grižah. Živi in ustvarja pa v Braslovčah. Do upokojitve je kot samostojni nabavni referent delal v Pohištveni industriji Garant Polzela. Na pot umetniškega ustvarjanja se je podal kot samouk in se poskusil v različnih tehnikah likovnega izražanja. Kot je zapisala dr. Ivanka Zajc Cizelj, njegov slikarski opus zajema splošno priljubljene motive, ki jih razpenja med pripovednim zapisom na eni in abstraktnim videnjem na drugi strani. Dela so tematsko razgibana in pripovedno živahna.
Srečko Romih beleži kar nekaj lepih uspehov na ustvarjalnem področju. Strokovna komisija za ocenitev izdelkov domače obrti Slovenije mu je za vitraže v tiffany tehniki podelila certifikat rokodelstva in jih tako označila kot izdelke umetnostne obrti, s čimer je dokazana pristnost in kakovost izdelkov. Leta 2009 je na javnem natečaju za izbor turističnega spominka Občine Braslovče zasedel prvo mesto.	T. Tavčar
je dramatična komedija o življenju upokojenca Ivana, ki se je naveličal življenja. Kupi si parcelo za grob z najlepšim pogledom na Alpe in se preseli v dom upokojencev, kjer hoče v miru dočakati svoj konec. V prepričanju, da je njegovo življenje končano, se zgodi ravno nasprotno - Ivan prvič v življenju začne živeti.
V vlogi Ivana je Evgen Car, ki mu kritiki priznavajo prefinjen občutek za oblikovanje komičnih značajev in upodabljanje likov 's posebno človeško toplino in mehkobo. Poleg njega v filmu igrajo Milena Zupančič, Ivo Ban, Dare Valič, Dušan Jovanovič, Ivo Barišič, Vladimir Vla-škalič, Janja Majzelj, Juta Kremžar, Jette Ostan Vejrup in drugi.
Scenarist in režiser je Matevž Luzar, ki sodi v plejado talentiranih, mladih slovenskih režiserjev, Srečen za umret pa je njegov celovečerni prvenec.
Film nastaja v produkciji ljubljanske produkcijske hiše PAKT Media c/o Propeler v sodelovanju s hrvaškima ko-producentima Ars Septima in Komakino ter češkim Cat House. Snemanje bodo zaključili v začetku decembra v Ljubljani, film pa lahko pričakujemo v domačih kinematografih v začetku leta 2013. T. Tavčar
Srečanje sošolcev abrahamovcev
Novembra je bila gostja braslovške knjižnice Milka Povše, domačinka, pesnica, pisateljica, zapisovalka življenja.
Milka je bila rojena v Šentrupertu, po poroki pa je živela z družino v Orli vasi. V družini je bilo devet otrok, poleg Milke še štiri sestre in štirje bratje. V času okupacije so skoraj vso družino odpeljali, v zbirni center v Celje, od tam pa v Auschwitz. 30. julija 1942 so jo odpeljali, 30. julija 1945 pa je domov prišla sama. Edina preživela od njenih. Na kmetiji v Šentrupertu jo je čakal brat.
Pisati je začela v poznejših letih, vse pesmi, zgodbe, spomine je zapisala sama in jih zvezala v številne snopiče. Pri 89-ih letih še vedno kakšno
napiše na računalnik in jo natisne. Nikoli ni pomislila, da bi napisano izdala pri kakšni založbi. Imajo pa zapisi domoznansko vrednost, saj je zapisala običaje, navade in dogodke preteklega življenja.
Na večeru je šestošolec Juš Štusej njej v čast odigral na diatonično harmoniko nekaj nostalgičnih pesmi. Na koncu jenustvarjalko pozdravil tudi podžupan Občine Braslovče, Anton Repnik.	T. T.
Irena Štusej, Milka Povše, Juš Štusej na diatonični harmoniki
izvedeli, da se je tukaj začelo snemanje novega slovenskega filma Srečen za umret, ki obeta komično pripoved o starosti in spremembah v jeseni življenja.
Gre za nov celovečerni film Srečen za umret režiserja Matevža Luzarja. Srečen za umret
Na pobudo Romana Brgleza so tudi letos zasnovali stenski koledar Slovenski narodno-zabavni ansambli, na katerem so navedeni vsi ansambli, ki so sodelovali na koncertu, poimenovanem Koledar narodno-zabavnih ansamblov. Dogodek so že drugo leto zapored pripravili prejšnji mesec v Športni dvorani Vrana na Vranskem.
Januar na novem koledarju zapolnjuje Ansambel Igor in zlati zvoki, februar bo v znamenju Prifarskih muzikantov, ki pa zaradi snega tokrat niso mogli priti na Vransko. Marec oznanjajo Modrijani, april so zasedli Okrogli muzikantje, maj pa bo v znamenju Alpskega kvinteta. Junij je namenjen savinjskemu ansamblu, brez katerega skorajda ni bilo nobene Brglezove prireditve. Gre za Ansambel Mira Klinca. Nastopil bo tudi Ansambel Štirje kovači, ki je
Milkini zapisi z domoznansko vrednostjo
S snemanja novega celovečerca
Polzelani so kar nekaj časa z zanimanjem ogledovali živahno dogajanje v okolici graščine Senek, kjer je polzelski dom upokojencev. Še posebej so se čudili ob večerih, ko so se pod nebo plazili snopi svetlobe iz reflektorjev. Končno pa so
Ansambel Klobasekovega Pepija je znova poskrbel za smeh
prava legenda med narodno-za-bavnimi ansambli. Avgustovsko stran koledarja bogati slika Ansambla Nagelj, ki prihaja izpod kamniških planin. September ponazarja Ansambel Braneta Klavžarja, oktobra bo nastopil Ansambel Zupan, ki ima svoje korenine na Vranskem, november so snovalci koledarja namenili Ansamblu Roka Žlindre, ki je do zdaj edini narodno-za-
bavni ansambel, ki je nastopil tudi na tekmovanju za pesem Evrovizije. Zadnji mesec v letu pa so namenili Alfiju Nipiču in njegovi pesmi Silvestrski poljub. Koncert na Vranskem tudi tokrat ni minil brez humorista Klobasekovega Pepija (Mira Klinca) in njegovega Bik banda. Sicer pa se je Pepi izvrstno izkazal tudi kot voditelj skupaj z Majo Šturm. D. Naraglav
Z razstave v Domu upokojencev Polzela
Skupinska slika udeležencev, kije nastala pred uradnim začetkom srečanja pred Hotelom Žalec
Že pred časom so se v žalskem hotelu srečali nekdanji učenci preboldske osnovne šole, ki so šolanje zaključili leta 1976, se pravi pred 35 leti. Letošnje srečanje je bilo nekaj posebnega, saj so ali pa še bodo do konca leta vsi vstopili v družbo abrahamovcev, torej med petdesetletnike.
Srečanja _ se je udeležilo okrog 45 učenk in učencev vseh treh nekdanjih osmih razredov, njihove razredničarke pa so bile Ida Završnik, Marija Dežnikar in Helena Ocvirk. Slednja je že pokojna, srečanja pa sta se udeležili tudi Zavr-šnikova in Dežnikarjeva. Kot so povedali glavni organiza-
torji srečanja Samo Golavšek, Leonida Bončina, Dragica Drobne in Jože Klančnik, so se do zdaj srečali tretjič, ker pa biološka ura neustavljivo hitro teče, se bodo od zdaj srečevali pogosteje, zagotovo pa čez pet let, ko bodo obeležili 40-letnico zaključka osnovnega šolanja.	D. N.
FRIZERSKI STUDIO IRCA
IRIS ČATER, s. p. Šlandrov trg 28, Žalec Tel.: 031 765 101 E-pošta: cater.iris@gmail.com
NAJNOVEJŠI TRENDI V OBLIKOVANJU LAS
-h TRETMA ZA POŠKODOVANE LASE +TRETMA ZA RAVNANJE LAS - BRAZILSKO »FENIRANJE« J -h DVA SISTEMA ZA PODALJŠEVANJE LAS v + LAKIRANJE NOHTOV (obstojnost do 3 tedne)
PRIVOŠČITE SVOJIM LASEM SIJAJ, ZDRAVJE IN GLADEK VIDEZ LAS.
BRAZILSKA TERAPIJA OZ. KERATINSKI TRETMA LAS;
+ REZULTAT JE VIDEN TAKOJ PO TERAPIJI
-h IZBOLJŠA SE VIDEZ LAS
+ IZGINE KREPAVOST LAS
-h LASJE SO SIJOČI, ZDRAyi, RAVNI
+ ZA NEGO DOMA POTREBUJETE LE NEKAJ MINUT,
+ LIKALNIKE ZA LASE PA POSPRAVITE V KOT
SEDAJ TA SVETOVNI HIT IZVAJAMO TUDI V NAŠEM STUDIU. PRIDITE NA POSVET ALI PA KAR NA TERAPIJO.
Naročnik oglasa: DESUS, OO Žalec, Trubarjeva 1, Žalec
uspešno S [ovenijo!
KARL ERJAVEC
uspesno S [ovenijo!
SAVINJSKE ZGODBE
Tradicionalne koline na Zajčevi koči Angela nič več pozabljena
Pri pogajanju za ceno in sprejemanju stav
Drage volivke in volivci,
stranka DeSUS je edina prava socialna stranka, ki se zavzema za to, da bi imeli upokojenci, delavci, mladi in invalidi boljšo in varno prihodnost.
V stranki DeSUS se bomo borili za dostojne plače in pokojnine, borili se bomo proti privatizaciji zdravstva in šolstva in se borili tudi proti tajkunom, ki so pokradli družbeno premoženje.
Drage volivke in volivci,
varno prihodnost lahko uresničimo z vašim glasom stranki DeSUS na volitvah 4. decembra, zato vas vabimo, da se udeležite volitev in obkrožite stranko DeSUS.
Vaš glas ZA stranko DeSUS je glas za uspešno Slovenijo.
5. VOLILNI OKRAJ
Občine: PREBOLD, BRASLOVČE, VRANSKO, TABOR in del Občine ŽALEC (KS Griže, KS Liboje, KS Petrovče in KS Levec).
november 2011
MARIJA PLEVČAK -
Tako bi morda lahko rekli za 72-letno Angelo Trost iz Pongraca pod Gozdnikom v Savinjski dolini, ki se je že pred leti podala v osamo, za prijatelje pa izbrala številne pse, ki so ji delali družbo. Ta njena pasja družina pa ji je povzročila tudi veliko neprijetnosti, ovadb sosedov in lovcev in še koga ter predvsem žalosti, ko so ji pse odvzeli in odpeljali v zavetišča.
Ostala je nemočna, prepuščena svoji usodi, nič je ni več motilo, živela je življenje, kot ga je pač živela. Lahko bi rekli med smetmi in pasjimi iztrebki. Ko so ji že tretjič v zadnjih štirih letih odvzeli pse, je prišlo v javnost in medije. Pravzaprav naj bi njen primer in njeno življenje že obravnavali tudi na Centru za socialno delo Žalec, vendar naj bi menda Angela odklanjala vsakršno pomoč. Dejstvo je tudi, da ni socialno ogrožena, saj prejema, kot nam je tudi sama povedala, več kot 700 evrov pokojnine, denar pa v veliki meri porabi za prehrano svojih psov. Pomagati so ji želeli pri Območni organizaciji Rdečega križa Žalec, občina in v društvu SAI izziv (kar pomeni Saj zmoremo) iz Velenja. V delovni akciji so izpraznili in počistili hišo ter njeno okolico, ki je bila močno zaraščena, ji delno uredili sobo, pripeljali štedilnik in postorili še kaj.
Ob koncu se je zahvalila vsem udeležencem akcije. Ni mogla razumeti, da je lahko skupina ljudi v enem dnevu toliko postorila. Žarela je od sreče in s solzami v očeh dejala, da zdaj verjame, da so na svetu še dobri ljudje, ki so opazili njeno nemoč in ji vrnili upanje v-boljše življenje.
Organizatorji in pobudniki akcije na čelu s sekretarko OO RK Žalec Majdo Pilih in društvom SAI IZZIV so veseli, da jim je uspelo pomagati, kolikor so lahko. Spomladi nameravajo nadaljevati z deli, pričakujejo pa tudi pomoč občine in še koga.
Angelina življenjska zgodba
Angela se je rodila v Celju. S starši je kot edinka živela v Pečovniku pod celjskim gradom, poleg hiše pisateljice in svetovne popotnice Alme Karlin. S starši je bila med II. svetovno vojno izseljena v Srbijo, od koder je bila še sredi vojne vihre pripeljana k teti v Ljubljano. Očeta je vzela vojna, mama pa jo je v dogovoru s teto, ki je bila brez otrok, pustila živeti pri teti. V Ljubljani je končala osnovno šolo in gimnazijo in se pozneje zaposlila kot tajnica na Zavodu za šolstvo, Fakulteti za elektrotehniko in v drugih službah. Kot
KANDIDATKA ZA POSLANKO
Stanujoča na naslovu Latkova vas 227,3312 Prebold, ekonomski tehnik, od leta 1999 upokojenka s polno pokojninsko dobo. Aktivno sodelujem v stranki DeSUS, Društvu upokojencev Prebold, sekciji upokojenih obrtnikov bivše žalske občine in v KO Latkova vas.
Kot poslanka bom ZAHTEVALA, da:
-	se pravice upokojencev, invalidov in borcev ne zmanjšajo,
-	se vsi mladi lahko izobražujejo na vseh nivojih in opravijo pripravništvo,
-	se ohranita javno zdravstvo in šolstvo,
-	se prepreči nadaljnja razprodaja državne lastnine in zahteva vrnitev že nepravilno odtujene,
-	se zaostri osebna odgovornost, materialna in moralna, na vseh nivojih. Če uživam VAŠE ZAUPANJE, mi namenite VAŠ GLAS.
NE BOM VAS RAZOČARALA!
HVALA.
Udeleženci akcije z Angelo (v ospredju n
pravi, je bilo življenje pri teti lepo, a je imela tudi strogo vzgojo. Poročila se ni nikoli, tudi otrok ni imela. Hodila je v službo in živela povsem vsakdanje življenje. Vse do takrat, dokler ji ni znanka prinesla psa, da bi nekaj časa skrbela zanj. Ponj ni več prišla in ker je bila psička, so kmalu prišli mladički, ki pa jih Angela ni mogla oddati, saj so se ji smilili. In tako se je kolo njenega življenja začelo vrteti skupaj s temi hišnimi prijatelji, ki so postali njena družina. Množili so se in množili. Angela pa se je začela seliti iz kraja v kraj, saj so postali njeni psi moteči za okolico. Najprej iz Viča v Moste, nato v Medvode, zatem na Dolenjsko in leta 1996 v Pongrac nad Zabukovico. Sem je pravzaprav pobegnila sredi noči s svojimi psi, ki bi jih morala predati veterinarjem v
kavču)
Angela si ja za družino izbrala pasje prijatelje
Novem mestu. Zdaj že 12 let živi na samotni kmetiji v tem delu Savinjske doline pod Gozdnikom, kjer naj bi živela v miru s svojimi prijatelji, vendar se je tudi tu začelo zapletati in nazadnje so ji odvzeli devetnajst psov. Ta veterinarska akcija pa je v javnost priklicala tudi zgodbo o Mileni Močivnik.
D. Naraglav
Med čiščenjem ene od sob
Planinsko društvo Tabor že dvanajst let pripravlja zanimivo prireditev Domače koline na Zajčevi koči. S tem ohranjajo običaj, ki je včasih veljal za pravi družinski praznik. Pri tem dogodku sodeluje veliko članov, pomembno naloga pa ima zlasti odbor društva, in sicer pri ogledu in nakupu prašiča.
Prašiča za zakol društvo vsako leto kupi pri Milanu Blatniku v Ojstriški vasi. Letošnji ogled prašiča so opravili v torek, 8. novembra, zvečer. V hlevu se je zbralo kar nekaj ocenjevalcev, med njimi tudi župan Vilko Jazbinšek. Marko Semprimožnik je pregledal vseh šest prašičev, izbranega pa so nato označili z rdečo barvo.
Pogajanja za ceno so se nadaljevala v kuhinji pri bogato obloženi mizi. Tudi tokrat je spekel zelo dober kruh, janeževi upognjenci pa so tako ali tako njegova specialiteta. Sprejemali so stave po pet evrov in ugibali, kolikšna je teža prašiča, ki ga stehtajo tik pred zakolom.
Letošnji prašič je tehtal 145 kg. Najbližja dejanski teži je bila Marica Miklavc, ki je živali prisodila 147 kg.	D. Naraglav
® 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC
PRIREDITVE V DECEMBRU 2011
TA VESELI DAN KULTURE
Četrtek, 1.12. 2011, ob 17. uri v Občinski knjižnici Prebold slovesnost ob odprtju nove knjižnice.
Četrtek, 1.12. 2011, ob 18. uri v Občinski knjižnici Prebold srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir.
Sobota, 3.12. 2011, od 8. do 12. ure v Medobčinski splošni knjižnici Žalec
Knjige menjajo lastnike - bukvama.
Sreda, 14. 12. 2011, ob 16. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec
bfezplačni tečaj, ki ga bo vodil Bojan Uranjek: Kako poiskati gradivo v elektronskem katalogu Cobiss/Opac.
Torek, 27.12. 2011, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec
Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Verbič.
Obveščamo vas, da bodo zaradi izobraževanja enote v četrtek, 8. 12. 2011, odprte le do 13. ure.
V soboto, 31. 12. 2011, bodo vse enote ZAPRTE.
Naročnik oglasa: DESUS, OO Prebold, Latkova vas 260, Prebold
Gotoveljska šola praznovala
Predstavitev zbornika osamosvojitve
Ob 110-letnem jubileju še vedno ponosno stoji
Prejšnji petek zvečer je v dvorani KZ Gotovlje potekala osrednja prireditev ob 110-letnem jubileju postavitve šole v Gotovljah. Tamkajšnji prebivalci so znali in zmogli ohraniti pouk v njej kljub nekdanjim poskusom ukinitve.
Kako imajo radi svojo šolo, je pokazala tudi petkova prireditev, ko je dvorana ob tako množičnem obisku skoraj pokala po šivih. V bogatem kulturnem programu so nastopili učenci POŠ Gotovlje, ženski in moški pevski zbor KD Gotovlje, Margit Juteršek in Marija Krajnc. Zbranim so spregovorili predsednik Sveta KS Gotovlje Henrik Krajnc, župan Občine Žalec Janko Kos, predstojnica Zavoda za šolstvo Sonja Zajc, predstavnica ministrstva za šolstvo Marjetka Loborec Škerl in osrednja govornica, ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža, ki je v svoj govor vpletla
tudi svoje spomine na šolska leta. Zgodovina šole se je začela pisati leta 1901. Prvi nadučitelj v Gotovljah je tega leta v šolsko kroniko zapisal: »Družina in šola sestrici sta dve, nobena samotna hoditi ne sme.« Kot je dejala ravnateljica Tatjana Žgank Meža, bi tem besedam lahko rekli pedagoški trikotnik, ki pa danes v tej dvorani izgublja robove. Preoblikoval se je v krog, v mobius, v katerem smo združeni vsi, ki vemo, da je šola v Gotovljah odlična šola in bo taka tudi ostala.
Gotoveljska šolska mladina je hodila ves čas v sosednjo žalsko šolo, a Gotovljani so si že od nekdaj prizadevali za lastno šolo. Želja in trud sta bila poplačana. Gradnja šole se je začela aprila 1901, poslopje pa je bilo zgrajeno 9. novembra istega leta. Ker je bila 17. novembra huda povodenj, se je blagoslavljanje šole preložilo
Območno združenje Zveze veteranov vojne za Slovenijo za Spodnjo Savinjsko dolino je ob letošnji 20-letnici osamosvojitve Slovenije izdalo knjigo S srcem za domovino, v kateri so objavljeni sestavki različnih avtorjev, ki so sodelovali pri osamosvajanju Slovenije na področju Spodnje Savinjske doline in njene bližnje okolice.
Da bi to knjigo in ta prelomni čas osamosvojitve Slovenije čim bolj približali tudi mladim, so se v predsedstvu območne veteranske organizacije ZVVS Žalec odločili, da s sodelovanjem veteranske organizacije Sever Žalec
organizirajo predstavitev knjige in obdobje osamosvajanja tudi po osnovnih šolah, knjižnicah in še kje.
Prvo predstavitev so prejšnji četrtek pripravili na I. OŠ Žalec, kjer so knjigo predstavili učencem 8. in 9. razredov, vključenim v zgodovinski krožek, ki ga vodi učiteljica zgodovine Ivanka Pakiž. Mladim so o nekdanjih zgodovinskih dogodkih spregovorili nekdanji sodelavci Teritorialne obrambe Žalec: poveljnik TO in sedanji predsednik ZVVS Adi Vidmajer, predsednik , zgodovinske komisije pri ZVVS Žalec Emil Pižorn in predsednik
Najmlajši so se poklonili obletnici svoje šole
Roman Brglez
Pekarna-slaščičarna-trgovina Q35HB Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (B 703 43 70).
NOVO NOVO NOVO
Ni potrebno ogromno darilo, da ogreješ srce ljubljeni osebi,
Naj bo to darilo majhno...sladko... darilo pozornosti !
Naj bodo to
čokoladne praline
naše lastne proizvodnje!
Odlična ideja za darilo!
V predprazničnem času, po promocijski ceni, v vseh naših lokalih!
Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ
Učenci so pokazali veliko zanimanja za zgodovino osamosvajanja Slovenije
na 24. november. Po sveti maši ob odprtju, kjer je domači župnik poudaril pomen ljudske šole in prosil starše, naj otroke pošiljajo k pouku, so se vsi prisotni odpravili k okrašeni šoli.
Nadučitelj Anton Šumljak se je zahvalil vsem Gotovljanom, ki so si s tem zavodom (šolo) postavili spomenik, ki bo pričal poznejšim rodovom, kako so ljubili svojo mladino. V imenu učiteljev je obljubil, da bo natančno izpolnjeval svojo dolžnost pri vzgoji mladine, za podporo pa poprosil tudi starše.
Skozi zgodovino so majhne podeželske šole prehodile številna obdobja in reforme, ki so
Srečanje veteranskih družin
nih, ohranile so se predvsem ----------------------------------------------———
tiste, kjer je bila demografska podoba ugodna, kjer so obstoj šole nenehno podpirali tudi krajani šolskega okoliša, in tiste, kjer je učiteljem s strokovnim delom uspelo dokazati, da je kljub specifičnim pogojem v teh šolah pridobljeno znanje učencev kakovostno in predvsem primerljivo z znanjem učencev v centralnih ali večjih šolah.
Gotoveljska šola je bila ena izmed slednjih in tako je dočakala tudi svojih 110 let in bo zagotovo tudi naslednja desetletja. Ob jubileju so se posladkali tudi s torto, ki jo je v dvorano pripeljala ravnateljica, vsi pa so ob tem zapeli tudi Vse najboljše.	D. Naraglav
pokrajinske zveze ZVVS Zdenko Terpin ter nekdanji miličnik in sedanji predsednik veteranske organizacije Sever Žalec Rado Gašparič.
Učenci so pokazali veliko zanimanja za obravnavano zgodovinsko obdobje in gostom zastavili tudi vrsto zanimivih vprašanj, na katere so z veseljem odgovarjali. Ravnateljica Tatjana Žgank Meža pa se je ob koncu gostom zahvalila in jim podarila rdeč nagelj. Naslednja predstavitev knjige bo januarja na OŠ Prebold. V marcu načrtujejo tudi predstavitev v Medobčinski matični knjižnici Žalec. D. N.
V spomin na čas osamosvajanja Slovenije se vsako leto v naši dolini srečajo družine, ki so med osamosvojitveno vojno skrivale in hranile orožje Teritorialne obrambe, Sekretariata za ljudsko obrambo in takratne Postaje milice Žalec. Orožje je namreč v svoja skladišča hotela odpeljati takratna jugoslovanska armada.
Srečanje pripravijo vsako leto v drugi občini, ki je gostiteljica spominskega druženja. Letos so se zbrali v znanem gostišču v polzelski občini. Na tamkajšnjem območju so skrivale orožje štiri kmetije.
Udeležence srečanja, med katerimi so bili poleg družin, vodstev obeh veteranskih organizacij tudi župani občin Prebold, Žalec in Braslovče, je uvodoma pozdravil polzelski župan Ljubo Žnidar in ob tem dejal, da je tovrstna srečanja potrebno ohranjati in stem spominjati mlade na čas rojevanja lastne države. O osamosvojitvenem času in velikem domoljubnem dejanju družin je spregovoril Adi Vidmajer, takratni poveljnik Območnega štaba TO Žalec in sedanji predsednik Zdru-
ženja veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline. Svoje videnje takratnega časa je podal tudi predsednik veteranskega policijskega združenja Sever - Odbor Žalec Rado Gašparič. V imenu družin, ki so skrivale orožje, pa je zbranim spregovoril Vili Čremožnik.
Prijetno druženje je popestril Moški pevski zbor KD Polzela pod vodstvom Mie Novak. V kulturnem programu pa so se učenci OŠ Polzela, ki so povezovali tudi uradni del srečanja.	D. N.
Z otroci o rudarstvu
Ob tednu otroka je v Domu kulture Svoboda Griže potekalo srečanje kna-povk, ki so delale v rudnikih Zabukovica in Liboje in otrok, ki zdaj v okviru Etnološkega društva Srečno sodelujejo pri ohranjanju rudarske dediščine, čemur je bilo namenjeno tudi tokratno srečanje.
Etnološko društvo Srečno je srečanje delavk knapovk in otrok organiziralo kot etnološko delavnico v okviru projekta Lokalne akcijske skupine Spodnje Savinjske doline Delavke knapovke, ki ga sofinancira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Osrednji del
srečanja je bil namenjen soočenju žensk, ki so bile nekoč zaposlene v zabukovškem ali libojskem rudniku, in otrok, ki obiskujejo OŠ Griže. Knapovke so se spominjale svojega otroštva in spregovorile o sedanjem času. Otroci pa so povedali, koliko vedo o nekdanjem rudarstvu v svojem kraju, in govorili o življenju, ki ga živijo danes. Osnovnošolec Anže Hribar je predstavil tudi svoje knjižno delo Rudarstvo in skok čez kožo, kjer opisuje svoje videnje rudarske dediščine.
Srečanje je vodila Breda Veber, popestrili pa so ga tudi Otroški pevski zbor Griže in skupina Ubrane strune. D. N.
KDOR Sl VZAME TUJO POSEST
MATERIAL
ZA
PREDELAVO
DEL
STATEV
TANČICA,
PAJČOLAN
NAT/
URBANI
fÄST
VIČIČ
AVANS,
PREDUJEM
MESTO V ČRNI GORI PODSTREŠ-NO OKENCE
KARTA PRI TAROKU
KONEC
POLOTOKA
ALKALIJ.
KOVINA(Na)
MANDARINA
BREZ
PEČK
EVROPSKO
GORSTVO
STRAST,
POŽELENJE
PODOBA
GOLEGA
TELESA
BIBLIJSKI
OČAK
AM, PISAT (JONATHAN)
AMERIŠKI
PESNIK
(CONRAD
POTTER)
OBLIKA IMENA ANA
KOS
SUKANCA
ANG.PLEM.
NASLOV
MERILNA
NAPRAVA
BRIT, FIZIK, NOBELOVEC LETA 1933 (PAUL)
NASLOV SP. PRINCEV
PEVKA
ČERNE
RICHARD
NIXON
AVST. POET (RAINER MARIA) ČAST
ILMENSKO
JEZERO
POSLADEK PO OBEDU
BOJNI
STRUP
MORSKA
RIBA
CVET,
IZVLEČEK
KARLI
ARHAR
NAPUŠČ PRI STREHI
BOKSAR
FRAZIER
TV VODIT. (BERNARDA)
VELELNI
NAKLON
PRAMEN
SVETLOBE
IZDE-
LOVALEC
OROŽJA
REKA V RUSIJI, D. PRITOK VOLGE
SL. IGRAL. (VOLODJA)
CEVNA
NAPELJAVA
KOŽNA
RAZPOKA
NA
USTNICI
60 MINUT
VELIKO JEZERO NA FINSKEM
PUSTNO
PECIVO
POLJ. REKA PUŠKINOV JUNAK (JEVGENIJ)
IT. IGRAL. LOLLO-BRIGIDA
LUKAV
JUGOVZH.
ANGLIJI
DRSALKA
RODNINA
PREDLOG
DROBEC PRI PILJENJU
SREDIŠČE
KOZJAN-
SKEGA
DVOJICA
ABECEDA
SL. FILM. REŽISER NAPOLJSK. (MITJA)
NASLOVNI JUNAK SHA-KESPEAR. TRAGEDIJE
FR, REŽIŠ. (MARCEL)
JAZZ. TEHNIKA PETJA
NINA
PUŠLAR
TURNUS
TV VODITELJICA KULJAJ
WALLACE
IRVING
ANTIČNO
MESTO,
SEDEŽ
ELEATOV
ZAKOVICA
ŠAHOVSKA
FIGURA
FR. SLIKAR (EDGAR)
LOJNA
ŽLEZA
AM. ATLET (JESSE)
SEKRETAR
OZN(KOFI)
HALJA MUSLIMANK
UMRLA ANG. PRINCESA NATANČEN VZOREC MERE
IGRALEC
HUNTER
ATLETSKI
METALNI
REKVIZIT
ZNESEK NA BANKOVCU
KOSTNI LOK NAD OČESOM
SENČNICA,
UTA
GL. MESTO ŠPANIJE
KAREL
DESTOVNIK
GORSKA
RASTLINA,
SVIŠČ
HOJA
SL. PEVKA ZABAVNE GLASBE (MAJDA)
NOVAČAN
ANTON
EVROPSKI
VELETOK
KANADSKA POP PEVKA (CELINE)
ZDRAVNIK
BRECELJ
REKA V ITALIJI,
L. PRITOK PADA
JAPONSKO
RIŽEVO
ŽGANJE
PEVKA
PRODNIK
DEL
TENIŠKE
IGRE
PEVKA
FALK
KIS
KRAJ OB SOTLI
VDOLBINA V KOPNO
NEPOZNAN
MOŠKI
SL. IGRAL (KATARINA)
TANTAL
OZEK PAS KOPNEGA
PESNIK
MERMOLJA
SPOD. DEL POSODE
ANTIČNA LADJA, TRO-VESLAČA
HALOGEN
ELEMENT
(ZNAKI)
POKOJNIK
ALENKA
TETIČKOVIČ
GOhANAD
SOLČAVO
AM. FILM. IGRALEC (WARREN)
LIRSKA
PESEM
ŠPNASKEGA
IZVORA
ZDRAVNIK ZA RADIOLOGIJO
HRV. OTOK
OVRATNA
RUTA
NAJVEČJI
PTIČ
VRH
PIRENEJV
KAREL
ERBEN
KULTURNA RASTLINA, KRMA ZA KONJE
ČISTINA V GOZDU
Nagradna križanka
Rešitev križanke, objavljene v oktobrski številki Utripa: MA-PROF-VAŠA-IZBIRA-ZIMA-Z-MA-PROFOM-VSE-ZA-VODOVOD-IN-OGREVANJE. Izžrebani nagrajenci: 1. Cvetka Časi, Vrtna ulica 3, Šmpeter; 2. Klemen Razboršek, Gotovlje 84 a, Žalec; 3. Karolina Babič, Kale 8 c, Šempeter.
Nagrajenci naj se za nagrade zglasijo v MA-PROF, d. o. o., Petrov trg 7, Šempeter.
Pokrovitelj križanke v tej številki, je G.I.S.I.T., d. o. o., Parižlje 18 a, Braslovče z avtopralnico in café bar TopCar, Ločica ob Savinji 81, Polzela.
Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 9.12. 2011.
Z ustreznim gnojenjem do boljšega pridelka
Vzorčenje tal lahko izvajamo vse leto, kadar tla niso pokrita s snegom ali zamrznjena, vendar ne neposredno po padavinah
S pridelkom vrtnin, sadja, poljščin, z grozdjem ... z vrtov in njiv odnašamo rastlinska hranila. Če jih na kakršen koli način ne vračamo, se tla siromašijo. Pridelki bodo vedno manjši, rastline bodo vedno šibkejše, tla pa vedno bolj izčrpana. Po drugi strani pa preobilno gnojenje lahko povzroči, da se rastlinska hranila v tleh kopičijo in škodljivo vplivajo na rast in razvoj rastlin. Rastline postanejo manj odporne in bolj dovzetne za napad bolezni in škodljivcev. Dodatno gnojenje takšnih tal pomeni ne le stran vržen denar za gnojilo, ampak vpliva tudi na vedno večje neravnovesje med hranili v tleh. Zaradi preobilne ko-
ličine določenih hranil, rastline ne morejo črpati iz tal drugih hranil, čeprav so ta na voljo v tleh v ustreznih količinah. Po drugi strani pa povzročamo nepotrebno obremenjevanje okolja - ne samo s kopičenjem nekaterih hranil v tleh, ki se postopoma izgubljajo izsistema tla -rastlina v zrak in onesnažujejo podtalnico in druge vode, ampak je bila po nepotrebnem porabljena energija za proizvodnjo teh gnojil.
In ne pozabimo! Hranila ne vračamo v tla samo z mineralnimi gnojili, ampak tudi z rastlinskimi ostanki, s kompostom, hlevskim gnojem, z gnojevko ... in tudi raznimi 'bio' pripravki, ki jih kupimo v trgovinah v vrečkah.
Ker so vrtnine ekonomsko zanimive za pridelovanje, pridelovalci v želji po dobrem in lepem pridelku običajno trosijo na parcele prevelike količine gnojil. Enako velja tudi za vrtičkarje. Da se osnov gnojenja s fosforjem in kalijem na parcelah z zelenjavo najbolj ne držimo, je razvidno iz raziskave avtorja Susine s sodelavci, v kateri so ugotovili, da so njive z zelenjavo v Sloveniji v povprečju od dva do trikrat preveč preskrbljene s fosforjem. To pomeni, da gnojenje z gnojili, ki vsebujejo fosfor, na teh parcelah večinoma ni potrebno oziroma bi bilo treba to precej omejiti. Na njivah z zelenjavo je tudi največ kalija; kar vsak četrti vzorec z njiv z zelenjavo (25 %) je namreč ekstremno preskrbljen s kalijem.
Da bi se kar najbolj približali takšni vsebnosti hranil v tleh in razmerju med hranili, ki rastlinam najbolj ustreza, je potrebno tla gnojiti na podlagi analize tal in predvidenega odvzema s posev-
kom. Vedeti moramo torej, kaj v tleh že imamo in koliko bo iz tal odvzela rastlina, ki jo bomo na določeno parcelo posejali ali nasadili.
Kako izvemo, kaj je že v tleh?
Če želimo izvedeti, kaj že imamo v tleh, moramo vzeti vzorec tal. To moramo opraviti po navodilih, saj pravilna izvedba vzorčenja omogoča, da pridobimo res povprečen vzorec tal določene parcele in potem na podlagi kemične analize odvzetega vzorca izvemo, kakšna je dejanska preskrbljenost tal s hranili. Če je vzorec tal odvzet napačno, rezultati kemične analize ne bodo zrcalili dejanskega stanja, kar ima za posledico tudi, da gnojilni nasvet, narejen na podlagi analize, nima vrednosti. Z upoštevanjem osnovnih pravil gnojenja z gnojili, ki vsebujejo fosfor in kalij, poznavanja odvzema hranil s posameznimi rastbnami ter z nakupom ustreznih gnojil se z leti lahko približamo želenemu stanju v tleh.
Vzorčenje tal za analizo
Vzorce tal vzamemo do globine 25 cm na dvajsetih mestih diagonalno ali cikcak po parceli, ki naj ne bo večja od 2 ha in je dovolj izenačena po lastnostih. Če pa se rast rastlin ali pridelek na isti parceli razlikuje ali so tla pedološko neizenačena, potem vzorčimo vsak odsek posebej. Na posameznem odvzemnem mestu odvzamemo za pest velik vzorec. Najbolje je, če vzorčimo tla s sondo, ki si jo lahko izposodite na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS), lahko
Vlada ponuja pomoč hmeljarjem
pa vzorčimo tudi s pomočjo lopate. Pri vzorčenju z lopato moramo biti previdni, da zajamemo enako količino zemlje iz celotne globine (ne na primer večjo količino zemlje iz zgornjega sloja in manjšo količino iz spodnjega sloja). Pred začetkom vzorčenja si pripravimo čisto vedro in vrečko. Za analizo potrebujemo od 0,5 kg do 1 kg zemlje. Če vzamemo večjo količino zemlje, potem vzorec v čistem vedru dobro premešamo in v čisto vrečko spravimo predvideno količino. Natančnejša navodila za odvzem vzorca tal lahko dobite na IHPS.
V letu, ko smo gnojili s hlevskim gnojem, ne jemljemo vzorcev. Prav tako ne vzorčimo en mesec po gnojenju z mineralnimi gnojili in ne neposredno po dežju. Izogibamo se robovom parcele ter predelom, kjer so kakšne posebnosti, na primer kup kamenja ali gnoja.
Vzorce opremimo z naslednjimi podatki:
-	ime in priimek lastnika parcele,
-	naslov, kamor naj se analiza pošlje,
-	telefonska številka, na kateri smo dosegljivi,
-	naziv parcele,
-	zapišemo teksturo tal (so tla lahka, srednje težka ali težka),
-	navedemo poljščino oziroma vrtnino, ki jo bomo na tej parceli pridelovali, oziroma zabeležimo, ali je prineseni vzorec iz vinograda, sadovnjaka ali z vrta,
-	globino odvzema ter
-	želene analize.
Osnovno kemično analizo tal (kislost tal ter vsebnost kalija in fosforja) bi bilo potrebno za vsako parcelo opraviti vsakih pet let, priporočamo pa tudi, da preverite vsebnost organske snovi. Če ste vključeni v kakšnega od različnih sistemov pridelovanja (integrirana, ekološka pridelava ...), je v njihovih pravilih natančneje
Pomoč hmeljarjem bo namenjena za promocijo slovenskega hmelja
Vlada se je odzvala na krizo v hmeljarskem sektorju, ki je nastala zaradi neprodanih količin hmelja. Na zadnji seji je napovedala denarno pomoč oziroma je Uredbi o ureditvi trga s hmeljem dodano novo poglavje Pomoč hmeljarskemu sektorju za pomoč pri sodelovanju na mednarodnih sejmih ali sejmih z mednarodno udeležbo, ki se nanašajo na prodajo hmelja, pomoč za promocijo na novih trgih in
pomoč pri pripravi hmelja za prodajo.
Predvidena je tudi ustanovitev konzorcija. Pomoč hmeljarskemu sektorju se bo izvedla kot pomoč »de minimis«, za katero je v letošnjem in prihodnjem letu namenjenih 360 tisoč evrov. Do pomoči bodo upravičeni vlagatelji, ki bodo člani novo oblikovanega konzorcija in so pravne osebe. Konzorcij bodo po tej uredbi ustanovili trgovci in javni zavod.
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
BARVNO
FOTO
KOPIRANJE
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
Pomoč se bo dodelila za aktivnosti, določene v programu konzorcija, h kateremu mora podati soglasje ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Vsi člani konzorcija naj bi skupaj v posameznem letu odkupili 40 odstotkov slovenskega hmelja. Konzorcij bo pripravil pro-
gram, ki določa načine, vrste in oblike sodelovanja upravičencev na mednarodnih sejmih in novih trgih ter oblike priprave hmelja za prodajo. Vsi člani konzorcija se morajo pred vlaganjem zahtevkov strinjati z nastalimi upravičenimi stroški, ki so predmet pomoči. T. T.
	
Nataša Antolič, s. p. Griže 50, 3302 Griže	
Tel.: 03 571 57 55	GSM: 051 686 230
Prevozi vozil,
v
določen časovni razpon med zaporednimi analizami. Na parcelah, kjer smo med letom opazili motnje, na primer slabo kondicijo rastlin, dosegli majhen pridelek, slabo kakovost ali pa opazili znake pomanjkanja pri rastlinah, posredujemo vzorec tal po posvetu s strokovnjakom v analizo tudi na druga hranila.
Kdaj vzorčiti tla?
Vzorčenje tal za osnovno analizo lahko sicer izvedemo kadarkoli v letu, če pa želimo dobiti rezultate analize pravočasno, torej v času, ki omogoča nabavo ustreznega gnojila pred začetkom nove sezone, je priporočljivo, da vzorec prinesemo na analizo takoj po spravilu prejšnjega posevka. To je običajno v jesensko-zimskem času, ko tla še niso zmrznjena ali prekrita s snegom. Pomembno je namreč, da glede na priporočeno količino hranil, ki naj bi jo vnesli na njivo, nabavimo ustrezno gnojilo, ki je za našo parcelo glede na analizo tal in predvidene posevke najprimernejše. Različne rastline odvzamejo med sezono različne količine hranil, mi pa jim moramo omogočiti, da so ta na razpolago v tleh in da je razmerje med njimi kar najustreznejše.
Poleg osnovne analize tal (pH, fosfor, kalij) in analize na vsebnost organske snovi (humus) določamo na IHPS tudi vsebnost mikroelementov in težkih kovin ter rastlinam dostopnega dušika v vzorcih tal in rastlinskih vzorcih. Vzorce sprejemamo vsak dan med 7. in 15. uro na Oddelku za rastline, tla in okolje, lahko pa jih pošljete na naslov: IHPS, Cesta Žalskega tabora 2, Žalec. V odgovoru dobite poleg podatkov o preskrbljenosti parcele s hranili tudi nasvet o potrebnem gnojenju.
Nakup ustreznih gnojil
Velik problem predstavlja dejstvo, da se trgovine odločijo za nabavo določenih mineralnih gnojil, ki nam jih spomladi po vsej sili želijo prodati, mi pa bi morali glede na analizo uporabiti nekaj povsem drugega. Najcenejša možnost je nakup gnojila NPK, enostavna gnojila so običajno dražja, poleg tega jih je na tržišču manj. Vendar moramo pri gnojenju z gnojili NPK usklajevati vsa tri hranila, kar je v praksi pogosto težavno. Če pa je v gnojilu neustrezno razmerje hranil glede na potrebe naše parcele in predviden odvzem s predvidenimi posevki, se želenemu stanju v tleh ne bomo nikoli približali. Predvsem bi potrebovali mineralna gnojila s širšim razmerjem med vsebnostjo fosforja in kalija, saj kmetijske rastline večinoma odvzamejo iz tal več kalija kot fosforja; poljščine v povprečju potrebujejo dvakrat več, vrtnine pa tudi do štirikrat več kalija kot fosforja. Če imamo na razpolago zgolj gnojila NPK z ne dovolj širokim razmerjem med fosforjem in kalijem (na primer NPK 15-15-15, 7-20-30, 8-26-26), je potrebe rastlin po obeh hranilih naenkrat nemogoče uskladiti. Če se namreč ravnamo po fosforju, premalo pognojimo s kalijem, če pa se ravnamo po kaliju, kar običajno storimo, preveč pognojimo s fosforjem.
Če se bomo torej napotili po gnojilo dovolj zgodaj, bomo morda lahko vplivali na naročila kmetijskih trgovin in bomo na dobri poti, da bodo z leti tla naših parcel ustrezno oskrbljena s fosforjem in kalijem in bo v njih doseženo ustrezno razmerje med hranili.
Dr. Barbara Čeh in Bojan Čremožnik, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Km«tl)*ko poidTsk« «bornie« Slovni)«
KMI riJSKO (iO/.DAKSKI ZAVOD ____________< I I JI__________
Oddelek za kmetijsko svetovanje
Trnoveljska cesta 1, 3000 Celje tel.: 03/42 55 513 faks: 03/425 55 30
ZAČETNI TEČAJ EKOLOŠKEGA KMETOVANJA
Začetni tečaj ekološkega kmetovanja obsega približno 25 ur in je izveden v dveh sklopih. Prvi sklop, ki ga imenujemo teoretični del tečaja, izvedemo v dveh zaporednih dneh v predavalnici, drugi sklop, tako imenovani praktični del, pa v enem dnevu in je v celoti namenjen strokovni ekskurziji.
Teoretični del tečaia na Kmetiisko-gozdarskem zavodu Celie izvajamo vsako leto običajno jeseni oziroma glede na zanimanje tudi prej. Praktični del pa v času vegetacije (spomladansko-poletni čas) naslednje leto.
Začetni tečaj ekološkega kmetovanja ponudi celovit vpogled v ekološko kmetovanje, zato ga priporočamo vsem, ki se odločajo za ekološko kmetovanje, in tudi tistim, ki že ekološko kmetujete. Tečaj priporočamo tudi uporabnikom ekoloških živil in drugim, ki jih zanima tovrstna pridelava.
V okviru tečaja predstavimo pravnoformalne okvirje ekološkega kmetovanja, organiziranost ekoloških pridelovalcev, pomen nadzora v ekološkem kmetovanju in osvetlimo najpomembnejša področja, ki med preusmeritvijo in tudi kasneje vplivajo na uspešnost kmetije. Predstavljene so strokovne podlage s področja rastlinske pridelave (kompostiranje, zaščita rastlin, obvladovanje plevelov, gnojenje, oskrbovanje travnikov itd.) in živinoreje (preureditev hlevov, krmljenje živali ...). Opredelimo tudi načine trženja ekoloških kmetijskih pridelkov in živil. V zadnjem delu tečaja pa si v okviru strokovne ekskurzije ogledamo nekaj dobrih praks ekološkega kmetovanja v Sloveniji.
Če želite v prihodnje pridobiti več informacij o ekološkem kmetovanju in ste se pripravljeni udeležiti tečaja, se lahko prijavite pri vašem terenskem kmetijskem svetovalcu na posameznih izpostavah za kmetijsko svetovanje KGZS - Zavoda Celje oziroma pri specialistu za ekološko kmetovanje (tel.: 03/425 55 13 ali mitja.zupancic@ ce.kgzs.si). Na osnovi prijav razpišemo termin tečaja in vse prijavljene povabimo na razpisano izobraževanje.
Mitja Zupančič, univ. dipl. inž. zoot., svetovalec specialist II za področje ekološkega kmetovanja,
KGZS - Zavod CE
PRAZNJENJE GREZNIC
JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže
Tel.: 031 786 975
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ^ ETAŽNI NAČRTI, ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, A
KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
GPS MERITVE, NEPREMIČNINE
A Ar 1 ^
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geoinzeniring.si
VRTINE PALIR
urinu jm eiiiüftt iA
VRTANJE IN ISKANJE VODE
031/450-176
www.vrtine-palir.si
E-mail: iztok.palir@gmail.com
Iztok Palir s,p. Zgornje Grušovlje 12 3311 Šempeter v Sav. dolini
I 'Toplotne črpalke - zemeljski kolektorji - vodnjaki - geosonde
Ko mi je sosed povedal, “da že več kot 12 let uporablja toplotno črpalko Termotehnika Kronovšek,
in da si je samo iz prihrankov lahko zamenjal gospodinjske aparate”, se nisem mogel upreti misli, da tudi sam kupim toplotno črpalko.
Ko pa mi je povedal, da več kot 1000 črpalk letno izvozijo tudi v Avstrijo in Nemčijo in nekaj celo v daljno Novo Zelandijo,
me je prepričal o izvrstni kvaliteti.
Še isti dan sem odšel k njim, kjer so mi prijazno in strokovno svetovali in dogovorili smo se za toplotno črpalko za ogrevanje cele hiše.
Zdaj vem, da bom na ta način, v enakem času kot sosed,
lahko prihranil za spodoben avto.
m
MM

termotehnika Največji proizvajalec toplotnih črpalk v Sloveniji
KRONOVŠEK	z vami že 20 let !
~
Sill SlSSSi;*

•	Samostojne toplotne črpalke za segrevanje sanitarne vode različnih
izvedb in moči (preko 4500 kosov/leto)
•	Ogrevalne toplotne črpalke za ogrevanje objektov in pripravo tople
sanitarne vode, primerne tako za Individualne hiše kot tudi za večje objekte (šole, poslovne stavbe...)
. Znatni prihranki pri ogrevanju, do 70%
•	Zmanjšanja emisij C02 do 60 %
•	Odziven in strokoven servis ter podpora


Izkoristite subvencije EKO SKLADA za toplotne črpalke
Termo-tehnika d.o.o., Orla vas 27/a, 3314 Braslovče Tel. 703 16 20. 703 16 28 www.termotehnika.com
TČ voda /voda: do 2.000 EUR TČ zemlja/voda: do 2.000 EUR TČ zrak/voda: do 1.500 EUR .TČ za sanitarno vodo: do 250 EUR.
LISTA ZORANA JANKOVIČA POZITIVNA SLOVENIJA
+
CD
C
CD
5. VOLILNI OKRAJ
Braslovče, Gomilsko, Griže, Letuš, Liboje, Petrovče, Prebold, Sešče, Tabor, Trnava, Vransko
Kandidatka: Tanja Basle
PROGRAM
Podjetniške spodbude	;
Učinkovit javni servis	I
Učinkovita in odgovorna vlada
Soudeležba zaposlenih pri upravljanju in dobičku
+ +
+
4. VOLILNI OKRAJ
Andraž nad Polzelo, Galicija, Gotovlje, Polzela, Ponikva pri Žalcu, Šempeter v Savinjski dolini, Vinska gora, Vrbje, Žalec
Kandidat: Lojze Posedel
SMUČARSKI KLUB
GOZDNIK
ŽALEC
SKI SERVIS
Ročna in strojna obdelava smuči
Smučarski klub Gozdnik Žalec Aškerčeva 1 5
DANILO PIKL, s. p.
Starovaška ulica l, 3311 Šempeter Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186
- MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV,
- NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA,
-	POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN
POMIVALNIH STROJEV,
-	POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV.
OBČINSKA ZVEZA DRUŠTEV PRIJATELJEV MLADINE ŽALEC
ORGANIZIRA
ZIMOVANJE
SMUČARSKI TEČAJ IN TEČAJ BOR PANJA
ki bo med božično-novoletnimi počitnicami; in sicer od ponedeljka, 26.12. 2011, do petka, 30. 12. 2011, na POHORJU - TRIJE KRAUL OTROCI BODO NASTANJENI V HOTELU »JAKEC« RTC TRIJE KRAUL
Dodatne informacije dobite na Občini Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, vsak dan od 7.00 do 1S.00, ali po telefonu 713 64 38 in OSI 342 646.
Število udeležencev je omejeno.
Predsednica OZ DPM ŽALEC Danica Vončina Veligošek
MALI OGLASI
LIKAMO ZA VAS! Možna prevzem in dostava na dom! Info.: 040 168 108
OBNAVLJATE HIŠO, STANOVANJE, SOBO? Polagamo, brusimo parkete, laminte in keramiko ter izvajamo sobosli-karska dela. Parketarstvo in soboslikarstvo Bojan Ribar, s. p. Info.: 041 522 035
POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Nujno iščemo podjetne ljudi za delo, ki bi se nam pridružili.
Info.: 031 706 281
PODIRANJE IN OBŽAGANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli.
Info.: 041 645 555
NUDIM UČNO POMOČ pri vseh predmetih za osnovne in srednje šole.
Info.: 031 350 058
KOZMETIČNE STORITVE NA VAŠEM DOMU IN V SALONU V ZDRAVSTVENEM DOMU PREBOLD (pedikura, manikura, masaža...)
Info.: 041 433 814
«grČ— -
Attemsov trg 22 3342 Gornji Grad
Tel.: (03) 838 11 33, faks: (03) 838 11 34 E-naslov: speh.toni@siol.net www.spehtoni.com
Za vas izvajamo vsa pleskarska dela:
NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI, OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop, sikkens ...), BELJENJE FASAD, POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV, IZPOSOJA DELOVNIH ODROV, VGRADNJA IN OBDELAVA MAVČNIH PLOŠČ, OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI
NUDIMO TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m.
IZDELAVA KAKOVOSTNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: izvedba po sistemu RÖFIX, DEMIT, BAUMIT in WEBER s stiroporom in kameno volno, zaključni sloj po vseh sistemih.
1000 barvnih odtenkov paropropustnih fasad CLIMA, zaključni omet tehnologije NANO (samočistilni učinek fasad).
MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE. GARANCIJA 5 LET.
Uredimo dokumentacijo za subvencijo in ekokredit.
Naš trud za lepoto vašega doma -že 19 let!
POGREBNA SLUŽBA BRITOVŠEK Matjaž Britovšek, s.p.
-	pogrebne storitve
-	čiščenje in dezinfekcija prostorov
Pongrac 60, 3302 Griže	GSM: 070/826-323
PE GRIŽE, Griže 50a, 3302 Griže	040/721-827
NAGROBNI SPOMENIKI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče	Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Mbt : 041/672 115 in 041/536 408
www.pogreb-morana.si
V SPOMIN
JANEZ KRANJC
(22. 12. 1935-7. 12. 1979)
JANI KRANJC
(26. 12. 1959-22. 2. 1997)
RAJKO MAZEJ
(31. 12. 1953-27. 11.2010)
Pogrešam vas! Mama
ALOJZA DOBRAVCA
Iskrena hvala vsem za vso tolažbo in izrečena sožalja. Hvala za spremstvo na njegovi poslednji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
		Življenje sem ti dala,
		a sedaj brez tebe sem ostala,
	F ^	ker usoda je tako hotela,
	1 - i-1	da cesta prekmalu te nam je vzela!
	V i	V SPOMIN
	It	16. decembra bo minilo 5 let,
		odkar si nas zapustil,
		dragi sin in brat
ROMAN GLUŠIČ
s Ponikve 46
Hvala vsem, ki ga niste pozabili in ki postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate sveče.
Mama Olga in brat z družino
Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala.
Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče in tete
AMALIJE TOPOVŠEK roj. KOŠENINA
iz Grajske vasi (23. 6. 1920-3. 11.2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pozornost, oporo in pomoč v najtežjih trenutkih.
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Pogrešali jo bomo.
Vsi njeni
Hotela je usoda ta, da skupaj srečna sva bila, česar se pozabiti ne da!
ZAHVALA
Ob izgubi ljube žene, mame, babice in prababice
VERE VOZLIČ
iz Vrečerjeve ulice 5, Žalec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Zaradi njene izredno težke bolezni se iskreno zahvaljujemo gospodu dr. Petru Strouhalu za večkratni obisk na domu.
Žalujoči: mož Roman, sinovi in vsi njeni
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče.
Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice
JOŽEFE MASTNAK
iz Miklavža 14, Tabor (7. 2. 1931-19. 10. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, za svete maše in cerkev ter izkazali ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se tudi osebni zdravnici gospe Hrovatovi, patronažnima sestrama Anici in Marti z Vranskega in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi njeni
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, pa čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustila draga
KATI RANDL
iz Matk 12
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter vsem za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala osebju Doma upokojencev Polzela, kjer je ob dobri oskrbi bivala zadnjih devet let, gospodu župniku Damjanu Ratajcu za lepo opravljen obred,
pogrebcem iz Matk, gospe Magdi za poslovilne besede, cerkvenim pevcem moškega zbora KUD Svoboda Prebold, gasilcem PGD Matke in pogrebni službi Ropotar.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Bernarda z družino
Na voljo smo vam ob katerikoli uri
POGREBNE STORITVE
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269, 041 748 904 in PE CVETLIČARNA FLORA IN DARILNI BUTIK
Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93
IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV
Ni res, da si odšla - nikoli ne boš, ujeta si v naših srcih z najlepšimi spomini in vsak naš korak boš spremljala v tišini.
ZAHVALA
MARIJA
ZAGORIČNIK
(4. 6. 1926-2. 11.2011)
Dragi sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci, vsem Vam iskrena hvala za podporo in pomoč ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice, za podarjeno cvetje, sveče ter za svete maše. Zahvaljujemo se dializnemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, duhovniku Mirku Škofleku, Moškemu pevskemu zboru Zvon in cerkvenemu moškemu pevskemu zboru, trobentaču Viliju Ograjenšku, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Vsi njeni
Vsi, ki radi jih imamo,
nikdar ne umro,
le v nas se preselijo
in naprej, naprej živijo,
so in tu ostanejo. (Janez Medvešek)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, starega ata, brata in tasta
IVANA RAJOVCA
z Gomilskega (27. 10. 1943-1. 10. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala duhovniku, gospodu Martinu Cirarju, za darovano sveto mašo in opravljen pogrebni obred, pevcem Seksteta Gomilsko, Cvetličarni Jerman iz Prebolda in pogrebni službi Ropotar. Posebna zahvala je namenjena govornici, gospe Magdi Šalamon, za ganljive besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Vsi njegovi, ki ga močno pogrešamo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata soseda in prijatelja
FRANČIŠKA GROBELNIKA -NANOŠA
iz Železnega 16 a, Žalec (16.3.1948-21.11.2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano zadnjo pesem, upokojencem in gasilcem za držanje častne straže ter govorniku za besede slovesa.
Hvala pogrebni službi za pomoč pri organizaciji pogreba. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Katarina, hči Suzana z družino, hči Barbara z družino in sin Luka z družino ter ostalo sorodstvo
Zahvale za decembrsko številko Utripa sprejemamo do 12. decembra 2011 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje.
Prava. In ena sama.
Za vse življenje. (T. Pavček)
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, orna in sestra
ANTONIJA STENOVEC
iz Sv. Lovrenca pri Preboldu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vsem sosedom, še posebej Brinarjevim, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvaležni smo dr. Majcnovi in patronažni službi za nego in pomoč med boleznijo. Prav tako hvala gospodu župniku, preboldskim pevcem, trobentaču, predstavnikom DU, RK, ZB in gasilcem za izkazano zadnje slovo. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, in pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev in poslovilni govor.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo zelo pogrešali
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina in brata
SAMOTA VIDRAJSA
iz Šempetra
(16. 3.1965-27.10. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, izražena sožalja, darovano cvetje in sveče.
Iskrena hvala Elektru Celje, še posebej njegovim ožjim sodelavcem iz kolektiva Projektiva. Hvala gospodu Borisu Kupcu za govor, župniku, gospodu Mirku Škofleku, za opravljen obred, pevcem, pogrebni službi Ropotar in gospe Ivanki za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi, ki ga močno pogrešamo
Čez noč, čez noč pregrnila travica svet je, čez noč, čez noč
na travo se vsulo je cvetje... (O. Župančič)
ZAHVALA
V najtežjih trenutkih, ko nas je v 85. letu starosti zapustil naš predragi
JANEZ DEBEVC
z Ložnice 1 pri Žalcu
nismo bili sami, zato se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste ga poznali in ga skupaj z nami ohranili v najlepšem spominu.
Hvala za pomoč in sočutne besede, za vse drobne pozornosti, s katerimi smo lažje premagovali bolečino ob njegovem slovesu, ki je potekalo spoštljivo in v krogu številnih sorodnikov, sosedov, prijateljev, znancev, sodelavcev, predstavnikov društev... in ostalih sodelujočih. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Pogrešamo ga.
Vsi njegovi
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polj e. Naklada: 13.500 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 8,5 % d5v. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
Zemlja pleše in mi z njo
Adventni čas najavlja praznovanje
Odziv obiskovalcev je bil res odličen
Prejšnji petek so učenci OŠ Polzela in otroci iz vrtca pod vodstvom mentorjev pripravili že osmi dobrodelni koncert z naslovom Zemlja pleše in mi z njo. Na koncertu so nastopili vsi zbori ter folklorna in plesna skupina. V nadaljevanju so se občinstvu v dvorani predstavili tudi gostje večera - operna pevka Željka Predojevič in Harmoni-
karski orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec pod vodstvom Andreje Brumec Turnšek. Vsi nastopajoči gostje so svoj nastop poklonili otrokom.
Pri izvedbi bogate kulturne prireditve je sodeloval celoten kolektiv vrtca in šole. V okviru prireditve so tudi tokrat pripravili sejem, na stojnicah so ponujali otroške izdelke z božično-novoletni-
mi motivi, kot so voščilnice, darilne vrečke, lutke in podobno. Šolski sklad je postal bogatejši za 2.040 evrov od vstopnic po pet evrov in z do zdaj nakazanimi donacijami v vrednosti 2.000 evrov.
Ta denar bodo porabili za stroške obogatitvenega programa vrtca in šole otrok iz socialno ogroženih, ob koncu leta pa jih bodo tudi obdarili.	T. Tavčar
Koncert ob petih dostopen za mlajše
Člani skupine Legalo Kriminalo
Društvo alternativne mladine Braslovče je v dvorani Kulturnega doma Braslovče pripravilo rock koncert, ki je bil namenjen predvsem osnovnošolcem in srednješolcem, saj so ga pripravili že ob petih, da so lahko prišli, vstop zanje pa je bil brezplačen.
Mladim, sta se predstavili rock skupini Legalo Kriminalo in Standby ter glasbena gosta Marjan Pader iz skupine Tabu in Interceptor in mlada obetavna soul pevka Pia M. Koncert je bil v času praznovanja noči čarovnic, zato so se nekateri udeleženci dogodka udeležili oblečeni v čarovnice.	T. T.
Letošnji adventni sejem je že zaprl svoja vrata
Prejšnja nedelja je bila prva adventna in v Žalcu so jo tudi tokrat obeležili z adventnim sejmom v Dvorcu Novo Celje. Letos je drugače le to, da v Novem Celju ne bo štirih adventnih sejmov, kot so bili prejšnja leta, ampak je bil minuli vikend prvi in zadnji. Pa saj ga niste zamudili, bil je odličen uvod v najlepša praznovanja leta.
Obiskovalci adventnega sejma v Novem Celju so si lahko napasli oči ali si kupili nov venček in okraske ter darila za najlepše praznike leta. Tudi sladkih, slanih in tekočih dobrot ni manjkalo in adventni •sejem v Novem Celju nas je prvi spomnil, da sledi volitvam decembrsko praznično obdobje. Adventni sejem je sklenil nedeljski adventni koncert z Oktetom Zven, ki deluje pod umetniškim vodstvom Jožeta Škorjanca in se je kot oktet na koncertu prvič predstavil (prej je nastopal kot kvartet). V glasbeni del adventnega obdobja so poslušalce najprej popeljali s slovenskimi narodnimi in umetnimi, potem pa z božičnimi pesmimi. L. K., foto: T. T.
Z božično pesmijo nas je v praznični čas popeljal oktet Zven
Praznik v domu starejših
V preboldskem domu starejših so med najrazličnejšimi dejavnostmi, ki zapolnjujejo življenje starostnikom, pripravili delavnico izdelovanja adventnih venčkov. Varovankam sta pri tem pomagali Tončka Podgorski in delovna terapevtko Meta Rojšek, ki vedno poskrbi za prijetno dogajanje v domu.	D. N.
Ko Gorenc v Savinjsko pride
Igor Košak je povedal, da so se organizacije tovrstne prireditve lotili predvsem zato, ker za mlade in mlade po srcu v zadnjih obdobjih v občini in okolici ni veliko takšnih glasbenih dogodkov. Odločili so se, da se občinstvu predstavijo zlasti aktualni lokalni bendi. To jim je tudi uspelo in odločeni so, da bodo v prihodnje poskrbeli še za kakšen tak dogodek.	D. N.
Med nastopom folklorne skupine
Takšen je bil slogan letošnje tradicionalne prireditve Večer na vasi, ki jo vsako leto organizirajo na Ponikvi pri Žalcu. Prireditev je organizirala Folklorna skupina Ponikva, ki je v goste povabila tudi celjsko folklorno skupino, s svojimi nastopom pa je večer popestril tudi Moški pevski zbor Ponikva.
Večer so zapolnjevali folklorni plesi, zraven pa se je pelo, vriskalo in zabavalo, pri čemer so dali vse od sebe predvsem pevci MoPZ Ponikva. Prireditev je bila tudi humorno obarvana, saj ni manjkalo igranih vložkov, začinjenih s šalami o Gorenjcih in tudi Savinjčanih. Med drugim so se spraševali, katera je najboljša
gorenjska delovna žival. Odgovor je bil žirafa, ker dela doma, jé pa pri sosedu. Ali pa, zakaj da Gorenjec piti ljudem »šnop-ček« z žličke. Odgovor je bil, da zato, ker če bi jim dal piti iz kozarčka, bi lahko pod stropom videli prekajene klobase.
Letošnji Večer na vasi sta s plesom zaokrožili folklorni skupini.	D. N.
Za popestritev življenja mladih so nastopali domači bendi
Domači rock za mlade vseh starosti
Lokalno aktualno 2011 so poimenovali glasbeno prireditev, ki so jo prejšnji petek pripravili v Domu krajanov Gomilsko. Na njej so se predstavile štiri rock-popovske skupine, med njimi tri iz Braslovč in ena iz Šešč.
Prireditev je podprla Občina Braslovče na čelu z županom Branimirjem Strojanškom, ki se je udeležil uvodnega dela prireditve in organizatorjem izrekel vso pohvalo za popestritev življenja mladih v občini.
Na improviziranem odru v preddverju doma je prva nastopila skupina Sixmore iz Šešč, v nadaljevanju pa so se zvrstile še tri glasbene skupine, in sicer Flyspoon, Zevs in Dry Fish. Slednji so bili na čelu z Igorjem Košakom tudi glavni pobudniki tokratnega glasbenega dogodka, ki so ga pripravili v okviru Kulturnega društva Gomilsko.