POSVET MLADIH O BODOCEM DELOVANJU
Dileme, pa tudi sadovi
Občinska konferenca ZMS Ljubljana-Center je pred ne-davnim organizirala posvet predsednikov mladinskih ak-tivov v Portorožu, kjer so obravnavali novo organizira-nost ZM in se dogovarjali o nadaljnjem delu v tej orga-nizaciji
Predsedniki aktivov naše ob-Line so se te dni zbrali v Por-torožu. Zbor, ki ga je organizi-rala OK ZMS Ljubljana-Center, smo imenovali posvet, ker je bilo to prvič, da nismo delova-II v seminarski obliki, kjer je udeleženec samo pasivni poslu-šalec, marveč smo delovni pro-gram zastavili tako, da so ude-leženci preko diskusij aktivno in tvomo sodelovali pri obli-kovanju dogovorov o našem bodočem delu.
Na posvetu so sodelovali tu-di predstavniki republiške kon-ference ZMS, njen sekretar Zdenko Mali in sekretar komi-sdje za DEO Ivan Nerad ter predstavniki MK 2MS in osta-lih občinskih konferenc ZMS v Ljubljani.
Nezainteresiranost je bila be-seda, ki smo jo med pogovori najpogosteje zasledili. Ko smo ocenjevali preteklo delovanje naše organizacije, smo ugotovi-li, da so si vodstva mladinskih aktivov v mnogih primerih si-cer prizadevala in skušala iz-peljati zadane si naloge, ven dar članstva teh aktivov nlso uspela razgibati in jih priteg-niti k delu. Tako je bilo v teh primerih delovanje omejeno na ozek krog najbolj prizadevmli članov. Ker pa po tako malo-številni udeležbi mladih ni pri-šlo do pričakovanih rezultatov, smo neuspehe pripisovall tako imenovani nezainteresiranosti mladih za družbenopolitično deiovanje.
Taka, lahko rečem, pavšalna ocena, pa je bila voda na mlin silam, ki dušijo progresivno delovanje na družbenopolitič nem področju ne samo mladin ske organizacije. temveč tudi delovanje ostalih DPO.
Ugotovili smo, da je v delov-nih organizacijah, v katera so načela nove ustave najmanj prodrla, tudi delovanje naše or-ganizacije, to je zveze mladi ne, najslabše. Res je, da se je število mladinskih aktivov \ zadnjem obdobju močno pove-čalo, vendar je ta napredek pre-pogosto le kvantitativen in vse premalo kvalitativen. Novi od nosi ne morejo biti vzpostav-ljeni samo s formalnim usta-navljanjem aktiva po TOZD. V nekaterih  delovnih  organizaci-
jah pa so delo zastavili samo v tem smislu.
Kaj to praktično pomeni?
Po TOZD smo ustanavljali mladinske aktive, največkrat na pobudo ostalih DPO. Izbrali smo vodstva, si začrtali pro-gram, ko smo ga pa hoteli iz-vajati, smo naleteli tako ime-novano nezainteresiranost. Po-nekod so izdelali ankete, da bi ugotovili interese mladih in na podlagi tako zbranih podatkov priredili programe. Vendar vid-nega uspeha ni bilo.
Pazljivemu poslušanju ni ušel pomislek, da nekaterih stvari pač preko naše organizacije ni moč spremeniti in čutiti je bi-lo nekakšen občutek nemoči. Iz tega sledi, da se očitno ve-čina pomembne politične in ekonomske politike še vedno kreira v precej zaprtih in nam težko dostopnih krogih vdelov-nih organizacijah. Res je, da so mladi sicer vabljeni na vse sestanke samoupravnih orga-nov in DPO, vendar brez po-membnega vpliva na končno odločitev. Seveda to ne more biti neka splošna trditev, ven-dar pa takih primerov ni ma-lo. Lahkomiselno bi pa trdili, da so za tako stanje krivi vsi razen zveze mladine same, saj premnogokrat zaradi premalo poglobljenega poznavanja ob-ravnavane tematike nismo niti sposobni enakovredno soodlo-čati.
Zaradi takega stanja je bilo čutiti potrebo, da se zveza mla-dine na novo organizira. O tem je tov. Zdenko Mali, se-kretar RK ZMS, podal nasled-nje uvodne besede:
V   naših   razmišljanih    smo predvsem izvajali iz revolucio-narne odločnosti in prepričano-sti, da je predvsem od polne in   ustvarjalne   zavzetosti    ter odgovbrnosti    mladine    same, njene organiziranosti in delov-ne vključenosti v vseh oblike družbenega odiočanja, odvisen njen družbeni položaj  in per-spektiva.
V  samem predtogu smo upo-števali dva temeljna smotra:
•  da v bodoči organizirano-sti zajemamo interese vseh slo-jev in vseh delov mladine,
•  da  mora  družbenopolitič-no   organiziranje   in  aktivnost mladine v organizacijah teme-ljiti na jasnih idejnopolitičnih izhodiščih, to je na usmeritvi programa in politike ZKJ.
Pri tej usmeritvi smo izhaja-li iz spoznanja het&rogenosti in-teresov mladih ljudi, njihove družbene diferenciacije ter Iz tega, da ZM mora združevati vso napredno, socialistieno us-merjeno mladino ter se hkratl boriti za socialistično usmeri-tev slehernega mladega člove-
ka.
V tem smislu nam je bilo tudi izhodišče, da v celotnem družbenopolitičnim organizira-nju, aktivnosti in povezovanju mladine zagotovimo odločujo čo vlogo in vpliv delavske mia-dine. To je potrebno zato, da bo mladina kot celota skupaj s progresivnimi socialističnimi silami aktiven revolucionarni faktor v razvoju naše družbe. Zaradi tega je dan tudi velik pomen temu, da se vsi aeli mladine, tako delavske, kmeč-ke, mladina v izobraževanju, KS. specializiranih organizaci-jah' ter društvih in v JLA po-vezujejo v svojih akcijah na osnovi enotne in jasne izrečene idejnopolitične platforme, kijo postavlja programska usmeri-tev ZKJ.
Tako smo na osnovi teh na-čel prišli do tega, naj bi se mladina na nivoju občine or-ganizirala v konferencah, ia sicer:
•  konferenci   mladih   delav-cev,
•  konferenci mladih v   izo-braževanju,
•  konferenci mladih v kme-tijstvu
9 konferenci mladih iz kra-jevnih skupnosti
•  konferenci mladih. iz spe-cializiranih organizacij  in dru-štev ter JLA.
Konference sestavljajo dele-gati iz posameznih konkretniii osnovnih okolij.
Na nivoju občine pa naj bi se potem formirali tudi skup-no predsedstvo mladine (socia-listične zveze mladine), ki naj bi koordiniralo ter usmerjalo dejavnost vseh teh konferenc ter zagotavljajo, da je aktiv-nost mladih iz različnih podro-čij vključena v enoten program, ki temelji na osnovah samo upravne socialistične usmeritve in na programu ZKJ.
Pomembno pri tem modelu je, da se tako na nivoju obči-ne konfrontirajo različni intere-si, se usklajujejo, kar potem prinaša skupna prizadevanja pri razreševanju določenib. vprašanj.
Tudi na nivoju republike predvidevamo podobno organi-ziranost mladine, menim pa, da bi taka ali podobna organi-ziranost morala biti tudi na nivoju federacije.
V razpravi, ki je sledila tem uvodnim besedam, so udeležen-ci opisov. li probleme, ki jito imajo pri delu v svojih mla-dinskih aktivih in jih poskuša-li skupno razreševati- Tak na-čin delovanja se je izka?;al kot zelo pozitiven, saj so mnogi udeleženci tako našli rešitve, ki jih sami niso znali najti.
Mišo Javornik