Poštnina plačana v gotovini, V Ljubljani, dne 26. marca 1924.
Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 61 Din. — Posamezna Številka 1 Din. — V iDSaratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
6IM03IZ.
Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu Domoljuba, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravniitvu Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Pašič pade!

Druga zmaga nad centralizmom je dobljena. Zopet smo za en korak bliže uresničenju programa SLS.
Pašic jo podal ostavko.
Prvih 30 poslancev Radičeve stranke je v ponedeljek došlo v Belgrad. 15 izmed !eh je potrjenih, 15 še ne. Pašič je videl, da je šla njegova večina že po vodi in jo hotel opozicijo prehiteti. Podal je ostavko ter obenem predlagal kralju, tla mu poveri sestavo novo vlade. Kralju je namreč rekel, da opozicija :ro nima večine, temveč da jo ima on in da ima torej samo radikalna stranka pravico do sestavo nove vlade. Kralj je seveda nato — sledeč ustavnim določilom — poveril sestavo nove vlade najpreje Pašiču, ki jo takoj pisal načelnikom posameznih strank, da jih vabi na sodelovanje v vladi na podlagi vidovdanske ustavo in senžer-nicnske fiogodbo, to so pravi: na podlagi načela, da morajo Srbi hiti prvi in edini v državi, Slovenci in Hrvali pa samo premagani oz. podjarmljeni narod. Na to limanico skuša Pašič ujeti zlasti demokrate in zem-ljoradniki, ki so sami Srbi s par malenkostnimi izjemami.
Ko so načelniki opozicijskih strank dobili ta pisanja v roke, so se takoj sestali k vrfilj, da bi se zopet sestavila, temveč zato, vrgli, da bi se zopet sestavila, temveč jzato, da se začno polagoma nov tok v vsej državni politiki.
Tak je trenutno, ko to pišemo, položaj v Belgradu.
Brez dvema je to velik U3peh — dasi gotovo še ne končni — proti centralizmu, in brez dvoma so k temu uspehu pripomogli "aiveč naši poslanci s svojim neizprosnim, doslednim in neomajljivem boju proti centralizmu.
Ce dobi vlado v roko opozicija, nikar »e mislimo, da bo takoj vse bolje. Razvali-»a, ki so jo pustili radikali, se ne da v enem ™eyu postaviti. Za sedaj bo opozicija pač •esiia najnujnejše zakone — invalidski zatem Za'con 0 P«'iedel8kih kreditih — po-pa se bodo vršile volitve, ki naj končno VlaH ° od,oeii°> a" naj centralizem še ' a ~ ali naj pade. Šele, ko bo centrali-da« r^0"13 Paflel> bo moeoče začeti zi-na teh razvalinah.
Druga zmaga — a ne še končna zmaga. Bilo se bo še par hudih bitk, od ljudstva je odvisno, kako jih izvojuje.
Rušenje centralistične vlade
Ko boj proti centralizmu vedno bolj dozoreva, da se zopet za eno zmago približa svojemu cilju, je prav, da se s par besedami ozremo na zgodovino tega boja.
Na čelu vse te vojsko proti centralizmu že od začetka stoji Slovenska ijudska stranka — ki sicer razpolaga z majhnim številom poslancev, toda je odločna, dosledna in neizprosna.
Ko je bil v ustavotvorni skupščini s pomočjo slovenskih liberalcev in samostojnežev centralizem sprejet, je bila avtonomija tako potisnjena v kot, da niti avtonomi-stično zakašljati nisi smel. Vse je stisnilo rep med noge in sklonilo glave, samo SLS nc. Pričel se je dolgotrajen in težak boj — malo števiiee proti ogromni moči.
Vztrajna agitacija za avtonomijo na eni strani, na drugi strani pa velikanski kozli, ki jih danzadnem strelja centralizem, so omogočili SLS, da je njen program vedno bolj prodiral tudi v nasprotne vrste. Isto delo na Hrvatskem so vršili Radicevci.
Prišle so nove volitve. Centralizem je utrpel najobčutnejšo izgube — toda imel jo še vedno sijajno večino — demokrati in radikali razpolagajo z veliko večino poslancev.
Boj jo treba nadaljevati. Prva naloga naše stranke je bila, nasprotnike razcepiti in jih spraviti v medsebojni boj. Zakaj če se zopet ustvari skupna fronta radikalov in demokratov, bo boj silno otežkočen, centralizem utrjen, korupcija še hujša in nesram-nejša. Če pa se posreči centralistično fronto razbiti in jo spraviti v medsebojno vojsko, bo stvar hitreje dozorevala.
Našim poslancem se je ta manever dobro posrečil. Z znanim Markovim protokolom v Zagrebu se je osnovala samoradikal-na vlada, ki je sicer vladala centralistično in koruptno, toda bi bil v slučaju skupne demokratsko-radikalne vlade ta centralizem še mnogo hujši, predrznejši in brezob-zirnejši. Kdo ne pozna Pribičeviča in dr. Žerjava, katerih listi So danes izjavljajo, da niti za las odnehati od centralizma. S tem
manevrom SLS je bil zabit klin med dote* danje prijatelje v centralizmu — demokrate in radikale; začeli so se kavsati med seboj. Večina demokratske stranke se je iz nar sprotstva do radikalov in radi centralističnih kozlarij, ki niso njej nobenega dobičlc« donašale, vedno bolj oddaljevala od centralizma in končno se jo pojavil znani Ma-rinkovičev načrt, ki že zavrača centralizem, dasi ni še avtonomističen v našem smislu.
Ko je SLS centralistično fronto razbila na dva kosa ter je en del (razen Žerjavov-cev) celo odpadel od centralizma, je SLS v boju naredila zopet en korak naprej: demokratsko stranko pritegniti v boj proti centralistični radikalni vladi, obenem pa vplivali na Radičevce, naj s svojim velikim številom poslancev priskočijo na pomoč. —« Oboje se je spretni politiki dr. Korošca posrečilo in danes stojimo pred sledečim položajem :
Proti vladi se je stvoril blok SLS, mo-hamedancev in demokratov, katet-im so se v zadnjem trenutku pridružili tudi zemljo-radniki. Radicevci so poslali prvih svojih 30 poslancev v Belgrad in s tem je Pašifi izgubil večino. Podal je ostavko.
Tako vidimo, kako sijajno in brezhibno je vodil dr. Korošec boj proti centralizmu, ki je danes drugič poražen.
Stari lisjak Pašic bo sicer vse poizkušal, da ohrani vajeti v rokah, nekaj časa še lahko uspe — toda centralistična stavba se prav po prizadevanju naših poslancev sicer polagoma toda z gotovostjo ruši.
Naša naloga je edino le ta: vztrajati in vztrajati!
narodna skupščina.
Obdelujejo se proračuni posameznik ministrstev.
Pri proračunu finančnega ministra je govoril poslanec dr. Kulovec ter ponovno opozarjal na
krivično odmerjanje davkov.
Devet desetink državnih dohodkov ias-vira iz indirektnih davkov. Te indirektne davke pa plačujejo v pretežni večini gospodarsko šibkejši sloji, ki morajo trdo delati, da si zagotove svoj obstanek, dočim se z direktnimi davki obdavčuieio oni, ki
" M
io manj premožni. Velike banke ln vele-podjetja svoj denar, svoje resnično stanje skrivajo v svojih bilancah in se jim ne more priti do živega. Malim, šibkim gospodarskim slojem, ki ne morejo prikriti svojih dohodkov, pa se navija davčni vijak in iztisne iz njih vsak vinar.
Neenakost pri pobiranju davkov.
V davčnih izvajanjih dokazuje govornik neenakosti, kako se pobira davek v Sloveniji, posebno pri odmeri osebne dohodnine, ki je eno najtežjih bremen, ki ga v Srbiji ne poznajo. Glede pobiranja davkov odločno protestira proti pretira-Bosti, kakor je v navadi v Sloveniji, in sicer iz tega vzroka, ker predpisuje vlada nagrade višjim davčnim uradnikom.
IM proračunu vojnega ministra je govoril naš poslanec Bedjanič, ki je v daljših izvajanjih kritiziral
postopanje i našimi Tojaki.
Rekruti se še vedno pozivajo po zimi, v najhujšem mrazu in se še vedno prevažajo kakor živina, nagneteni v živinskih, ne-zalcurjenih vagonih. Rekruti se uvrščajo v posamezne polke, toda ko pridejo tja, ti polki nimajo ne obleke in tudi ne mesta, kamor bi jih spravili. In tako se zgodi, da so vojaki naravnost natrpani v posameznih sobah in morajo po trije, štirje ležati v eni postelji seveda brez potrebne odeje. Poleg vsega tega pa ravnajo z našimi fanti silno siabo. Cesto morajo poslušati tako ostudne psovke, da se jih sramujemo tu navajati. Cestokrat smo že zahtevali, da bi vojaki odslužili svoj rok v 3voji ožji domovini. Toda vse te naše želje so bile vedno samo bob cb steno. Naše fante še vedno pošiljajo v južne kraje Srbije in v Macedonijo, kjer ne r.orejo prenašati podnebja. Tudi glede du-šebriinišiva se godijo našemu vojaštvu velike krivice. V mnogih in velikih garnizi-jah ni nooenega katoliškega duhovnika. (Dr. Korošec: 2500 vojakov nima nobenega duhovnika!)
Pri ministrstva za javna dela je govoril poslanec Stanovnik. Za ceste in mostove v Srbiji je določenih čez 2S0 milijonov dinarjev, za Slovenijo pa samo 22 milijonov — torej 12 krat manj. dočim za ta proračun plača Srbija na davkih 450 milijonov, štirikrat maniša Slovenija pa 166 milijonov. Poslanec je zahteval zvišan ia za razne ceste v Sloveniji, ter se potegnil za reducirane cestarje.
Pri razpravi proračuna za »iaistrstTO poite je poslanec Vrečko slikal vedno hitrejše propadanje poštnih razmer v Sloveniji.
Pri proračunu
ministrstva za kmetijstvo is vode
je govoril poslanec Brodar. Celoten pro-ra!rDj5,p minis{rstva znaša skupno nekaj nad 200 milijonov dinarjev, kljub temu, ca je nasa država poljedelska in da je giavni vir njenih dohodkov v poljedelstvu. Malomarnost^ vlade za povzdigo kmetijstva
M kaže v tem, da so postav-^ene malenkostne vsote za melioracije, za povzdigo kmetijstva, za podpore, za nihajo strojev, za nagrade, za živinorejo za vzorno bvrno, za podporo drevesnicam in sploh za stvari, ki so važne v poljedstvu, da zado-stujejo komai za en okral kad šele za celo
Slovenijo. Za regulacijo Sore ni sploh nobene postavke, vkljub temu da dela ob : vsaki povodnji veliko škodo.
Posebno kritizira vlado radi carinske ' politike. Mesto da bi vlada z malo izvozno carino dvignila kmetijsko produkcijo in I kmetu omogočila, da svoje produkte proda za pravo ceno, so vsled visoke izvozne carine kmetje prisiljeni raznim prekupčevalcem oddajati svoje blago brez prave cene.
Kapital in brezvera na lovu za plenom.
Bodi Srb — ali pogini!
Kaj in kdo so naši slovenski liberalci, to je starejšim čitateljem »Domoljuba« do-| bro znano. Pravzaprav teh ljudi ne moremo več imenovati slovenske liberalce. Za-! vrgli so namreč svojo narodnost in svoj je-' zik in silijo z vsemi štirimi v taxozvano narodno edinstvo, to pomenja z drugimi besedami, da hočejo imeti v celi naši državi en sam narod, en sam jezik, eno samo knji-. že vnos t in to bi bilo seveda ne slovensko, ampak srbsko. Zavrgli so tcrej naš slovenski materin jezik in bi rajši danes kakcr jutri postali Srbi in žele, da bi tudi po naših krajih vse postalo srbsko. To pomeni njihovo juzosiov anstvo, ki ga sedaj okrog oznanjajo. To pomeni narodno edinstvo, ki ga pridiguiejo dan za dnevom v svojih časopisih, ki ga oznanjajo na svojih sestankih. Zato so se pehali tudi s svojimi glasovi, ki so jih dali v Belgradu leta 1021 za centralizem.
Liberalne banke sipljejo denar.
Današnje liberalce loči od prejšnjih avstrijskih slovenskih liberalcev samo to, da hočejo vse naše slovenske svetinje utopiti v srbstvu, da hočejo naš slovenski rod zbrisati z zemeljske površine — če bi bilo to od njih odvisno — ia vpeljati po naših krajih samo srbstvo. V vseh dragih stvareh so tudi današnji Liberalci ostali stari liberalci. Ranjki dr. Tavčar se je nekoč o svojih pristaših izjavil, da so to ljudje, ki imajo nekaj pod palcem. V liberalni stranki so se od nekdaj zbirali podeželski bogataši in oderuhi, ki so od ljudskih žuljev in na račun ljudskih žuljev tudi udobno živeli. Ljudstvo so poraali samo takrat, kadar so ga izkoriščali. In ob volitvah, da jim je v svoji ^gospodarski odvisnosti pomagalo do političnega vpliva. Baš proti tem ljudem je moral nastopiti v 90 letih prejšnjega stoletja dr. Krek s svojimi posojilnicami, da je rešil ljndstvo iz gospodarske odvisnosti teh ljudskih pijavk. Z velikanskim trudom in naporom smo tedaj mi, to je pristaši Slovenske ljudske stranke razširili po vseh župnijah ma!e Rajfajsnove posojilnice in hranilnice, ki 30 bile največji blagoslov za našega malega kmeta, trpina in ki so na deset-tisoče naših kmetskih domov ohranile pred propadom. Tega nam ne bo spravil noben lažni k in noben obrekovalec, pa če se tudi pise na ime »Avtonomista«, s sveta in iz zgodovine. Sedaj so se ti liberalni oderuhi
f5!!!!-1 TSeh Telika kapitalističnih bank la DOdietii in držiio do njih stotusoče iiudi
v gospodarski odvisnosti in jemljejo Ln pj, jejo stotisočem njihovo delo. Značilno je da je voditelj na. ih slovenskih liberalcev dr. Žerjav, najboljši prijatelj največjega slovenskega kapitalista ravnatelja Slaven-ske banke, g. Praprctnika. Ta Praproti^ daje tudi svojemu prijatelju Žerjavu denar da je mogel ustanoviti liste in da jih more tndi nadalje vzdrževati. Zato je bilo treba milijonov. Pomislite ljudje božji, da poši-Ijajo liberalci na tisoče in tisoče izvodov »Domovine«, najogabnejšega lista, kar jih je kdaj v slovenskem jeziku izhajalo, že le-ta zastonj po slovenski zemlji. Odkod de. nar, ko je tisk tako drag? Dajejo pa liberalni kapitalisti, da bi s tiskom ljudstvo preslepili, premotili in pregovorili, da bi svoje izžemalce s svojimi glasovi zopet povzdignili do političnega vpliva. Tudi sedaj veljajo o Žerjavovih slovenskih liberalcih dr. Tavčarjeve besede, da je liberalec v prvi \Tsti tisti, ki ima denar pod palcem.
Besen boj proti veri in eerku.
Stari liberalci so pod geslom klerika-lizma se strastno borili proti cerkvi in krščanstvu. Današnji Žerjavovi liberalci so v tem oziru stokrat hujši kakor prejšnji. Vsi sedanji vodilni liberalci so popolni broz-verci in bi brezverstvo tndi radi vpeljali potom časopisja, predavanj, potom Šole in liberalnes-a nčiteljstva in potom politične moči. ki nai bi jim zapeljano ljudstvo zopet dalo čez cel slovenski narod. S prav živahno besnostjo pobijajo ti novi liberalci Že rjavo-vega kova vse, karkoli je v zvezi s krščanstvom. Lažejo, petvarjajo, obrekujejo cerkev in krščanstvo, samo da bi med ljudstvom vero omajali in polagoma ljudstvo vpeljali v brezverstvo. To zlohotno delo spada k bistvenim potezam Zerjavovih liberalcev. in ne more drugače biti, ker je Žerjav sam strasten brezverec ter uasprot-nik krščanstva in cerkve.
Žerjavove rezerve.
Današnji Žerjavovi Liberalci, ki se imenujejo slovenski demokratje, prodajajo slovensko ljudstvo Belgradu. Oropali so ga političnih pravic in gospodarskega blagostanja. Dr. Žerjav, sedanji voditelj slovenskih liberalcev, je na zelo spreten način razcepil leta 1920. pri volitvah slovensko ljudstvo s tem, d3 je nstanoril, plačal to vodil Samostojno kmetijsko stranko. Mnogi slovenski možje so se dali preslepiti, ker so mislili, da bodo v tej novi stranki varovali svoje stanovske koristi. V resnici pa so bili le orodje v rokah dr. Žerjava. Dr. Žerjav jih je speljal na led, da so volili samo-stojneže, o katerih je dobro vedel, da so tudi njegovi liberalni sinovi in da bodo v Belgradu na?topili proti slovenskemu ljudstvu, dobro je vedel, da bo tem več glasov za srbsko nadraoč v državi in nad Slovenci, čim več samostojnih in liberalnih poslancev bo izvoljenih. Izvoljenih je bilo devet samostojnežev in trije liberalci. In vseh teli dvanajst se je kakor cn mož postavilo * parhiaientu v Belgradu proti slovenskemu ljudstva. Vseh teh dvanajst je kakor e«
nož glasovalo za to, da imej vso moč -
nami Belgrad, da naj nad nami Slovenci
neomejeno gospodarijo in komandirajo k.i tu___. » v____ leta
bi. To so slovenski liberalci. Kar so le« 1920 in 1921 storili. Dri teci so tudi še dan-
danes. Bili so centralisti in bodo ostali cen-tralisti, ker bi drugače nič ne pomenili.
Za plenom.
Ti slovenski liberalci se sedaj pehajo po deželi in zbirajo svoje raztepene ljudi zopet skupaj. Nedeljo za nedeljo prirejajo sestanke, lažejo in potvarjajo resnico. Denarja imajo na milijone. Vse svoje agitatorje sijajno plačujejo. En sum cilj imajo: da bi mi v rnili ljudstvo cd njegovega velikega boja za njegove slovenske politične in gospodarsko pravico. Z denarjem in z lažmi in zasionjskim časopisjem upajo to doseči. Mi vemo, da se ljudstvo izogiba shodov in sestankov teh ljudi. V vsaki občini go pa vendar dobi par ljudi, ki ne spadajo drugam, kakor v to pokvarjeno liberalno družbo. Če te zbero, ne bo nikomur žal. Slovensko ljudstvo pa ne bo šlo nikdar v tabor teh neslovenskih ia nekrščanskih ljudi. Za denar naše ljudstvo nima prepričanja naprodaj. Prav pa je, da si od časa do časa ogledamo te ljudi od prave strani in pokličemo ljudstvu v spomin, da bo vedelo, s kom ima opraviti, ko se ti protiljudski liberalni plačani agitatorji pojavijo v občini. Proti tem ljudem, ki so od nekdaj slovensko ljudstvo izžeraali, ki so ga prodali Belgradu, ki hoče rlovensko ljudstvo za večno čase obdržati v odvisnosti od Belgrada, odločen boj. Pred vojsko je potisnilo slovensko ljudstvo v velikem političnem boju liberalce popolnoma ol> tla. Naši; ljudstvo si bo znalo tudi v sedanjem času izvojevati zmaga nad liberalnim centralizmom, znalo | si bo izvojevati svojo slovensko pravice in zakonodajno avtonomijo. Kapitalističnim, ( protikrščanskim iri protislovenskim liberalcem neizprosen boj!
Preglejte volilne imenike in reklamacije.
Volitve so blizu! Občinske že najbrž maja, narodnoskupščinsko pa tudi v kratkem. Kdo bo smel tedaj voliti? Samo tisti, ki so vpisani v volivno imenike! Župani so morali do konca januarja spisati vse letošnjo volivce v poseben seznam — volivni imenik. Začetkom februarja so morali ta imenik poslati poslati okrožni sodniji v potrdilo. Koncem februarja jim je sodnija potrjene imenike vrnila in županstva so morala takoj volivno imenike razgrniti v občinski pisarni, da jih vsakdo lahko pregleda. Ko župan volivne imenike razgrne, mo-ra to razglasiti. Razglasiti pa mora s pismeno objavo na občinskem uradu, po kmet-skih občinah poleg tega še z razglasom pri cerkvi. V razglasu mora izrecno povedati, °a bodo smeli letos volili samo tisti, ki so vpisani v letošnji volivni imenik. Volivni •menik nora ostati skozi celo leto rr.zgr-®J«R. fcjema je le za časa volitev.
,Pri vsakem županstvu so razgrnjeni Uojni volivni imeniki: eni za občinsko vo-tve, drugi za volitve v narodno skupščino, oblastne in srezke skupščine. V občinski *°;ivni imenik se vpišejo oni, ki žo leto bi-
v občini; v volivni imenik za narodno, »lastno io srezlco skupščino pa oni, ki so ajmanj šest mesecev nastanjeni v občini. _ ,. "sakdo ima (ne samo volivci) pravico V«iivui imenik pregledati prepisati ali na-
tisniti. Vsakdo ima tudi pravico reklamirati, to je zahtevati popravek volivnega imenika, ne samo zase, ampak tudi za druge: vrcklamirati sebe in drugega in izre-klamirati sebe ali drugega.
Reklamacije ali popravke volivnega imenika lahko zahteva vsakdo ali pri županstvu, ali pri deželnem (okrožnem) sodišču.. Pri županstvu lahko zahteva popravek pismeno ali ust-meno. Ustmeno reklamacijo vpiše županstvo v zapisnik. Pri deželnem sodišču se lahko zahteva popravek samo pismeno. Pri obeh: pri županstvu in sodišču, se morajo reklamaciji priložiti dokazila. Kot dokazila morejo služiti samo polnoveljavne listine in sicer: 1. brezplačno potrdilo župnega urada, da je dotični dovršil 21. leto; 2. brezplačno potrdilo županstva (v mestu policije), da biva že čez šest mesecev (oziroma za občinsko volivno pravico čez eno leto) v občini in da je državljan SHS. Ta potrdila se morajo dati tekom 24 ur. Na podlagi teh dveh listin se lahko reklamira.
Ako oni, ki reklamira, zahteva, da so mu izda o tem potrdilo, mora županstvo, oziroma deželno sodišče to takoj storiti.
Vsako reklamacijo v volivnem imeniku mora županstvo rešiti v petih dneh, bodisi da zahtevi ugodi ali no ugodi. Svojo rešitev vroči onemu, ki jo zahteval popravek (reklamiral) takoj, ako se javi v petih dneh. Ako se tičo rešitev tudi koga drugega, jo izroči tudi temu službeno v petih dneh. Rešitev so vroči prizadeti osebi proti primernemu potrdilu ali (če no zna pisati) pred dvema pričama. Ako prizadete osebe ni najti, se nabije rešitev na dom pred dvema pismenima pričama, ki se podpišeta na re-cepis skupno z onim, ki je nabil rešitev na dom. Ako se no ve niti za dom prizadete osebe, tako da se ji ne more vročiti rešitev, se nabije rešitev na občinsko hišo. Oni, ki se zavrnejo, ker roklamiciji niso priložili zgoraj omenjenih dokazil (potrdilo o staro-eti in bivanju v občini), smejo znova reklamirati in predložiti dokaze.
Ako županstvo v zgoraj omenjenem roku petih dni ne izda nobene rešitve o zahtevi popravka v volivnem imeniku, se smatra, tla je zahtevniku popravka zahtevo odklonilo. Reklamant (zahtevnik) ima pravico, da se pritoži na deželno sodišče. V tem primeru zahteva deželna sodnija od županstva vse potrebne akte ter odloči po dokazili.
A ne lo oni, ki zahteva popravek, temveč tudi tisti, ki se ga tiče popravek, ima pravico, da se v treh dneh od prejema rešitve pritoži na okrožno sodišče. Ako je županstvo zavrnilo reklamacijo onega, ki jo zahteval popravek volivnega imenika, mora oni, ki se ga tičo ta zahteva, čo hoče kaj izjaviti v svojo lccrist, to storiti županstvu v treh dneh od prejema rešitve. Pritožba na deželno sodišče in izjava pri občinskem uradu so vroča županstvu ustno ali pismeno. Pritožbo ali izjave vpisuje županstvo v zapisnik ter da vsakomur, ki zahteva, potrdilo, da in katerega dne se je pritožba ali izjava oddala županstvu.
Za zahtevo popravka volivnih imenikov (reklamacijo) se ne pobira nobena taksa niti za opravilo niti za akt niti za listine (T)alie elel v naslednjem etolocu spodail)
w-^ ^
POSVETU
čm._Ml_
Volitve v Prikarpatski Rusiji. V nedeljo, 16. t. m. so sc vršile v Prikarpatski Rusiji volitve v praški parlament in senat. Kljub neugodnemu pričakovanju je volivni izid izzval vsesplošno iznenadenje, ker so vladne stranke nepričakovano temeljito propadle, dočim je opozicija sijajno zmagala. Največ glasov so dobili komunisti, in sicer nad 100.000 za parlament in 80.000 za senat. Madžarska avtonomna stranka je dobila nad 23.090 glasov za parlament in 24 tisoč za senat. Vladne stranke so zbrale za parlament nad 41.000 glasov in za senat 33 tisoč glasov. Agrarna stranka, ki je pri zadnjih občinskih volitvah zmagala, je dobila samo en mandat.
Italija. Glasom uradnega poročila je v celi državi 7216 fašistovskih društe^ v katerih je včlanjeno 371.000 fašistov. Lira je v zadnjem času na denarnem trgu neko-koliko padla, ker so Francozi v svrho izboljšanja svoje valute vrgli na trg več milijonov lir. Kadar gre za denar, so namreč najboljši prijatelji ne poznajo. — V Sardiniji jc stranka sardinskih avtonomistov vložila za državnozborske volitve svojo listo, katere volivni znak je sardinski grb (4 zamorci). Stranka zahteva popolno avtonomijo za Sardinijo.
Vatikan. 20. t. m. je bil podpisan kon-kordat med Bavarsko in sv. stolico. — Na papeževem konzistoriju dne 1. aprila bo —1 kakor zatrjujejo zagrebški cerkveni krogi — imenovan za kardinala zagrebški nad« škof (ir. A. Bauer.
Rusija. Osrednji izvršilni odbor sovje-tov jo odredil, da se ustavi sodno postopanje proti poglavarju pravoslavne cerkve patriarhu Tihonu in soobtožencem. Obenem je tudi odločil, da se katol. nadškofu Ciep-laku kazen (doi^tletna ječa) zameni z izgonom iz območja sovjetov. — Pretekli teden so so pričela na Dunaju rusko-rumunska pogajanja. Ruski delegaciji načeluje Kre-stinski. Da bi imela pogajanja kak uspeh, je zelo malo upanja (vprašanje Besarabije). —• Za svojega zastopnika pri sovjetski vladi je imenovala avstrijska vlada Otto Kohla, ki je že nastopil svoje mesto. — Nizozemska zbornica je odklonila 21. t. m. predlog komunistov, da nizozemska vlada takoj prav* no prizna sovjete.
(dokazila, potrdila, spričevala od župnega urada ali županstva, policije itd.), pač pa se mora na njih označiti, v kakšen namen se iz-dajejo. Pristojna oblastva (župni urad, županstvo td.) morajo izdati zahtevniku v 24 urah vse listine, ki zahtevajo zaradi popravka volivnih imenikov.
Ob času volitev se smejo popravki zahtevati še 15 dni po razglasitvi ukaza o volitvah.
Na koga je treba pri reklamacijah posebno paziti? 1. Na tiste, ki tekom letošnjega leta izpolnijo 21. leto, te treba vreklami-rati, ako jih župan še ni sam vpisal. 2. Na vojake, ki so letos odslužili ali bodo letos odslužili svoj rok; tudi te mora županstvo vpisati v volivni imeniki
d Za stolnega kanonika ljubljanskega je imenovan g. dr. Alojzij Merhar—Silvin Bardenko.
d Popravek. V zadnji številki »Domoljuba« sta se v Članek Katoličani in katoliško časopisje vrinili dve neljubi pomoti. Dotična stavka se morata pravilno glasiti: Kdor to dela, pomaga ljudem, da bodo lažje obstali ob sodrem dnevu, pomaga ljudem, da bodo večno srečni. Katoličani imajo torej Bveto dolžnost, da brezbarvno in še bolj veri sovražno časopisje povsod in vselej odklanjajo.
d Apostolski nuncij v Belgradu je na-Blovil salezijancem pismo, v katerem pravi med drugim: »Po našem prepričanju so velezaslužni za katoliško stvar vsi, ki kakorkoli podpirajo njihova podje-tja... Iz Brca radi priporočimo pobožnosti in ljubezni vseh dobrih zidavo in olepšavo novega svetišča ter obenem iskreno prosimo Boga, naj z najizbranejsimi milostmi obdari vse, ki vam bodo pri tem delu kakorkoli pomagali.«
d Niso proti veri. V narodni skupščini bo te dni razpravljali o proračunu ministr-etva ver. Pri tej priliki je nastopil v imenu zemljoradniškega kluba, katerega član je tudi g. Pucelj, poelanec Miletič in poudarjal odločno protiverski in proticerkveni program zemljoradnikov, katerega bo stranka izvedla, ako pride do moči in oblasti. Kul-tumobofni program zemljoradnikov bi cb-se?al po izvajanjih Pucljevega tovariša Mi-letiča te-le točke: vsaka veroizpoved po posebni vladni naredbi ne bo smela imeti na 6009 prebivalcev več nego enega duhovnika; verouk bo odpravljen iz ljudskih šol; cerkve bodo postale državne ustanove in duhovniki bodo državni nameščenci in odgovorni zato, da se bo pri cerkvenih opravilih natančno izvajal program, katerega bo predpisala vlada.
d Izseljevanje v Ameriko. Od konca vojske do konca leta 1923 se je iz naše države izselilo 34.700 oseb, povrnilo pa 43 tisoč 48. Vendar pade velika večina vrniv-lih se v prva leta, dočim iih sedaj že zelo malo pride nazaj. Leta 1820. n. pr. je šlo v Ameriko iz naše države 5988 oseb, vrnilo se jih je pa 18.980. Leta 1923. pa je šlo v Ameriko 9370, vrnilo pa se jih je samo 1950.
Največ se izseli kmetov, ki so pa vendar po večini v Ameriki zaposleni v indu-Btriji. Izseli se jih več iz bogatih krajev (Vojvodina) kot pa iz siromašnih. Polovica izseljencev ni jugoslovanske narodnosti. Zelo raste izseljevanje v Kanado in v Južno Ameriko.
d Kot nadomestek Sokolov samostojneži ustanavljajo društva fantov in deklet, ki naj zlasti tam, kjer je sokolstvo radi pijančevanja in brezverstva izgubilo ves kredit, pod vabljivejšo firmo zastruplja mladino z odtujevanjem od cerkve in vere Samostojneži so začeli sedaj izdajati tudi poseben list za te svoje organizacije. ImemT-Je se »Grada«. Opozarjamo vse naše ljudi.
naj list, če se jim bo vsiljeval, vrnejo s pripombo: ne sprejmem.
d V pomanjkanju pravoslavne duhov-
r/ ^ ^ in .In T"i T* fl \ */"> C 1 f? Y/T1 1 KnCm.«: .4 |VY*1
bo. Vsled tega je veliko pomanjkanje pravoslavne duhovščine. Zato je minfster vere dr. Janie, ki je sam pravoslaven duhovnik, izdal naredbo, da se bogoslovci z dovršenimi študijami ne smejo sprejemati v državno službo. Isto je odredil o duhovnikih, ki so izstopili iz cerkve.
d Razkol v Sokolu. Starosta Sokolske-ga saveza dr. Ravnihar je odstopi!. VzroK je to, ker hoče dr. Žerjav sokole dresirati samo za priganjače svoje stranke in agitatorje brezverstva. Dr. Ravnihar pa ni pristaš dr. Žerjavove stranke in je zato nv ral iti. Za starosto je izvoljen g. Gangl.
d 0 uradovanjn pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani se zopet ponavljajo pritožbe. Neki gospod, ki v uradu izziva s sokol-skim znakom, misli, da je še vedno avstrijski feldvebel. Priporočamo mu knjigo -O lepem vedenju«, da se bo naučil osnovnih pojmov olike v občevanju s strankami. Zahtevamo, da gospod vodia napravi tudi v ekspeditu red. Pripetilo se je zopet, da je vloga, ki je bila rešena 14. marca, 18. še vedno ležala na mizi v ekspeditu. Stranki se je pa ponovno zatrdilo, da se je rešitev že poslala županstvu. Ob priliki bo treba res ostro metiel
d Slovenskim naseljencem v Macedoniji se godi prav huda. Če ima kdo kaj zanje, naj pošlje Dobrodelni pisarni v Ljubljani.
d Umrla je dne 18. marca v Vavpči vasi pri Dobrniču blaga mati Marija Smolič. Bila je dolgoletna naročnica Domoljuba, še v svoji težki bolezni ga je rada prebirala. Pokoja a je bila dobrega s:ca in darežljivih rok za reveže, ki jo bodo težko pogrešali. — N. v m. p. I
d 101 leto stara. Na sv. Jožefa dan je umrla v Loki pri Črnomlju vdova Marija Lilek, ki je bila rojena 30. novembra 1822.
d Dve smrtni nesreči. Konček Alojzij, delavec pri lesnem trgovcu Fr. Kralju v Črnomlju, je sekal v gozdu bukov les. Pri tem opravilu ga je veja močno oplazila po glavi in mu zlomila lobanjsko kost in ranila možgane. Konček je v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji še isti dan na posledicah težke poškodbe umrl. — V tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku zaposleni delavec v kamnolomu Jeršin Ivan iz Dola °t. 16 pri Hrastniku, se je prezgodaj približal v kamnolomu mini, ki se je v istem hipu vžgala. Zračni pritisk je Jeršina vrgel v globino do 30 metrov, kjer je obležal mrtev. Zapu^a ženo in dva nepreskrbljena otroka.
d Kaj dela nevera. Pizmoht Anton iz brozovsce pri Mirnu je z neko vdovo pobegnil v tujino. Ko je z dolgovi uničil p<> sestvo, je zapustil poročeno ženo in 6 otrok, 'zmed teh je 5 še mladoletnih. Nevera J ra prej ali slej uničiti družinsko srečo
d Zverinski mož. Lansko leto, dne is maja se je poročil posestnik Simon Hircej p. d. Fašenk, iz Selnice ob Muri z Marijo Kaučič od Marije Snežne na Štajerske® Ker pa je bila žena zelo skrbna in' mož za' pravljivec prve vrste, se nista mogla spo! razumeti. V noči od 6. na 7. februar,^ 6ta bila sama doma, jo je mož kratkomalo s sekiro ubil. Med tem časom so pa ljudje v bližini vedno povpraševali moža, kje je žena, a on je imel vedno izgovor, da je zona odš!a neznano kam. Občinskemu pred. stojniku se je pa zdelo tc sumljivo in je ca. znanil zadevo orožnikom. Na lice mesta stj, se takoj podala orožnika Vans in Trcha ter sta po daljšem iskanju na- ia dne 15. marca zakopano popolnoma na«o truplo i razklano glavo. Mož se ie skril v seno, toda so ga že prijeli in izročili v roke pravici)
nnr
pravic
" 'nest edini in najvišji bd»
d Čc j
V ogrskem državnem zboru je nc-ki poslanec razkril grc-Lodejsha, ki si jih dovoljujejo razne tajne nasilne organizacij". Tako je neko noč takezvana Alioldovj brigada v Kečkernetu pomorila 83 nedolžnih oseb. Ta organizacija je imela ?vcje tajne seje v rie-k?m gradu pri Kečkernetu. Sej so se udeleževali samo pripadniki izobraženih stanov
—	častniki, advokati, učitelji, profesorji it !. Poslanec je vsa imena navedel. Tisto noč so 33 ljudi izvlekli iz posiclj ter jih peljali v neki gozd — poSianec j: pokazal na zemljevidu ta kraj ter navedel imena žrtev
—	in jih tam deloma pobili deloma žive pokopali. Isto noč so razne nasilne hande po morile 50 drugih ljudi v bi;sta. Oblasti « seveda ves material imele v rokah, pa su niso upale preiskovati. Vodiki j vseh teh n •..lilij je p-ki Heijs7. Nato je vstal v zber-niči neki poslanec Lehner ter izjavil, da je Heijas prodstavitelj pristrega ogrstva in up ojrske domovine. Kar ie storil v Kečuemc-tu, je storil na ukaz višjega poveljnika narodne armade. — Kakor se vidi, se breis-verski nacionalizem jx>greza v najhujše zverinptvo.
d Za Javor pod Ljubljano. Dopis vaju dveh ne moremo priobriti, ker izvira le iz osebne mržnje, ne pa iz vneme za dobro stvar. Tudi ne odgovaija resnici, vsled lesar bi si naprtila tožbo radi razžaljenja časti, ki bi brezdvomno za vaju dva neugodno izpadla. Od verodostojne plati smo zvedeli, da ie vaša zasilna šola jako dobro urejena. Ostanita kako nedeljo ali prazni« po končani službi božji par trenutkov v cerkvi in slišala bosta, kako šolska mladina lepo skupno moli tudi za vaju dva. -Potrudita so osebno v stik priti z vašim g-učiteljem, ki bo golovo uvaževal vaju želj« po možnosti. Vendar trikratni poldnevm tedenski pouk no more nuditi toliko izobrazbe, kakor polkratni celodnevni tedenski pouk. Uvaževatl je tukaj trebc, da/ domača hiša prvn vzgojiteljica. Le tam, kjer domača bi.*a in šola skupaj delujeta, je napredek v šoli viden. Sploh pa za višjo izobrazbo so v Ljubljani vsakovrstne visj« šolo. Končno pripominjamo, da Domoljub ni smetišnica, kamor bi se odlagala osebna razžaljenja.
Prispevajte za Stadion
jUSD BRATI ONSTRAN MEJE.
Spomenik padlim bo dobila Gorica, gtul bo 200.000 lir. Odbor za ta spomenik po predpisal vsakemu meščanu vsoto, primerno dohodkom, ki naj jo daruje, da se še letos zbere potrebni denar.
Pevsko in glasbeno društvo v Gorici je priredilo na praznik sv. Jožefa v Trgovskem domu Vodopivčev večer z izbranimi koncertnimi točkami. Prireditev je prav lepo uspela, posetili so jo vsi številni častilci skladateljevi. (Vodopivec jo uglasbil tudi orlovsko himno »Dvignite Orli«.)
Volivni shodi, katere pridno prireja po vsej Julijski Krajini volivni odbor slovansko liste, so doslej potekli povsod mimo in so bili prav lepo obiskani. Tudi fašisti, kateri prisostvujejo vsem slovanskim shodom, se obnašajo mirne. Na praznik sv. Jožefa je imel dr. Besednjak velik volivni bhod v Mirnu.
d Kandidatne liste v Julijski Krajini, v Julijski Krajini je bilo vloženih 8 kandidatnih list, ki jih predstavljajo naslednji volivni znaki: 1. likiorski snop, 15 kandidatov (fašistovska stranka); 2. srp, kladivo in žareče solnce, 10 kandidatov (komunistična stranka); 3. žareče solnce z geslom: socializem in svoboda, 7 kandidatov (soci-jalisti unitarci); 4. ščit s križem in geslom »Svoboda?, G kandidatov (ljudska stranka); 5. srp, kladivo in knjiga, 5 kandidatov (socialistični maksimalisti); 6. lopata z bršlja-nov vejico, S kandidatov (republikanci); 7. lipova vejica s planiko, 6 kandidatov (slovanska lista); 8. peterožarna zvezda, 3 kandidati (demokrati Bonomi). Naša slika pri-nn.ša odtis slovansko-nemško, popolarske (ljudska stranka) in fasistovske stranke.
Odlomki iz volirnagn roda za državnozbor-sko volitve v Italiji 6. aprila t. L
Volivno izkaznice. Dne 24. pr. m. je
moral prejeti vsak volivec, ki je vpisan v ^vnen, imeniku, od županstva na dom vnp (!)a belem papirju), da je vpisan v vi nem irncniku in naznanilo, da se vrše volitve v nedeljo 6. aprila t. 1. Brez volivne /„, .tlIC0 so nihče ne pripusti na volišče, dom v di velike važnosti, da se ne pusti ma. V volivni izkaznici jo tudi naveden
Prostor, kje kdo voli.
dosl • ce volivec ne prejme, kakor liscu •na (loru' ampak jo dobi šele na vo-Gla? 1Z !10k predsednika volivne komisije. (kuvT \ ,Ina obliko pismenega zavitka erte). Ob straneh glasovnice so odtis-
njeni volivni znaki vseh strank, ki se bodo udeležile volitev, in sicer v istem zaporedju, kakor so bile kandidatno liste predložene višjim zbornim sodnijam.
Glasovanje traja od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Vsak volivec se z volivno legitimacijo predstavi volivni komisiji, ki ugotovi njegovo istovetnost. To se zgodi na ta način, da eden izmed članov volivne komisije potrdi njegovo osebnost, ali zase volivec sam, ako je članom komisije nepoznan, izkaže s kako legitimacijo, v kateri je tudi njegova slika. Če je pa tudi to nemogoče, potem lahko potrdi njegovo istovetnost vsak volivec, ki je že volil. Nato dobi vsak volivec iz rok predsednika volivne komisije državno glasovnico, s katero se poda v volivno kabino, ki jo postavljena ob zidu in v katero se ne vidi od nobene strani. Dokler se v volivni kabini nahaja kak volivec, ne sme nihče drugi notri. V kabini je na razpolago črn svinčnik; ako bi ga ne bilo ali ako bi se zlomil in ne bi imel volivec sam čmega svinčnika, potem mora volivec zahtevati od predsednika komisijo drugega. Dolžnost volivca je, da pogleda, da glasovnica ni potvorjena in da ima podpis enega člana volivne komisije in pečat. Ako opazi volivec, da je prejel potvorjeno glasovnico, ali pa jo sam pokvari po neprevidnosti, tedaj zahteva od predsednika novo glasovnico. Volivec se ne more dati zastopati; le težko pohabljeni (slepi ,brez rok ali nog itd.), kateremu jo telesno onemogočeno izvršiti volivno dejanje, lahko na volišču določi volivca, ki mu pomaga opraviti glasovanje. V volivni kabini zaznamuje volivec s svinčnikom volivni znak one stranke, katero misli voliti. Za volivce slovansko liste jo izdal slovanski volivni odbor navodilo, da naj volivni znak »lipova vejica s planiko« prečrtajo vodoravno čez sredo. Volivec mora paziti, da ne prečrta še kakega drugega znaka, da no nastane dvom, komu jo bil oddan glas oziroma da se ne prišteje glas dragi kandidatni listi. Na sredi v spodnjem delu glasovnice so tri vodoravne črte, na katere se bodo pisali tako-zvani prednostni glasovi, če prednostnih glasov ni, so poslanci izvoljeni po vrsti, kakor si slede na kandidatni listi. Ker pa imajo včasih volivci večje simpatijo za eno ali za drugo osebo, oziroma ker smatrajo gotovo osebo za sposobnejšo, vplivnejšo in vrednejšo od ostalih kandidatov na listi, izrazijo to svojo zahtevo ali voljo na ta način, da dajo takim osebam prednostne glasove. Zato napišejo na tri vodoravne črte na glasovnici največ tri osebe-kandidate, katerim dajejo prednost, in sicer na vsako vrsto po enega in to imenoma ali pa samo s številko. (Vsak kandidat je namreč v kandidatni listi zaznamovan tudi s številko.) Na ta način se lahko doseže, da pride oni, ki jo na kandidatni listi na prvem mestu pri izvolitvi na zadnje mesto, ali pa da sploh ni izvoljen. Zastopniki obeh slovanskih političnih strank, ki so za te volitve sklenili med-seboj sporazum, so se zavezali, da bosta obe stranki delovali na to, da dajo volivci prednostno glasove 1., 2. in 3. kandidatu (Wil-fanu, Besednjaku in Stangerju).
Štetjo glasov. Točno ob 9. uri zaključi predsednik volivne komisije in začne se s štetjem glasov, ki mora biti izvršeno brez prekinjenia najpozneje do 7. ure nasled-
njega dne. V zapisniku morajo biti navedene vso reklamacije in vsi protesti, sporni glasovi in vse odločitve.
VOJAŠKE ZADEVE.
Vprašanje. Ali mora iti vsak nabornik k naboru z naborniki iz domovne občine, četudi prebiva drugje? N. pr. A. je pristojen v občino, ki leži v mariborskem okraju. Biva pa stalno v občini, ki leži v ljubljanskem okraju. Ali bo moral iti k naboru v Maribor in si napravljati veliko stroške ?Kaj mu je storiti, da bi šel k naboru v Ljubljano? F. K. B.
Odgovor: Nikakor ni potrebno, da bi moral v gornjem slučaju A. iti k naboru v Maribor. Zglasi naj se pri županu občino sedanjega bivališča in ga prosi, naj ga vpišo v rekrutni spisek. Takoj naj županu obvesti njegovo domovno občino, da ga je vpisal v rekrutni spisek in navede naj tekočo številko. Če so vse to pravočasno izvrši, mladeniču ne bo treba hoditi v Maribor k naboru, ampak pozvan bo v Ljubljano, ko pride občina njegovega bivališča na vrsto. Vojno okrožno poveljstvo v Ljubljani bo o izidu nabora uradoma obvestilo okrožno poveljstvo v Mariboru.
v Odpust letnika 1899 iz vojaške slnfc be. Poslanec dr. Kulovec je pri ministru za vojno in mornarico interveniral za vojake letnika 1899 in za ostale vojake. Z ozirom na to intervencijo dr. Kulovca je vojni mi-minister podpisal ukaz, s katerim se odpuščajo iz službe vsi oni vojaki, ki so rojeni leta 1899, četudi niso odslužili celega ka-drslcega roka. Istotako bo minister izdal ukaz v prihodnjih dneh, da se odpustijo vsi vojaki, ki so služili eno leto pri kadru, d Pesem naših vojakov. Kakšna pesem zdaj nam poje, kar smo v Kotor sem prišli, vsak si misli lahko svoje, mi pa v majhni pesmici.
Ko v kosamo smo prispeli, prvi dan in prvikrat eno smo si šo zapeli —< fant slovenski poje rad.
Potlej so nas razdelili —' Nemec, Srb, Madžar, Hrvat, so Slovence razkropili —< vsak v kosami mi je brat.
Golo prične so nam dali, in če spali bi na tleh, pa bi vendar dobro spali < ne pozna se na kosteh.
Prvo noč smo počivali zjutraj malo dalje se; zdaj pa že so nas napall: »Ajdi bre, diži se!«
K južni se nam zeljo kuha, tudi mesček se deli, zraven sama čista juha '—* vse zgubi se med zobmi.
Eksercirat nas ženejo: levo, desno, levo krugl —* zraven bilje nam pojejo: »0 rekrut, boš ko j ves drug k
Če se kaj pregrešite, saj je znano vam in nam, za uho jo kol dobite, al' pa še tud' kam drugam.
(Dalje glej na naslednji strani ipodaJJ
n V Kostanjevici se je vršil v nedeljo 23. t. m. občni zbor okrajne Kmetske zveze ra Kostanjeviški in Krški sodni okraj. Vde-ležili so se člani iz vseh občin. Namesto poslanca Sušnika, ki ni mogel priti iz Belgra-da, ki je poročal tajnik SLS. Odbor je izvoljen kakor prejšnje leto.
p Pri občinskih volitvah v Mariboru bodo vse stranke nastopile z eno listo, da preprečijo nemško zmago. Zakaj svoj čas je nad vse brihtni dr. Žerjav kot predsednik pokrajinske vlade izdal volivni red, po katerem najmočnejša stranka — če tudi nima nadpolovične večine, dobi dve tretjini odborniških mest in še pri ostali tretjini dobi svoj delež. Na ta način bo slovenski značaj mesta Maribor vedno v nevarnosti.
p Nemci, ki so dosedaj zvesto kulučili radikalni vladi, so zavohali, da se vetrovi obračajo in so stopili v opozicijo. Glasovali bodo proti proračunu.
p Prazno upanje. Radič piše v »Slobod-nem domu«, da bodo pri rušenju centralizma pomagali tudi slovenski samostojneži. Kakšna zmota 1 Samostojneži so glasovali za centralizem, samostojneži se še zdaj izjavljajo za centralizem.
p Razmere v Macedoniji. Turški poslanec Ferad beg je v narodni skupščini popisoval nasilja, umore in grozodejstva, ki jih vrše ondotni žandarji na rnacedonskem prebivalstvu, dočim radikalna vlada niti m"zinca ne gane, da bi se razmere izboljšate;__
GOSPODINJE, VAM TO VELJA! Ostanite pri domačem blagu in zahtevajte pri trgovcu le testenine «PEKATETE«, So najceneje, ker se zelo nakuhajo.
Požrl : Preselitev!
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
»Vzalemni posojilnici«
▼ Ljubljani — r. c. s o. s.
ki se je PKESLLILA iz hiše Uršulinskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve v lastno oovo palačo na MIKLOŠIČEVI cest) poleg hotela »UNION«. — Hranilne vloge se obrestujejo
po 6%
brez odbitka rentnega in invalidskega davka. — Vloge v tekočem računu se obrestujejo
po 5'/2%, vez. tudi po 61/2%
VARNOST za hranilne vloge je ZELO DOBRA, ker poseduje Vzajemna posojiMca relativno večino delnic stavbne delniške družbe hotela «Union< v Ljubljani. — Vrbuiega Je njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš. stavbiSč in zemljišč v tu-in inozemslvu — Denar se naloži lahko tudi po pnPInih položnicah.	5881
Semenski OVES, GRAHORO Tn~iranc.
LUCERNO iobite pri: FRAN POGAČNIK, Ljubljana,
Dunajska cesta Stev. 36.	1238
Vse skup nič nam ne pomaga, pri vojakih je tako I — E, naj bo navsezadnje, vraga —-pa doma spet bolje bol
d Prodaja oljk. Krščanska ženska zveza naznanja župnim uradom in somišljenikom, da bo cvetni teden prodajala oljčne veje na sledečih prostorih: pri frančiškanskem mostu, ob Jugoslovanski tiskarni, na Krekovem trgu in ob Jubilejnem mostu. Ker je čisti dobiček namenjen v dobrodelne namene, se toplo priporoča za obilno udeležbo pri nakupovanju.
n Romarjem k sv. Hcmi na Koroškem. Več nekdanjih romarjev me je prosilo, da bi zopet obnovili romanje k Gospa Sveti, sv, Hemi in drugim božjim potom na Koroškem. Pripravljen sem podvzeti vodstvo romanja če se do 10. aprila t. 1. oglasi pri meni vsaj 20—30 romarjev — pismeno ali ustrneno —, ki so pripravljeni iti. Za potne liste bom poskrbel jaz sam! Treba mi je le natančen naslov naznanili. Šli bi kakor navadno 4. petek po Veliki noči. — Matevž Demšar, posestnik, Zapreval, p. Poljane.
n V Sclcih nad Škofjo Loko bo v nedeljo 30. t. m. ob 3. pop. orlovska akademija.
n Županski tečaji. Opozarjamo na prihodnji županski tečaj, ki bo v nedeljo, dne 30. marca v Cerkljah pri Krškem. Ta poučni tečaj za vse občinske zastopnike se prične takoj po prvem jutranjem cerkvenem opravilu (ob polosmih) ter se nadaljuje po potrebi po drugem opravilu, a ne šelo popoldne, kakor je bilo zadnjič pomotoma navedeno.
Naslednji poučni tečaj bo dne 6. aprila t. 1. v Mokronogu. Uro pričetka še priobčimo. Z ozirom na važnost pouka o raznih najvažnejših poslih občinske in javne uprave, osobito v vojaških zadevah, naj bo vde-ležba polnoštevilnal Vsak občinski funkcionar naj agitira za vdeležbo. V Cerkljih je dana možnost za to občinam sosednje bivše Štajerske, v Mokronogu pa občinskim zastopnikom iz sosednjih občin novomeškega okraja. — Predavatelji: dva uradnika politične uprave in vojaški referent so zagotovljeni. — Županska zveza.
n Šmartuo pod Šmarno goro. Tukajšnje Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi v nedeljo 30. t. m. ob 3. uri popoldan priljubljeno spevoigro »Mala pevka«. Ker je čisti dočiček namenjen fondu za zgradbo društvenega doma, vabimo vse prijatelje k prav številni udeležbi. — Odbor.
n Orlire v Višnji gori priredimo v nedeljo 30. marca ob 3. pop. v dvorani pri fari lepo orliško akademijo h kateri naifoplejo vabimo vse naše prijatelje! — Odbor.
n V Retečah pri Škofji Loki uprizorimo 30. marca ob 3. popoldne v Društvenem domu igrokaz v 4 dejanjih »Sv. Julija«.
Priporočamo vsem rodbinam Kolinsko clko-rijo, izvrsten pridatek za kavo.
Pfaff Ovalni stroji
so najbolj priporočljivi. - Cc.ne solidne.
Plačljivo na obroke. SC3M. VOK
LJUBLJANA A NOVOMBSTO.
SLABOST? SLABO SPANJE7 NervoznostJ, Nevcseljc do dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh' je pravi Felleriev Elzailuid! Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot kosmetikum za usta, glavo, kožol Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko žganjcl S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špccljalnih steklenic 214 dinarjev in 10% doplatka razpošiljal lekarnar EUGEN V. FELLER, STUB1CA DONJA, Elzatrg »t. 16, Hrvatsko.	7722
sc laftKo srneira M?LO „6AZELA"
h?, p© stop E*e«s©-
segsjivi Ma&svGsžž pre-fcaša vse dfisge pr©iE¥8žle,
MS. Osy lis w<arnše itpcži!©sl periia!
ZOPER SLABOKRVNOST, BLEDICO, SLABO PREBAVO in OSLABELOST vsake vrste priporočajo zdravniki najbolj aromatično ŽELEZNATO TINKTURO, ki jo izdeluje lekarna na Vrhniki. Ista nc kvari zob in je izvrstnega okusa, zato jo vži-vajo z najboljšim uspehom odrastli in otroci. Pol-li rslca steklenica stane 20 Din (80 kron). Razpošilja sc poštnoobratno vsaka količina, priporoča pa se naročili 3 steklenice naenkrat. — Pišite na lekarno pri .ANGELU VARIHU« ca VRHNIKI)
Mož: »Poslušaj ženka, ravnokar sem bral v »Domoljubu*;, da so zdravniki dognali, da so moški možgani večji, kot ženski. Kaj sledi iz tega?« — Žena: »To, da ni toliko na tem, kako veliki da so možgani, ampak iz kakšne robe so.c
Kje ie eraSčakž

DOLENJA VAS PRI RIBNICI.
Pred mesecem je od tu pobegnil bivši občinski tajnik Janez Gore in odnesel nekaj denarja. Poneverjeni denar ni v nikaki zvezi z občinskim premoženjem, ki je ostalo nedotaknjeno in vsi računi kot blagajna in akti so v redu, kar so izjavili pregledovalci občinskih računov. Vsega tega ne bi omenjali, ako ne bi ta dogodek v občini toliko radosti in upanja vlil našim bivšim samostojnežem iq sedanjim demokratom, kolikor jih pri nas je. Porabili so to priliko ln zaganjali cigansko vpitje na župana in odbor, ki je v rokah SLS in ki tudi vodi vse gospodarstvo v občini; obetali so revizije, napovedovali gerenta in kaj še vse. Čez 100 iztisov »Jutra« so porazdelili po občini, kjer so blatili vodstvo občine. Posebej so porabili iz Ljubljane enega agenta, ki je po hi- 1 šah nabiral naročnike »Jutra« in »Dpmovi-ne«, — Dosedanji agent Blažev Viktor je hripav in tako zmučen, da ne more več po vaseh ponujati smrdljive robe. Tudi je Blažev agent premalo nabral naročnikov, zato so ga ljubljanski gospodarji poslali v pen-zijon. Zavijali so sramežljivo svoje oči, češ, glejte kako trpi občina pod takim gospodar- i stvom! Pa vse zaman! Ljudje so namreč ve- ! deli odkod vse te bolečinel Ne želja po občinskem blagostanju, ampak hrepenenje po županskem stoličku žene te padarje po go-iitilnah in po vaseh. Saj imamo v Prigorici kar tri kandidate za županski stol. Zanimivo je tudi to, da največ gnojnice zliva na pobeglega Gorca njegov najboljši prijatelj m pobratim Rudi, ki je tudi prišel do sapo po zadnjem dogodku v Pristavi. Nekaj zanimivosti se bo še vsekako odkrilo, kar bo so v svetlejšo luč postavilo par mož v ob-
01B1.
DOLENJSKI POTNIK.
Pred pustom pa sem se okorajžil in jo "daril, a ne peš, temveč z vlakom v Novo mesto. Ne mislite, da sem šel preganjat pusta, obiskat sem šel nekaj znancev, med katere štejem tudi podobarja Vodnika. Suh, b živahen možiček mi je z veseljem razkazoval svoje Kristuse, ki čakajo še kupca. | npovedoval mi je, da je v pretekli zimi JMelal za kapelo šmihelskega samostana Kristusovo podobo iz hrastovine in mi jo Pokazal na steni. Vesel sem je bil, ker je »"a res umetniško delo. Tožil je le, da ima malo naročil, ker je draginja velika in ne more vsled dragega materijala pod ceno iz-aeiovati rezbarij. Priporočil sem mu, naj se piso v društvo krščanskih umetnikov v l«bl:ani, da dobi več naročil iz cerkvenih Krogov, kar mi je tudi obljubil.
Prenočil sem v hotelu »Union« poleg Kte' sem dobil za prenočišče lepo
,bil dobro in poceni postrežen. Ga. orentova je dobra kuharica, restavrater ^orent pa skrbi za pijačo in toči dobra domača vina. Zlasti novi metličan mi jo iz-i n,° nasnil. Tu mi je zlasti ugajala snaga l-fGostilne. Od ge. Korentove sem tudi stui -i ' a ima na kosilu in večerji nekaj gostov, da bi pa to število rada po-
množila. Z živahnostjo ml je pripovedovala, da je imela v »Narodnem domu« v Veli-kovcu, kjer je svojčas vodila restavracijo, čez 50 stalnih gostov. Zvečer sem obiskal klet v pritličju hotela in sem se med svojimi prijatelji pri okusni večerji v živahni družbi prav prijetno počutil.
PREŽGANJE PRI LITIJI.
Župnije Prežganje, Janče in Š tanga v trebeljevski ter Javor v dobrunjski občini, tvorijo močno trdnjavo okr. Kmetske Zveze Trebeljevo, katere načelnik je trebeljevski župan g. Josip Gale. Daleč na okoli je znana delavnost in nesebičnost g. župana in naše ljudstvo se dobro zaveda, kdo je tisti, ki se zanj žrtvuje in mu pomaga iz marsi-kake zadrege, zato uživa g. župan splošno zaupanje in odtod izhaja moč organizacije, odtod tako močan odpor proti tistim, ki so žo in še poskušajo razdvajati našo edinost. To trdnjavo so že brez uspeha naskakovali zlasti samostojneži in komunistovsko navdahnjena junaška Mina, brezuspešno bo tudi butanje onega gospoda iz Žirov, ki je pred par leti v naši fari dobil dobro službo, sedaj pa mu je zrasel greben in si na vse načine prizadeva cepiti naše vrste s tem, da ruje proti toli zaslužnemu županu. Poznamo toga gospoda in vemo, kaj mu diši, zato mu danes povemo: Dragi gospod, do tukaj vam je uspelo — po čudni sreči — dalje pa nel Še eno za trgovca, ki pravi, da je naš: »Kako pa »paše« skupaj vaše delo v kat. organizacijah z »Jutrom«, ki ste nanj naročeni? Pa se ni treba izgovarjati na >informacije« — kakor običajno.
RAKA.
V nedeljo, dne 9. marca smo zaključili gospodinjski tečaj. Ljudjo so zadovoljnih obrazov ogledovali razna peciva in ročna dela, katera so gojenke izgotovile. Veseli pa so bili zlasti starši gojenk, ko so videli lepe uspehe ter se prepričali, kako lepe sadove so rodile njihove žrtve. Tem potom se me gojenke zahvaljujemo pokrajinski vladi in odbornikom Kmetijske podružnice. Iskreno zahvalo izrekamo učiteljici Minki Odlaskovi za ve,s duhovni užitek in gospodinjsko izobrazbo, gdč. učiteljici Roglovi za ves trud in naklonjenost. Zahvaljujemo se tudi gg. predavateljem, ki so nas obiskali ter nam predavali o tvarinah, ki so potrebne za našo izobrazbo. Vsem Bog plačaj I
ŠT. JERNEJ.
Zadnji čas nam je neizprosna smrt pobrala tli vrle može, skrbne gospodarje pa cerkvene ključarje. Desetega februarja je umrl Andrej Grabnar, posestnik na Razdrtem. Bil jo to mož jeklenega značaja, živega verskega prepričanja in usmiljenega srca. Če ni bilo nikjer drugje dobiti vprežne živine, on ti je vpregel, kadar jo šlo za kako dobro delo — magari sredi njive. Bil je tudi rimski romar. — 25. januarja je zapustil solzno dolino še primeroma mlad in krepak mož Janez Turk iz Stare vasi. On je bil oskrbnih podružnice sv. Tomaža. So
pač glodali na krepkem možu ostanki svetovne vojske. — 7. marca pa smo položili k zadnjemu počitku Antona Jakše iz Ore-hovice. Skoro 40 let je oskrboval cerkvico sv. Jurija. Koliko skrbi in potov je imel pri raznih popravilih, nabavi novega zvona in drugo . Naj bo vsem tem odlično krščanskim možem lahka žemljica in blag spomini — Mesto drugih pustnih norčij smo pa Št. Jernejci vprizorili — kuluk, kar je povzročilo mnogo smeha.
RAKA.
Dne 25. m. m. je umrla Marija Toma-žin, članica tukajšnjih Orlic. Sredi cvetoče mladosti ji je nemila smrt pretrgala nit življenja. Bratje Orli in Orlice, ki so ji bili v življenju najljubši prijatelji, so jo spremili k večnemu počitku. N. v m. p. — Na predpustno nedeljo so vprizorili naši fantje in dekleta igro »Davek na samce«. Mnogoštevilna udeležba je pričala, kako so se priljubili našim ljudem domači odri. To pot je tudi prvič javno nastopil domači tambura-ški zbor. Napredujemo v dobrem, a žal, nekateri tudi v slabem in dal Bog, da zmaga armada borcev za dobro stvar'
JEŽICA PRI LJUBLJANI.
Preteklo soboto zvečer se je vršilo v našem društvenem domu skioptično preda-vavnje o škodljivih posledicah nezmernega uživanja alkohola, katerega je s sodelovanjem tukajšnjega županstva priredilo Društvo za gojitev treznosti. Kakor pri lanskoletnih predavanjih, tako je bilo tudi letošnje prav povoljno obiskano. G. predavatelj Pu-har je v nadenournem govoru, katerega je prepletel s pretresljivimi dogodbami iz kraljestva alkohola, nazorno predočil vse grozne posledice, ki jih v telesnem in duševnem pogledu dan za dnevom prizadeva ta največji škodljivec človeštva, posebno pa našega malega naroda, katerega se je malone oprijel priimek »narod pijancev«. Predavanje je bilo namenjeno odraslejšim, ki so napeto sledili izvajanjem, za mladino pa so vrši posebno predavanje v soboto 29. t m. ob 4. popoldan in se ga udeleži vsa šolska mladina v spremstvu svojih učiteljev. Dočim je sobotno predavanje spremljalo 60 skioptičnih slik, bo mladinsko predavanje spremljano s kinofibnom. Koncem svojega sobotnega predavanja je g. Puhar, pojasnjujoč namene Društva za gojitev treznosti, prav toplo potrkal na plemenita ženska srca, da ne odroko svoje pomoči, da se vsaj nekoliko ozdravi ta grda ljudska rana, navajajoč pri tem besede velikega Slomška: kdor se obrača na plemenita ženska srca, ne bo varan.
RIBNICA.
Veliko budalost je napravilo tukajšnjo liberalno učiteljstvo, ko je na praznik sv. Jožefa in na predvečer uprizorilo v sokol-Bki dvorani pri Cenetu v imenu čitalnice igro »Golgota«. Ako pogledamo že plakate s sv. razpelom, se morajo poštenemu člo-ku, da ne rečem kristjanu, lasje zježiti. Mislili so ljudje, da bo res kaka pasijonska predstava, pa so morali gledati napol oblečene ljudi skakati po odru! S tem pač učiteljstvo ni prineslo niti kamenčka k izobrazbi, tudi ugleda ai ni pridobilo, saj jt bilo zabavljanje pri poštenih ljudeh vsesplošno. Take 6tvari so morda za site pre-
V
svetljence, nc pa za naše poštene ljudi. In ti komedijanti s križem vabijo ljudi k takim neslanostim! Kar kožuh okoli, da se vidi volk! Čemu skrivati se za križ? Nasi ljudje pa si naj zapomnijo, kam bodo hodili iskat poštene zabave in — izobrazbe!
SEMIČ.
Na dan sv. Jožefa so na daleč okrog znani rogovileži kakor navadno na Gospodove dni porabili tudi ta dan za popivanje. Pozno ponoči so od preobilo zavžitega božjega daru prirogovilili na postajo Semič. Eden od teh je zašel na železniško progo in padel pod vozeči vlak, kateri mu je popolnoma odtrgal levo roko in ga tudi drugače telesno poškodoval. Ta dogodek je resen opomin za vse tiste, ki zlorabljajo 3. božjo zapoved od zidanice do gostilne in od gostilne do zidanice. Opomin je tudi za tiste može, ki so pri tem dogodku zainteresirani. Pošten mož in dober gospodar naj se ob Gospodovih dneh drži svoje družine, pa bo manj greha, manj solza in več blagoslova.
ŠT. RUPERT NA DOLENJSKEM.
Praznik sv. Jožefa je bil pri nas orlovski dan. Tukajšnji orlovski odsek je vpri-zoril popoldne že dolgo časa pripravljano telovadno akademijo. V prijazno urejeno dvorano so se vsipale vrste prijateljev orlovskega gibanja. Orlom-telovadcem je to vžgalo pogum in jim vlilo veselja. V največje zadoščenje pa jim je pač bilo to, da so videli v prvih vrstah naše zavedne može, svoje očete in stricc in naše dobre žene, svoje matere. Akademija je uspela prav lepo. Po kratki otvoritvi br. predsednika je moški zbor četveroglasno zapel mogočno orlovsko himno: »Dvignite Orli...k Kar čutilo se je, kako so njeni akordi vzbujali v srcih orlovsko razpoloženje. Sledile so proste vaje članov za leto 1924, izvajane od 4 članov, ker na odru ni bilo več prostora. Potrudili so se, da pokažejo v njih svojo mladostno moč, dasi se jim je pri izvajanju poznalo malo razburjenje. Deklamacija »Naša ljubezen« je razkrila navzočim idealno stremljenje orlovskega dola. Za njo so člani izvajali 1. skupinsko vajo, ki se jim je zlasti drugič prav lepo posrečila. Za mal oddih so zapeli Orli svojo telovadno pesem, enoglasno, pa korajžno. Seveda so jim prav iz dna duše vrele zlasti one besede te pesmi, ki pravijo: »in mrzla srca ti ogrevaj, da se pridružijo v naš krog«. Za pesmijo pa so nastopili Orlici, da tudi oni pokažejo, kaj znajo. — Predstavil jih je gledavcem mal Orlič, ki je »povedal vsem glasno, da Orlič je še mlad, a ponosen n? to«. Vse mu je veselo pritrjevalo, ko je evojo deklamacijo s krepkim >Bog živi« končal. 6 članov višjega narašča-
!a je nato v 2 skupinah izvedlo lepo zamiš-jene vaje v trojicah. Sledil je govor br. Orla, razlagajočega navzočim visoke orlovske cilje in naloge in prosečega za blagohotno naklonjenost orlovski organizaciji. Po govoru je 5 članov med petjem in ob sprem-Ijevanju klavirja izvajalo krasno simbolično vajo: Lepa naša domovina. Sledili sta še dve skupinski vaji članov, lepo izvedeni, izmed katerih je zlasti zadnja vsled svoje mogočne sestave žela obilo odobravanja. Za Bklep skoro dve uri trajajoče prireditve je še zapel moški zbor v krogu Orlov Zajčevo: 8»
U boj!, tako, da je bil konec prav krepak. — Šentrupertski'Orel je s to akademijo pokazal prav lepe uspehe svojega dela, pokazal, da zimski večeri v društveni sobi niso zapravljeni. Želimo mu le, da svoje peruti krepko razmahne in ž njimi objame vse dobre fante naše fare. Uspehi pa naj ne rodijo napuha, ampak naj stremljenje za vedno večjo usovršitvijo telesa in duha le podžigajo. Potem sme računati z naklonjenostjo staršev in vseh dobromisločih.
PARA OB KOLPI.
Poučni tečaj za čipkanje, ki se jo pri nas ustanovil po zaslugi našega g. poslanca Škulja, je pričel s poukom dne lo. februarja. Šola se vrši dopoldne in popoldne. Dnevno obiskuje šolo nad 50 učenk. — Izobraževalno društvo pri nas dobro deluje. Večkrat se vrše predavanja, ki so vselej dobro obiskana. Po knjižnici naši ljudje kaj pridno posegajo, le žal, da se jim ne morejo dajati vse knjige, ker niso še vezane. Za Veliko noč bomo gotovo zopet kaj igrali in upamo, da se odzovete našemu povabilu ter tako podprete naše začeto delo. Igrali seveda bomo v šoli. ker žal še nimamo dvorane. Že v zadnjem Domoljubu smo brali, da vlada pri nas veliko zanimanje za Društveni dom, ki nai bi se zgrabil v Fari. Dom naj se postavi na Vidmu v fari, kjer je cerkev in župnišče, pošta in občina. Mi hočemo biti krščansko napredni in to je naš edini smoter, od katerega nc bomo odstopili nikdar.
SV. GREGOR.
Drzna se nam je zdela namera pri nas uprizoriti predstavo Kristusovega trpljenja, ko smo prvič čuli o njej. Ko pa opazujemo resne priprave za opremo po domovih h za pripravo na odru, prav nič ne dvomimo, da bo prireditev vzvišenemu predmetu primerna, če ne celo dovršena. Prva prireditev je določena na tiho nedeljo, dne 6. aprila za domačine, na cvctno in belo nedeljo pa za okoliške goste.
DOVJE.
Tu smo obhajali od 9. do 16. marca sv. misijon. Vodili so ga čč. gg. frančiškani. Častno je bilo za župnijo, da so se vsi stanovi z veliko vnemo udeleževali misijonskih govorov. Udeležba je bila naravnost ogromna. Sv. obhajil je bilo med sv. misijonom okrog 2500. — Bog daj, da bi sadovi sv. mi-sijona ostali trajni! čč. gg. misijonarjem pa naj Bog povrne njihov trud in njihovo požrtvovalnost!
RADOVLJICA.
Naše prosvetno društvo je priredilo dne 9. marca javno zdravniško predavanje v Ljudskem domu. Govoril je g. dr. Brecelj iz Ljubljane o pravilnem dihanju in jede-nju. Številni poslušalci so temu praktičnemu in aktualnemu predavanju z največjim zanimanjem sledili. Gospodu doktorju, ki zna tako vsakdanji predmet podat v prijet-no-zabavni obliki, bodi izrečena iskrena zahvala in prošnja: pridite še med nas! Ljudstvo bo znalo ceniti Vašo požrtvovalnosti
HOTEDERŠICA.
Tukajšnje Slov. kat. izobraž. društvo priredi dne 30. marca dve zanimivi igri. Prijatelji poštene zabave vabljeni. — Društ-
veni dramatični odsek pridno delujo in raz-voj vsega društvenega življenja nam vedno bolj kaže potrebo društvene dvorane. Zadnje čase sicer naši nasprotniki z raznim diplomatskim potom skušajo našo ljudi pripraviti do tega, da bi skupno z njimi zidali gasilni dom in zraven dvorano za vsa dru-štva. Da bo ta stvar na jasnem, povemo enkrat za vselej to: Kar se tiče zidave gasil-nega doma in dvorane, se gotovo še sporni-i njajo, da so že prejeli od nas stavljene pred-loge, pa so jih zavrnili. Danes jim pa še takih in sploh nobenih več ne stavimo. Dvo. rano si bomo napravili sami, in tako, da nam ne bo treba v nji pričakovati nobeno
—	brce. In če mislijo dotični gospodje gasilci, kateri so prišii s temi idejami na dan, da bi se tak gasilni dom, kakršnega so si sarni zamislili, gradil tudi z občinskimi prispevki, se pa kljub svoji bistroumnosti zelo — motijo. (V Kranju so tudi liberalci agi-tirali pri naših, da naj prispevajo za dom, ki bo za vse. In nekateri so res prispevali. Toda dom je pristno in samo sokolski. Torej z liberalci v tem oziru nobene skupnosti. — Opomba uredništva.)
IZ ŠK0CSJANA PRI MOKRONOGU.
Na pepelnično sredo zgodaj zjutraj jo naznanil plat zvona v Škocijanu, da gori. Požar jo upepelil gospodarsko poslopje s pritiklinami vred v Ložicah pri škocijanu, last posestnice g. Terezije Komljanec v Škocijanu. Škoda je ocenjena r.a 100.000 K. Kako je ogenj nastal, ni znano, sodi se, da po zlobni roki. Škocijanska požarna bramba je bila takoj na licu mesta in je ogenj omejila. — Snega je še dovolj; ljudstvo »e boji, da bo pšenica pognila, kar pa Bog ne daj. Vse delo je zaostalo. — Sejem v Škocijanu, dne 13. marca jo bil prav dobro obiskan.
—	Škorci so že tudi prišli in se nastanili na tukajšnjih drevesih na sejmišču, kjer imajo nastavljene valivnice. Prav veselo žgolijo.
PREKER PRI MORAVČ^
Tekom letošnjega predpust	'di
iz naše vasi poročilo par deklet. . , običajno, smo tudi mi dobili za rožico naše gore, Mici Kovič od ženina 230 Din, da zapije-mo na njeno zdravje. Ker pa nam je več za »Domoljuba« kakor za pijačo, smo p« raje naročili nekaj izvodov Domoljuba, brez katerega je bilo še par hiš. Fantje, le tako naprej, dober časopis je brez dvoma več vreden kakor pa oštarija, pijača in drug dan težka glava. Bog živi! — Fantje iz Gor. P^ekra.
RAKA.
Nenadno je bila prestavljena »d nas učiteljica Vida Podrebršek, ki je bila vzorna učiteljica in splošno priljubljena vsled svojega vzornega življenja. Tem žalostnej-še je, da se prestavlja tako moč, tela vrsta učnih moči, ki bi nihče ne jokal za njimi, pa ostaja. Ko so naši možje protestirali pro; ti tej prestavitvi, so dobili odgovor: »Tudi začasne učiteljice imajo sedaj prosvetno ministrstvo v Belgradu.« Tu smo spoznali centralizem v polni luči. Pri šoli torej nima na Slovenskem nihče nobene besede, ne starši, ne domače oblasti! Pa se še dobe ljudje, ki zabavljajo proti naš istranki, ki hoče streti v dolgem in težkem boju ta centralistični (Daljo glej na naslednji strani »pedajl),
<j
Velika škoda — velik dobiček.
Najbrže vam je znano, da je po sadovnjakih mnogo sadnega drevja, ki malo ali nič ne rodi, ali takega, ki rodi slab, zani-kern sad, ki nima nobene veljave, ne za dom, ne za prodaj. Škoda jo, ako imate v svojem sadovnjaku eno samo tako drevo, ki zastonj zavzema prostor, zastonj ubija njegova senca in kap travo pod njim in ki ga morebiti celo negujete. Če imate več takih dreves, je velika škoda. V Sloveniji bi našteli na tisoče in tisoče takega drevja in škode bi lahko naračunali na milijone. Primerjajte, računite, pa se boste prepričali, da imam prav! Ogromna škoda sedela na našem narodnem premoženju, ako trpimo v sadovnjaku nerodovitno drevje leto za letom, desetletje za desetletjem.
In kako lahko bi se ubranili te škode! Saj ni treba drugega, nego da drevo precep i m o ; v treh, štirih letih bo že začelo roditi; najkasneje v desetih letih bo dajalo že lepe dohodke. Precepljeno sadno drevje je navadno zelo rodovitno. Maihon in neznaten strošek, ki ga imamo pri tem delu, se stotero povrne. Zato lahko trdimo, da je precepljanje nerodovitnega sadnega drevja važno kulturno delo, ki brez vsakega dvoma d on asa velik dobiček.
Predno sc loiimo precepijanja, moramo določiti, katero drevje, k e d a j in k a k o ga bomo precepili. Prečepiti moramo vsako sadno drevo, ki je nerodovitno, ali ki rodi nevšečen sad, toda mora biti zdravo in dobre rasti. Starih veteranov in napol suhih pokvek ne bomo pre-cepljali. Vendar pa ne misliti, da je za precepljanje samo mlado sadno drevje! Kaj še! Trideset, štirideset let stare jablane in hru-
ncein vladanja. To so ljudje, ki v svoji strasti in zaslepljenosti pljujejo v lastno skledo.
METLIKA.
Jutro 16. marca nam je dalo — samega g. Puclja. Prišel je v ranem jutru, a sprejem je bil klavern. Zatekel se je v pekarijo poleg šole, da se je tam ogrel za shod, ki naj bi seveda v trenutku vse pridobil, kar jih ta dan privabil metliški zvon v mesto. °b 9. je pričel v prostorih »Narodne čitalnice« vihtel svojo bridko sekiro nad vsemi, kar jih ni njegovaga kova in povedal je, ka-,, vse uredil, če bi mu dali moč, od dunovniške bire pa do škofov m do samega Papeža. Najprvo bi seveda zadušil SLS, ki m" je največji trn v peti.. Ko si je nekoliko ogrel svojo ogorčenost in so ga maloštevilni poslušalci pozivali, da naj raje pove kaj o j^ojih uspehih, se je pa tega kar ognil in oiajil še naprej SLS in duhovnike. Uspehov Pac ni žel. Svoje pristaše bi bil lahko seštel na prste, peščica drugih poslušalcev je pa j'a Kledat le slavno osebo tega g. ministra ™ z nasmehom so odhajali drug za drugim. £°sPodine, naš kmet ve komu zaupal
ške lahko precepimo z velikim uspehom, ako so zdrave in rastne. Seveda, čim mlajše je drevo, tem laže je delo in tein hitreje gre od rok.
Najugodneji čas za precepljanje je rana pomlad — februar, marec — deloma tudi april.
Precepljanje mladega, recimo do 10 let starega drevja, je kaj preprosto. Najprej izžagajmo in izrežimo vse pregosto in nepotrebno postransko vejevje, ki nima pravilne rasli in ni pripravno za cepitev. Ostale glavne veje pa skrajšajmo precej na kratko. Spodnje veje pustimo vedno daljše nego zgornje. Vse stranske vejice (rodni les) po glavnih vejah pustimo za enkrat, da more drevo prvo leto pognati razer iz cepičev tudi šo iz starega lesa nekaj mladja, ki bo pomagalo premagati hudo operacijo. Drugo leto, ko bodo cepiči že vraščeni, bomo pa gladko porezali tudi te vejice. Čim starejše in obširnejše je drevo, ki ga hočemo prečepiti, tem več vej mu pustimo in tem bolj na dolgo jih skrajšajmo. Pri tem se je ravnati tudi po njegovi rasti. Bolj slabo rastoče drevo smemo obžagati precej v živo in na kratko; nasprotno pa moramo bujno rastočemu drevesu pustiti več vej za precepljanje in jih skrajšati bolj na dolgo.
Ko je drevo tako pripravljeno, gremo cepit. V zabojček z locnjem ali v primerno košarico denimo žagico,nože,škar-j e , v e z i 1 o , m a z i 1 o in c e p i č e. Na kakšen način bomo cepili, je zavisno od debelosti veje. Na sedlo cepimo za prst debele veje, debelejše pa v zarezo ali v precep, pozneje pa tudi za kožo. Vsak način je dober, ako je le pravilno izvršen. Predno cepim, moram konec veje z močnim vrtnim nožem gladko obrezati. Včasih, ako se je prvotna rana že precej globoko zasušila, odžagam še kak centimeter veje in jo šele potem obrežem z nožem. Na drobne veje denem navadno po en cepič. Kadar cepim pa debelejše veje, zlasti v precep ali razkol, vstavim navadno po dva cepiča, ki si stojita nasproti. V tem slučaju tudi ni treba cepičev vezati, ker jih razklana veja trdno drži v precepu. Važno je, da rane prav skrbno zamažemo, posebno kadar cepimo v precep. Precepljati začnemo vedno v vrhu in sc potem pomikajmo proii nižjim vejam.
S čim gnojimo spomladi posameznim rastlinam.
Gzimine (pšenica, rž, ječmen) smo deloma pognojili že jeseni, vendar kaže večkrat tudi spomladi pomagali slabotni setvi do boljšega razvoja. Tedaj vzamemo dušik v tisti obliki, v kateri najhitreje učinkuje: Čilski soli ter je lahko topljiv v vodi in pride v dežju raz'jpljen najprej do korenin. Manj viden je uspeli z žveplenokislim amo-nijakom, šo slabši z apnodušikom, ki_ celo rastline posmodi. Pšenico kaže takoj, ko sneg skopni in se zemlja osuši, pobranati, pognojiti s čilskim solitrom ki potem z valjarjem 'potlačiti. Uspeh tega dela je v
najkrajšem času viden. Čilskega solitra vzamemo po 150 kg na hektar ali 80 kg na oral.
Jaro žito (oves, ječmen, pa tudi jaro pšenico in rž) gnojimo v glavnem z dušikom in fosforovo kislino. Če vzamemo kot prvo hranino apnov dušik, moramo ga 14 dni pred setvijo podorati ter pri trošenju postopati zelo previdno. Bolj primeren je čilski soliter, ki ga trosimo ob setvi ali tedaj, ko je setev vzklila. Na oral zadostuje vsakega po 80 kg ali 150 na ho. Fosforove kisline se poslužujemo v najlažje raztopni obliki vsled tega, ker mora takoj učinkovati in v razmeroma kratki vegetacijski dobi, ki jo imajo jara žita, priti do popolnega uspeha. To obliko nam da superfosfat, posebno rudninski superfosfat, ki jo dandanes še najcenejše fosfatno gnojilo. Na hektar ga potrosimo po 300 kg ali 160 na oral. Ker pa ima veliko naših zemelj premalo kalija, pognojimo jara žita še s 100 kg kalijeve soli na hektar ali 50 kg na oral. Tako gnojenje jarih žit se gotovo in dobro izplača, zakaj z višjimi pridelki ne krijemo samo stroškov za potrošena gnojila, ampak zraven tega nam umno delo vrže še lep dobiček.
Koruza potrebuje posebno veliko dušika in kalija, pa tudi fosforove kisline. Na hektar raztrosimo po 250 kg čilskega solitra oziroma 140 na oral ali prav toliko apnovega dušika. Kalijeve soli vzamemo po 150 kg oziroma 80 kg in superfosfata po 300 kg oziroma 170 kg.
Krompir je rastlina, ki ji posebne hasneta kali in dušik. Hektar krompirja pognojimo pred setvijo z 250 kg čilskega solitra ali apnovega dušika ter z 200 kg kalijeve soli. S takim gnojenjem dosežemo veliko debelega gomolja, ki ga z navadnim hlevskim gnojem nikdar ne dosežemo. Preizkusi s takim gnojenjem so dognali, da se je na enem hektarju pridelalo od 60 do 80 centov več krompirja nego na negnojenj zemlji.
Pesa je izvrstno krmilo za krave molznico in prašiče in vsak kmetovalec bi jo rad imel čim debelejšo. Tudi pri tej rastlini dosežemo prav lepe uspehe s kalijem in drušikom. Na hektar raztrosimo 200 kg kalija in 250 kg čilskega solitra in imeli bodemo obilo pesnega listja in prav debelo zdravo peso.
To so naše glavne kulturne rastline, ki jih sejo ali sadi skoraj vsak poljedelec. Ne-številni dosedanji preizkusi s temi gnojili so pokazali, da se tako gnojenje povsod izvrstno izplača. Vsak umen kmetovalec bo torej svoje pridelke skušal dvigniti s čim-večjo uporabo umetnih gnojil, s katerimi si bo izboljšal svojo zemljo in celota« gospodarstvo.
^ifspodas-s&a obvestila.
DAVKI.
g Koliko znaša obdačenje na glavo v. Avstriji? Obremenitev iz vseh državnih in avtonomnih dajatev, monopolov in carin je znašala leta 1923 na glavo povprečno 121 zlatih kron, sedaj pa znaša okrog 100 zlatih kron. Bremena na državnih davkih samih, brez avtonomnih in monopolnih dajatev, znašajo napram miradobnim komaj 60 odstotkov. Avtonomni davki pa so nekaj
višji. V celoti vzeto, znaša sedanja davčna
«
obremenitev približno tri četrtine predvojne višine.
ŽIVINA.
g Cene živini. Ljubljana, dne 18. marca Na današnji sejm so prignali: 20o konj, 34 volov, 46 krav. 8 telet in 77 prascev. Cene za kg žive teže: voli I. vrste do 14.50,
II.	vrste do 13, III. vrste do 11; krave debele do 11.50, krave za klobaso 7 do 9, te-leia 18.50 Din. Prasci, 6 do 8 tednov stari so se tržili po 8.50 Din par. Konji lahki so dosegli cene do 15.000 Din par, težki pa do 20.000 Din par. — Kupčija je biia srednja. Cene boljši goveji živini so poskočile radi nakupovanja s strani italijanskih trgovcev. — Zagreb, dne 19. marca. Današnji tedenski sejm je bil slab radi neugodnega vremena. Cene za kg žive teže: voli domači 1. vrste 14 do 15, II. vrste 13 do 13.50,
III.	vrste 11 do 12, bosanski voli I. vrste 13 do 13.50, II. 11 do 12, III. vrste 10 do 11, mlada živina boljša 13 do 15.50, slabša 11. do 12.50, krave I. vrste 13 do 14, II, vrste 11 do 13, teleta 16 do 17.50, svinje debele 26 do 26.25, mršave 20 do 25 Din. Krma: seno 75 do 125, otava 125 do 150, detelja 120 do 150, slama 100 do 125 Din za 100 kg. — Maribor, dne 21. marca. Prignali so 205 svinj. Cene: prasci 5 do 6 tednov stari, komad 200 do 250 Din; 7 do 9 tednov stari, komad 275 do 300 Din; 3 do 4 mesece stari, komad 500 do 650 Din, 5 do 7 mesecev stari, komad 1750 do 2500 Din. Kg žive teže so je tržil po 20 do 22.50 Din mrtve po 25 do 28.75 Din. Kupčija je bila tokrat boljša. Prodalo se je 114 komadov. Precej kupcev je bilo iz ljubljanske oblasti. Največ je bilo prodanega za seme.
IZVOZ IN UVOZ.
g Izvoz jajc iz Slovenijo v inozemstvo je tekom zadnjih dveh mesecev močno oživel. Tekom tega časa je šlo preko Ljubljane v Švico gotovo nad 50 vagonov jajc, ki so se iz Švice večinoma izvažala daljo v Francijo in Anglijo. Prošli teden se jo sicer opažal zastoj, toda ta teden se izvozna trgovina zopet lepo razvija, ker Francija zaradi popravka Iranka zopet lahko kupuje.
g Izvoz češpelj iz našo države je dosegel v prošlem letu vrednost okrog četrt milijarde dinarjev. Najglavnejši odjemalci naših češpelj so Češkoslovaška, Italija, Anglija, Mažarska, Nemčija in Francija.' V Italijo se je do 1. februarja 1924 izvozilo okrog 400 vagonov češpelj, v Češkoslovaško okrog 350, V Mažarsko okrog 330, v Nemčijo okrog 800, v Francijo okrog 200 in v Anglijo okrog 120 vagonov. V početku češpljeve sezone se je cena češpljam gibala med 300 do 450 Din za 100 kg in je koncem januarja dosegla višino 600 do 1100 Din.
RAZNO.
g Vinski sejem v Semiču. Od kmetijskih podružnic Semič, Kot in Strekljevec v bemiču prirejeni vinski vzorčni sejem je bil prav dobro obiskan od strani vinogradnikov, katerih je došlo preko 200, ki so razstavili preko 300 vzorcev starega in novega vina, Sejem je posetil med drugimi zastopniki tudi odposlanec ministrstva za poljedelstvo in vode v Belgradu, vinograd-^ (Dalje slel v naslednjem stolpcu seodaj!)
VSAKDANJA SKliB ZA SNAŽNO STANOVANJE.
Frvo delo za snažnost opravlja gosjjo-dinja vsak dan, ko pospravlja sobo. To do-lo pa se mora kakor vsako drugo vršiti pr;iv in v redu. Koliko truda, časa in jeze si prihraniš, če delaš s premislekom in ne frfraš od enega dela k drugemu 1 Zato vselej dobro premisli, da z enim potom opraviš in urediš več potreb in z večkratnim nepotrebnim potom ne izgubljaš časa. Za tako praktično porabo časa skrbiš tudi že prejšnji večer, ako vsako stvar, ki si jo rabila, postaviš na njeno mesto in paziš, da ničesar po nepotrebnem ne zamažeš ali poškoduješ. Vrata pri odpiranju ali zapiranju vselej primi za kljuko, seveda pa ne nikoli z umazano roko. Nikoli jih ne zapiraj z nogo in sploh nikoli ne loputaj! Sobne oprave ne prijomlji z mokrimi ali umazanimi rokami. Tudi je ne prerivaj z močjo sem in tja ter ne suvaj ž njo ob zid! Pri pometanju ne suvaj z metlo v zid, vrata ali v opravo ter sploh nikoii no ropotaj! Zjutrajšnje pospravljanje ti gro mnogo hitreje izpod roko, če si zvečer pospravila vse stvari, ki so ležale po mizi, klopeh ali tleh.
No pozabi nikoli pri zjutranjem pospravljanju dobro prezračiti, pri čemer so izkadi tudi prah, ki se kolikortoliko vzdi-guje pri pospravljanju, zlasti pa pri pometanju. Najbolje prezračiš, ako napraviš prepih.
Postelje in posteljnina naj se vsak dan dobro prezračijo. Zato jih ne postiljaj takoj, ko vstanete iz njih, ampak jih razgrni, dočirn
so okna odprta. Podglavnike, rjuhe, odejo razgrni blizu okna; žimnice in prešito sla-mnjače vrzi čez posteljno končnico, odprte slamnice pa dobro prebrskaj in porini slamo proti sredi, kjer je najbolj poležano. Na ta način se obenem tudi dobro ohladi. — Ko so se postelje prezračile, jih uredi. Rjuhe napni in razgladi ter zatlači na vseh straneh pod žimnico ali slamnjačo, da se nagubajo in zdrgnejo. Ako imaš rjuhe zaznamovane, naj bo tisti konec z znamenjem vselej pri vzglavju, sicer si pa drugače zapomni, da obrneš vedno eden in isti koneo navzgor. Zravnaj posteljo tako, da je povsod enako visoka in jo pregrni s pregrinjalom. To zadnje ti prav j>osebno priporočam, ker napravi soba vse boljši vtis, kakor če je postelja nepregrnjena.
Pomesti moraš skrbno, da nikjer ne ostane kaj prahu ali smeti. Ponekod pometajo, da prej poškrope po tleh, drugod, da pomakajo metlo v vodo, zopet drugod pometajo z mokrim žaganjem. Od vsega trojega ja zadnje najboljše, ker se tla toliko no umažejo in se ne praši tako zelo. Težko pa jo žaganje do čistega izmesti. Najlepša pa ohraniš tla, če jih pogosto zmiješ s cunjo in mrzio vodo in le bolj umazana poribaš a krtačo in milnico.
Prah, ki se je dvignil pri pometanju ali je zašel 8 ceste v sobo, se nasedo povsod in ga je treba zbrisati. Za to rabi mehko cunjo, ki rada pobere prah, a jo moraš večkrat strepati na prostem.
Nazadnje postavi vsako stvar na svojo mesto, da jo soba res snažna in urejena.
ski inšpektor g. Petrovič, ki je kazal veliko zanimanje za razvoj našega vinstva, osobito na zadružnem polju. Pred otvoritvijo se je vršilo primerno predavanje o vinogradništvu, kletarstvu in vinogradniškemu zadružništvu. Sklenila se je tudi resolucija na ministrstvo za poljedelstvo in vode proti uvozu italijanskega vina. Na prodaj ja bilo okrog 4000 hI novega in starega, večinoma belega vina po 5 do 7 Din. Prodalo so je skupno okrog 300 hI po 5 do G D. Navzoči kupci iz Ljubljane in okolice ter iz novomeškega in kočevskega okraja bi bili nakupili, kakor je bilo videti, več sto hektolitrov po ceni izpod 5 Din, za kar se pa vinorejci niso mogli odloČiti. Sejem bo imel vsekako dobre posledice, ker so se s temi vini in producenti seznanili tudi do sedaj neznani interesenti, ki bodo gotovo pozneje izkoristili to poznanstvo. Zato naj te podružnice le vztrajno delajo ua zopo-četem delu.
g Cugi eli natege za vino, sadjevec itd. eo zdaj stekleni jako dragi in se v kleteh kaj radi pobijejo. Mi si lako lahko farni pridelamo, oko sadimo seme od neke vrste 1 e p o t i č n i h bučk, katere baš za io pripravo sadijo primerne plodove. Seme so mora dati najprej kalih', potem se vseje na prav solneni kraj v globoko, jako (iobro gnojno zemljo od srede do konca mcseca
aprila. Sploh je sajenje in vzgoja enaka kakor pri kumareh. Več kot se za podlago da gnoja, tem lepše rastejo in tem večji je pridelek. Ker so mlade rastline proti spo-mladnemu mrazu jako občutljive, kakor kumare, jih je v takih krajih, kjer se jo mraza bati do srede maja — dati dobro kaliti v lončke in šele sredi maja mlade rastline na stalno mesto presaditi. Rast imrio očividno živahno in se oprijemljajo k njim postavljenim rogovilaslim kolem ali po napetem srebotji nli vrvicah. Nekateri jih sadijo zaradi lepega cvetja ob verandah in plotih. Kdor pošlje v pismu 4 Din naprej, dobi eno porcijo semena od Ivo Kranj?, Žalec 100.
g Kje so največje zaloge zlata na svetu? Sedanja zaloga zlata Anglijo znaša 126 milijonov v angleški državni banki in valutna rezerva 27 milijonov šterlingov. Zaloga ostalih delov angleškega carstva znaša 105 milijonov šterlingov in sicer ga ima Avstralija 24.8, Nova Zelandija 7.9, Kanada 38.2, Južna Afrika 11, Indija 22.3 in Straits Seiile-merita 0.S milijonov šterlingov. Zedir je-ne države imajo sedaj petkrat več zlata nego celo angleško carstvo, namreč 784 milijonov šterlingov. In sicer se nahaja v državni blagajni Zedinjenih držav 1-15.5 milijonov in v Federal-Reserve-Bank kot rezerva 638.5 milijonov šterlingov.
citanje.
2elo važno in pomembno vzgojno sredstvo je branje. Pa ne samo s tega stališča, da otroci kaj dobrega čitajo ter s tem pridobe za svoje življenje mnogo spodbude, ki bi je sicer nikjer ne dobili; temveč že to jo važno, da se otroci navadijo, da sploh radi čitajo, da radi vzamejo v roko dobro knjig0 aii dober časopis. Zakaj?
Knjiga izpolni mnogo tistega prostega ta^a, ki ga bi sicer otrok prebil v slabi ali vsaj ne baš vzpodbudni druščini. Seveda bi bilo napačno, če bi otrok ves svoj čas prebil pri knjigah — Bog varuj — otrok se mora še prav posebno tudi razgibati, nale-tali se mora igrati in se razgovoriti, zlasti v druščini dobrih otrok. Toda velikokrat te otroške pravice rade udarijo čez mejo — preveč časa porabijo za samo igranje in raz-govarjanje in pri tem jim marsikaj pride na misel, kar ni več dobro, včasih prav zelo 6labo. Zato naj se otrok že zgodaj nauči del svojega prostega časa porabiti za knjigo. Če 6e olrok navadi ves svoj prosti čas zabiti v druščini, potem mu bo to ostalo tudi v poznejšem življenju.
In to je drugo, kar posebno pride v poetov. Da komaj odrastli fantje ves svoj prosti čas prebijejo pri pijači v oštariji, pri po-stavanju in pohajkovanju po vasi, pri raznih sumljivih druščinah, pri tem pa jim nikdar ne pride na misel knjiga, ki jo za svojo izobrazbo nujno potrebujejo, je eden poglavitnih vzrokov la, da se že kot otroci niso navadili knjigo ljubiti.
Knjiga ali dober časopis v rokah dora-Ičajočega in dorastlega fanta ima dvojno neprecenljivo vrednost: 1. Fantu izpolni velik del tistega prostega časa, ki bi ga sicer zabil v slabi druščini, v oštariji, v ponoče-vanju. S tem no samo mnogo denarja prihrani, temveč se tudi izogne tiste surovosti, podivjanosti, pohotnosti, ki kvari toliko fantov. Najdražja knjiga je neprimerno cenejša kot tisti denar, ki ga izmeče fant v oštariji iti še drugod. 2. Fant s<- iz dobre knjige ali časopisa mnogo koristnega nauči, kar nujno potrebuje za življenje. Pri vsakem poklicu nevednost ali zaostalost deset in desettisoče Bkodo dela. Posebno se to danes opaža pri kraelskem stanu, ki bo moral vse drugače razumeti in znati vse možnosti izrabiti, kako bi se kaj zaslužilo, kot pa danes razume. Sadjarstvo, mlekarstvo, živinoreja, vrtnar-, to 80 stroke, po katerih pri nas vsako leto na milijone denarja splava po ™dl S£>mo radi neznanja. Seveda, kdaj se do pa kdo učil — ob delavnikih treba trdo "elati, ob nedeljah in včasih še ob delavnikih zvečer pa birt zahteva svoj davek.
Zato, matere, navadite svoje otroke, da noto radi Čitali. Denar za dober časopis se eclno stoterno obrestuje. . Seveda pa zraven pazite, kaj bodo otro-Cl p13"- Slaba knjiga, slab časopis pa naredi več škode kot slaba druščina. Danes jam brezverstvo vsiljuje celo vrsto knjig in j opisov, ki so kakor strup za mlado srce, 1 '(akor prepoveš kvantačem in pohujšljiv-j>er<i pohajanje v tvojo hišo, tako .'n še bolj moraš paziti, da ne zahajajo v tvojo hišo pacati zapeljivci, pa naj bo to v še tako neon	Na nekaj moramo matere tu Pozoriti. Svobodomiselni učitelji vsiljujejo 'rokom neki otroški časoDis »Zvonček«.
Ureja ga svobodomiselni učitelj in nikdar nisi varna., kdaj bo otrokom vbrizgnil sokol-skega ali svobodomiselnega strupa v dušo, čeprav pod navidezno nedolžnim pisanjem. Vsak liberalen časopis je tak: dokler ni usidran med ljudmi, piše nedolžno, ko pa se utrdi, tedaj pride s pravo barvo na dan. Zato za »Zvonček« nobene kronel Imamo dosti res dobrih otroških časopisov: Orlič, Vrtec, Angelček, za fante pa Mladost. Naroči to otrokom oz. fantom, ni zavržen denar.
RAZMNOŽEVANJE CVETLIC.
Solnce prijazno gleda skozi okno. Ni več daleč pomlad. Cvetlice se vzbujajo in poganjajo na novo. Vendar je napravila zima marsikatero vrzel v njihovih vrstah. Treba je misliti na nov zarod.
Imamo dvoje vrst razmnoževanja: naravno razmnoževanje po semenu in umetno razmnoževanje s potaknjenci ali z deljenjem rastlin. Pr< nekaterih cvetlicah je prvi način bolj neuspešen, pri drugih drugi. Vedno pa moramo cvetlico vzgojiti iz pod-taknjerica takrat, kadar hočemo ohraniti vsa svojstva rastline. Zakaj naše rožice so večkrat plod dolgoletnega truda vrtnarjev. Ti nam vzgojijo čuda lepote iz neznatnih rastlin. Seme takih rož, če je sploh kaljivo, se pa rado prevrže nazaj po svoji prvotni rastlini, podobno kakor pri sadnem drevju: iz peoke zlate parmene ali kakega drugega žlahtnega jabolka zraste zopet divjak.
Poskusimo torej najprej s semenom I Denimo v malo leseno škatljo ali v lonec nekaj dobre, bolj peščene prsti, jo zmerno namočimo, zravnajmo površino in vsejmo seme enakomerno na površje. Če je seme prav dobro, ga le malo pritisnemo v prst, bolj debelo seme pa na rahlo pokrijemo s presjano prstjo približno toliko visoko, kot je seme debelo. Posode z drobnim in občutljivim semenom pokrijemo še s steklom in postavimo vse na srednje topel, miren kraj.
Prihodnje dni moramo skrbeti, da ostane prst vlažna. Po krajšem ali daljšem času se bodo prikazala mlade rastlinice. Ne smemo jih izpostaviti solncu ali prepihu. Le počasi jih navadimo na prosti zrak. Kadar so dosti velike, jih razredčimo s tem, da jih presadimo v druge posode, ali da izrujemo šibkejše rastlinice, da se močnejše in lažje razvijejo. Mlade rastlinice moramo večkrat razredčiti in presadili, če hu :emo imeti lep uspeh pri svojem vrtnarstvu. Ni dobro pri presajanju takoj vzeti veliko posodo, zakaj potem ostane mnogo prsti neporabljene in se nabira v posodi preveč vlage. Stvar je namreč taka: kamor ne sežejo korenine, tam se nabira vlaga, ki je rastlini škodljiva, ker se v vlagi prst skisa.
Zc. naše razmere rabimo ta način razmnoževanja v prvi vrsti pri priljubljenem zlatem šeboju, ki ga imenujemo po domače »fajgelj«, dalje pri raznih vrstah levkoj in pri sedaj zelo razširjeni primuli. Razen tega seveda pri vseh vrtnih rastlinah, ki so občutljive in bi jih mraz spomladi pokončal, čo bi jih sadili na stalno mesto.
(Konec prihodnjič.)
KUHINJA.
Polenovka s krompirjem na laški način. Namočeno polenovko skuhaj, jo odcedi ter ji od beri kožo in kosti. Na 1 kg polenovko oluDi 3A kg krompirja, operi ga ter na-
reži na listke v kozo (ki drži 2 litra), eno plast krompirja, na njo naloži eno plast oči-šSfene polenovke, zopet krompir, na krompir polenovko; tako delaj, dokler imaš kaj polenovke. Med plasti pa natresi 4 stroke zrezanega česna in zelenega peteršilja, stol-čenega popra in soli. Na vrh vsega pa nalij 14 dkg, to je malo več kot osminko litra olja in malo manj kot četrt litra vode. Nato kozo pokrij s pokrovko in postavi v pečico, da se duši eno uro, med dušenjem jo enkrat premešaj. Polenovki se prilega kislo zelje.
Pšenični zdrob. Zavri v loncu iy2 litra mleka (okoli en liter mleka in pol litra vode), v zavreto mleko pa prilij 5 žlic zdro-ba, ki si ga ravno zmešala s pol litrom mrzlega mleka, dobro zmešaj, osoli in kuhaj počasi 10 .<iinut. Prideni 1 žlico sladkorja in če hočeš, da se zdrob zboljša, mu prideni med kuho za oreh surovega ali kuhanega masla. Posebno se priporoča ta zdrob za otroke, matere in slabotnim osebam.
Za raša žene in de/.leta je prepotrebna knjiga
Vel"ka izda a z mnogimi slikami v besedilu in 33 barvanimi tabelami s 193 -sliknmi v naravnih barvah. Sedma izdaja. Priredila S. M. Felicita ICalinšek. Lepo vez. Din 220-. Dobi se v
_JugosfGvansKl Knjigarni v UnbtlanL
DRVARJEV več partij
rabi ^ oprava gornjegrajskih posestev ljubljanska Škofije v Marijinem grada, poŠta Mozirje, in plača
za sekanje , brez spravila, od kub. metra 20 Din. Za spravilo bi se dogovorili po izvršeni sečnji, —' Ponudbe je poslati direktno na upravo. Rabdi M približno 100 DRVARJEV.
Lep, dobfčkanosen zaslužek
na deželi bi imel kak invalid, upokojenec ali obrtnik, ki bi hotel prevzeti proti proviziji okrajna zastopstva ali potovati za staro, dobro vpeljano zalogo prvovrstnih poljedelskih STROJEV vsake
vrste. Lepa priložnost sedaj spomladi. - Le zanesljive osebe naj pošljejo čimprej resne ponudbe | pod »Dobičkonosen zaslužek« na uprave lista.
VII.
-JttaSHf
Cd mila kile polovice
oprali so mu tudi lice.	§
Zamorec bel ie tod' na glavi —	i
Vse milo .ZlflTOROG* zdaj slavi!	J

Troje vrst učiteljev.
Na Angleškem v Mount Pleassant je učiteljska pripravnica, ki jo vodijo nuno v Liverpoolu. Izšolala je od začetka 4000 učiteljic. O teh učiteljicah je izjavd sir Jo-seph Fitsch, nadzornik pripravnic za vso Anglijo, da bi brez njih vsa ljudska vzgoja prišla na nič. Mr. Scott Covard (ki ni.katoličan), ki je zavzel pozneje isto mesto, jo rekel vodstvu te pripravnice: »Vi veljate po vsej Angliji za trajno narodno korist. Dokaz temu je, da se vse sklicuje na Vas, kadarkoli nastane kak nov problem glede vzgoje učiteljev in učiteljic. Služite za vzor celi Angliji. Pred dvemi leti je nadškof v Liverpoolu na 11. letnem občnemu zboru teh in njim podobnih učiteljev izjavil, da ti učitelji in učiteljice odtehtajo celo armado duhovnikov: njim lahko popolnoma zaupamo usodo naših otrok v šoli in izven šole. Če bo škofje in duhovniki popustili, ljudstvo in učitelji iz ljudstva bi zahtevali versko šole. Zato jim izročajo v vzgojo svoje otroke ne samo katoličani, ampak tudi protestanti in prav zato so njih šole mnogo šte-vilneje obiskane kot državne šole, ki no polagajo toliko važnosti na versko vzgojo. — Drugače je na Francoskem. Tu je nastavljeno po državnih šolah zgolj svobodomiselno od države plačano učiteljstvo, ki pa od dne do dne vedno bolj izgublja svoje učence. Priča za to so nam naslednji podatki, ki jih je nedavno objavil časopis »Ecole et Famille«, ki pa nam obenem tudi pričajo, kako krivično so razdeljeni državni izdatki: V Le Maurou ima državna šola le 2 učenki, ki sta obe hčerki ondotne učiteljice in vendar prispeva država za to šolo letnih 0000 frankov. Montreuil-Sous-Perouse je vasica, ki šteje 500 prebivalcev, ima pa v državni šoli le eno siroto in hčerko ondotne učiteljice. — LaNoe-Blauche ima 180 šoloobveznih otrok, od katerih pa obiskujejo državno šolo le en deček (deško) in 4 deklice (dekliško). Deček je sin učitelja. Stroški za teh 5 otrok pa znašajo 12.W)0 frankov. V Pcmtmain je dekliška in deška šola. Učitelj ln učiteljica sta mož in žena. V šolo pa ne hodi že več let nobena deklica, pač pa je Bedaj en deček, ki je sin učitelja, država a plačuje zopet 12.000 frankov letno. V po-rajini Soine et Loire je približno 7 vaških šol zaprtih, ker jih ne mara nihče obiskovati. To so sadovi tridesetletne brezverske vzgoje na Francoskem, ki pa se, kot razvidno tudi iz teh številk, vedno bolj umika verski vzgoji. — Na Češkem pa so kot se zdi šele^dobro začeli z brezverstvom po šolah in žal, da so ti pričetniki pred vsem učitelji. Šolski zakon, izdan dne 13. julija 1923 je sicer določil, da mora verouk ostali v šolah. Poučuje naj ga od škofa poslan duhovnik, katerega plačuje drŽava. Vendar jo dano po zakonu starišem na voljo, da morejo, če hočejo, otroka odtegniti verskemu pouku. Sedaj pa so ravno učitelji in nadzorniki tisti, ki skušajo na vse mogoče najine, da bi stariše in otroke odvrnili od fi*

krščanskega nauka. Prav zato gredo katoličani vedno bolj za tem, da se ustanovijo po zgledu Anglije, Belgije in Francije svoje zasebne verske šole.
Na kal bi morali velikokrat
1.	Da je varčnost temelj gospodarstva kakor posameznika tako naroda. Z varčnostjo se ustvarja blagostanje narodov.
2.	Da je za to pri vzgoji mladine izvan-redno važna vzgoja k varčnosti. Ne bo dober gospodar, ne bo dobra gospodinja fant ali dekle, ki ni vzgojen ali ki ni vzgojena k varčnosti. Pogoj za srečno družino jo treba položiti v vzgoji mladine, zlasti v vzgoji k varčnosti.
3.	Da je varčnost tudi važna stran narodne vzgoje. Najbolj protinorodne so tako-zvane narodne veselice, na katerih mladina zapravlja, plešo, popiva itd. Najbolj proti-narodne so takozvane narodne organizacije, ki takozvane narodne veselice prirejajo.
4.	Da je svetovna vojna uničila strašno veliko narodnega premoženja, kapitala. — Predvojnega blagostanja tako dolgo ne bomo dosegli, dokler ne bomo vsega v vojni uničenega narodnega premoženja nadomestili. Nadomestiti pa ga borno mogli edino — z varčnostjo.
5.	Da bomo narod sužnjev, sužnjev v gospodarskem, narodnem in političnem oziru, ako si no bomo znali ustvariti lastnega neodvisnega gospodarstva. Ni pa v današnjem veku mogoče gospodarstvo brez kapitala. Kapital pa ustvarja edino — varčnost.
FANTOVSKI LIST
»Mladost« je izšel tretjič v letošnjem letu. Vsebina pestra, zanimiva in fantovska. Za praznik sv. Jožefa je podal naš govornik dr. M. Opeka par krasnih misli prav za fante, Prudons opisuje, v čem obstoji pogum, ta pristno fantovska čednost, Tomaž Furlan popisuje tekme naših Orlov doma in na tujem, posebno v Parizu, v članku Največja moč se ti v prijetni obliki predstavi vztrajnost in potrpežljivost, ki je predpogoj za vsak velik uspeh. Zanimivo je poročilo z občnega zbora katoliške mednarodne telovadne zveze v Parizu, kjer so se zopet zelo postavili naši Orli, kratek sestavek nam popisuje groze iz obredov poganskih ver, sledi globoka pesem: Materi, nato pa dogod-bica o fantu, ki ga je hodilo dekle zvečer ob devetih čakat k društveni dvorani. Pisatelj Pregelj pa ljubko razvija svojo povest, kako rajžajo v sedanjih časih Kristus, sv. Peter, sv._ Pavel, sv. Ciril in Metod širom Slovenije in kaj se menijo o sedanjem rodu. Koncem lista pa zopet uganke, ki bodo za marsikoga trd lešnik. — Fant, naroči Mladost. Stane te za celo leto Din 30, oštarija pa mnogo več. Naroča se po dopisnici na naslov: Uprava Mladosti, Liubliana. Ljudski
dom. Dobita se se tudi 1. in 2. številka. Denar pošlješ po položnici, ki bo pridejana poslanim številkam.
KATOLIŠKI MISIJONI.
Izšla je št. 5. Kitajski misijonar p. En-gelhard Avbelj popisuje vzvišenost misijen-stva, slede poročilo o misijonskem tečaju v Ljubljani; zanimiva je zgodovina misijonov v Ugandi. Nato slede lepa pisma misijonor-jev-Slovencev. Povest Noni in Mani ter zanimiv misijonski drobiž zaključujeta številko, ki jo obenem krasi pet slik iz misijonskih dežel.
1J0KA BOŽJA
se imenuje igra v petih dejanjih za žensko vloge. Priredil jo je Jožef Vole po nekem nemškem delu. Igra popisuje pot brezver-skega napuha in pot krščanske ponižnosti. Ženskim odrom bo igra zelo dobro došla, posebno ker ne stavi niti na oder niti na igralke nobenih izrednih zahtev. Stane 10 dinarjev, po pošti 11 Din. Na vsakih 10 izvodov 1 izvod povrhu, pošta za 11 izvodov pa stane 5 Din. Naroča se v Prodajalni K. T. D. (Ničman), Ljubljana.
P ASI JONSKI MOLITVEN 1K, napisal o. Kopatin, D. J., ki so ga dobili Mohorjani letošnje leto v roke, je posebno primeren za postni čas. V kratkih premišljevanjih nam riše Gospodovo trpljenje s toliko ljubeznijo in tako živahno, da kar gledamo pred seboj Kristusa na Oljski gori, pred Kajfom, pred Piintom. s križem obloženega, na Kalvariji na križu visečega. Berite, premišljujte, pa boste videli, da so bo tudi vaše srce sa bolj ogrelo za Gospoda. Jemljite letos, posebno v postu, k sv. maši Pasijonski molitvenik, prebirajte ga doma in še drugim ga priporočite. Dvojno korist boste imeli od njega: vglobili se boste v trpljenje Gospodovo in privadili premišlic-valni molitvi. Čo ga šo nimate, ga lahko dobile v Prodajalni K. T. D. (prej H. Ničman) za 20 Din.
Več vagonov BELEGA KROMPIRJA
KUPIM. — Ponudbe t. navedbo cene in množin« ua upravo lista pod šifro iKROMPIR«.	163S
Kupim tfdkoj HIŠICO t par NJIVAMI — najraje v bližini Ljubljane ali vsaj ob železniški postaji. — Ponudbe na upravu »Domoljuba« pod šifro «HIŠA Sitr. 1641«.
"^prodIm"posestvo
na Vrviščeb pri Sobračah, občina Bukavica p.'l Tcmenci, Dolenjsko, Posestvo meri 50 oralov n» lepem stališču; njive večinoma ravne, gozd zaraščen, pol ure od ceste. JANEZ VERBIC, posest., Kremenjek 13, p. Šmartno pri Litiji (Primskovo).
^S SlfE/IRS EfS za vse hišne in kuhinjsk*
po,J<. za takojšen nastop. IŠČEM. Prednost imajo mlajša kmečka dekleta, čeravno še ne prav vajena takih del, a imajo veselje, se vsemu privaditi. — Ponudbe na
ANTON
KANC, dro,Serija, Ljubljana.	_
VAJENCA ČEVLJARSKO OBET
sprejmem na deželo. — Naslov v upravi .Domoljuba« pod šifro .ČEVLJAR 1564«.
Lep, domač JEČMEN in Rž
večje množine, se KUPI, Vzorce in ceno je poslati na IVAN PESTOTNIK in DRUG, LJubljana, R<?£ licva cesta St. 3,	163J
Kaznovani uboj.
Enrika Ilandel-Mazzeti.
(Dalje.)
jSi govoril z njo?« Bo prišla9« je za-klical bolnik plaho svojemu sinu, ko je zaslišal njegove korake v sosednji sobi.
Moric je stopil k očetu, ki je še ležal na Dtomani in ga rahlo pogladil po glavi.
»Mislim, da bo prišla,« je rekel.
Bolnik so je dvignil. »Prišla bok jo ponovil z globokim vzdihom.
»klvala Bogu.«
»Moric!« — ozrl se je po svoji obleki — ali sem primerno oblečen? Mislim, da. Daj i/ii krtačo sem« — odločno je iztegnil desnico — iza mojo brado. Daj mi tudi par kapljic etra — srce, veš, mi včasih neha utripati — če mnogo govorim.«
V tem, ko je Moric skušal bolnikovim željam ustreči, je s strahom premišljeval, kako bi ga najbolje pripravil na vdovino oespravljivost.
»Oče,« jc začel med odpiranjem etrove Btekleničice, »dvomim, če bo ženska mirno govorila s teboj.«
»Kako?« Bolnik ga je debelo pogledal.
menoj? — Kdo pač govori mirno z morilcem? — Samo ti, Moric — a samo zato >— ker si moj ljubeči sin —«
»Milosti ji vi gospodi« je javil služabnik, meka žena je tu —«
»Naj počaka!« je rekel Moric. »Takoj bom prišel.«
»Moric,« je zamrmrel bolnik. »Ona — kaj ne — ona je? — Malo etra prosim.«
S tresočo se roko je viil Moric par kapljic na košček sladkorja in ponudil očetu; potem pa je šel bled, težko dihajoč v predsobo, kjor jo stala in čakala slabo oblečena žena. S seboj jo imela otroka; plaho se ji je držal za krilo.
Moric jo jo pozdravil. Temno ga je pogledala s svojimi trdimi, globokoležečimi očmi.
»Ne morem reči drugega,« jo izprego-vorila nadaljujoč razgovor, s katerim ga je odslovila iz Minine hiše. — »Ne morem — Bog naj mi pomaga!«
>In ne morete odpustiti?«
Odkimala je z glavo.
J Ali naj odidem?« je vprašala.
^>Ne, vstopite. To je njegova želja.«
Molče je stopal mladi mož skozi mnogo elegantnih sob do zadnje sobe.
Žena mu je sledila. Ko je obrnil glavo, je videla, da je premikal ustnice. Moli. Gotovo za očeta — ljubi ga. Kako pač more tega človeka kdo rad imeti!
Prišla sta do praga zadnje sobe. Moric P odpri vrata in počakal, da ga je žena do-la- Hkrati sta stopila v bolnikovo sobo.
Bolnik je sedel lepo zravnan na oto-manj. /ono je to zabolelo. Predstavljala si £' !*a ga ho videla še bolj strtega in revnega kot včeraj v vozu. Ko ga je pa bliže po-
lm i ,'je videla> da je bil bled> 8uh> oči je 101 Kloboko udrte in roke, ki iih je držal
krepko sklenjene na levem kolenu, so krčevito trepetale. To jo je zopet razveselilo.
Poskusil jo je elegantno pozdraviti. Za-ničljivo ga je pogledala. Najrajši bi mu takoj zalučala v obraz besedo »morilec«; toda proseči pogled sina, ki je stopil za očeta in kakor angel varih položil na njegovo ramo svojo roko, jo je zadržal.
»Gospa Lene,,« je rekel bolnik, »prosim, sedite!«
Odmajala je z glavo.
»Ne? Toda vsaj malo bliže stopite —' lepo prosim.«
Stopila je naprej, še vedno držeč za roko otroka, ki jc z velikimi očmi gledal okoli sebe nenavadno okolico. Stala je tik pred bolnikom, samo mala mizica je bila vmes. Trenutek je Koita zamišljen gledal predse. Mislil je na govor, ki ga je sestavil, besedo za besedo — njegovi bolni možgani ga niso obdržali. Vedel je, da mora priznati vsa svoja slaba dejanja, in končno še umor.
Po mučnem molku, ki je trajal minuto, je končno začel govoriti. Najprej so prihajale besede posamič, brez zveze, nato pa naravnejo in bolj tekoče.
»Gospa Lene, gotovo veste, da sem bil nekdaj zelo čislan človek ... Potom špekulacijo s srečo postane človek čislan. Morala je stranska stvar. — Povsod so me radi videli. Pred kakimi dvajsetimi leti sem dobil tudi odlikovanje za svoje zasluge — in ve-ste-li, kakšne so moje zasluge?«
Zmajala je z glavo. Sprva ga je poslušala z onim neugodjem, ki ga kdo občuti, ko vidi blaznega človeka v govorniškem navdušenju ; ko pa je pričel govoriti o odlikovanju, o svojih zaslugah, jo ostali v njej jeza.
»Moje zasluge so ogromne!« je pojasnil blaznik. »Prosim — to je ironičnol Izven hiše sem bil plemenit človek, doma pa podlež. — Svojo ženo — mater tega mladega človeka — sem zanemarjal, dokler od žalosti ni umrla. Sploh pa — bila je ljubosumna. Tudi temu mlademu človeku sem otež-kočil življenje, posebno kar se tiče srčnih zadev —.«
»Oče, ne govorimo o tem,« ga je prekinil Moric. Bolelo ga je, da se ponižuje njegov oče pred to tujko, ki stoji tu brez sence sočutja.
»Pusti me, Moric, moram govoriti. —i Veste, da sem zatiral delavce v svojih tovarnah. Mnogo jih je umrlo — po moji krivdi. Toda vsega tega ni v statistiki. Sedaj pa pride glavna stvar! Pred šestimi leti —.«
Vdova Lene se je zganila, najprej je obledela, potem pa je postala temnordeča in je stib\ala roke na svojo srce. Sedaj bo prišlo!
»— sem zidarja Lenca — da, Jožefa Lenca — mislim, da je bil zelo mlad človek — prikupijiv, plavolas — ne?«
»Oh!« je zastokala žena. »Mej Jože!«
»— prisilil sem ga,« je nadaljeval bolnik, »da jo šel na balkon. — Smrtno so je ponesrečil — po moji krivdi.«
»Da!« ie zakričala žena, pokazala z ro-
ko nanj in njene oči so žarele. — >Rea j©t to si storil — ti, morilec!«
Sklonjen vsled teže svojega zločina se je naslonil s komolci na mizo in položil glavo najjoke. Moric ga je ljubkoval.
»Sodišče me je takrat oprostilo,« je začel čez nekaj časa zopet govoriti. »Moj odvetnik me je dobro izrezal. Toda Boga ne moremo varati. Bog me je kaznoval — kakor vidite —.« Zadnje besede je izpregovo ril z zamolklim glasom.
»Vidim,« je mrzlo odgovorila vdova.
(Dalje prihodnjič.)
Duh v Kenferviiu.
(Angleška pripovedka.)
(Dalje.)
Z rahlim vzklikom veselja je duh vstal, s staromodno uljudnostjo prijel njeno roko in jo poljubil. Njegovi prsti so bili mrzli kot led in ustnice so žarele kot ogenj, a Virginija se ni obotavljala, ko jo je peljal skozi mračno sobo. Na obledelem, zelenem gobelinu so bili vdelani mali lovci, trobili so v svoje rogove in so ji s svojimi malimi rokami migali, naj se obrne.
»Obrni se, mala Virginija,« so ji klicali, »obrni se!« Toda duh je trdneje prijel njeno roko in zaprla je oči. Ostudne živali s kuščarjevimi repi in ognjenimi očmi so se ji režali:
»Pazi se Virginija! Pazi se! Mogoče te ne bodo nikdar več videli.« — Toda duh je šel še hitreje in Virginija ni poslušala glasov. Na koncu sobe je duh obstal ln mrmral nekaj besed, ki jih ni razumela. Odprla je oči in videla, kako je stena zginila kot na megli in odprla se je velika, črna votlina. Ledeno mrzlo ji je postalo in čutila je, da nekaj vleče za njeno obleko. »Hitro, hitro,« je zaklical duh, »sicer bo prepozno,« in že se je stena za njimi zopet zaprla in gobe-linska soba je bila prazna.
IV.
Približno deset minut pozneje je poklical zvonec k večerji. Ker Virginija ni prišla, je po&lala gospa Otis služabnika v gornje nadstropje, da bi jo poklical. Kmalu se je vrnil in rekel, da ni mogel nikjer dobiti gospodične Virginije. Ker je ob tem času šla navadno na vrt trgat cvetice, da je z njimi okrasila jmizo za obed, zato gospa Otis sprva ni bila*nič v skrbeh, ko pa je bila ura šest in Virginije še vedno ni bilo, Je postala nemirna in poslala dvojčka jo iskat, dočim je ona z gospodom Otisom obšla vso hišo. Ob pol sedmih sta se dečka vrnila in sporočila, da nista nikjer mogla odkriti niti sledu svoje sestre. Vsi so bili sedaj kar najbolj razburjeni in niso vedeli, kaj naj Btore, ko se je gospod hipoma spomnil, da je dovolil pred nekaj dnevi neki ciganski tolpi, da je prenočila v parku. Takoj se je odpravil v Blackfell Hol-low, kjer se je tolpa, kakor je vedel, sedaj nahajala. Njegov starejši sin ter dva kmetska fanta sta ga spremila. Mali vojvoda 1» Cherhive, ki je bil ves iz sebe od strahu, je silno prosil, da bi se jim smel pridružiti; toda gospod Otis mu ni dovolil, ker ae je bal, da ne bi bil s svojim razburjenjem samo v nadlego. Ko so pa prišli do zaželje-nega kraja, so cigani že odšli, in sicer so očividno prav nenadoma odpotovali, zakai
41
na travi je bil kup žerjavice in nekaj krožnikov. Potem, ko je poslal Vašingtona dalje, se je gospod Otis vrnil in brzojavil na vso policije v grofiji ter jih prosil, naj poizvedujejo po mali deklici, ki so jo odpeljali potepuhi ali cigani. Potem je ukazal oscdlati konja in je s hlapcem odjezdil v lAscot. Toda komaj je bil nekaj milj daleč, je začul, da nekdo dirka za njimi; bil je mladi vojvoda, ki je prišel s svojim ponijem za njim z razgretim obrazom in brez klobuka.
»Prosim, oprostite gospod Otis,* je rekel ves zasopel, »toda ne morem preje večerjati, dokler ne bomo našli Virginije. Prosim, ne bodite hudi; če bi lansko leto dali dovoljonje za najino zaroko, bi nam bile prihranjene te skrbi. Saj me ne boste zapodili nazaj, kajneda? Na vsak način grem z vami k
(Dalje prih.)
Samostojna KUHARICA
k mali družini — poštena, snažna, ki zna tudi likati in ima veselje do malega zelenjadnega vrtiča, 30 do 50 let stara, se sprejme v Ljubljani. — Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in z zahtevo plače pod naslovom »KUHARICA« na upravo pod štev. 1684.
POSESTVO <0 oralov, polov, obdelane zemlje, ostalo gozdi in travniki, četrt ure od cerkve in šole, pri cesli, naprodaj tudi z inventarjem vred. FRANC RUTAR, Marinčevas 3, p. Zagradec, Dol.
SLUŽKINJA poštena in delavna, porabna za gospodinjska dela, dobi dobro stalno službo v pošteni trgovski hiši. Naslov: Trgovina KOVAČIČ, Sv. Jerneja cesta, Ljubljana VII.	1605
žaga elektrarne se odda
V NAJEM na DOBROVI, za dobo enega ali več let. — Pismene ponudbe se naj vlože na naslov! 'Elektrarna ca Dobrovi pri Ljubljani« do 10, aprila t. !. Draibcni pogoji so na ogled v občinski pisarni Dobrovi, — Načelstvo.	1630
Najboljše dušlčnato gnoj?2o
za vse zemlje in vse vrste rastlin je
ki sc ga dobi pri KMETIJSKI DRUŽBI v LJUB-LJANI, tvrdki TONEJC v MARIBORU in r KEMIČNI TOVARNI V HRASTNIKU. - Navodila o umnem obdelovanju zemlje, pravilni uporabi umetnih gnojil in gojenju naših najglavnejših sadežev se dobijo BREZPLAČNO pri
»PODDELEGACIJI PROIZVAJALCEV
ČILSKEGA SOLITRA« Ljubljana, Gruberjevo nabrežje štev. 16.
9
'I
Različno USNJE in PODPLATI, usnje za konjsko opremo, gonilna in šivalna jermena, dokolenice (gamaše), KOPITA različne oblike in velikosti iz gabrovega in bukovega lesa, čevljarske potreMči-»e in orodje. Nudim veliko izbiro, vse najboljše kakovosti in po najnižjih cenah. — P0 sejmih ne kodim z blagom, ker to blago le podraži. — KUPUJEM vsake vrste SUROVE KOŽE. — Se priporočam FRANC ERJAVEC, trgovina z usnjem in kožami, NOVO MESTO - v staroznani prejšnji Receli-novi biži.
r
KAKOR DOBLJENO, TAKO ZGUBLJENO.
Ravno sedanji povojni čas nam kaže resničnost tega pregovora v najsvetlejši luči. Komaj čakajo, da se denarja znebijo; pa še na kako neumen način. Bili so pa taki tiči tudi že prej in naj povemo par posebno značilnih zgledov.
Neki premogovni delavec je podedoval od svojega strica velikansko premoženje. In kaj si je kupil? Dva slona, samca in samico, potem pa velik voz; vpregel je debe-lokožneža v voz in se je peljal s svojo družino na izprehod. Policija je to neumno početje ustavila. Ker pa tudi pozneje ni postal pameten, je bilo premoženje v šestih mesecih zapravljeno, in je bil spet tisti revni premogar, kakor je bil prej.
Neki Amerikanec si je po smrti svojega očeta, ki mu jc zapustil milijone, kupil majhen parnik, ga opremil z najdražjim pohištvom, nakupil slaščic in dragocenih vin, je povabil vse člane nekega gledališča in se je odpeljal s to veselo družbo preko morja. Nazaj pa ni prišel. Dvakrat so zadeli parni-ki na Atlanskem oceanu na ono veselo družbo, vselej so opazili potniki na krovu zelo živahno in veselo vrvenje, s šampanjcem jih je družba pozdravljala. Na straži je bil pa en sam mož. Vihar je treščil ladjo ob pečino in vsi so bili mrtvi.
Na Španskem je neka gospa zadela veliko srečko v loteriji. Dvignila je denar, možu ni povedala ne besedice, tudi otrokom ne, in so jo odpeljala v Pariz. Zadela je pa okoli 70 milijonov naših kron. Po osmih mesecih je prišla nazaj, brez vinarja v žepu, pač pa s 30 jerbasi in lcovčega polnimi obleke, perila, rokavic, čevljev, klobukov, nogavic itd., vse od najbolj znanih in dragih tvrdk. Menda je samo nakupovala. Dala je za to tri četrtino premoženja. Za ostalo četrtino je pa nakupila lepotilna sredstva, razne maže, ponarejene lase, puder itd. Par let je bila v svojem domačem kraju najlepše oblečena dama, drugega pa od velikanskega premoženja ni imela nič.
Šest milijonov nekdanjih rubljev jo zapravil neki ruski plemič v enem samem letu. Podedoval jih je bil. Nekoč mu jo v pijanosti prišlo na misel, kaj če bi dal prevleči svojo spalnico s slorubeljskimi bankovci. Ko je vse zapravil, je imel vsaj z rub-Iji prevlečeno spalnico. S težavo in polagoma je luščil rublje od sten proč. Držali so do smrti. Le zračunajmo, kakšno velikansko premoženje je to, če nalepimo že samo na eno steno po kakšnih dvajset bankovcev navzgor in prav toliko po dolgem.
VELIKANSKO DREVO NA JAPONSKEM.
Japoncem so nekatera stara drevesa svota in zolo skrbijo zanje. Omenimo znameniti bor v Karasaki. Bor je sicer samo 25 metrov visok, u glavno deblo ima devet metrov obsega in dolžina vej meri 00 in 70 metrov na obe strani drevesa.— Druga drevesa na'svetu so seveda še močnejša, tako nekatera ameriška, ki imajo 12 metrov premera.
PODGANE — ZGLED.
Čez ulico na cesti v Parizu sta šli dve podgani. Neki delavec jo eno ubil, druga se pa ni ganila nikamor. Radovedneži so po. gledali, kaj jo, in so videli, da je podgana slepa in ne ve, kam bi šla. V gobčku je imela konec slamice, ubitti podgana pa tudi. Slamica so jo pretrgala šele takrat, ko jo delavec prvo podgano ubil. Ob slamici jo vodila prva podgana drugo. Kakšen zgledi
Innn;-^ starejšega, treznega, samskega HLAPCA •	doma iz okolice Kranja, za kmetijo
in gostilniški hlev. — GOSTILNA PRI «ZORCU«, Kranj, pod mestom,	1611
m /iPFr1 postaren, trezen, vsega poljskega SnlLHs E-v deIa za pol grunta vajen, se takoi SPREJME v SUPNIŠČU na TRSTENIKU. 15;o
SAMO SE NEKAJ DNI!
ReapoSiljaai KUPONE za moike obleke (3.20 m blaga in celotna podlaga);
Vzorec A po Din 575.— za kupon Vzorcc B po Din 57.5.— za kupon Vzorec C po Din 435.— za kupon TOŠTNINE PROSTO, samo dokler traja zaloga. -Pri naročilu nc pozabite pustiti poslali obcn<;n: srajco, spodnje hlače, nogavice ali kravato! — Vse najcaneiel — Naročile takoj pri
F. ČEŠN0VAR - LJUBLJANA
STARI TRG ŠT. 16.
NAJUGODNEJŠI NAKUP in PRODAJA 1
03 V AID PE^OOV - Ljubljana
Karlovska cesta 19 (poleg dolenj. mosta).
Nakupuje in prodaja vseh vrrt deželne pridelke, kakor: žito, lionopno in laneno SEME, krompir, fižol itd. — Zaloga moke, otrobov, koruze, lancn'h tropin, prvovrstnega dalmatinskega cementa ter u drugih najboljših tovarcn. — Prodaja špcceijr.co in Itolonljalno blago, vse vrste suhe in oJmave barvr, take, lirnaž, laneno olic itd., tretje (Stuka-tur) iu strešno lepenko. — Zanesljivo kaljiva vrtca in poljska semena. — Solidna ia točna posirezpa.
NAPRODAJ POSESTVO y bližini Šentjurja
ob južni žel., tričetrt ure od kolodvora, 9 o™lcv remije: travniki, njive in gozd. Lahko se redi š Uri goveje živine. Več pove lastnik JUKIJ VfcHliK, REPNO, p. Sv. Jurij ob južni železnici.	—
MALA KMETIJA z mlinom, vsa poslopja v dobrem stanju, ccno NAPRODAJ. Pojasnila da|M KONSUMNO DRUŠTVO V RADOVLJICi.^
DS55TI/5 IP Podpisana Marija Mariinčič, po-rilCJVLlO. sestnica v Gorenji vasi Stev, ti pri Retečali, obžalujem, da sem dne 15. marca t. 1. obdolžila Jožela Volčič, posestnice moža iz Ketec, in Janeza Kos, poseslnikovcga sina iz Kovskega vrha, da sta v pravdi Angele Volčič proti meni po krivem pričala ter se jima zahvaljujem, da sla OJ-stopila od nadaljnjega kazenskega postopanja, Skolja Loka, dne 24. marca 1923.
MARIJA MARTINČIČ,
OSTANKU
Ia češkega manuf. blaga, celirja, platna, Sifona, delena, inleia, tiskanin, tkanin 4O mZH	za dinarjev
OSTANKI so 6 do 10 metrov dolgi. Po povzetju nelrankirano pošilja
Josip MeSba^Ss:
trornica červenV Kostelec, Cehoslov. Filijalka ZAGREB, roiUni predal 234. Popolne opreme za NEVESTE, — Laneno blago. — Brisače in prti, damast, bntist, šiloa. — TKANINE tn drugi predmeti.
Vzorci bru/.|»itu':uo franKo.
Zdravnik: »Gospod župnik, nastanil sera se v vaši fari, a vam naprej povem, da k spovedi ne hodim, zato, ker se nobenega greha ne zavedam.« — Župnik: »Potem mi je jako žal zavoljo vas; jaz namreč poznam le dve vrsti ljudi, ki se greha ne zavedajo: to so tisti, ki k pameti še niso prišli, ali pa tisti, ki so jo imeli, pa so jo izgubili.«
Ako si hočete MNOGO DENARJA PRIHRANITI,
Opozarjanj vsakogar, da si pred nakupom najprvo ogleda pri meni velikansko zalogo MANUFAK-1URE, ki je pravkar dosp. !a. Izključno najboljše češko blago po čudovito nteJcih cenah. Krasna izbira sukna za moške, Tolueno za ženske, vse v najmodernejših barvah. Močna hlačcvina, konte-cir.a, cefirji, okslordi, deleni, svil. rute, nogavice, vezenina itd. itd. Velika zaloga stekla, porcelana, kuhinjske posode, Vedno sveže in najfinejše špac. blaflo, vse po najnižji ceni Krasna banaška fn domača moka, katero prodajam pod dnevno ceno, pridite in prepričali se boste, da boste pri meni najbolje in po najnižjih cenah postreženl — Za
obilen nakup se najtopleje priporočam
J. LENART, trgovec, Camžala.
Tujec: »Kje se dobi v tem kraju najboljša pit. i voda.«. — Domačin: Boljša nikjer, kot pri našem krčmarju; zato ker ji on vselej primeša nekoliko vina.«
Kam naj dam Ianeno prefo ▼ TKANJE? — Samo ▼ tkalnico domačega platna
»K R OSMA« v Ljubljani,
Zrinjskega c. 6, naspr. cerkve sv. Jožefa,
kjer tudi lahko kupiš močno in lepo domače PLATNO.	1461
£ «2asS ki ga pa dobite edino r veletrgovini B.Ster-*SE3 mecki, Cel|e. Trgovci engros-cene. Istotim C2 Sr"iš *e letos prodna po čudovito nlsklta cenah
fl	Pe'Uo, čevlji, klobuki, nogavice in vse dru-
* «	BO mod.io biago. Naročile cenik 1
n
mjS88Sl>m

TvrdRo F. Figa sin
siizarstfo ln lalsgj ggHilivd
Priporoča omare z ladelci in tudi visoke iz mehkega in tidega tesa, postelje, m o-droce, žimnice, ž i č n i k e, stole, mize, sploh vso hišno opravo dobite le v
v Ljubljani, Ju. f etra cesta 17
po najnižjih ccnaii
H A L O I	H A L O I
IVANKA: Spelal Ali pojdei na sejem? — ŠPELA; Za svoja dekleta moram kupiti bcks-čevlje. IVANKA: Ali te Je ni pamet srečala, da še kupuješ čevlje I Kuni USNJE ja stojnici PERKO in zadovoljna boš. Jaz sem kupili lansko leto, prfdcn sem šla na Brezje, boks in drugo usnje pri PER-KOTU fn nam je mojster Tine napravil čevlje tako čedne in dobre, da je kar veselje. — ŠPELA;
Laško BRINJE
vsled padca lire po »nižani ceni. Fran POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta Stev. 36.	1511
J. Stjepušin, Sisak
priporoča izborne tambu« rice, žice, partiture ln ostale potrebščine za vsa glasbila.
Bom pa tebe ubogala in pri Pcrkotu usnje kupila. Bo vsaj enkrat mir. Če me žc obuvalo nekaj stane, bo vsaj družina dobro obuta. — IVANKA: Nič vci
te ne bode stalo kakor gotovi čevlji. Vsaj si ie slišala: Kdor hoče svojo družino dobro obnti, naf kupi asnje na sejmu v LITIJI, na RAKEKU, v LOŠKEM POTOKU, MOKRONOGU, ZDENSKI REBRI In ZAGORJU
na stolnici FRANC PERKO
NOČ se bliža!
Za obleke — vsake vrste — kakor tudi za birmance, se kupi danes najbolje in najceneje
pri ivanu SAVN1K v Kranju. Združene opekarne d. d. Ljubljana
Telefon 733.	Telefon 733.
naznanjajo, da so otvorile v sredini mesta, na Miklošičevi cesti 8L 13, tovarniško zalogo vseh vrst OPEKE lastnega izdelka. — Opeka je na razpolago v poljub, množinah po najnižji dnevni cenL
uujiiHuiiiiHoii<i>hiiiiiiiHiim!i!i;ii:,in>i<iii:iiiii:iii>i!ii.iiiimHU«uiiiiiu STAVBENO PODJETJE
IVAN OGRIN-LJUBLJANA
PISARNA; Gruberjevo nabrežje 8. — Telefon 424
se priporoča za vsa STAVBENA DELA ter nudi po konkurenčnih cenah VSEH VRST
strešno in zidno opeko
lz lastne opekarne, franko poljubna postaja, m ZAHTEVAJTE PONUDBE I	20
•■nnHnmnnniimiinmmnmimiimimiimiumam
ka posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svofe prostore ima tik za franoškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani Se pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen:em, ki presega več-
kratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad K 150,000.000.
$X JK X
Pozor, gasilna društva!
Gasilna društva opozarjam na svojo veliko zalogo
ČEPIC in NARAMNIC
bodi« za šarže ali moštvo. - Največja izberal „ Najnižje cene I - Čepice se izdelu,e)0 tudi po naročilu za najnižje cene.
ELIGIJ EBER, Ljubljana, Kongresni trg 7.
—~ Dalmatinski
L5
SVETOVNE ZNAMKE
nudi po najnižji dnevni ccni proraptno tvornica »SPLIT«, del. družba za cement
Portland iz skladišča v LJUBLJANI, Aleksandrova cesta št. 12.
vseh vrst, federmodroci K 1700, Trhni alrik K 1600, mreže K 700 in vse tozadevne potrebščine. — Blago na izbiro in solidno delo.
lotosi
Hod. Setisr, Ljubljana, sosposvBtsHa c. e.
Modna in manuiakturna trgovina nudi vse spomladanske potrebščine za MOŠKE, ŽENSKE, KROJAČE in ŠIVILJE, razne VENCE in CVETLICE, OPREME za neveste in novorojenčke. — Velika izbira ženskih RUT in NOGAVIC.
št. 3.
tarezana (Falzziegel) prvovrstna, žgana, po K 6.— kos, franko na kolodvor postavljeno vsake želez, postaje na Kranjskem,
Fr. Prijatelj, Tržišče, Dolenjsko.
HJJ« HJ3L%SL
od stare stavbe na vrtu) Istotam j KOTEL 45 iitr. za žganjekuho. — FK. VttLA*, Pnštal St. 37, p. Škoija Loka._________
Iščem poštenega HLAPCA,
zanesljivega, samca, kateri sc razume na vsa gospodarska dela. Plača po dogovoru. Jernej GRA-DIŠEK, Zalog 39, p. D. M. v Pcl)U pit LJubljani.
ki sc misli'° P°svctiti jzdeIova,
.VujCflevv nju SIRA sprejme Mlekarska za. druga na VrhnikL Natančnejši pogoji za sprejem se izvedo pri predstojništvu Mick. zadr. na Vrhniki
•GE 3 r"? 5~di dSVi^	rHSdSA
f, «™AKL 1
Si sami delate, AKO KUPITE BLAGO DRUGJE, preden si ogledate NIZKE CENE v trgovini
»DANICA« MAJZELJ & RAJŠELJ — LJUBLJANA TurjaSki trg štev. 1 (bivSa Preskrbovalnica).
Velika zaloga Štoiov, blačevine, žameta, konteni-ne, tiskovine, barbenia. flanele, odej, plelov, nogavic, rokavic, kravat, srajc, ovratnikov, predpasnikov, jopic ter najrazličnejšega drugega blaga. Istotam ZALOGA USNJA VSEH VRSTI Postrežba vestna in toEna.
barve. «b nšia. lake. hit. emsile.	S
COpSte i" ZHjamieno Cisti ftrRC2	K
najboljše kakovosti nudi	H
družba	n)
z o. z.	'{]
Kon so«]	|jj
skladišče	ru
[fl • Tovarne	W
p ijaMUoRfi - plctlfofle.	J
h PSaržlrer
podružnica
LjnDSfana
centrala
AZBESTNI SKRiLJ
Miši, psdgane, stenice fn SžsirM
rooram poginiti, afeo uporabljate na-a proiabiiSona sroclftLvR• proti rainim in podganam Di« 7 00. na šdurlio 10 Din. ta stenico 10 Din ta riiolio t. Din, pruti /r.rčosu :i ia 7'3(i Din. mpst proti uiem 5 Din. mrvsr proti nsum v nfoioki 7 50 Din, proti mravljam 750 Din. itoter 7.a •'iSfcnju madežev 7 Din. 1'osilja po povzetju. ,Artea\ kosu. laboratorij. 5H. Ji*nlier, 3a-,rel>, Petrlnjrta tilloa 8,111.
Opeka:
Priporočamo
vsem, da ai pred nnkupom blaga za obleke, za perilo vsake vrsto, za nevestine balo itd., ogledajo zalogo
"ie
r. as. z o. au.
v Ljubljani. Njena o«rcdn;a prodajalna jo v Ljubljani, v hiši „Vzajemne posojilnico" na Miklošičevi cesti polefj „Uoiona". Podružnica pa so nahaja v hiSl ..Gospodarske zveze" na Dunajski cesti št. 29
Cene zelo zmerne! Zadružno podjetje I
*********	........t
najboljši materijal za pokrivanje streh, kljubuje vodi, mrazu, vročini in vremenskim nezgodam.
©Jj^gjipici 0 za vsakovrstno pozi-B.iwwww « da vanje zidov in podstrešja.
ako vparafciiaža „SALONST" prištsdiSe denar in čas.
1.	materijal prve vrsle po nizki ceni;
2.	je silno lahek pri deluj
3.	slab prevodnik toplote in mraza;
4.	ncizgorljiv in ncpremočljiv;
5.	neobčut. za premembo temper.;
6.	ga ne more odnesti največji vihar;
7.	prihranite pri sestavi ostrešja;_
8.	stroškov za vzdrževanje: nikakih;
9.	postaja vedno boljši tekom časa. Z vzorci, ceniki, katalogi itd. Vam takoj postrežejo, ako se obrnete na:
SOE.IN kod SPLITA.
vse Vaše potrebščine, novodošicga pomladanskega in letnega BLAGA za ženske in moške obleke, svilo, etamin, batist, saten, perilo, šiion, kotenino, oksiori, celir, C vi lih za madroce, odeje, koče, posteljne garniture L dr. Najnovejše svilnate in čipkaste rule in Serpe pri znani domači trgovini
Janko Cel* Ljubljano, Lingarjeva in Stritojpa ulico
3T BLAGO SAMO ČEHOSLOVAŠKI IZDELEK I
Opozarjam ženine in neveste pri nakupuopreine (bališa) cene znatno NIZKE in ZMERNE.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št. 57. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57.
▼ lastni palači (vis h vis hotela „Unlon").
~ Kapsfa! In rezerve slciapno nad K 60,000.000'- ====^=======^
Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Slhonik. Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost z Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
fnareeieml0^fikrvdf!Lfk0rnpt,ira menice' lo®bardira vrednostne papiTj^, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državae razredne loterije