št. 45 (1076) Leto XX) NOVO MESTO, četrtek, 5. novembra 1970 DOLENJSKI LIST umm ♦ ' i Wii ' ^// f "i f"'' ,>''''' v ZAPIS S SEJE MEDOBČINSKEGA SVETA ZK POSAVJE V KRŠKEM Kričeče razlike v majhni Sloveniji Priokus pelina v osnutku zakona, ki ne obeta nič trdnega in nikogar ne obvezuje - Zakon so v Posavju pozdravili, odklanjajo pa njegova ozkosrčna merila za določanje nerazvitosti - Obveznosti republike so premalo opredeljene Medobčinski svet Zveze komunistov Posavje je 30. oktobra kritično pretresal osnutek zakona o pospeševanju manj razvitih območij v Sloveniji. Na seji so bdli tudi predsedniki občinskih skupen iz Sevnice, Krškega in Brežic. Vsi člani po vrsti so izrazili razočaranje nad ozkimi merili za določanje razvitosti in zaradi tega jih v Posavju odklanjajo. Pripombe sveta na osnutek je v ponedeljek posredoval zboru delegatov v slovenski skupščini Jože Radej, predsednik občinske skupščine Krško. Naivišjc priznanje, ki ga lahko da občinska skupščina delovni organizaciji, je PLAKETA NOVEGA MESTA. Letos sta jo dobila tekstilna tovarna NOVOTEKS in DOLENJSKI LIST. Za Tomšičevo nagrado, ki jo je prejel naš list 29. 6. 1967, je plaketa drugo največje priznanje za deW, opravljeno v domačem časniku v zadnjih dvajsetih letih. (Foto: M. Moškon) V Posavju so si od osnutka novega aakona obetali mnogo več. Ko je zagledal beli dan. Gostilna na kolesih Novomeška tovarna IMV je eno svojih prikolic opremila po naročilu metliškega podjetja GOSTUR. Za 25.000 dm so v Metliki dobili gostišče na kolesih, v katerem nudijo razna topla jedila in pdjače, prav kot v lokalu. Premičen gostinsifci lokal bo v zimskem času posloval zlasti na sejmišču, poleti pa na kopališčih in na vseh večjih prireditvah v Beli krajini. Ko so gostilno na kolesih prvič preizkusili na zadnjem metliškem sejmu, so ljudje !»čudeni gledali, končno pa je zamisel vsak pohvalil. KLUB DOLENJSKIH POSLANCEV O POMOČI MANJ RAZVITIM Ne strinjamo se z osnutkom zakona V dolgi razpravi so poslanci ugotovili, da predlagani osnutek zakona o pomoči manj razvitim območjem v predlagani obliki ni sprejemljiv v sredo, 38. oktobra, je v Novem mestu klub dolenjskeh poslancev razpravljal o osnutku zaikona o pomoči manj razvitim območjem v SRS. V razpravi sta sodelovala tudi poslanca našega območja tov. Viktor Avbelj in dr. Jože Brilej, ki sta v marsičem pripomogla, da se je ob dokajšnjejm nezadovoljstvu poslancev razgreta ra^^ra-va izoblikovala v spirejem-Ijive predloge in stališča. Poslanca so se ustavljali zlasti ob dveh pomanjkljivostih osnutka; • ob premajhnem številu meril za določanje nerazvitosti in ob tem, da zakon ne pred- 2 meseca brezplačno! Danes smo začeli akcijo za pridobivanje novih naročnikov: v njej sodelujejo pismonoše in drugi poštni delavci vseh pošt v 9 občinah; Naša želja in namen sta znana že dolgo: v vsako hišo, v vsako gospodinjstvo — Dolenjski list! Sedanjo naklado 30 600 izvodov na ted'm bi radi povečali vsaj na 32.000 ali celo na 33.000. Vaš pismonoša ima za vaše znance, sosede, prijatelje in sorodnike (do‘ ma kot na tujem) p>o-sebno ugodnost; ■ vsak novi naročnik bo prejemal naš list ■ brezplačno do konca 1970, če ga naroči zdaj po pismonoši ali sam, osebno ali z dopisnico. Zato ne zamudite ygodne priložnosti: svetujte, prosimo, naj si naš list naroči na svoj domača nasilov vsak, ki ga zdaj še bere pri vas ali pa si ga morda izposoja pri sosedu! DOLENJSKI LIST 1 videva bolj raznolikega načina pomoči glede na različno stopnjo nerazvit<> sti posameznih občin oziroma območij. čeprav bi po merilih, ki jih predlaga osnutek, lahko na ruašem območju dobila naziv manj razvite občine edinole občina Trebnje, so poslanci poudarjali svoje zadovoljstvo nad tem, da smo končno tudi v Sloveniji sklenili priznati, da otetajajo manj razvita območja v naši republiki in da smo se odločili za pomoč širše družbene skupnosti temu območju. Strinjali so se v ugotovitvi, da .zokon o pomoči manj razvitim območjem ni običajen zakon in da je še zlasti zato treba pred sprejemom posebej pretehtati predvsem njegove politične, pa tudi ekonomske in socialne posledice. Več polancev je opozorilo na nasprotje med naslovom zakona »O pomoči manj razvitim območjem« in med njegovim besedilom, ki govori o manj razvitih občinah. Opo- (Nadaljevanje na 3- str ) so bili razočarani vsd po vrsti. Prepričaitije, da gre tokrat Za resno priprav Resnost slovenske dražbe in njenah predstavniških organov za pomoč bolj 2saostailim območjem, je zvodenedo. Po predloženih merilih bo-do nekatera zaostala območ-ja še naprej izločena iz skupnih naporov za pospeševanje razvoja. Tudi v Posavju potemtakem ne bodo deležna ukrepov za hitrejši razvoj, kajti besediilo osnutka zagotavlja izpolnitve pričakovanj. Zato so člani medobčinskega siveta osnutek s tako vsebino odMoniili. Na Lisci o razvoju Posavja Ekonomisti in predstavniki delovnih organizacij iz brežiške, krške in sevniške občine so 2. novembra na Lisci razpravljali o prostorskem načrtovanju razvoja Spodnjega Posavja. Srečanje — navzoči so bili tudi sodelavci ljubljanskega Inšituta za ekonomske raziskave — je odraz hotenj posameznih sp>od-njeposavskih občin, da bolje sodelujejo na področju gospodarstva in da se slednjič te občine oblikujejo v enotno spodnjeposavsko gospodarsko območje. Udeleženci srečanja so sicer ugotovili,-da razmere za tako pomemben korak zdaj še niso dozorele, da pa sta gospodarski in družbeni razvoj Spodnjega Posavja slej ko prej odvisna od samoupravnih dogovorov in skupnih akcij vseh občin na tem območju. P. P. Pogoji za priznavanje nerazvitosti so: narodni dohodek na x>rebdvalca do 5.000 ddn, 40 odstotkov kmečk^^a prebivalstva v občini in 20 odstortkov zaposlendh. V Posavju in še marsikje so ravno pod mejo, tako po narodnem dohodku (Nadaljevanje na 3- str-) Le mleko »zmrznilo« Pri službi občinske skupščine Kočevje, ki je pristojna za cene, smo se pozanimali, koliko vlc^ za zvišanje cen je ostalo nerešenih, ko je začel veljati novi predpis o zmrzjenju cen. Zvedeli smo, da je ostala nerešena le vloga za zvišanje cen mleku, ki bo morala počakati »toplejših« dni. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! inles I ribnical TELEFONI; 87>068 87-099 OKNA VSEH VRST VRATA —SOBNA, BALKONSKA VHODNA IN GARAŽNA PRODAJA NA KREDIT Še en sopotnik umrl Pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je zahtevala prometna nesreča, Id se je zgodila 30. oktobra na Otočcu in o kateri poročamo obširneje v drugem sestavku, še eno smrtno žrtev: v ponedeljw, Je T novoineSkl bolniSnici izdihnil 37-letni Vinko Plantan iz Pra-preč, sopotnik v volksvvagnu, v katerem sta po trčenju s tovornjakom že na kraju nesreče umrla voanlk Ivan Levstek iz Podgojre in sopotnik Prano Hrovat iz Jurke vasi. S kolesom se je ubil Franc Molan se je 29. oktobra peljal s Kolesom i* Krškega domov v Dolenjo vas. Na kolesu je imel na eni strani obešen suknjič, na drugi pa aktovko. Med vožnjo po slabi cesti mu Je suknjič potegnilo med kolo in vilice. Dom-iHjvajo, da je zaradi tega padel in obležal mrtev. OD 5.—12. NOVEMBRA Poslabšanje vremena okrog 6. novembra, med 9. in 13- lepo, vendar hladneje. VLECNICA OB CESTI LJUBLJANA—ZAGREB JE POSTAVLJENA. Samo še ostrešje ter še nekaj dodatnih del bo treba narediti, pa bo trebanjska vlečnica nared. To bo opravljeno najbrž že pred rokom — dnevom republike, ki ga je sprejel gradbeni odbor smučarskega Muba Trebnje. Tudi nekaj nad 300 m dolgo smučisce je skrbno pripravljeno, tako da bo že ob tanki snežni odeji mogoče smucati. Smu-čarji bodo zdaj komaj čakali na sneg. Na sliki: montaža pri spodnji postaji. (Foto: M. Lefan) tedenski mozaik Nedavno je bila 60 oblet, niča nacionalistične vstaje na Kitajskem. Eden njenih ude-ležencev tn sedanji predsed. hik Tajvana Čang Kaj Sek je imel ob tej priložnosti govor, v katerem je zahteval jcar najresnejše napore, da bi »kontinentalno Kitajsko o-svobodili komunizma«. Opazovalci pravijo, da je bil to eden najostrejših govorov Cang Kaj Seka. Star je ie S3 let in očitno njegovo ogorčenje izvira tudt iz spoznanja, da ne bo dočakal »osvoboditve« Kitajske... V Berling. tovonu v ZDA so organizirali svetovno prvenstveo v laganju. Zmagovalec — neki Hamleti — bi moral po pravilniku »kluba lažnivcev« vselej nositi na prsih medaljo zmagovalca, ki jo je dobil Toda prosil je, naj v njegovem primeru napravijo izjemo, ker mu službeni položaj onemogoča nošenje take medalje. Je namreč — metodistični duhovnik ... Policija na Tajskem je dobila rtovo orožje za boj proti komunizmu — 10.000 kosov posebnega mila. Ko si človek mUi roke, se na njem pojavi napis: »Varujte se komunistov« in tako dalje, dokler košček rnila traja. Zaenkrat je to milo namenjeno samo' policajem, če se obneslo, pa bo prišlo tudi v splošno prodajo. Menda ni treba posebej povedati, da ga uvaSajo iz ZDA ... V Parizu so zračunali, da tedensko »zapade« v mestu pet gramov prahu na kvadratni meter. Skupno dobijo torej Parižani vsak dan porcijo 17 £00 kilogramov prahu, ki ga »dobavlja« 25.000 tovarn in več kot milijon avtomobilov ...V nekaterih zahodnonemških pokrajinah se bližajo volitve in kandidati seveda ne skoparijo 2 obljubami, kaj vse bodo storili, če bodo izvoljeni. List »Abdendzeitung« je ob tem zapisal’ »Obljube, da bodo storili vse kar morejo, navadno dajejo tisti, ki nimajo nobenih možnosti, da bi haj storili.« Vrednost in cena jabolk Prevelike razlike med cenami pri pridelovalcih in na trgu - V nekaterih državah se je sadjarstvo hitreje razvijalo kot pri^ nas Zakaj jabolka niso vredna toliko kot pred leti? Tako sprašujejo mnogi sadjarji, ki ne poznajo od,takrat nastalih sprememb v sadjarstvu in na trgu. Kratek odgovor bi bil, da M jabolka p>o svoji hra-nilnosti še vedno vredna toliko kot včasih, le cene nimajo take. Seveda le pri pridelovalcih, kajti v nekaterih trgovskih podajalnah so zelo draga. V letih', ko je izvoz jabolk močno nazadoval, na domači trg pa je prihajalo vse več sadja iz mladih sadovnjakov, ki so jih družbena posestva naredila po vojni, so odkupne oene začele padati. Zasebni sadjarji so se hudo jezili. Nekateri niso hoteli IMTodajati jabolk po nižji ceni kot prejšnje leto. Menili so, da bodo tako dosegli vsaj stare, če ne višje cene. Pa so se ušteli. Naslednje leto so bile odkupne cene jabolk Se nižje. Ne le za kmečko sadje — tudi za'najlepše Iz mladih, tako imenovanih plantažnih sadovixjaikov družbenih posestev. V treh letih so se odkupne TELEGRAMI KARAČI - Na letallSfiu v Karačiju se je zgodila nenavadna nesreča Ko je tja prižel poljski predsednik Spychalski, ki Je bil na uradnem obisku v Pakistanu, se ]e oeb toromjak zaletel v skupino ljudi iz predsednikovega spremstva. Pri tem Je bU ubit namestnik poljskega zunanjega ministra Wolniak neki pakistanski funkcionar in dva novinarja. Spy. cbalskl Je zaradi te nesreče skraj-§al obisk v Pakistanu. RIM — Tu so sporočiH, da bo zahodnonemSkl kancler Willy Brandt uradno obiskal Italijo od 23. do 25. novembra. MOSKVA — Na obisku v Sovjetski zvez) se mudi italijanska parlamentarna delegacija. Cilj obl-ska italijanskih poslancev Je bolj-še medsebojno poznavanje. Znano ]e, da ^ v tanjem času Italija in ZSSR sklenili nekaj velikih kupčij, Biasti v avtomobilski in-dustriji cene najbolj cenjenih jabolk, jonatan in zlati delišes, znižale za okrog 30 %. Če upoštevamo, da so se medtem, zvišale cene vsega drugega blaga in pridelovalni stroški sadja, je sedanja odkupna cena jabolk skoraj za polovico manjša, kot je bila ob pričetku gospodarske reforme. Nekateri predlagajo, naj bi tudi za jabolka določili najnižjo zajamčeno ceno. Želijo, da bi ta bila višja od semnje tržne. Težko pa je reči, kaj bo tu moči storiti. Nekmečki prebivalci v Sloveniji pojedo že zdaj premalo jabolk. Tako .vsaj kažejo statistični podatki. Od letošnje celotne tržne proizvodnje bo prišlo na vsakega le 14 kilogramov. Všteta so tudi zgodnja jabolka. Pri prodaji namiznega sadja torej ne bi smelo biti težav, ne vzrokov za zniževanje cen. Porabo jabolk bi le morali zvečati. Ker pridelek kakovostnih Jabolk v vsej državi hitro ra-ste, pa hkrati tudi izvažati. Ne smemo spregledati, da se mestni prebivalci letos spet oskrbujejo z ozimnico pri kmetih kot lani-ali predlanskim. K temu jih spodbujajo cene. Nekateri sadjarji v Slovenskih goricah so ponudili trgana jabolka po 40 do 50 par kilogram, če sl jih je kupec obiral sam. 2e obrana jabolka pa je moči dobiti po 60 do 30 par. Med njimi sicer ni jonatana in zlatega delišesa, so pa sorte, ki sO bile precej časa po zatoji vojni najbolj cenjene. Tako sadje so si nakupili predvsem tisti občani, ki imajo lastne avtomobile. Torej delavci z višjimi osebnimi prejemki. S tem so ovrgli trditve trgovcev, da mestni ljudje ne marajo drugih jabolk kot jonatan In delišes. "v STRAHOTNA NESREČA —V francoskem mestu St. Laurent du Pont se je v nedeljo pri;^tila strahotna nesreča. V nabito polni plesni dvorani je nastal požar, ki se je izredno hitro razširiL V njem je izgubilo žvljenje 142 fantov in deklet. Na sliki starši tistih, ki se niso vrnili s plesa, čakajo, da bodo zdravniki identificirali ožgana trupla žrtev. Na trgu s sadjem se Je letošnjo pomlad pokazalo, da bi najdraže sadje morali izvažati. V državah, v katere smo v povojnih letih izvažali veliko jabolk, pa so pridelek že zvečali za dva do trikrat. V mladih, sodohnih sadov-i^ahih so njihovi pridelovalni stroški tudi nižji od naših. Torej se bo treba q?o-prijeti s hudo konkurenco in naši sadjarji ne morejo račimati na zvišanje cen, rar zen kolikor bo trgovina delala z manjšo razliko med odkupno in prodajno ceno. J02E PETEK IZREKI Pravilo^ ki pravi, da 80 navzoči izvzeti, zelo olajša obrekovanje. Ali živimo zato, da imamo, ali imamo zato, da živimo? Umetnina je proteza narave. HENRIK ZBIL tedenski notranjepolitični pregled ■■ tedenski notranjepolitični pregled tedenski zunanjepolitični pregled m KONFERENCA ZKJ O AKTUALNEM POLITIČNEM IN GOSPODARSKEM POLOŽAJU TER O RAZVOJU KMETIJSTVA — Od 29. do 31. oktobra je bila v Beogradu prva seja konference Zveze komunistov Jugoslavije, ki je po tridnevni kritični razpravi sprejela stališča o aktualnem političnem položaju in nalogah ZK ter resolucijo o razvoju socialističnih odnosov na vasi. Na začetku in ob koncu zasedanja je govoril predsednik ZKJ Josip Broz-Tito, ki je poudaril, da ti daljnosežni sklepa obvezujejo prav vse komuniste. V razpravi je sodeloval tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič, ki je obrazložil usmeritev in akcijski program zvezne vlade za uravnovešen je gospodarskih gibanj. Poudaril je, da mora ta program temeljiti na zares korenitih spremembah v delitvi in v položaju gospodarstva. Sprejeta stališča o aktualnem političnem položaju in nalogah komunistov ugotavljajo, da je treba natančno določiti nove odnose med federacijo, republikami in pokrajinama, kar bo terjalo tudi ustrezne spremembe oziroma izpopolnitve ustave. Zvezni organd v prihodnje ne bodo mogli ustanavljati investicijskih skl£idov in prevzemati drugih finančnih obveznosti, razen tistih, ki bodo natančno določene z ustavo. Pri federaciji bo obstojal le še sklad za hitrejši razvoj manj razvitih republik in pokrajine Kosovo. Centralizacija oziroma preveliko odvzemanje sredstev je namreč v zadnjih letih celo Se zožilo materialno bazo delovnih organizacij oziroma gospodarstva in samoupravljanja, namesto da bi le-to Sirilo. Zožiti je treba tudi zakonodajne funkcije federacije in razvijati avtonomno zakonodajno de- javnost delovnih organizacij, občin, pokrajin in republik. Sklepni dokimient konference opozarja na vzroke sedanjega nezadovoljivega ekonomskega položaja. Le-ta se kaže v čedalje večji inflaciji, divjanju cen, povečanem primanjkljaju v plačilni bilanci, neskladju v delitvi dohodka. Konferenca ZKJ spričo tega zahteva temeljitejšo analizo gospodarskega položaja in vzrokov sedanjih ekonomskih gibanj, da bi Isiiko na trajnejših osnovah postopoma zar gotovili stabilnejše pogoje gospo-džirjenja. Med konferenco, ki je obravnavala tudi probleme kmetijstva in odnose na vasi, je predsednik Tito Izpopolnitev političnega sistema sprejel na pogovor 30 predstavnikov zasebnih kmetov. V svoji zaključni besedi Je nato povedal, da so se kmetje najbolj pritoževali čez posredovalce in prekupčevalce, ki ničesar ne tvegajo in samo jemljejo. Kmetje so mu povedali, da so zmeraj na škodi, če Je letina dobra ali slaba. Pritrdil je enemu izmed kmetov,, ki je dejal, da dandanes ni več mogoče govoriti, da so tisti, ki imajo kak stroj, kulaki, saj hočemo ravno to, da bi bili naši kmetje malo bogatejši in da bi več pridelovali. Ne smemo jih več deliti na bogate, srednje in revne, marveč moramo, kolikor je mogoče, podpirati vse kmete. ■ ZAMRZNJENE CENE — V okviru ukrepov za uravnovešenje gospodarskega položaja je zvezni izvršni svet sprejel najprej odlok o začasnem zamrznjenju cen vseh industrijskih izdelkov, najvažnejših živil, stanarin in komunalnih storitev. Hkrati je znižan najvišji možni znesek potrošniškega posojila od sedanjih 10.000 na 6,000 dinarjev. Posebej pa Je zvezni izvršni svet poudaril, da po njegovem mnenju ni potrebno zamrzniti osebnih dohodkov. ■ NEKATERI BEOGRAJSKI ŠTUDENTJE SO STAVKALI —Del študentov filozofske fakultete v Beogradu nekaj dni ni obiskovalo predavanj. Zahtevali so namreč, da bd oblasti izpustile študenta Vladimira Mirjanoviča, ki Je bil nedavno obsojen zaradi sovražne propagande. študentje večine drugih beograjskih fakultet te stavke niso p^prli. Časopis beograjskih študentov »Student« Je v zvezi s tem zapisal, da Je ta stavka poskus za uveljavitev precej ozke politične struje. ■ STROGI OBRAMBNI UKREPI PROTI KOLERI — V naši državi ni bilo nobenega primera kolere. Ker pa ta nevarna bolezen razsaja v Turčiji in se je pojavila tudi na Slovaiškem, so zdravstvene oblasti tudi pri nas uvedle stroge zaščitne ukrepe. Tako je moralo pred dnevi osem našdh državljanov, ki so prispeli iz Prage, v karanteno na Smarjetni gori pri Kranju, ker niso imeli pri sebi veljavnega potrdila o cepljenju. Pretekli teden smo pomotoma tiskali napačen naslov te rubrike »PLAN JE DOSEŽEN«. Pravilno bi se moral 'glasiti »PMN JE ODLOŽEN« Prosimo bralce, da to upoštevajo in se jim vljudno opravičujemo. Uredništvo V Helsinkih se je v ponedeljek začel tretji krog pogajanj med ZDA in Sovjetsko zvezo o omejitvi tekme v jedrskem in raketnem oboroževanju. O tem so se pogovarjali že dvakrat prej — enkrat v Helsinkih in enkrat na Dunaju — in pravijo, da so prejšnji pogovori potekali tako uspešno, da bodo tokrat morda že dosegli sporazum. Velesili se pogajata o najbolj moderaib orožjih — raketah c več jedrskimi naboji, antiraketnih sistemih in podobnem — kjer nimata konkurence in kjer sta približno enakovredni, tako da je sporazum res mogoč. Toda prav na predvečer pogajanj v Helsinkih je Kitajska prišla na dan s predlogom o sklicanju vrhunske konference, na kateri naj bi sklenili sporazum o neširjenju jedrskega orožja in preprečevanju njegove uporabe. Ta predlog je presenetljiv in zanimiv. Presenetljiv zato, ker Kitajska predlaga nekaj, kar je že sklenjeno, saj sta ZDA in ZSSR že podpisali sporazum o neširjenju jedrskega orožja in tudi že prekinili poskuse v zraku in na zemlji. Zanimiv pa Je zato, ker kaže, da Kitajska preprosto Ignorira, kar je bilo doseženo dosedaj in zahteva nove sporazume, pri katerih bi sodelovala tudi ona. Z drugimi besedami: Kitajska je uradno zahtevala sprejem v »klub« supersil! Zahteva, naj jo ZDA in ZSSR obravnavata kot enakopravno velesilo In na.i se o ničemer ne dogovarjata brez nje. Velesili Se nista reagirali na to zahtevo, je pa več kot verjetno, da je za zdaj ne bosta sprejeli kitajske »prijave«. Kitajska ima resda atomsko bombo in tudi rakete. toda Američani in Sovjeti menijo, da lahko Se nekaj časa sami skušajo urejevati glavne svetovne '^tade-ve. brez Kitajske. Ver.|etno trenutno to do neke mere res še velja, toda dan, ko bo Kitajsko treba priznati kot enakopravno velesilo, TORONTO -r- Predsednica izraelske vlade Golda Moir je na uradnem obisku v Kanadi. WASHlNGTON — Sovjet^e oblasti so nedavno izgnale iz ZSSR ameriSkefca novinarja Johna Dom-berga, dopisnika tednika »News-week« Ameriška vlada Je sporo, ftlla, da bodo zato tudi iz ZDA izgnali eneija sovjetskega novinarja, niso se pa 8e odlo^'.lli koga. SAIGON — V Južnem Vietnamu je jesensko deževje povzročilo hude poplave, v katerih je izgubilo življenje najmanj 300 ljudi. V provinci Kvang Ngal Jc moralo 200.000 ljudi eapustltl domove, razen tega pa »o poplave povzroči, le veliko Škodo na poljih. KAIR?0 -T Egiptovska vlada Je znižala cene' nekaterih potroSnlm predmetom — čevljem, radijskim sprejemnikom, sladkorju, čaju in 8e nekatenm. Cene so znižane za 10 do 20 odstotkov. Od novega teta bodo delavd zaposleni v javnih službah dobivali ttidl vi&je plače. najbrž ni več tako daleč. Na Brdu so se pravkar končali pogovori med predsedni* koma SFRJ in Romunije, Titom in Ceausescom. Ro-munsko-jugoslovanska srečanja in pogovori na najvišjih ravneh so stalna in že utečena praksa v odnosih med našima državama. 2e kar močno razvito gospodarsko sodelovanje, podobni interesi in precej eiiako gledanje na mednarodne probleme dajejo vselej dovolj snovi ne le za izmenjavo mnenj, ampak tudi za dogovarjanje in sodelovanje pri konkretnih akcijah. Tokrat so se pogovori vrteli v glavnem okrog evropskih vprašanj in medsebojnega sodelovanja. Bil je Koliko je velesil? storjen nov korak za razširitev sodelovanja In vskladi-tev priznanj za take mednarodne. odnose, zlasti v Evropi, ki so v skladu z osnov-Jugoslavije. V Varšavi so se začeli pogovori med Zahodno NemCijo in Poljsko o normalizaciji odnosov. Tokrat delegaciji vodita zunanja ministra. Glavna tema pogajanj je zahodna poljska meja, ki poteka ob rekah Odri in Nisi, oziroma način, kako naj Zahodna Nemčija to mejo dokončno prizna, da bi bila Poljska zadovoljna. Gre namreč za to, da je treba še pred sklenitvijo mirovne pogodbe z Nemčijo najti formulo, s katero bi Zahodna Nemčija dokončno priznala zahodno Poljsko mejo Doslej še nobena zahodnonemška vlada tega ni hotela storiti, kaže pa, da bo Brandtova vlada zdaj le dala Poljakom Jamstva, ki jih zahtevajo. Za-hodnonemški zunanji minister je pred odhodom v Varšavo dejal, da je njegova vlada pripravljena priznati to mejo, vendar to lahko stori samo v svojem imenu. Ce bo to res storila, je čisto dovolj, če jo prizna samo v svojem Imenu, kajti vzhodnonemška vlada jo je Itak že zdavnaj priznala. Morda bo končno le prišlo do nekakšne kompromisne rešitve,, ki bo omogočila dokončno normalizacijo odnosov med Poljsko in Zahodno Nemčijo. Med Zahodno Nemčijo In vzhodno Evropo bo potem ostalo le še eno veliko vprašanje — odnosi med obema Nemčijama. Za ureditev tega pa bo potrebno še veliko časa. 2 DOLEfllJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! Kričeče razlike v majhni Sloveniji (Nadaljevanje s 1« str.) kot po števiiu kmečkih lju. di. Pa vendar tolaiko, da ne pirideijo v iKJŠtev-. NOVO V ZADNJIH DNEH To jesen so bila športna Igrišča v Novem mestu sko-raj vsak dan zasedena, saj je bila na delavsikih športnih igrah tako množičnost, kot je sindikat že zleipa ne pomni. To pa pomeni, da je med delovDomi ljudmi za najrazličnejše oblike rekreacije veliko zanimanja. To ugotovitev bi si morale zapomniti tudi turistične ki gostinske organizacije, ki grade pretežno hotele, na objete, ki sicer pri taki gradnji nteo zares nujni, pa rade pozabljajo. Prav rekreaciji objekti pa so še kako pomembni. V CateSMh Toplicah je igrišče za mkrigolf le-po zasedeno, v Šmarjeških Toplicah pa so ga skoraj prepustili propadu. Prihodnje leto ga bo treba temeil^i-to obnoviti! Otočec je zato lep pnmer, saj so se ob načrtovanju novega turističnega centra nad avtomobilsko cesto odločili tudi za številne rekreacijsike bazene: za igrišča in kajpak za bazene, ki postajajo vse pomembnejši, kadar turisti premišljujejo, kam bi Sli na dopust. Narodni dohodek kot merilo ni najbolj primeren, kajti razMka v dejanskem dohodiku kmečkega gospodarstva z enako površino na Bohorju, v Gorjancih, v Beli krajini ali v nižini blizu ijidustrijskih središč so zelo velike. Po nxn©tyu članov sveta so prej našteta merila premauo za določanje nerazvitosti. Podatka o tem so zelo različni, zato je svet predlagal, naj se sestavljavci naslooijb na ymanwfavenft mtaUt« in po nijih pripravijo nova, ptraivičnejša merila. Z zakonom bi moiraJd trdneje določiti obveznosti republike pri njegovem sfpol-Ojevanju. Vanj sodi tudi določitev virov, ki bodo na razpolago aa pospeševanje raa-voja manj razvitih območij. Posavje meji na razvitejše -občine sosednje HrvatsJce in to že samo po seibi poivzroča štovihie probleme, ka^jti Hr. vartska se do mejnih območij ponaša bistveno dn^;ače ka> kor Slovenija. člani sveta so izsražali tudi dvome o tem, da bi manj razvita območja lahko vplivala na srednjeročni razvojni na. črt in proračune Slovenije, ki naj bi prav tako zagotovili pospešen razvoj manj raevi. tih pokrajin. Pz^edstavniki bolj razvitih območij imajo namireč večino ▼ r^;>ubliški skupščini, kakor tud T drugih odločujočih telesih. Svoje dvome so Posavci podlkrepili s tem, da Je cestni sklad SRS mimo vs^ meril skupščine za modernizacijo cest izpustil pomembne ceste v manj razvitih predenih. Kdo lahko zagotovi, da tudi izvrševanje zakona o pospeševanju raas-voja manj razivitih ne bo deležno enake usode? JOŽICA TEPPEY Strojne skupnosti Nekateri kmetje v ribniški občini imajo za obdelavo zemlje svoje traktorje. Kmečka mehanizacija pa je za po-samesoiika draga, ker ni povsem i^oriščena. Zato bi bi- lo koristno ustanoviti vaške stroj'ne skupnosti, ki bd združevale dva ali tri lastnike traktorjev in drugih stro-jev za obdelavo zemlje. Ti bi lahko zorali in obdelali vso obdelovalno zemljo v vasi. Vaške strojne simpnosti naj bi ustanavljali v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami, -r P' 1'^ s \ ^ Franci Kuhar, predsednik občinske skupščine Novo mesto, tik predra je prerezal trak ob vhodu v noyi konfekcijski obrat tekstilne tovarne Novoteks. Na njegovi levi je direktor podjetja Avgust Fajfar. (Foto: J. Splichal) NOV KONFEKCIJSKI OBRAT NOVOTEKS nič več samo blago 20 let samoupravljanja v kolektivu Za občinski praznik je tekstilna tovarna NOVOTEKS odprla nov konfekcijski obrat-trak pred vhodom v obrat pa je v navzočnosti številnih predstavrukof družbeno-poli-tičn^a in gospodarskega živ- ljenja prerezal predsednik novomeške občinske skupščine Franci Kuhar. Specializirani obrat za proizvodnjo hlač je že med poskusnim obratovanjem naredil 8000 hlač na mesec, letos Ne Strinjamo se z osnutkom zakona (Nadaljevanje s 1. str.) zarjali so, da nerazvitih območij in nerazvitih občin ne moremo istovetiti, ker se nekatera zaključena, nerazvita območij raztezajo po ozemlju več občin, od katerili imajo le nekatere možnost dobiti naziv manj razvitih. Koejansko, na primer, leži v občinah Šentjur, Brežice In Sevnica, i>o predlaganih merilih zakona pa bo lahko dobila naziv. manj razvite le občina Sentjiur. Na tak načm zakon ne bo dosegel zaželenega učinka. Največ pripomb so imeli poslanci k predlaganim trem merilom za določanje nerazvitosti. Vpraševali so se, zakaj je predlagatelj prvot- nih 11 meril zmanjšal v osnutku na samo tri, m ugotavljali, da so predlagana tri merila preveč kabinetska. Poudarjali so. da merila za določanje nerazvitosti ne smejo biti namen zakona, pač pa so lahko samo pot, s katero ustvarjamo nove odnose in rešit(ve. Izmed predlaganih meril je po njihovem mnenju najbolj sprejemljivo tisto, ki upošteva odstotek kmečkega prebivalstva, ker je s pretežno kmečkim življem povsod povezana nerazvitost. Izrazili so pomisleke do podatkov, na osnovi katerih predlagatelj meri nerazvitost prizadetD območij, in so predlagali, naj se pri tem uporabljajo po- dat^ republiškega sekretariata za finance in staitistične službe. Poslanci iz občine Metlika so omenili, da se je niji-hova občina s pritrgovanjem občanov, z nizkimi osebnimi dohodki m z lastnimi močmi izvlekla iz nerazvito- ga sklada predvideaiih v ob dobju 1971—75. 10 milijonov dm za zaščitno prevleko na že asfaltiranih cestalli na Gorenjskem, ni za posodobljenje cest v vsej Beli krajini in v občini Trebnje predviden niti dinar! iiivvttiu iiciV občinj Črnomelj je še —jw.. ---------- sti. V zadnjih letih je vsak vedno 60 odst. gospodinjstev tega kolektiva so bili še po-občan prispeval posredno in brez tekoče vode, večina ob- sebno počaščeni s plaketo čanov je starih do 15 let in bodo naredili v njem 50.000 hlač. čez 2 leti pa že 600.000. Večino proizvodnje bodo izvozili na zahodno tržišče, v novem obratu pa bo našlo delo 300 nUadih, ki se pred tem priiičujejo v tovarni. Z izvozom hlač bo tovarna dobila Š) odst. potrebnih deviz za uvoz surovin, ki jih danes z dinarji ni mogoče kupiti. Pred otvoritvijo novega obrata so v tovarni slovesno proslavili tudi 20-letnico delavskega samoupravljanja. Medtem ko je bila 1947. leta vrednost proizvodnje 270.000 dinarjev, Je NOVOTESECS v devetih mesecih tega leta naredil že za 10,851.000 din izdelkov, izvoz pa je. bil vreden 602.828 dolarjev. Delavci Izjalovljena pričakovanja Za izvedbo novega sistema zdravstvenega zavarovanja bo potrebno še veliko družbenega dogovarjanja in sporazumov, so poudarili na občinski seji v Novem mestu. Občinska konferenca SZDL pa je po krajevnih središčih že začela sklicevati pogovore s kmeti, kjer naj bi ti povedali svoja mnenja in predloge ob uvedbi novega sistema. Ker je bilo o tem izrečenih veliko besed, ker 80 časniki nove osnutke v 'celoti ponatisnili (tudi Do-lenjski list, za svoje območje), so mnogt upravičeno pričakovali, da bodo razprave živahne, kmetje seznanjeni z dosedanjim potekom, vsekakor pa, da bo udeležba na teh zborih številna. Prve ugotovitve so naravnost porazne: v prvih krajevnih središčih v novomeški občim, kjer so bili zbori že sklicani, je bilo po manj kot po deset kmetov, vsekakor pa niti desetina vseh kmetov. In kaj je temu vzrok? Možni sta dve razlagi. Prva, ki pa največkrat zakriva resnico, je ta, da kmetje v tem letnem času nimajo čas ob obilici kmečkih del še za sedenje na sestankih. To je verjetno bolj slab izgovor. Po drugi strani pa drži, da se doslej poslovanje sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov nikakor ni dalo spraviti na zeleno vejo. Ob letošnjem tričetrt-letju ima dober milijon izgube. Ekonomska moč naših kmetov je kajpak šibka, dokler pa sklad ne bo saniran, ne bo mogoče konkretno razpravljati o starostnem _ zavarovanju kmetov To pa je težava, ki kmete najbolj žuli. In še nekaj: doslej smo z najrazličnejšimi ukrepi kmete že tolikokrat opeharili, da bodo le težko spet začeli verjeti v tisto, kar jih nameravamo prepričevati. Prvi zbori, ki jih je sklicala konferenca SZDL, so zaio neuspešni! J. SPLICHAL neposredno po 10.000 din za naložbe v infrastrukture, zaradi najetih kreditov pa je ena tretjina občinsk^a pro-računa obremenjena z anuitetami. S tako nečloveškimi lastnimi napori se je občina, ki ima še vedno 49 odst. kmečk^a prebivalstva, pomaknila naprej in prav sedaj po merilih osnutka zakona o pomoči manj razvitim ne more biti deležna pomoči. Vpraševali so, ali je to pošteno in spodbudno. Poslanci so menili, da bi ir^orala pomoč manj razvitim začeti dotekati že prihodnje leto. To. so poudarili zato, ker zakon o ponv)či manj razvitim ukvirja pomoč v srednjeročni načrt razvoja SRS za obdobje 1971—1975, ki bo, kot vse kaže, sprejet šele konec prihodnjega le-ta. Ob tem so odločno zahtevali, da mora zakon zavezati za pomoč republiške sklade in samoupravne skupnosti. Pri tem je bilo slišati mnogo očitkov in žgočih pripomb prav na račun teHi dvdi vrst organov, dlasti pa na račun cestnega sklada SRS. Opozorili so, da Je 5-le4ni pifun razvoja cestnega omrežja že izdelan in da naših nerazvitih območij sploh ne upošteva. Tako so v občini . Grosuplje 3 odstotki vseh slovenskih cest, sklad pa je v svojem 5-letnem programu predvidel za rekonstrukcijo cest v tej občini 4.000 del svojih sredstev! V občini Črnomelj je asfaltiranih le 14. odst. cest (v Sloveniji 42 odst.), v tej občini pa so lani občani zbrali sami 5 milijonov din za posodobljenje cest. Hkrati, ko Je iz sredstev republišk^a cesfcne- nad 60 let, 25 odst. šoloobveznih otrok je brez staršev, ker so le ti odšli na delo v tujino, številno kmečko pre bivalstvo pa obdeluje slabo zemljo in nima sodobnih pripomočkov za sodoben način obdelave itd. itd. Poslanci so ugotovili, da je ob t^ dejstvih težko verjeti, da bodo republiški skladi in samoupravne skupnosti manj razvitim občinam našega območ-kakorkoli pomagali, prav zato so posebej zahtevali, da jim mora to zakon posebej naložiti. Hkrati so m^li, da osnutka zakona v predlagani obliki ni mogoče sprejeti. M. JAKOPEC Sejmišča Precej živahno Na ponedeljkovem sejmu v Novem mestu so imeli naprodaj 613 pujskov, pokupljenih pa Je bilo 535. ^Prav tako je bilo 171 glav goveje živine, od katere je bilo 86 repov prodanih. Cene pujskom se niso spremenile, medtem ko je bilo govedo nekoliko cenejše. Pujske so prodajali po 140 do 450 din, vole po 6.40 do 750 din, krave po 4.50 do 5.30 din in mlado živino po 6.30 do 7 din kilogram. Sejem v Brežicah v soboto, 31. oktobra, je bilo na brežiškem sejmu naprodaj 948 prašiiHtov; od tega Je bilo 839 prodanih. Po 9.50 do 10 din so kupci plačevali manjše pujske, največ 7.20 din pa so dajaU za kilogram večjega prašiča. Novega mesta, fci jim jo je za 2!asluge in kot priznanje za dosežene uspehe podelila občinska skupščina. čedalje pogosteje ugotavljamo, da mladina, čeprav je sicer delavna, čeprav sodeluje v najrazJAč-nejšth samoupravnih organih, ne želi vstopati v Zvezo komunistov. To pa kaže, da nekaj ni v redu: če pravimo, da mladi niso a-politični, lahko velja samo ugotovitev, da Zveza komunistov ne dela dovolj dobro, oziroma da mladi v njej ne vidijo tiste or-ganiazcije, ki bi morala dajati zgled. Prav podobno je tudi s komunisti. Nič kolikokrat smo že ugotavljali, da je v organizaciji veliko takih komunistov, ki na svojem delovnem mestu delap točno tako, kot veleva organizacija, ki tako nastopajo z besedami in dejanji. Kljub temu, lahko bi rekli vzornemu odnosu do sebe in svoje organizacije, pa jih ni na sestanke. Točno je, da so marsikje sestanki osnovnih organizacij postali satrti sebi namen, da so popolnoma zvodeneli. Ob takem stanju pa marsikdo, ki bi sicer rad hodU na sestanke, ostaja raje doma. Zato ni nič čudnega, da je zad-njič na sestanku ene izmed terenskih osriovnih organizacij nekdo jasno povedal: »Odslej me ne bo več na sestanek, ker se na njem nič ne zmenimo, ker na njem ničesar ne zvemo in ker nas hodi nanj komaj tretjina, le redko polovica.« Tako je marsikje — ne povsod — današnje stanje. Revolucionarnost, največja odlika Zveze komunistov, je v veliko primerih zvodenela, zajela nas je mrzlica potrošniške družbe, do političnega dela, ki je po vrhu še neplačano^ pa smo otopeli. In za konec: sestanek je osnovna vez med organizacijo in posameznikom, torej mora biti tak, da bo za vse zanimiv! 21-227 Kmetijski nasveti Prednosti osuševanja Zamočvirjena zemlja Je mnogo mai^j rodovitna zategadelj, ker namesto zraka voda stalno zapoli^juije pcw med deaci zemlje. Kjer primanjki^je zraka, tam Je gnitje nejK)-polno; namesto da bi se iz organskih snovi sprostile osnovne sestavine, dostopne , rastlinam, ostane razkroj^ na pol pati. Nastanejo kisline, tako značilne za zamočvpjena .tla, ki s svojimi slabimi ličinki močno zmanjši^jego ro-do^tnost. Taka zemlja je pusto, kisla, hladna, ima malo življei>ja, korenine rastlin, ki rastejo na njej, pa so plitve, ker nočejo v vodo. 2e pred tisoč leti Je poljedelec spoznal koristnost osuševanja in namakanja zemlje. Osuševanje zemljišč je v novejšem času dobilo še večji pomen, kajti prebivalstvo se naglo množi, površina zemlje pa ostatja vedno ista. Kaj več oibdetovalne zemlje lahko pridobimo le z osuševanjem močvirnatih tal. - • ■ Da je zemlja zamočena, prepoznamo po Dič^ m kislici po značilni škrlatno zdeni barvi posevkov. Še bolj se prepričamo, če izkopljemo jamo ta ugotovimo višino 4aitn» vode. Ce ugotovimo, da je ndcaj dni po dežja le-ta še vedno najmanj pol metra pod površino, se je vr^no odločiti za osuševanje ali drenažo, zakaj ta ukrep ji bo gotovo koristil. T^ ' Osuševati Je mogoče z odprtimi aU zaprtimi jarki. Prvi način uporabljamo predvsem na travnilrih, sa(j bi na podjih preveč oviral obdelovanje. V pokntih Jarkih pokla-rt«>nw na dno lomljen kamen ald protje, še najboljše i>a so posebne direenažne cevi iz žgane gline, položene na poseben način. Pri tem Je treba vseskocd paziti, da im^ zadicKf^ padec, sicer voda ne bo odtekala. Na raaparro cevi ter glcrt)ino vpliva^}o lastnosti zeonilje. Ce je zemlja težja, morajo biti bo« na gosto in plitveje položene v 25emljo. H Dobra, strokovno pravilna opravljena drenaža bo v nelptj letih bistveno izboljšala rodovitnost. Koreninam bo dala več prostora za prehranjevanje, pospeševala ra^ kroj organskih snovi v tleh, omogočila odpravo zakisano-sti s dodajanjem apna, pomagala k bol|H strukturi zemlje ter omogočila, da zemljo po dežju lahko prej obdelujemo. To 80 koristi, ki v nekaj leUh povrnejo stroške osuševanja. -NASA AKCIJA ^SVETOVNI DAN VARČEVANJA Dan: sončno dopoldne, sobota, 31. oktobra letos — svetovni dan varčevanja. Akcija: na novomeškem Glavnem trgu smo 'petkrat spustili na tla po deset par (se reče deset starih dinarjev). Samo mi smo vedeli, da ta denar pomeni petstokrat večjo vsoto za tistega, ki bo pobral kovanec, ki se je zlato bleščal v prahu novomeških pločnikov. Ljudje tega niso vedeli — in so hodili mimo njega. Izvedba: Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je sklenila, da bo ob svetovnem dnevu varčevanja nagradila le pet občanov, ki bodo dokazali, da znajo varčevati. Uspeh: verjemite, skoraj povsem sem obu- pal z metanjem prvega kovnca in me je že imelo, da bi desetak zamenjal vsaj za srebrni novec za dinar ali zapapimatih pet dinarjev.... »Hopla, že spet bodo pre-iafeušaii ljudi,« se je zvito nasmehnil Jože v trgovini s pohištvom, ko smo pod njihovo, trgovino vrgU prvi ko. vanec. V Muzejski ulici, tako smo bili prepričani, ga bodo bistre oči takoj zagledale in i>obrale. Kako smo se ušteli! Go-spocUnoe so rea imiožičano zapuščale živilski trg po tej poli, ljudje so kar nepretrgoma hodim v mesto in na trg — Slavko pa je skrit za oknom Mercatorjeve*trgovine skoraj dobil žiivčaii siom, ko njegov fotoaparat sploh ni^ prižel do veljave. Ljudje so namreč hodili mimo denarja, kot da ga sploh ni na cesti, nekateri so se naravnost norčevali in so kar stopila na kovanec, drugi so lepo dvignili nogo in ga prestopili, spet tretji so i*rav pred dinarjem pogledali v zrak,’.. Potem sem se odločil za zvijačo in sem zraven kovanca spustil še košček zmečkanega papirja. Pa ni bilo nič boljše! Kot da bi se ljudje norčevali — papir so kar brcali in končno je ležal' že nekaj metrov stran od kovanca. v trgovini smo prav začeli razpravo, ali naj vržemo zraven kovanca še papirnatih pet dinarjev, ko se je desetih par končno usmilil —-upokojene Franc Kolar iz Novega mesta, Koisova uilica 4, ki je i>obral s ceste deset par, S tem pa si je pridobil še nagrado Dolenjske banke in hranilnice: ht’anilno knjižico s 50 novimi dinarji, _ Up^i smo, da bo u;^)eh spodbuden in da bodo ko-vamec pred trgovino EleOctro-tehne na Glavnem trgu, kjer je vedno dovolj ljudi, hitro pobrali. Upanja je bilo toliko večje, ker nas je prvi nagrajenec prepričali: »Vedno poberem vsak kovEuiec, Kolikokrat se človeiku zgodi, da mu zmanjka prav pet ali deset par!« A upanje je bilo jalovo: ljudje so se sicer ustavljali, kupovali kostanj, metali lupine na tla — dinarja pa ni nihče pobral, morda ga še pogledal ni! Končno se ga je usmilila Marija Mežan, gospodinja iz Straže 53. Tretji kovanec je pred Obrtnikovo trgovino na Glavnem trgu pobrala upokojenka Ivana Ude, Majde Sile 6, Novo mesto, ki je presenečena vzkliknila: »To je prvič, da me je obiskala sre(k!« četrti kovanec je pred kandijskim mostom pobrala študentka Meta Lavrič iz novomeške Kristanove ulice 12, peta, ki jo je obi-s'kala sreča, pa je bila delav- ka Fani Jakše, Jerebova 20, Novo mesto. Da so v. Novem mestu pobrali ljudje pet kovancev po deset par, fci so bili tcferat izjemoma vredni po 50 dinarjev, smo potrebovali dobri dve uri! In 5e ne bi bi- lo upokojencev, kdo ve, kako bi se naSa akcija končala! .Samo upokojenci so namreč zatrdili, da vedno poberejo vsak denar, ki leži na cesti. Tako je povedal tudi Karel Adam, ki me je prišel vprašat, če deOimo kaj denarja — sam pa je hip poprej stopil mimo kovanca, a ga ni videl. Star pregovor, ki pravi: dinar na dinar pogača, kamen na kamen palača, torej še vedno drži. Bodo Novo-meščani poslej raje pobrali kovanec, fci se zasveti v prahu, pa čeprav je vreden le 5 ali 10 par? Kdo' ve. Drži pa, da se s pretiranim čutom za varčevanje tokrat niso izkazali. Dolenjska banka in hranilnica je peterici namenila hranilno knjižico s po 50 dinarji prve vloge, Tb bd lahko bi- lo spodbuda, da bodo zače- li varčevati tudd drugi. V banki naložen denar je najbolj zanesljiv! Že televizijska reklama vam pove, da vam ga tam ne more vzeti vlomilec, da ga miši ne morejo pojesti in ogenj ne zažgati. J. SPLICHAL AUSTIN IMV1300 za vlagatelje Letos 14. decembra bo Dolenjska banka in hranilnica, v Novem mestu pripravila nagradno žrebanje za svoje varčevalce, ki imajo vezane vloge. Prva nagrada je austin 1300. Varčevalci, pohitite, še je čas! Morda prav vas čaka austin. Avtomobila ne kaže zametavati, sreča pa nikoli ne izbira: velikokrat obišče tudi tiste, ki se prijavijo zadnji hip. Torej: za občane, ki imajo v Dolenjski banki in hranilnici hranilno knjižico z vezano vlogo, je žrebanje pred vrati. 29.076 vlagateljev v DBH # Vloge na vpogled v Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu so 30. septembra letos dosegle vrednost 52,533^07 dinarjev, kar je za 8,647.417 dinarjev več kot v začetku leta. Vloge na vpogled so se torej povečale za petino. # Vezanih vlog so imeli v Dolenjski banki in hranilnici 30. septembra 9,142.361 dinarjev, za 1,114.596 dinarjev več kot v začetku leta; vezane vloge so se povečale za 14 odstotkov. # Občani so imeli v Dolenjski banki in hranilnici konec septembra vloženih skupaj 61,675.568 dinarjev ali za 19 odstotkov več kot v začetku leta. V devetih mesecih so se vloge povečale za 9,762.013 dinarjev. # število vlagateljev se je v tem času povečalo za 4.802; vseh vlagateljev skupaj je bilo zadnjega septembra 29.076. Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu s svojo podružnico v Krškem in ekspoziturama v Metliki in Trebnjem obrestuje vloge na vpogled s 6 odstotki, vezane vloge nad 13 mesecev s 7 in vezane vloge na 24 mesecev s 7,5 odst. Hranilne vloge zbirajo in izdajajo knjižice tudi vse pošte na območju Dolenjske banke in hranilnice in vse kmetijske zadruge — v Novem mestu, Žužemberku, Trebnjem ter Metliki in Agrokombinat v Krškem. # Dolenjska banka in hranilnica organizira tudi namensko varčevanje: za pospeševanje kmetijstva, za pospeševanje obrti, za pospeševanje turizma ter namensko varčevanje za stanovanjsko gradnjo. Banka vabi vse občane, naj namensko vlagajo denar. Kot zgled lahko služi hamen-sko varčevanje za stanovanjsko gradnjo, kjer danes varčuje 425 občanov s skupnim pogodbenim varčevalnim zneskom 8,497.052 dinarjev. Letos je v DBH 181 novih varčevalcev za stanovanjsko gradnjo s skupnim pogodbenim varčevalnim zneskom 3,454.840 dinarjev. Poprečna varčevalna doba je 30 mesecev. # Dolenjska banka in hranilnica vas vabi, da postanete član velike varčevalne družine: 29.076 nas je! Ob svetovnem dnevu varčevanja pa čestita vsem varčevalcem in občanom Dolenjske. Študentka Meta Lavrič se je sklonila ~ in pobrala hraniliio knjižico s 50 dinarji. Toliko je bil vreden kovanec za 10 par, ki Je ležal na tleh. Mnogi so predtem brez^ Arbno hodili mimo In ga tudi pohodili. Čeprav je bil v soboto na Glavnem trgu gost promet, veliko peščev in avtomobilov, je delavka Fani Jakše pred kavarno vseeno našla dovolj časa, da je pobrala kovanec za 10 par. Dolenjska banka in hranilnica ji je dala hranilno knjižic<». Kmet, si suženj ali gospodar na svoji zemlji? Preusmerjanje iz samooskrbnih gospodarstev v tržne kmetije - Tudi na Dolenjskem prve vzorčne kmetije - Krediti so nujni Kmet si in zato obsojen na večno garanje. Vse življenje se boš kopal v svojem potu, trepetal boš ob toči in sruši, preklinjal visoke davke, smrdel po gnoju in prenašal na svojem hrbtu težka bremena, dokler , se ti končno ne bo upognil in si bo tvoje iz-, pito in zibano telo želelo le še večnega počitka. Tako je živel tvoj ded, oče in ti. Kako bo živel toj sin? Prihajaš v mesto po opravkih in vidfiš, da ljudje živijo drugače kot ti. Misliš si: »Njim je lahko! Zaslužijo in si kupijo, kar potrebujejo. Jaz pa moram vsako drobtinico trdo prigarati. Sosedov, ki dela v tovarni, se v nedeljo lepo obleče in gre v mesto, jaa pa ne poznam nedelje'. 2ivina in polje zahtevata svoje v^k dan, od jutra do večera. Saj ni čudno, da tudi moj sin sili od doma, čeprav je navezan na ta košček zemlje, kjer je zrasel, kjer pozna' vsako travico ...« Govoril si mu: »Vse bo n^ koč tvoje!« Celo v šolo si ga poslal, da bi se naučil lunne-ga kmetovanja. Sin pa je prišel domov ves drugačen, spremenjen. »To ni tako! Tako bi bilo bolje! To nam bo prineslo denar in .to ne!« ti je govoril. Hotel je gospodariti po svoje, drugače, kot sta bila navajena ti in tvoj oče. Ko ti je zagrozil, da bo odšel v tovarno, si premislil in mu prepustil gospodarstvo. Zmajeval si z glavo; ko so se pri hiši pojavljale novotarije in so k sinu hodili. nekakšni inženirji in agronomi in ko se je potem pri hiši pojavljalo še več rjovctarij. Nisi razumel sina, ki ti je govoril o nekakšni preusmeritvi in specializaciji. Danes razumeš že veliko več. Pri hiši je res vse drugače, vendar ti ni žal. Sin opravi skoraj vse delo sam in pri hiši ostane več d!enarja. Vzorčna kmetija Tudi Tone Darovec, kmet iz Ločne pri Novem mestu, si je pred dvema letoma rekel: »Tako ne gre več naprej! Garaš, garaš, dohodka pa od nikoder. Nekaj bo treba storiti!« Na svojih desetih hektarih obdelovalne aemlje je težko zmagoval vsa dela. Potem se je nekega dne udeležil ekskurzije v Savinjsko dolino, ki jo je organizirala zaoiruga, in si ogledal sodobno urejeno kmetijo, o kakršni so mu pravili. Ko se je vrnil domov in vse dobro premislil, se je odločil: »Hlev bo treba preurediti. Traktor in silos že imam, nekaj strojev pa bo treba še kupiti. Morda bom pri zadrugi dobil posojilo ...« Posvetoval se je s strokovnjaki pri kmetijski zadrugi v Novem mestu, ki so mu povedali tako: »Kmetijo’ bo treba preurediti in usmeriti v eno vrsto dtejavnosti. Travnikov imaš dovolj, hlev je tudi primeren. Iz tvoje kmetije bi lahko naredil sodobno urejeno kmetijo, ki bi bila usmerjena v pridelovanje mleka.« Razložili so mu, kako in kaj bo treba ‘preurediti, in mu zagotavljali, da mu bo kmetija potem nesla še enkrat več kot doslej in da bo imel veliko manj dela. Tone Darovec je poslušal nasvet in danes pravi: »če bi moral delati kot prej, s«m ne bi zmogel vsega dtela. Kmetija je blizu mesta in delavcev ni mogoče dobiti. Moral bi vse pusititi in se zaposliti v tovarni. Prej sem imel traktor in sedem glav živine v hlevu, danes imam že kosilnico, obračalnik z« seno, sod za gnojevko in molzni stroj. Vsa dela opravim sam In Se prostega i^a imam več kot prej. Travnike sem preuredil po paSnokosnem sisitemu, tako da pasem in kosim vse leto. ■ Tone Darovec iz Ločne (v sredini) v pogovoru z Jožetom Staričem (levo), iniciatorjem dela za j^usmerjanje kmetij pri Kmetijski zadrugi Novo mesto, in Miho Žmavcem, učiteljem za strojništvo na kmetijski šoli Grm in prizadevnim delavcem za preusmerjanje kmetij, ob novem sodu za gnojevko na domačem dvorišču. (Foto: A. Vitkovič) Dohodek mi prinaša mleko, ki ga prodajam zadrugi. V hlevu imam več kot polovico manj (Jela, čeprav imam več glav živine. Zadruga mi je pri tem pomagala z nasveti in s krediti. Dohodek se mi je poveč*al za enkrat, ko pa bom imel kmetijo dokončno urejeno in se bom ukvarjal le s pridelovanjem mleka, bo dohodek še večji, dela pa bo še manj. Sedaj mi je delo v pravo veselje, ker vidim napreotek in večji dohodek. Danes kmetija lahko uspeva le, če je usmerjena v eno vrsto dejavnosti. Kmet, ki hoče zase vse sam pridelati, ne more nikamor naprej. Kmet bo moral post&ti izključno pridelovalec za trg. »Brez pomoči zadruge se ne bi mogel lotiti preurejanja kmetije«, pravi Karel Judež, kmet iz vasi Praproče pri Šentjerneju. (Foto: A. Vitkovič) Na poti k napredku Tudi Karol Judež iz vasi Praproče pri Šentjerneju gre po poti napredka. Kakor Darovec bo tudi on svojo kmetijo preuredil tako, d!a bo prideloval izključno mleko. Ko mu je sin Božo postavil pogoj: ali modernizacija kmetije ali pa bo odšel od doma, je izbral prvo. Sedaj že gradi hlev za 20 glav živine, aa katerega je dobil posojilo pri kmeitijski zadrugi. Kakšne predriosti ima sodobna kmetijska tehnologija, je ugotovil letos spomladi in Jeseni, ko je naredil poskus s pše, nico in koruzo. »Ko sem pred nekaj leti prvič gnojil krompir z umetnimi gnojili«, pravi Judež, »je zrasel tako debel, da so sosedje govorili, da copram. Kmalu potem pa so tiidi oni šli po moji poti. Sedaj bom imel le živino, njive bom zatravil za krmo. Delo v hlevu bo veliko laže, ker ne bo treba stelje za nastilj. Nimam še traktorja, pa ga bom moral spomladi kupiti. Denarja seveda nimam, prosil bom za posojilo pri zadrugi. Drugo leto bom že iniel živino v hlevu. Sedaj imam 14 glav goveje živine in par konj, potem pa bom imel 18 do 20 krav mlekaric. Kupiti bom moral še tudi nekaj drugih strojev. Vse se ne da v enem letu. Napredek se bo pokapal če? nekaj let, ampak takrat bo na kmetiji res veselje delati.« Po novem gre laže Pri Abramovih v Dobravi očeta ni bilo doma. Mati Anica in sin Janez sita pokaaala 60 zrejenih prašičev v hlevu, ki jih redilo v kooperaciji z AGROKOMBINATOM iz Krškega. »Prej smo vse pridtelali doma,« je povedala Abramova gospodinja. »Sedaj smo se odločili za specializacijo kmetije, da bo življenje laže. Travnike smo preuredili v pašnokosni sistem, na odplačilo pa smo kupili krave mlekarice. Za^teik je težak in še se bomo ^>otili, preden bo kmetija urejena tako, kot je treba. Spodbudo smo dobili pri celjskem Zavodu za pospeševanje kmetijstva, kjer so nam svetovali, naj začnemo gojiti krave za mleko. Ni nam žal, da smo pristali. Njive smo zatravili, in ker imamo večji mesečni • dohodek, sedaj lahko hrano kupujemo, čimprej bi radi preuredili hlev, da bi bilo manj dela z živino. Potem se bo dalo živeiti. Ce bi ostali pri starem, bi verjetno sin že odšel delat v mesito, ker dirugače ne bi mogli živeti.« Abramov Janez pa je pristavil: »Opravil sem dvelet--no aimsko kmetijsko šolo na Grmu in šele tu so se ml odprle očd. Novo je pametno, ker je boljše. Na naši kmetiji bo treba Se nfiaisjkaj spremeniti in uvesti na novo. Upam, da bomo dobili pomoč v kre- ditih. Sedaj imamo 11 krav in namolzemo okrog 110 litrov mleka na dan. Ce bomo zboljšali krmljenje in travnike, ga ba morda še več. Ko bomo kupili še druge potreb- ne stroje, ne bo več' tako težko biti kmet.« Preusmerjanje kmetij ni delo, ki bi bilo končano čez noč. To je dolgotrajen postopek, ki šele po nekaj le- tih prinese občutne uspehe. V kmetije je potrebno investirati veliko denarja, da bi dosegli zaželen učinek. To pa je: večji dohodek z manj dela. To pomeni, da kmet ne bo mogel več vsega potrebnega ?a življenje pridelati sam. Postati bo moral proizvajalec za trg, zato pa je potrebno, da se specializira na eno vrsto dejavnosti, ki mu bo prinesla dohodtek za življenje. Povprečna kmetija pa nima sredstev niti za začetek, zato je pomoč zadruge s Cediti nujna. V kmetijski zadrug^ v Novem mestu so povedali, da so letos namenili modernizaciji in specializaciji kmetij na območju zadruge komaj 160.000 din ter 50.000 din iz občanskega skladJa za pospeševanje kmetijstva, kar je le skromen začetek in bo treba za uspešno in hitrejše delo nameniti več denarja, ki ga pa zadruga nima. Nujno potrebno bi bilo, da bi se za te namene stekal denar tudi od drugod. Ne gre za to, da bi kmetijstvo izenačUi z industrijo. V kmetijstvu bo zasjužek še vedno slabši kot v industriji ali obrti. Gre za to, da bi delo na kmetijah olajšali, dosegli večji pridelek in povečali letni povprečni dohodek slovenskega kmeta, ki je sedaj okrog 8.700 din, na vsaj toliko, kot je povprečni osebni dohodek delavca v indlu-striji, in da bi kmet delal v kolikor se da izenačenih delovnih pogojih z delavcem. Lep primer tega pa je na Do-lenjskem prav Darovčeva kmetija, ki je v specializaciji najbolj napredovala. ANA VITKOVIČ Mm Sodobno urejeni Judežev hlev bo spomladi lahko sprejel 20 krav mlekaric. (Foto: A. Vitko\ič) >Treba je iti s časom naprej. Hlev bomo morali preurediti,« pravi Abramov Janez. Na sliki: z materjo pred starim hlevom. (Foto: A. Vitkovič) DOLENJSKI LIST V AKCIJI ZA NOVE NAROČNIKE ^ ^ f6W DOLENJSKI UST Spet nad 30.000! Posebna ugodnost za vse nove naročnike: do konca 1970 bodo dobivali % naš tednik brezplačno na svoj domači naslov! - Vse kaže, da naročnine za 1971 ne bomo povečali, niti ne maloprodajne cene za list Danes smo taskali 30.690 isjvodov našega lista- Stalnih naročnllcov je 28 088, ki jih imanio po občinah takole: Brežice: 2584 Črnomelj: 2355 Kočevje: 1600 Krško: 3161 Metlika: 1059 Novo mesto: 7596 Ribn\ca: 1121 Sevnica: 2270 Trebnje: 'Ž431 Med stalnipii naročniki imamo še 19B7 naročnikov po Skr/eniji in drugih poštah v Jugoslaviji, medtem ko je 276 fantov in mož naročeniii na list v vrstah JLA. V Ljubljani imamo 755 stalnih naročnikov, v tujino pa pošiljamo vsak četrtek 863 listov. — Po trafikah in trgovinah prp-damo zdaj 1077 izvodov lista, za začetek akcije (pridobivanja novih naročnikov) i>a smo taskali danes za pismonoše še posebej 1335 izvodov lista. Za dokazne izvode, arhiv in vezavo kone Letošnja »izguba«: 1700 naročnikov Nujna podražitev, ki smo jo napovedali letos 1. januarja zaradi višjih stroškov tiskanja in povečanja obsega domačega lista od 24 na 32 strani, je neljubo odjelknila m^ bralci in naročniki: v 10 mesecih smo izgubili pribl. 4000 starih naročnikov, na novo pa si je naš list naročilo 2300 ljudi. Razlika znaša torej 1700 naročnikov v našo izgubo. Zdaj bi jih radi povabili nazaj v naše vi^ste. Mnogim se je jeza nad podražitvijo ^ davno polegla (to kaže 2300 letošnjih novih naroč-nikov, med katerimi je mnogo »starih«, se pravi dosedanjih prijateljev domačega tednika). ^ vedno pa je v vseh občinah več ajli manj ljudi, ki našega lista sploh še ne poznajo, ali pa ga kupijo le občasno v trafiki. Nismo se odpovedali prepričanju, da je lahko le množično razširjen časnik usp^en obveščevalec in graditelj javnega mnenja. Pismonoša: va.l in naš prijatelj Dragocene izkušnje imamo glede sodelovanja pošt pri pridobivanju novih naročnikov. Bila so leta, ko smo vsako jesen in zimo povečali vrste naših naročnikov 2sa 2500 do 4500 novih prijateljev domačega tednika. To je bila zasluga dobrega dela pismonoš, upravnikov in upravnic vseh pošt v 7 in kasneje v 9 občinah. Zdaj, ko bi naklado radi spet dvignili, gremo z roko v roki s pismonoši vseh pošt v 9 občinah v dobro pripravljeno akcijo: ■ zbrali bi radi nekaj tisoč novih naročnikov! Vsak, ki si bo list naročil zdaj, ga bo do konca 1970 prejemal brezplačno. Prosimo vse dosedanje naročnike, da nam pri tem pomembnem delu pomagajo. širjenje naprednega ti-dca je vedno štelo med dejanja, ki so častna, potrebna in blizu značaju dela Socialistične zveze, glavne nosilke naše demokracije in vsestranskega razvoja. ■ Za pismonoše smo tudi tokrat pripravili: denarne nagrade za vsakega novega naročnika tri mopede za tri najboljše pismonoše v akciji, in 9 nagrad »POSEBNA PRE-SE?NECENJA«, ki jih bomo izdali šele ob koncu akcije. Posebne nagrade smo tokrat predvideli tudi za upravnike vseh tistih pošt v 9 občinali, kjer DOLENJSKI LIST bodo zbrali vsaj 50 novih naročnikov. Pomagajte svojim pis-moaiošem, da bodo lahko tekmovali s kolegi v svoji okolici in s sosednjimi občinami! Nekatere občinske konference SZDL bodo razen tega pripravile še posebna občinska tekmovanja med najboljšimi pismonoši. Ugodnost za nove naročnike Kot prejšna leta, tako bomo naredili tudi zdaj: vsi novi naročniki bodo dobivali naš tednik do konca 1970 brezplačno. Ne bomo pa šteli za novega naročnika tistega, ki bi ali pa je naš list odpovedal po 20. oktobru 1970, niti ne bomo upoštevali »družinskih zamenjav« (primer: oče odpove list, v isti sapi pa ga haroči mati ali kdo izmed odraslih članov iste družine). Pismonoše to dobro vedo. Sicer pa računamo — tako kot vedno — na pošteno tekmovanje in se z vsemi starimi, dosedanjimi bralci lista vred iskreno* veselimo slehernega novega prijatelja domače tiskane besede. KOLEKTIV DOLENJSKEGA LTSTA m »I m m m m im im m. * Danes ob 18. uri bo Gorenjski muzej v mestni hiš!. v Kranju odprl samostojno razstavo slikarja samouka Magyara s Čateža pri Trebnjem. Magyar nas bo tokrat seznanil s svojim napredkom v zadnjem času, ko je še poglobil svoj stik z dolenjsko zemljo in njenim, človekom. Gorenjski muzej in slikar vljudno vabita na otvoritev razstave in njen obisk! — Na sliki: PETELIN Viktorja Magyara (1969). VELIKOLAŠKI DROBIŽ ■ ■ ■ na pokopališču v Velikih Laščah je bilo v zadnjem tednu oktobra zelo živahno. Svojci pokojnikov so urejali grobove, kajti cvetje se je osiiSilo ali pa ga je uničil Jesenski mraz. Najprej so nasuli črne prsti In peska, zadnje letošnje cvetje — krizan- »Reformirana« poslovnost Ne samo gospodarstvo in politika, tudi trgovske navade so doživele svojo »reformo«. V boju za obstoj Ljubljanske mlekarne kmetom na mejah svojega interesnega območja precej bolje plačujejo ,mleko, samo da ga ne hi prodajali drugam. Je še več podobnih primerov. Sicer pa: zakaj ne bi najprej pogledali pred domačim pragom? KZ Trebnje namreč iz podobnih razlogov plačuje v Radohovi vasi Sivino precej bolje kot v Trebnjem. Takšna je menda »reformirana« poslovnost, ki bi ji lahko dali tudi manj zveneče ime — špekula-tivnost. Kdor ni zaspan, se bo spomnil zdajle; novi naročniki bodo dobivali naš list do konca 1970 brezplačno! Pričakujemo vas v vrstah naših stalnih bralcev, naročilnico za vas ima vaš pismonoša! DOLENJSKI LIST ^ - ‘' lin ||r4 E ; ", !'f J'"''1 /J' Velika poslovna stavba ASTRE v Ljubljani je opremljena s fasadnimi elementi, ki jih je izdelala Lesna industrija Litija. Več o uspehu litijskega podjetja na 20. strani. (Foto: Atelje »Zofka« Ljubljana) teme in svečke pa so prinesli na dan mrtvih. Postavili so tudi nekaj novih spomenikov. ■ ■ ■ POLOVIČEN OBISK — Na nedavni prireditvi, ko Je v Velikih Laščah gostoval glasbeni, ansambel Berger z mlado pevko Avsenakovo, so se Laščani slabo izkazali. Kulturna dvorana Je bila le na pol zasedena. Najbrž domačinov zaradi radia In televizije take prireditve ne privabljajo več tako kot včasih ali pa so . se posvetili svojcem iz mesta, ki jeseni prav radi pridejo na kmete. ■ ■ ■ ZDRAVNIŠKI PRE- GLEDI Učenci osnovne 6ole Primoža Tnibarja v Velikih Laščah so vsako drugo leto zdravniško pregledani. Na dan pregleda zamudijo dan pouka, ker se morajo odpeljati v Ljubljano. Na zadnjom pregledu so zdravniki u-gotovili, da so med učenci 8e vedno pogostne slaba drža In okvare oči. Nekateri učenci imajo slabo zobovje, vendar je stanje boljše kot v prejšnjih letih, saj popravljajo okvare v zobni ambulanti v Velikih Laščah. Med učen-ci nj bilo podhranjenih ali slabokrvnih, ker so skoraj vsi deležni šolskih enolončnic in tudi prehrana doma je boljša, kot je bila prod leti. ■ ■ ■ RAZSTRELILI MOTEL — Neki zasebnik Jo med Pijavo gorico in Škofljico gradil motel. Dogradil Je že kleti in zabetoniral prvo ploščo, ko so za to črno gradnjo zvedeli pristojni organi in dosegli, da Je podjetni zasebnik gradnjo ustavil. Kar Je zgradil, so pred kratkim raz-strelili. Ruševino je lepo videti .desno od ceste, če se peljete iz kočevske smeri. ■ ■ ■ PROSTI TOREK — Tudi zasebni gostilničar v Pijavi gorici Je uvedel prost dan v tednu; gostilna Je zaprta vsak torok. Tako je vsaj delno doseženo, d«» Ima osebje prost dan, ki pa ga izkoristijo tudi za temeljito čiščenje gostilne. To gostišče Je prenovljeno, v njem pa med drugim lahko dobite vedno tudi okusne krofe. V t«J gostilni Je edini telefon v vasi. J. P. IGORJANHAR V ponedeljek popoldne smo se na pokopališču v Kr^ju poslovili od IGORJA JANHARJA, glavnega urednika »GLASA« iz Kranja. Rodil se je spomladi 1940 v Stražišču pri Kranju v delavski družini. Tako v osnovni šoli kot kasneje v ginuiaziji je bil ves čas dober dijak, marljiv in priljubljen med mladimi. Takrat je postal član mladinskega komiteja in je vodil kulturno delo. Ko je kot 18-letnl fant postal član zveze komunistov, je že delal v občinskem komiteju mladine. 12 let bo tega, ko je prvič svoje misli zapisal v lokalnem časopisju za Gorenjsko. Od takrat je bilo njegovo življenje in delo neločljivo povezano s tiskom in kulturo. Hkrati se je ves predal mladim. 1960. leta jim je že skušal pomagati kot sekretar o-krajnega komiteja mladine, dve leti kasneje pa je postal član CK ZMS. V obdobju mladinskih delovnih akcij je velik del svojega časa preživel med mladimi brigadirji. 1963. leta je bil komandant naselja Bell potok pri Izgradnji avto oeste bratstva in enotnosti na odseku Osipaonica — Beograd. Tisti, ki so ga poznali, da je znal ceniti človeka, znal je živeti življenje. Po vrnitvi z največje delovne zmage jugo.slovan-ske mladine se je ves predal delu za razvoj mladinske organizacije kot član predsedstva CK ZMS — skrbel je za tisk in kulturo. Pravzaprav ni bilo politične organizacije na terenu In v občini, kjer ne bi zasledili njegovega Imena. Bil je človek, ki si je vedno znal vzeti čas za človeka.' Nikdar ni poznal prostega časa. Celo kadar se je za hip posvetil svojim konjičkom — smučanju, lovu, ribolovu — je razmišljal o odnosih med ljudmi In o nalogah, ki čakajo vse nas. Končal je višjo šolo in po vojaščini pred dvema letoma se je vrnil k časopisu, h Glasu, kjer je pred dobrimi desetimi leti začel spoznavati časnikarski poklic. Lani je bil izvoljen za poslanca republiške skupščine in tajnika kluba gorenjskih poslancev. Nesmiselna in kruta u-soda mu je sredi največjih ciljev pretrgala mlado življenje in ga iztrgala od svojcev, iz vrst časnikarjev, družbenopolitičnih delavcev, športnikov, prijateljev. Za njim bo ostala vrzel in lep spomin na človeka, ki mu je bilo dano tisto, kar včasih radi pozabimo — odločna, vera v jutrišnji dan. VRATA ! I I OKNA inlGS POLKNA ribnica KREDIT To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! „Šel sem samo na špricerP' Nevsakdanja podoba: težak valjar se sam obrača na odprti cesti, voznik pije brizganec ... »Dober pogled« je geslo članov zelene bratovščine — lovcev, posebno še jeseni, ko je odprt lov na srnjaka. Marsikatero lovsko srce bi ob pogledu na tako lepega srnjaka začelo močneje utripati. Lovec bi pritisnil na »petelina« in srnjakovo življenje bi ugasnilo.' Na srnjakovo srečo pa se je tokrat »dober pogled« ponudil »foto-lovcu«, ki je ob pritisku na gumb 'srnjaka samo fotografiral. Tako je nastala ta slika, srnjak pa je srečno odskakljal v jesenski gozd. Fotograf mu želi, da bi sc še kdaj srečala v lepih ribniških gozdovih (Foto: Drago Mohar) Še enkrat: „Prekršek ali pomoč?" Na članek pod gornjim naslovom (Dol. list, 29. 10. 1970) daje postaja milice Novo mesto naslednje pojasnilo: 22. Oktobra je pisec omenjenega članka prišel z občinske seje, ki je bila v dvorani Doma kulture na Prešernovem trgu v Novem mestu, kjer je lepo urejen parkirni prostor, do svojega avtomobila, ki ga je parkiral rta Glavnem trgu pred vrati prodajalne Tobak. Avtomobil je parkiral pravokotno na vozišče, tako da ni segalo z zadnjim delom na vozišče Ceste komandanta Staneta, pač pa je stalo v nasprotju z zarisano neprekinjeno belo črto, ki označuje, kako lahko na tem delu vozniki parkirajo. Da je pisec čalnka res naredil prekršek ,nam pove 29. točka 177. člena TZVCP: »kdor v cestnem r>rometu ne ravna po odredbi, ki jo izraža prometni znak«. Prekršek je tudi v tem, da ni upošteval 3. odstavka 95. člena: »Udeleženci v prometu so dolžni upoštevati omejitve, prepovedi in obveznosti, iz- ražene s postavljenimi prometnimi znaki« in 2. odstavka istega člena, ki pravi: »Prometni znaki so znaki za nevarnost, znaki za izrecne odredbe in znaki za obvestila, kot tudi označbe na vozišču in svetlobni prometni znaki.« V 11. členu odloka o uredit- vi prorheta . v občini Novo mesto pa je stavek, ki pravi: »Vozila na parkirnih prostorih se morajo piarkirati tako, kot je to označeno na parkirišču.« Vodstvo postaje je še pred izidom članka »Prekršek ali pomoč?« predlog za uvedbo postopka o prekršku, ki ga je napisal kadet, zadržalo glede na to. da je bil narejen le formalni prekršek, ki ni ogrožal varnosti v cestnem prometu. Voznikom in tov. Jožetu Splichalu pa vseeno priporočamo, da se zaradi reda v prometu v bodoče ravnajo po *)rometnih znakih, kamor sodijo tudi označbe na vozišču. JOŽE FICKO komandir postaje milice Novo mesto Prikrajšane mlade matere Kako skrbi družba za mater in otroka? Tovari urednik, prebiram osnutek novega statuta Komunalnega zavoda za socialno zaivarovanje Novo. mesto iin vidim, da je veliko sprememb. Resolucija za resolucijo, zveneče besede, zapisane z velikimi 6rkami, kot SO: »Naša družba posveča materi in otroku posebno skrb.« Ali je to res? Pred štirimi leti so dobile mlade matere za opremo dojentlta petnajst sitarih tisočakov. Do danes so cene zelo narasle, prispevek za opremo dojenčka pa so zni-žaJi na deset starih tisočakov. Sramota! To so gotovo »samopaSni primeri« z viso-. kimi osebnimi dohodki, lil jim je usoda mladih mater in oitrok prav malo mar. Mlada mati, ki kuipi za novorojenčka najosnovnejše po trebščin«, mora odšteti najmanj 40 tisočakov. Kje naj jih dobi mati samohranilka s R5 tisočaki mesečne plače? Drug primer: mlada mati je imela lani povprečni mesečni dohodek 104 stare tisočake. Tako je bilo tudi njeno nadomestilo za osebni do-hodcu v času porodniškega dopiista. Cene živil so zrasle, z njimi tudi osebni dohodek omenjene delavke. Njeno povprečje osebnih dohodkov v prvem polletju je. 1360 din, torej je mlada mati spet prikrajšana za 32 starih tisočakov mesečno. Take in podobne krivice se dogajajo iz dneva v dan, mi pa gremo mimo njih neprizadeti. Tisti, ki sprejemajo nove predpise, tega morda ne vedo ali pa se jim zdi tako malenkostno, da se za to ne zmenijo. Tovariš urednik, želim, da te vrstice objavite v va^em listu. Morda jih bo le prebral tudi kdo izmed tistih, ki lahko kaj storijo za odpravo teh in podobnih nepravilnosti. J02E PERŠE šla se je moral umakniti tudd voznik fička, ki je vo2Sil za avtobusom. Mokre sledi obeh desnih gum Sita pokazali, da za morebitno žrtev med zidom hiš in desnim bokom avtomobila ne bi bilo pmv nič prostora... Kriminalec je odpeljal S prav take divjo naglico naprej ... A. G., Novo mesto V poffiedfiljek ob 10.20 je manjši cestni valjar, na katerem je bdi označen kot lastnik SGP PIONIR Novo nie-sto, sam in brez voznika nenadoma začel zavijati s pločnika na desni strani ceste pred gostilno »Pri dobri kapljici« na levo polovico ceste. Več avtomobilov je hitro za-vrlo in opazovalo čudni prizor: iz gostilne je priteikeil na cesto vozndik valjarja, se zavihtel na svoj sedež in aaoea voditi valjar, ki je bil v tem hdpu že na sredini ceste. Srečno ga je prikrmaril mi. mo Osolnikove gostilne tar parkiral z njim pred vhou dom' na dvorišče mesarije. Na vprašanje, zakaj motor, ja na valjarju m ugasnil, je voznik pojasnil, da »se je samo v^iaJo«, on pa da je skočil le »na špricer«. Bila je čudna podoba; na cesti »samovofiseči« valjar, ob njem razburjenj voznik s čepico, ob strani pa več začudenih pešcev in avtomobilistov, ki so na srečo doživeli hiter ko. nec »prostovoljne« vožnje valjarja. Kaj bi bilo, če bi se vaijar brez voznika' zaleted v hišo ali podri kakšnega otiroka, pešca ali trčil z vprego ali avtomobilom? Malomarnost botruje prenekateri nesreči na naših cestah, kazni pa^ so prav gotovo vse premile iti ovseodpuščajoče«! MIHA KAVALAR Novo mesto Vrnili se bomo v domovino Spoštovano uredništvo! čas je, da plačamo naročnino za Dolenjski list, in vam prilagamo tri dolarje. Zelo smo zadovoljni z domačim listom, vsako številko težko pričakujemo, da izvemo novice iz našega rodnega kraja in vseh drugih krajev prelepe Dolenjske. Pred dobrimi štirimi le-^ ti smo šli z doma. Takrat smo mislili, da je v tujini laže priti do kosa kruha, toda tu smo se zelo ušteli, šele zdaj znamo ceniti domovino, čeprav že zelo pozno. Nismo pa obupali, saj se nameravamo prihodnje leto za stalno vrniti do-jnov. Ob tej priložnosti lepo pozdravljamo Volč jakovo družino: mamo, ata, Ivana in Jožico iz Dobrave pri Kostanjevici, prav tako pa tudi Mileno in sina iz Trebnjega. Prisrčno pozdravljamo tudi vse naše sosede in prijatelje v Dolenji vasi pri Ribnici. Prisrčne pozdrave pošilja iz Kanade tudi vam družina Volčjak: Sandi, Olga, Sandi in Rozi NI NUJNO, da se uredništvo Oolenj-skega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. — K prispevlcom, Ici )Ih pošiljate 28 objavo v našem tedniku, pripišit« svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebno željo pisca lahko ostane njegovo pravo Ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekalja je k osnirtku statuta osnovne -šole Loški i>otok imeOa osem pripomb, k osnutku sta-tutorv rilaniSke in sodiraške šole po 28 OBiroona 30 paipamib, pri osnutku statBita delavske univense, o katerem je konu-sija razpravljala že drugič, 1» so našteli še 14 ragtičaidh pomenjkl^irvostii. Prec3stawnike vzjgojno-iao-bražervalniih zavx>dolnj0vai](}u statutov dosledno upoštevati določila temeUJnega zakona o delovnih razmerjih ter določila temedjnega zakona ć zavodih. PredstavnSki zawodov so resno sodelovali pri delu komdsioe m Upoštevali vse pripombe. -vec Jutri nastopi »Evsta-hij iz šiške« Mestno gledališče ljubljansko bo jutri ob 19.30 spet gostovalo v novomeškem Domu kulture. V okviru gleda-lišk^a abonmaja bo uprizorilo komedijo »Gospod Ev-stahij iz šiške«. Avtor komedije je francoski pisec Labi-che, na slovenska tla in v slovenske razmere pa jo je prestavil žaikio Petan. Pri ;xy21ahten|ju »Evstahija« je pom^al tudi Ervin Fritz. To bo mikavna predstava na novomeškem odru, za obiskovalce pa prijetna novost in osvežitev. Gimnazija »Josip Jurčič« Gimnazija v Stični je proslavila letos dvaijset let obstoja. Ob tem jubileju se je preimenovala v gimnazijo »Josip Jurčič« — po pripovedniku, ki je bil doma nedaleč od Stične, na Muljavi. Za jubilej gimnazije v kratkem se bo sestal odbor za proslavo 225'letnice novomeške gimnazije. Novomeška gimnazija, ki je ena najstarejših v Sloveniji, bo ta pomembni jubilej praznovala prihodnje leto. Med drugim bo izdala poseben zbornik o koltumem in družbenem pomenu, ki ga je imela ves čas od ustanovitve. Med drugim se bo v zborniku spomnila vseh tistih pomembnih mož. ki so se uveljavili kot slovenski javni delavci. ■ KNJIŽNICA SE POVEČUJE Pi'ed letom dni odprta Uiidska knjižnica v Ziožemberlni' je lepo napredovala. Med drugim je nabavila tudi 400 novih knjie. ■ V ŠMIHELU SE NI OBNE. SIX> — LOudska knjižnica v Šmihelu pri Novem mestu Je bila lepo zastavljena. Vodstvo Sole se Je .'^lo potrudilo, da M si knjige izposodilo kar največ bralcev. Z izmenjavo vodstva na osnovni Soli pa je zadala tudd knjižnica drseti navzdol. Zdaj je popolnoma omrtvela. Razmišljajo, da bodo knJL ue prenesli v kiijiiaico, fci Je bolj delavna. Prijetno se bo s Smihel-•skimi loiJiKami obogatila knjižnica v StransU vasi. ■ PRAH NA KNJIGAH — Sindikalna knjižnica pri obCirukl ihkupSčinl v Novem mestu Je že Molgo samo na seznamu, kajti njenih knjig — 635 Jih Je — se že dolgo ni nihče dotaknil. Nanje Je legel prah. Menijo, da bi bilo to Več kot osem tisoč obiskovalcev z vseh strani Slovem-je (največ s Primorskega, Trsta in Gorice) si je ogleda- lo veliko retrospekitivno razstavo mojstra Toneta Kralja, ki jo je Lamutov likovni salon priredil v slojih prostorih v počastitev umetnikove 70-lefcnioe in 50-letnioe ngego-vega umetamškega ustvarjanja. Razstavo si je ogledallo * izredno veliko naj'Uglednejših kulturnih in jaivnih delavcev, med njimi: Edvard Kaaxleiy, Sergej Kraigh^, Lidija Sent-: jtirčeva, dr. Jože Brilej, Vinko Hafner, dr. Marijan Brecelj, France Popit, Franc Šetinc, Zoran Polič, Zvone Dra- Trdinovih nagrad letos spet niso podelili; ne zaradi detvar-ne stiske, ampak preprosto zato, ker ni bilo kandidatov. Resnici na yu(bo ^e treba povedati, da ni bilo do izteka razpisanega roka niti enega predloga za nagrajenca. V zadnjem hipu sta poskusili tradicionalno podeljevanje rešiti obe komisiji za presoijo predlogov za Trdinqve nagrajence. Izrabili sta pravico, ki jima jo daje odlok, da sami imenujeta kandidate. Kazalo je, da bo šlo, govorili 90 že o imenih bodočih nagrajencev in na vabilih za otoisk knjižnico najbolje ukiniti, knjige pa podariti kraju, kjer IJu^e bero. ■ ENOTNE USTANOVITELJICE — V novomeški občini se dogovarjajo, da bi krajevne skupnosti prevzele ustanoviblejstvo za ljudske knjižnice. ■ KMALU PRVI NASTOP — Mladinska godba novomeške glasbene Sole obeta skoraj svoj prvi javni nastop. Kot smo zvedeli, bo ta nastop v prvih mesecih prihodnje leto. Orkester harmonikarjev v lej Soli letos marljivo nadaljuje delo. Po enoletnem premoru pa bo spet začel vaditi orkester. ■ MANJKA 20.000 KNJIG ^ Ce bi hoteli v novomeški občini zadostiti republiški zahtevi, naj imajo ljucteke knjižnice toliko knjig, kot je prebivalcev, bi morali takoj nabaviti Se 30.000 knjig. To bi veljalo več kot 700.000 dinarjev. Ker tolikšne vsote občina ne znM>re, bo področje knjižničarstva najbrž Se dolgo pod republiškim poprečjem. ■) gan, Josip Vidmar, France Gorše, Miloš Poljanšek, metropolit dr. Jožef Pogačnik, škof dr. Stanko Lenič ter cela vrsta akademikov, književnikov in umetnikov z raznih področij, nekateri ministri, predstavniki tujih držav in cela vrsta delegacij, ki se je mudila na obisku v Jugoslaviji. Tako je ta razstava po obisku prrfcosila vse dosedanje samostojne umetniške razstave, saj je samo v spominski knjigi več tisoč vpisov. In še eno je zelo pomembno: niti enega obiskovalca na razstavi ni bilo (pa bodi iz vrst preprostih ljudi, izobražencev ali strokovnjakov za li- silavmsti v počastitev občinskega praznika je bila že najavljena slovesna podelitev v Dolenjski galeriji.. Potem pa iz vsega tega ni bilo — nič. Raaburili so duhcuve in pri tem je ostalo. Tako se je v zadryih letih zgodilo že~ drugič, da pripravljeina in za izredne dosežike na podiročju, umetnosti, družbenih ved, fcultumo-prosvetne dejavnosti, pedagogike in na drugih področjih namenjena Trdinova nagrada ni našla poti do lastnikov. SaiTia od sebe se zdaj, po vs^ tem, kar se je oziroma se ni zgodilo, jx>raujaJo vprašanja, in bojim se, da bodo spet iziavenela v prazno, da bodo spet samo — retorična. ■ Najprej: zakaj ni bilo nobenega predloga? Ali območje novomeške oibčine, na katero je podeljevanje Trdinove nagrade, žal, še vedno omejeno, res ne premore več zaslužnega moža ali skupine, ki bi ji mogli brea pomisleka dati to najvišje. kuliumo pri-zaianje? Ali med kulturnimi delavci, dnuštvi, zavodi in drugimi res ni več nikogar, ki bi malo pogledal okoli sebe in rekel: ta je, ta bi to nagrado zaslužil? Ali potemtakem ne bi mogli trditi, da letos ni bila nagrada podeljena zaradi malomamosti predlagateljev? ■ Drugič: Kaj pa, če ao kovno umetnost), ki ne bi da- li priznanja umetniku in njegovemu ustvarjanju, še več, mnogi so refcli: to je slikarstvo, to je umetnost, tb bo ostalo! Prejšnji teden so razstavo PK> dveh mesecih in pol, potem ko so jo obiskali še najvišji predstavniki Hrvatskega Sabora, zaprli. Naj nas navdaja njen uspeh z radostjo in ponosom, da je umetnik »naše gore list«, Dolenjec, iz naše Zagorice pri Doibirepo-Ijah! S to zavestjo v srcu mu še enkrat čestitamo za dvojni jubUej in želimo še mnogo plodnih let. predlogi res ie izčrpani, ali ne bi potem kazalo spremeniti odlok o Trdinovi nagradi v tem smisLu, da bi priznanje poslej podeljevali ne vsako, ampak vsako drugo, tretje ali četrto leto? Prepričan sem, da bi se poslej v daljšem obdobju dalo laže dobiti kandidate in skrbneje pretehtati res sleherni predlog. Ce> bi nagrado podeljevali na daljše obdobje, bi .izginila nevarnost, da nKvralna vrednost nagrade pada. Take trditve je bilo pred najavljeno in neizvedeno letošnjo podelitvijo nekajkrat slišni v prizadetih kulturnih krogih. ■ Tretjič: očitno je, da je Trdinova nagrada tudi v krizi. Ce ugotavljamo, da ni predlogov in da vsakdo pač res ne more biti Trdinov nagrajene, je to zadosten signal za fcrizo. Radi pa bi priznanje obdržali in ga podeljevali vsako leto. Očitno je, da bi se to lahko zg.odilo le, če bi imeli na voljo prizn^e nižjega ranga. Ali po vsem tem ne bi kazalo ustanoviti še Trdinov sklad? Nekateri tudi sicer menijo, naj bd s Trdinovo nagrado nagrajevali le izredne dosežke na kultur-no-umetniškem področju, vse drugo pa z drugim primanjem, morebiti prav s Trdinovim skjladom. Velja razmisliti. rVAN ZORAN Folklora naj se pomladi v črnomaljski občini deluje 8 fkaJlklomdh skupin: v Črnomlju, Dragatušu, na Vinici, Preloki, v Adlešičih, Bojancih, Starem trgu in Semiču. Ugotavljajo, da sodeluje pri folklori nad 60 odstotkov starejših občanov, zato bi bilo nujno vrste ljudskih plesalcev pomladiti. O tem je ra^ravljala tudi občinska konferenca SZDL v Črnomlju, kjer so bili mnenja, naj bi vse folklorne skupine, razen Bojancev, Starega trga in Semiča, kjer imajo obredne plese, vadile vsa belokranjska kola, da bi lahko izven občine samostojno predstavljale domače folklorno bogastvo. Tako bi lahko gostovali enkrat iz tega, enkrat iz onega kraja. Prav tako je konferenca ugotovila, da bi folklorna dejavnost v prihodnjem letu potrebovala vsaj 10.000 din podpore. Dva srebrna jubileja Dve kulturni ustanovi v Novem mestu bosta prihod-ije leto proslavili 25-letnico ustanovitve: to sta Studijska knjižnica Mirana Jarca in Glasbena šola. Obe se pripravljata, da bosta ta srebrni jubilej slavnostno počastili. Glasbena šola bo med drugim priredila dva koncerta, enega z gostujočim ansamblom. Študijska knjižnica pa bo jubilej bržkone obeležila z razstavo. Zanimivo je, da je republiški sekretariat za prosveto in kulturo uvrstil novomeško študijsko knjižnico med tri najboljše v Sloveniji. Aplavz za »Gorenjskega slavčka« »Gorenjskega slavčka«, Po-ersterjevo opero v treh dejanjih, so v ljubljanski operni hiši ob koncu minulega tedna uprizorili že stoosemin-sedemdesetič. V glavnih, vlogah so i>eli: Lacičeva, Glavar kova, Ostaševski, Hočevarjeva, Franci, Korošec in Čuden. Opera je bila tudi tokrat zasedena do zadnj^a kotička. Folklorni plesi v zadnjem dejanju so še posebno navdušili občinstvo. Gledalci so kar trikrat poklicali na oder uspešne izvajalce te slovenske opere. S. Sk. »Obzorja« za leto 1971 Mariborska založba »Obzorja« Je zia prihodnje leto najavila Izid vrste izvirnih pesniških in proznih del domačih avtorjev. Tako bo izšlo osem pesniSkih zbirk (Valentin Oundrič, France Forstnerič, Nada Pridau, Vladinrir Gajšek, Andrej Medved, Aleksander Peršolja, Bojan Pisk in Miroslav Slana) in Tinajst proznih del (Pavle Zidar, Nada Gaborovič, Drago' Jančar, JoS5e Javoršek, Marjan Kolar, Lojze Kovačič, Janko Messner, Alojz Rebula, Dimitrij /Rupel, Dominik Smole, Jože Snoj, Janez Švajncer in Ivo Zorman). Poleg tega bodo »Obzorja« natisnila tudi izvirne slovenske drame, ki so Jih napisali Matej Bor, Andrej Hieng in Branko Hofman. Oglašujte v DL Bralcu dobro knjigo Včeraj se mt je huda megla spustila na pot, s kobilico nisva videla dva sežnja pred sabo, pa sem se ustavil v Mišjem dolu, da tu ostanem čez noč, akoravno me je vleklo naprej, da bi slišal pjon, ki poje na Vrhu pri 'veti Trojici. Gospodar me je posadil za peč, da sem ogrel stare kosti, on pa je od-koračil v hlev k živini. »I, kdo pa si? Kaj delaš?« vprašam fanta v kotu za mizo. »Napisal sem domačo nalogo o poti tt šolo,« mi odvrne. »Pokaži, no, saj veš, da sem popotni, pa me take stvari jako zanimajo.« Gledal sem pisanje, vendar si nisem mogel kaj, da ga ne pokažem še vam, akoravno se vam s tem ne bom 'prikupil ne -odkupil. Takole je: MOJA POT V SOLO ' Moja pot v šolo zahteva velikd korajže. Jaz in moji sošolci hodimo eno uro daleč v šolo. Včasih hodimo tudi več. To se zgodi takrat, kadar je slabo vreme ali pa se zgodi kaj nepričakovanega. Moja pot v šolo vodi najprej po sadovnjakih, nato po njivah in še pol ure po gozdu, da pridem do šole. Ker sem doma tako daleč, srečam le malo ljudi. Največkrat srečam divje živali, ki jih je veliko. Nekajkrat sem srečal tudi medveda, pa se nisem upal naprej, zato sem zbežal domov.. Sosedov stric, ki je lovec, pravi, da se medvedov ni treba bati. Tudi on se jih ne. Seveda se jih ne boji, ko vedno nosi s sabo puško. Tudi jaz bi jo nosil, pa je ne smem. S sosedovim Ivanom sva imela pištolo, pa je še tisto vzel tovariš miličnik. Medvedi naplavijo veliko škode, zato so tako dragoceni. Na našem vrtu so polomili tri jablane in dve hruški, ko so jih tresli. Naš ata je v jezi rekel, da je treba vse medvede pobiti ali pa jih poslati v kočevski Rog, ker delajo samo škodo po njivah in čebelnjakih. Do sedaj medvedi niso bili nevarni, ker so siti. Huje bo pozimi, ker nekateri nimajo brlogov in pozimi ne spijo. Najraje se klatijo po oddaljenih vaseh in tudi pri nas. Na koncu bi prosil tiste, ki so prepovedali pobijati medvede, da nas šolarje pozimi spremljajo v šolo. Mislim, da nismo strahopetni, če se bojimo, da nas lačen kosmatinec pohrusta. Pri srcu se mi je inako storilo, a mu nisem mogel pomagati. Tako velijo postave in tudi jaz, akoravno sem Krpan, jih ne morem spremeniti. Menda ne mislijo, da bom samo s kijem podil kosmatinca, ako mu ne smem vzeti glave, ka li? Martin Krpan Mali kulturni barometer MALO RAZMIŠLJANJE O TRDINOVI NAGRADI Malomarnost ali kriza? Zakaj je odpadla tradicionalna slavnost v Dolenjski galeriji? LE«. LOi :LAi »Hi BRZOJAVKE TREBNJE Seminar pod naslovom »Vloga in naloge narodne obrambe v naši družbi« bo ža trebanjsko mladino v novembru organizirala občinska konferenca ZM. Na eni izmed zadnjib sej je predsedstvo občinske konference ZM ugotovilo, da večina vaSkih aktivov v občini premalo sodeluje z drugimi družbeno-i)Olitičnimi organizacijami na vasi. Posledice pa mladi največkrat občutijo na lastni koži, ko se njihove želje ne izpolnijo. Za zboljšanje takega stanja in nove oblike sodelovanja mladih v vaškem samoupravljanju bodo ob koncu tega meseca organizirali problemsko konferenco, na katero bodo povabili tudi predstavnike drugih organiazcij. Predsedstvo občinske konference 2M je ustanovilo posebno komisijo, ki naj bi ugotovila in pomagala odpraviti vzroke nedelavnosti v nekaterih vaških in delavskih aktivih. Komisija bo tudi pripravila predloge za enotno in usklajeno delo aktivov. DOL. NEMŠKA VAS Tečaj zs mlade kmetovalce bodo ponovno organizirali v začetku decembra 7 osnovni loli. TeSaJ bo nadaljevanje lanskega\ in ga bo organiziral vaški akttv »Jožko Pri-Jatelj-Slobodana s Ponikev. Tečaj se bo nadaljeval spet prihodnjo zimo. Denar je zagotovijo. K sodelovanju In udeležbi na tečaju vabijo čimveč mladih, ki sl naj tudi pridobe tistrezno znanje. LUKOVEK Gasilsko dmStvo je organiziralo akcijo za vpis novih članov. Ob tej priložnosti se je med gasilce vpisalo 17 mladincev. Za kraj, ki ima komaj 250 prebivalcev, je to velik uspeh. To je ena izmed oblik izobraževanja kmečke mladine in usp<»abljan]a za primer elementarnih nesreč. ŠENTJANŽ Mladinska igralska skupina v Šentjanžu je lansko zimo gostovala z igro »Odpoved« v sedmih krajih sevhiške občine, nekajkrat pa tudi drugje. Letos se nameravajo prikazati na odru Se pred zimo. 2e izbirajo primemo dramsko delo, ki ga bodo potem kar najhitreje naštudirali in predstavili občinstvu. ♦ MALKOVEC v nekdanji sušilnici za sadje Bi nameravajo člani maldlnskega aktiva iz vasi urediti prostor za shajanje. Z urejanjem bodo začeli šele potem, ko bodo pospravili letošnjo letino po vinogradih. KRŠKO Mladinci V Celalozi so pred kratkim imeli daljši sestanek, na katerem so pregledali dosedanje delo in se pogovorili o pripravah na redno letno konferenco. Razpravljali so tudi o enodnevnem seminarju »Naloge mladinske organizacije v razvoju koncepta o splošnem ljudskem odporu«, ki ga bo organizirala občinska konferenca ZM. Izvolili 80 tudi delegate, ki se bodo seminarja udeležili. Občinska konfcrencs ZM seznanja delovne organiazclje s pomenom tega seminarja, ki ga bo organizirala 7. novembra, da 'bodo mladi, ki so r«lno zaposleni, imeli prosto soboto in bodo lahko obiskali seminar. Komisija za kadre pri občinski konferenci ZM Je pred kratkim na seji obravnavala probleme in možnosti za ustanovitev mladinskih aktivov v Krškem in Pijavskem, kjer Je veliko mladincev, ki niso organizirano vključeni v delo mladinske organlazcije. Člani predsedstva občinske konference ZM bodo v trn namen obiskali mladince v omenjenih krajih In se z njimi pogovorili o možnostih za ustanovitev novih aktivov. BRESTANICA Smučarska tekmovanja za vse mladinske aktive v občini bodo najbolj verjetno organizirali v zimskih šolskih počitnicah na Bohorju. Tako so pred kratkim sklenili na seji aktiva v Brestanici. Trenutno poteka med aktivi tekmovanje v košarki, med mladino pa je veliko zanimanje, kdo bo dosegel najboljše uspehe. NOVO MESTO Novoteksovi mladinci so sodelovali pri pripravah na proslavo ob občinskem prazniku in pomagali pripraviti razstavo fotogr^ij. Sredi prihodnjega meseca pa bodo ( organizirali ekskurzijo v kočevsko Tekstilano, kjer si bodo ogledali proizvodnjo in imeli več razgovorov 8 tamkajšnjimi mladinci. Ekskurzijo bodo združili z dvodnevnim Izletom na Travno goro. V dijaškem domu Majde dllc bodo tudi letos organizirali plesni tečaj, ki ga bo vodil učitelj Boris Vovk. Tečaj bo dvakrat na teden. Obsegal bo osnove klasičnih in modemih plesov. Korak naprej in nazaj v kmetijstvu Kje se zaposiuiejo kmetijski tehniki po končani šoli in zakaj? Zadnje čase se za kmetijsko i2iobraževanje odloča vse manj mladih ljudi. Pereča vprašanja v našem kmetijstvu se bodo s tem še povečala. Ta pojav zaskrbljuje tudi mlade v ZM. Število dijakov na kmetijskih srednJiJi šolaih je zadnja leta nenehno upadalo. Pred desetimi leti se je na kmetijsko srednjo šolo v Novem mestu vpisalo veliko mladih. Takrat so jih kmetijske orga-nia^ije zelo pK>trebovale. Nekaj let pozneje je šteivilo dijakov počasi upadalo, pred tremi leti pa je bil vpis v to šolo že zelo majhen. Lani zaradi premajhnega vpisa na tej šodi z bogato preteiklostjo ni bilo pouka v prvem letiuku. Kje so vzroki za to? I&netijstvo postaja vedno manj vabljivo za mlade. Mnoga nerešena vprašanja v kmetijstvu' so varoik za niaske osebne dohodke. Danes nas ndcaiteri vodilni tovariši prepričujejo, da osebni dohodki v kmetijstvu niso niadci, najbrž pa s tem mislijo, da 90 samo med najnižjimi. Kmetijske delavne organizacije so vsako leto dajale maixj denarja ze. štipendije. V kmetijsiivu je najmanj šti-peoidij. Dijaki, ki so slabo situirani, se že zaradi tega ne bodo vključevaili v tovrstno izobražetvanoe. Kmetijski teihnik, ki konča šok), se sprašuje: kam sedaj? Odloči se za kmetijsko delovno organizacijo ali se zaposli v industriji, le malokdo pa ostane doma na kmetiji. Tisti, ki se je zaposlil v družbenem sektorju kmetijstva, je naletel na vrsto težav. Marsikdo je s srednjo izobrazbo vozil le traktor, kidal gpioj ali krnili živino. Vsako delo je častno, mislim pa, da daje naša družba sredstva zato, da bodo mdadi, ki prihajajo iz šol, čimbolj izkoristili svoje znanje in s tem čimbodj koristili družbi. Veliko vprašanje so tudi osebni dohodki. Včasih so bili zeilo nizki. Zgodilo se je in dogaja se še danes, da ima ekonomski tehnik višje osebne dohodke kot kmetijski tehJHk, ki dela v svoji stroki v neposredni i>roizvodnji. Kmetijskemu tehniku, ki je bil zaposlen v sorodni kmetijski dejavnosti v industriji, večkrat niso priznali srednje izobrazbe. Zaradi tega odhajajo mladi raje v druge šole. Tisti, ki so ostajali doma na kmetiji, so imeli dovolj znanja, niso pa dobili primernih posojil za modemiza-oijo posestva. 2ivine in pri- delkov niso mogli prodati na trgu, družbene dajatve so bile prevelike. Zato ni čudno, da je tudi nmarsikdo od teh odšel v mesto v industrijo. Tako je z mnc^imi mladd-mi ljudmi^ ki si svoj poklic izberejo v kmetijstvu. V šoli si prizadevajo, da bi si pridobili čimveč znaoja, ki 1» jim večkrat ne koristi. Njihovo delo ne zahteva kmetijske strokovnosti. Torej: korala najprej in nazaj. V zadnjem času se stanje izboljšuje vendar veliko prepočasi. LOJZE RATAJC Sodelovanje jih zbližuje Vojaki garnizona JLA v Črnomlju so pobudnik! sodelovanja med vojsko in mladino Se pred kratikim je bilo sodelovanje med vojsko in mladiivo v čmomaljsU občini zelo skromno, še najbolj je uspevalo na ^»rtnem področju, toda’ tudi tu ne bi mogli govoriti o večjih usp>ehih. Vojaki so večkrat obiskali mladince v posameznih delovnih aktivih, srečevali so se tudi na tradicionalnih akcijah ali prireditvah, toda načrtnega skupnega sodelovalna ni bUo. Že star pregovor pravi, da je v slogi moč. Tega se zaveda tudi predsedstvo občinske konference ZM, ki je tako pobudo z veseljem podprlo. Vojaki imajo v vsaki eaooti odbor svobodnih aktivnosti, razen t^ pa skupni odbor, ki načrtuje in skrbi za kulturno življenje vojakov. Pred nekaj meseci so sklenili, da bodo k sodelovanju na svojih jl)rireditvah povabili tudi črnomaljsko mladino. Priprann-U naj bi nekaj prireditev, ki naj bi razbile enoličnost '•mesta ob Lahinji. Prvi uspeh tega sodelovanja je bilo tekmovanje med enotami v prosvetnem domu 10. oktobra. Tu so že tudi sode- lovali črnomaljski mladino! in ansambel »Abadonil«. Ko so ugotovili, da je prireditev, ki je bila namenjena vojakom, lepo usp^, so sklenili, da bodo podobne zabavne večere v obliki tekmovanj poripra-vili za vso mladino. Taka tekmovanja, ki jih vojaki najprej pripranrijo v posameznih enotah, zmagovalne ekipe pa se nato pomerijo med seboj še na širšem tekmovanju, morajo obsegati naslednje točke: recital, recitacijo, zborovsko pesem, enodejanko,' skeč in folklorno točko. Ocenjujejo režijo, scenarij in izvedbo. Za razvoj take dejavno^ se zavzemajo tudi vojaški starešine, ker vojakom nudijo lepo razvedrilo, hkrati pa se ob tem pokaže tudi uspeh posameenih enot. Pri nas velikokra.t težko organiziramo celo šoJska tekmovanja, kaj šele medšol-ska, zato morda ne bi bUo napkk, če bi ob takih priložnostih povabili k sodelovanju tudi vojake, ki bi brez dvoma pomagili pri organissaci-ji, ob tem i>a bi se krepile tildi vezi med vojaki in mladino. A. V. „Delati se pravi ustvarjati Metličan Zoran Hočevar je že pripravil več samostojnih razstav če bom napisal, da je slikar, me bo zmerjal. Prireja samostojne razstave, m^o proda. Ne udeležuje se otvoritev. —, Kaj Ijndje najdejo v tvojih slikah? »Ne vem ne kaj iščejo, ne kaj najdejo, ne kaj mislijo o mojih slikah. Pri slikanju hočem priti čim bliže bistvu stvari, skušam jih podajati osebno, neprizadeto. Nočem kritizirati, poučevati ali moralizirati. Te pravice nima nihče.« — Do občinstva ti ni veliko. Se ti ne zdi, da ta prezir ljudi izvira iz domišljavosti in zagledanosti vase? »Prezir ljudi ni v zvezi a mojim slikanjem. O tovrstni mržnji lahko govorimo pri Kokoshki in Maksu Beckma-nu, mislim. Odpor do človeštva sta pokazala na likovni način. Delam iz drugih pobud in od vsega prezira pride v poštev le zametavanje mnenja občinstva.« — Zakaj potem prirejaš razstave: da bi kaj prodal ali da bi sUSal pohvale? »Da bi prodal. Pa tudi zato, da bi povedal ljudem, da delam in kaj delam. Delati se pravi ustvarjati. Ne ustviarjati se pravi životariti.« — Mislim, da tvoje slike z raznobarvnimi črtami pred- stavljajo nekakšen nemir, protest. Ali imam prav? »Niti nemira, niti protesta. Ce narišeš portret na običajen način, uporabiš zato nekaj ukrivljenih črt, ki z njimi slediš dejanskim obrisom obraza. Ko pogledaš obraz z druge strani, te črte ne veljajo več, Preko teh črt Izrišem nov položaj obraza. Zdaj so stare črte odveč, toda še vedno ostanejo. Oboje črte 'Lij pa veljajo samo za en obraz na svetu, seveda, če ne portretiral ' dvojčkov. Zato delam s črtami.« — Nekateri se nad tvojimi slikami navdušujejo, drugi jim pravijo unazki. Najbrž te bodo prav razumeli šele bodoči rodovi. »Nekdaj so ljudje res znali slikati. 'Naredili so čudovite stvari. Meni zadostujejo tri osnovne barve: rdeča, modra in rumena. Barvne črte dajejo ob sečiščih odtenke, kot so rjava, zelena, vijolična. Moj vidni ustvarjalni delež je pri usklajevanju križanja črt, ki so v barvah po številu enako zastopane. Ves način slikanja izhaja iz mojega pojmovanja sveta in prostora. S tem je pogojeno tudi to, kaj slikam. Nikogar ne silim, da bi se nad tem navduševal. To je povsem moja zadeva.« — Torej delaš v lastno zabavo. Ali ni to nekakšna sebičnost? »Ne obtožuj me sebičnosti! Ce je moje delo zabava, sem pes! Zakaj potem ti na mojem podstrešju ne vzdržiš niti dvakrat na leto po pet minut? Veliko raziskujem samega sebe kot osebnost in delček človeštva in ne čutim potrebe po občinstvu, ki sodi, da to ni delo in da sem nepo. treben privesek in družbeni zajedalec. Ugled si rešujem ‘s tem, da sem zaposlen v tovarni. Delam na razteznem stroju OTO Melara, tovarniška številka 586, letnik 56, v štirih izmenah.« TONI GASPEBIC Pravilni odogovori »Kaj vem, kaj znam?« Pravilni odgovori na vprašanja iz prejšnje številke se glasijo; 41. Miroslav Krleža, 42. 2(G m, 43. četverec brez krmarja, veslaSki klub »Gusar« — Split, 44. !K>-letnico, 45. Graham Bell, 46. 16. julij, 47. Rabindranath Tagore, 48. Šeherezada, 49. 1960, 50. Gamal Abdel Naser. Najboljšim nagrade za Nagradna kviz »Kaj vem, kaj aiam?«, ki smo objavili v petah številkah in je obsegal 50 vprašanj, je končan. Kvhs je bil si. ceir namenjen mladim bralcem, Id naj bi se ob njem naučUi uporapUjati ras^ldične leksikione, zbomd-ke in priročanikie, vendar je bia odziv med temi bralci zelo slab. Vztrajno so sodeilovali in odgovarjali na vsa vprašanja pretežno starej^ bralci. Veči. na bralcev je na vprašanja odgovorila ie po enkrat, zato niso sdbfrali -večjega, števila točk. Izmed vseh bralcev jdh je le 50 zbrailo več kot 20 točk. Na vsa vprašanja nd to6-no odgovorfl nihče. Od 40 do 49 točk je zbralo le 10 reševalcev nagradnega kviza, zato smo naših deset nagrad z žrebanjem raz, delili mednje. Prve tri na-grade so denarne, ostalih sedem pa je knjižnih. 1. nagirado v znesiku 200 din prejme Vera Žbogar, Šentjernej 138; 2. nagrado v vrednosti 100 din je žreb doloeil Fridi Vidmar, Trdinova 4, Nt^vo mesto; 3. nagrado v znesku 50 din pa prejme Milan Sobar, Birčna vas 10, Novo me- . sto. Sedem lepih knjižrUh nagrad porejm^o: 1. Min Ljmnovič, Cesta IMTVOborcev 19, Birežice 2. Eli Stlm, KoštialoTn 16, Novo mesto 3. Ivan Bedrač, Oesia prvoborcev 41, Brežice 4. Boris Debdak, Kr- ^ meilj 30 5. Toni Žbogar, Sentjei’-nej 138 6. Rlarija Sobar, tovarna zdravil Krka, Novo mesto 7. Jože Sobar, Ragovska 2, Novo mesto Vsem i^^^rebancem i<^s^-no čestdtamo. Nagrade bodo dobili po pošrtd v prihodnjih dn^. Trubadurji in Marijana 118 bralcev je glasovalo tako: 1. »Marijana«, Dubrovniški trubadurji •> 40 gi. 2. »Titanik«, ansambel Slaki ~ 29 glasov 3. »Serenada«, Mišo Kovač - 16 glasov 4. »Više nečeš biti moja«, Kičo Slabinac - 13 gl »Marijana« bo s svojim vodstvom na naši lesibvioi najbolj priljubljenih skladb kmalu dosegla rekord, saj zmaguje dz tedna v teden. Dobivamo pdsma, v katerih nam sporočate: »Zadnje Čase mi je najbolj všeč Marijana! Ali; »Doma poslušam le Marijano’.« In: »To je eden izmed največjih uspehov Dubrovniških trubadurjev! V imenu svojih desetih prijate. Ijev glasujem zanjo!« Zal pa tega ne moremo upoš.tevati, ker vsak kupon v^a le po en glas. Moramo pa poudariti, da tildi Tiašl narodno zabavni ansambli po priljubljenosti ne zaostajajo, vedi^ aa Dubrovniškimi trubadurji. Slaki so še vedno na drugem mestu — po vaših predlogih sodeč — razen tega pa veldlko-krat omenjate ansamble Hens -ček, Kovače in druge, medtem ko je slovenska zabavna glasba v zadnjih tednih mal oe zajX)stavljena. Prihaja si cer nekaj glasov za Bele vra ne in »Mindmaksi« ald »Mač ka v Žaklju«, ki i>a se med poplavo predlogov za »Marijano« skoraj zgubijo. Obveščamo vas, da so pro. dajalne s ploščami spet dobile nove pošiljke i>lošč domačih in tujih pevcev, med njimi tudi najbolj uspele skladbe z Opatijskega festivala zabavne glasbe. Današnji žreb je odločil tako: 1. Mija Saje, Podgora 14, Straža 2. Miro Pavlin, Dol. Krooovo 27, šmarješke Toplice 3. Marija Puhek, Tribuče, Cr. nomelj Plošče je današnjim Izžrebancem podarila trgovin:t »Elektrotehna« iz Novega mesta. ta teden sem najraje poslušal(a) melodijo: LOT NAJ Ime In priimek Ulica Rok: 9. november 70 Kupon st. POTA ZGODILO SE JE 24. MAJAVVELIKEM GABRU Pijan vrgel bombo med goste ■-------9 Anton Bregar je prejšnji teden na novomeškem okrožnem sodišču dejanje priznal in ga obžaloval - Kazen: 27 mesecev strogega zapora Pretresljiv davek otrok DEŽURNI POROČAJO ■ GARA2E SO GORELE — 30. oktobra ob 22.30 so zgorele v Kočevju tri lesene garaže (provizoriji), last Jožeta Smoleja, Jožice Somesari in Jožeta Mestnika. Hkrati z garažami je zgorel Se osebni avto »renault« R-4, last Jožeta Smoleja, in dvoje koles, škodo so ocenila na iS.OOO din, vsroke xx)£ara pa Se raziskujejo. ■ SE VEDNO TATVINE — Po-rodall smo že, da je neznani storilec preitekli teden obisikal 5 nezaklenjenih stanoireinj -v Kočevju -ic kradel predvsem denarnice in denar. V tein tednu so občani pori-javili postaji milice te dve taki tatvini. Miličnikom Se ni uspelo ujeti storilca, ki krade ptredvsm iE nezakljenjenih pred^b. Domnevajo, da tat ni domačin. ■ SEDEM KOKOŠI V MALHI — 1. novembra zvečer so Cigani ukradU Alojzu Femcu na Muha-beru sedem kokoSi. Storilce no, vomeški miličniki Se. iSčeJo. ■ MOPED so MU UKRADLI — Stanku Gorniku iz Škocjana so neziKmci 1. novembra zvečer v Novem mestu ukradli moped. — Parkiral ga je pred Dom(Mn JLA. ■ KRADLA MED PROSJAČENJEM — 30. oktobra je Ciganka prosjačila pri Jožefi Plantan na Mestnih njivah v Novem mestu. Ko je &la Plantanova gledat, kaj bi prodUd lahko dala, jd je le-ta iz torbice ukradle d«iamico z 270 dinarji. ■ OGENJ NA TOLSTEM VRHU — Zadnjega oktobra popoldne Je izbruhnil po^ na Tolstem vrhu. Ogenj Je imičil leseno ostrešje zidanice Franca Jenškovca z Dolnje Prekope, zgorel pa je tudi'strop in z njim 500 kg sena. Škodo ao ocenili na 3.000 din. Vzroke Se raziskiijejo. ■ KOLO MU JE IZMAKNIL — 30. oktobra je neznanec ukradel Jožetu Brudarju v Regerči vasi kolo. Vozilo je imel Brudar pred hišo. Tatvino je opazil ob 17. uri. Na dve leti in tri mesece strogega zapora je bil 29- oktobra na novomeškem okrožnem sodišču obsojen 27-letni Anton Bragar, kmečki delavec iz Velikega Gatora. Na gasilslkd veselici 24. maja letos v Velikem Gabru ga je vedenje predaleč zaneslo, ko pa so ga opomnili, naj bo miren, je najprej uporabil dva bajoneta, nato pa vrgel med goste še ročno italijan-siko bombo. Na srečo siprožena bomba ni eksplodirala. Bregar, ki so ga gasilci šteli za svojega člana, je pred dejanjem celo i>omagal na veselici. Ni pa dolgo ostal miren. Zvečer, ko ga je imel v sebi že čez mero, se mu je oglasila izzivalska strast. Motil je drv^e in iskal možnost, da bi se izkazal. Podobno je storil že večkrat prej, za kar je moral budi pred sodnika za prekrške. Toda ta večer na veselico ni prišel golih rok. Kaj je imel s seboj, je kmalu pokazal. Prišel je k neki miasi in udaril s pestjo i>o njej tako močno, da so naliti kozarci poskočili in so steklenice za-žvenketale, pijača pa se je razlila. To gostom kajpaj ni bilo všeč, zato je Anton Prazaiik, ki je hotel mir na veselici, Bregarja opozoril, naj ne razgraja. Bregar pa je izpod obleke potegnil dva bajoneta in mu ju pomolil pod nos. če Cie bo miru, bosta tale dva govorila, je pokazal izzivalec na konici bajonetov, Ker so se vmešali tudi drugi, je Bregar grozil vsem po vrsti. To pa je bil šele uvod v nemimi in do skrajnosti razburljivi večer. Bregar, ki ga je alkohol že povsem. obvladal, je čakal, da bo lahko .pokazal še kaj več. Tak trenutek je res prišel: Bregar je segel v žep, izvlekel neko okroglo stvar, nekaj vrtil na njej s prsti, nato pa jo zalučal k mizi, pri kateri je se- delo osem ljudi. Bomba! Ljudje so odskočili. Ni eksplodirala. Bilo je res zgolj naključje. Na rapravi pred okrožnim sodiščem v Novem mestu prejšnji teden je Bregar nepremišljeno storjeno dejanje, ki bi rse lahko sprevrglo v grozljiv konec, priznal in obžaloval. Ko so tehtali njegovo krivdtf, pa so upoštevali, da je Bregar 'poročen in oče trem mladoletnim otrokom. Usodno prečkanje 28. oktobra zvečer je 57-letni Jože Viršič iz Dolnje Nemške vasi pešačil iz Po-nikev proti domu. Da bi si skrajšal pot, se je odločil za prečkanje avtomobilske oeste, To pa je storil tako neprevidno, da ga je podrl Novomeščan Ignac Praznik, Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico, kj6r pa mu zdravniki niso več mogli rešiti življenja. Umrl je kmalu po nesreči. Krvava petkova noč na Otočcu Volksvvagen s sedmimi potniki strahovito treščil v tovornjak - Voznik Levstek in sopotnik mrtva, ^rije sopotniki hudo ranjeni Dobra šola Oče je prišel iz službe hudo slabe volje. Ze po tem, kako je zaloputnil garažna vrata, je bilo slutiti, da se je nekaj zgodilo. Treščil je klobuk na klop in s tako ihto obesil plašč na obešalnik, da se je pri priči strgal trak za ovratnikom. »Nekam slabe volje si,« ga je plaho pozdravila žena. »Vrag vse skupaj!« je zaklel in se skril za časopis. »Kaj pa je bilo, no?« je skušala zvedeti boljša polovica. Nadobudni sinko je čepel na tleh in vlekel na ušesa. , »Naj me pišejo v uho vsi skupaj. Tepci, idioti. Saj sploh niso vredni, da bi jih človek povohal...« In iz njegovih ust se je usul hudournik psovk, kletvic in grdih besed. Sinko pa je vlekel na ušesa ... »Povej, no, kaj se je zgodilo!« »Avtomobil sem parkiral na trgu, saj veš, tam pred spomenikom...« »Saj to ni nič hudega.« »Seveda ni, hudiča. Saj to sem tudi jaz trdil. Pa se je našel neki policaj, ki je zatrjeval, da se tam parkirati ne sme. Hudika, saj vsi tam -parkirajo, pa jaz ne bi smel? To sem mu jih naštel.* Zelo huda nesreča se je zgodila 30. oktobra kmalu po polnoči na avtomobilski cesti na Otočcu. Volks-wagen avstrijske registracije, v katerem se je peljalo sedem oseb, se je na ovinku pred vsekom pri bencinski črpalki strihovto zaletel v italijanski tovornjak, nato pa je treščil še med skale vseka in'se prevrnil. Voznik 23-letni Ivan Levstek iz Podgore in sopotnik 29-letni Franc Hrovat iz Jurke vasi sta umrla na ka^ju nesreče. Stane Mliklič in Vinko Plantan s Prapreč ter Martin Turk iz Podgore pa so bili hudo ranjeni in so jih odpeljali v novomeško bolnišnico. Volkswagen je popolnoma razbit in je kar za 30.000 din gmotne škode. Pokojna Levstek in Hrovat, omenjeni ranjenci Miklič, Plantan in Turk ter Alojz Košir in Janez Kobe iz Dolnje Straže so pred nesrečo pili v Gor. Straži. Ker niso več dobili pijače, se je nekdo med njimi spomnil, da bi šli še kam. Naložili so se v volkswagen avtsrijske regisracije. Vozilo je bilo registrirano za pet ljudi, iz Straže pa se jih je odpeljalo kar sedem. Vozil je Ivan Levsteik. V Mačkovcu so zavili na 'avtomobilsko cesto in nadaljevali pot proti Otočcu. Zve-dli smo, da so bili namenjeni na »ranč«, v gostišče na Gmajni. Nesreča, ki se je zgodila pred bencinsko čr. palko na Otočcu, jim je namero preprečila, še več; zahtevala je od njih smrt in kri, Na ovinku pri vseku pred bencinsko črpalko je volks- Hudornik je drvel dalje, sinko pa je vlekel na uše- sa. Pritegnila je tudi žena. »Saj res. Samo kaznovali bi. Ko pa jih je treba, jih nikjer ni. Za takšno malenkost, pa te hoče kaznovati. Tebe, ki Si pošten človek. Davke v redu plačuješ ... Grozno ...« »Se bomo že poinenili, tem dejal. Saj imam zveze... Ne bom se dal zafrkavati. Pošteno, pa a-men! Ampak to presega vse meje!« Sinko pa je vlekel na ušesa ... Tako se je^ zgodilo enkrat, drugič je bilo nekaj drugega, nato tretjega. Hudournik je lil vedno, sinko pa je vlekel na ušesa... Nekega dne se je po cesti podila gruča otrok. Drveli so z žogo po pločniku in po vozišču in se niso zmenili za avtomobile, ki so vozili v obeh smereh. Pristopil je miličnik in otroke opomnil, da cesta ni igrišče in da jih lahko kdo povozi. Iz gruče 9troh je stopil fante, se razkoračil pred miličnikom in mu zabrusil: »V uho me pišite! Nič vas ni treba. Boste že videli, moj ata ima zveze, pa vam bo pokazat!« To je bil sinko, ki je vlekel na ušesa. Le kakšen bo, ko bo odrasel? Otrokova smrt je za starše hud udarec. Kako jih šele ^boli, ko zvedo, ■ da je malček, ki je odšel zjutraj z aktovko na hrbtu zdrav in razposajen v šolo, obležal v mlaki krvi na cesti. Podatki o otrocih, ki so umrli ali bili hudo poškodovani na slovenskih cestah, so pretresljivi. Do konca septembra jih je umrlo 22, 529 pa je bilo ranjenih. Najhujši meseci so bili julij, avgust in september. V tem'času se je zgodilo 230 nesreč, v katerih so bili udeleženi otroci. Posledice so katastrofalne: 11 mrtvih in 218 ranjenih. V 80 primerih nesreč je šlo v tem času za otroke, ki še ne hodijo v šolo. V 65 primerih so bili soude-leženi osnovnošolci, v 43 pa že doraščajoča mladina. 42 nesreč se je zgodilo po krivdi drugih udeležencev v prometu. Največ nesreč se je pripetilo zaradi nenadnega prečkanja ceste (96) in nepravilne vožnje s kolesom (42). Statistika navaja, da je bil v letošnjem letu za otroke najhujši september: polovica nesreč, registriranih v tretjem četrtletju, se je zgodila prav v tem mesecu. Zakaj? . Med počitnicami so otroci vsi razposajeni, ko pa morajo nenofioma spet vsi v šolo, so kar raztre-doživetja jih premotijo, da ne pazi-. .iu iicouniost, ki preži nanje. Malo nezbranosti, neprevidnosti in obotavljanja — pa je nesreča tu. Po svetu imajo navado, da otrokom že prvi dan, ko prestopijo šolski prag, povedo, kod morajo, da bodo varno hodili. Kako koristno bi bilo, če bi to upoštevali tudi . pri nas, zlasti v šolah, ki stoje ob bolj prometnih cestah in ulicah! Pred nami je zima — otroško veselje. Marsikatero nesrečo bi lahko preprečili že starši, če bi otroke opozorili, kje se je nevarno kepati, drsati, sankati, še je čas, da to store. m NE wagen iz nepojasnjenega razloga zapeljal čez neprekinjeno črto na levo stran ceste v trenutku, ko je naproti vozil Bruno Tononi tovornjak s prikolico italijanske - registracije. Ko je italijanski voznik opazil, da drvi proti njemu voIkswa-gen,. se je naglo vunaknil na desno stran ceste. Bilo pa je prepozno, da bi lahko nesrečo preprečil. Osebni avtomobil je strahovito treščil v tovornjak, po udarcu zdrsel med skale v vseku in se naposled še prevrnil. Dr. Božo Oblak, dežvimi zdravnik iz Novega msta, je po\'edal, da je bil pogled ixa razbito vozilo in ljudi v rjem grozljivih: takih posledic da še ni videl. Pa tudi sioer je bil strašen pogled na vozilo, ki so ga privlekli pred gasilski dom v Novo mesto; v njem so bili še lasje, in člov^ki možgani. Zmanjšani kazni Ciril Jamnik in Janez Murn, Id sta bila zaradi uboja kemika Janeza Žiberne sfpomladi na novomeškem okrožnem sodišču obsojena na 12 oziroma 4 leta strogega zapora, sta se zoper razsodbo pritožila na vrhovno sodiSče SRS. Le-to je obe pritožbi pred kra zila je ostal kup ruševin (Foto: Mirko Vesel) ■ OTOCEC: CRNOMALJCAN SE JE PREVRNIL — Jože Barič iz Črnomlja je 1. novembra z osinim avtomobilom na Otočcu prehiteval domačina Martina Skendlja, ko je z osebnim avtomobilom zavijal s ceste proti domu. Vosaili sta se zaleteli. Cmomaljčana je po trčenju zaneslo s ceste na travnik, kjer je treščil še v telefon, ski drog. ■ PRAPROCE: Z AVETOM ZBIL OTROKA — Stane Novak iz Zagradca je 1. novembra vozil opel-karavan proti Žužemberku. V Pra-pročah je zadel 9-letno Darinjco Gnidovc, ki je stekla čez cesto. Deklica je bila ranjena in so Jo odpeljali v bolnišnico. ■ MEDVEDJEK: TRĆIL V KOLONI — 1. novembra je Anton Kovšca z osebnim avtomobilom pri Medvedjeku zadel vozilo Lju. bljančana Tugomira Ilovarja, ki je vozil zadnji v knlool. dkode )e bilo za 1.700 din. ■ MEDVEDJEK: VERIŽNO TRČENJE — 1. novembra dopoldne je Viljem Zener iz Kranja pri Medvedjeku dohitel kolono in ustavil svoj avtomobil. Pri ustavljanju Pa so bili premalo pazljivi avtcinobilisti Ljubljančani Avguštin Piškiir, Karel Saje in Jože Lah, ki so vozili za Zenerjem, in so trčili drug v drugega. Med ne-Sirečo je iz Sajetove zastave 750 padla na cesto voznikova ž^na Marija in se laže ranila. Škodo so ocenili na 8.900 din. ■ PODREBER: TRČENJE NA OVINKU — Na nepreglednem ovinku v Podrebrl pri Semiču sta se 1. novembra med srečanjem zaletela avtomobila, ki sta Ju vol zila Viktor Skala i^ Strekljevca in Franc Klopčič iz Novega mesta. ■ STREKI*IEVEC: S FICKOM SE JE PREVRNIL — Valentin Tomaževič iz Semiča se Je zadnjega oktobra peljal s fičkom iz Novega mesta- prek Strekljevca domov. Na ovinku ga je zaneslo in se je prevrnil. ' ■ 'JAMA: S PONVJEM V AVTO — Zadnjega oktobra je Slavko Legan iz Stavče vasi $ pony-ekspre-om zadel osebni avto. s katerir* se je peljal iz Jame proti Stavči vasi NovomeSčan Aloje Forcealn. Na srečo se ni zgodilo kaj huj^ šega. ■ SLATNIK: ZBILA IN GA ODPEIJAI..A V BOLNIŠNICO — Angelo Vovko Iz Gaberja Je 30. oktobra pri Malem Slatniku med srečanjem zaslepilo neko vozilo, zato Je prezrla pred seboj pešca, 12-letnega Franca Medleta in ga podrla z osebnim avtomobilom. Poškodovanega pešca je Vovkova naložila v'avtomobil in ga odpeljala v novomSkb bolnišnico. ■ NOVO MESTO; VOZNIK FICKA NI POČAKAL — Novomeščan dr. Marko Godina je 30. oktobra vozil osebni avtomobil po Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. Prehitel ga je neki fičko in ga zadel. Voznik tega fička ni počakal na kraju nesrečo, ampak se je odpeljal proti Bršlinu. ■ TREBNJE: Z RENAULTOM PODRL OTROKA — Jože Sajovec iz Ljubljane, je 30. oktobra v Trebnjem z renaultom podrt 7.1et-noo IŽ)jzko Zupančič, ko Je nenadoma pritekla na oesto. Na srečo se otroku ni nič zgodilo, pa tudi gmotna škoda le bila ma.ihna. ■ BROD: MOPEDIST OBI.EZAL — Marjan Kikelj Iz Srebrnič se je 27 .oktobra z mopedom na o^nku preveč umaknil vozilu, ki je prišlo naproti, zadel grivo, padel in obležal z lažjim pretresom možganov. ■ RATE2: Z MERCEDESOM ZBIL KRAVO — Jože Golobič iz Jurke vasi Je 27. oktobra vozdl mercedes od Šentjerneja protd Novemu mestu. Pri Ratežu je pred osebni avtomobil stopila Hrovatova krava. Golobič- je žival zbil, da se je poškodovala. Gmotno škodo so ocenili na 2.000 din. ■ ZGORNJI LAKENC: MED SREČANJEM STA SE OPLAZILA — 27. oktobra sta se med srečanjem V/ Gornjem Lakencu oplazL la tovomj^ca, ki sta ju vozila Jože Lokar iz Drage pri Šentrupertu in Mitja Zupančič iz Ljubljane. ■ SMOLENJA VAS: Z AVTOM V DREVO — 27. oktobra ponoči je v Smolenjl vasi zaneslo s ceste Borisa Goleša iz Novega mesta. Avtomobil je treščil v drevo. Škode je bilo za 950 din. ■ BU6ECA VAS: Z MOPEDOM V PLOT — Anton Jalovec iz Krške vasi je 1. novembra dopoldne peljal na mopedu proti Kostanjevici sovaščana Alojza Bučarja. Na ovinku v Bušeči vasi ju je zaneslo s ceste in sta treščila v plot. Oba sta se laže ranila. Jalovec nima vozniškega izpita za moped. ■ VOLČJE: NA OVINKU VOZIL PO SREDINI CESTE — Anton Ban iz Ljubljane je vozil 1. novembra osebni avtomobil po če-trtorazredni cesti Dečna sela— —Sromlje: Na nepreglednem ovinku v Volčjem mu je nasproti pripeljal po sredini ceste avtomobilist Drago Kostanjšek iz Zagreba. Vozili sta se zaleteli. Škodo-so ocenili na 3.500 din. ■ PODGORJE: TRČENJE NA OVINKU — 1. novembra se je zgodila prometna nesreča na tret-jerazredni cesti Sevnica—Planina v Podgorju. Proti Planini Je potoval z osebnim avtomobilom Jože Kmetič iz Dolnjega Boštanja. Na nepreglednem ovinku je naproti po sredini ceste pripeljal osebni avtomobil Stefan JazbinSek iz Sevnice in vozili sta se zaleteli. Škodo so ocenili na 2.000 din. ■ LESKOVEC: PREHITEL PEŠCE, ZADEL AVTO — 1. novembra Je bila prometna nesreča na cesti Leskovec—Senuše. Proti Leskovcu se je peljal z osebnim avtomobilom Ratko Tosič iz Hra-. stnika. Naproti se je pripeljal Stanislav Jazbec a Brezovske gore. Na nepreglednem ovinku je Jazbec prehitel pešce, zapeljal na levo in zadel Tosičevo vozilo. Škodo so ocenili na 4.000 din. ■ KR.^KO: NESREČA NA CESTI KRŠKIH ŽRTEV — Anton Salmič Je 31. oktobra z osebnim avtomobilom na Cesti Krških žrtev v Krškem z osebnim avtomobilom zapeljal na sredino ceste in zadel osebni avtomobil, s katerim se je p«?jal naproti Marjan Pavlovič z Jesenic. Škode je bilo za 4.000 din. ■ RADNA: PODRL KOLESARKO — Zvone Hribar iz Trbovelj se je 30. oktobra peljal z osebnim avtomobilom iz Radeč proti Krškemu. V Radni se Je naproti pripeljala s kolesom Marifa Gabrijel iz Trnovca. Kolesarka je nenadoma zapeljala na levo pred osebni avtomobil. Voznik Je zaviral, a Je kolesarko kljub temu podrl. Bila Je hudo ranjena. Odpeljali so jo ▼ celj.^ko bolnišnico. Za konec atletske sezone Ob zaključku letošnje atletske sezone — ostal je še samo kros Dela v Ljubljani — so se pomerili mladi atleti na tradicionalnem teku v počastitev občinskega praznika novomeške občine. Prvič letos niso tekli po novomeških ulicah, pomerili so se kar na Stadionu bratstva in enotnosti. V glavnem so nastopili samo Novo-mešj^ni in ljubljanski Dolenjec Metod žužek. Lepo vreme in dobra udeležba sta veliko prispevala, da je prireditev uspela. REZULTATI — moški: 1. 2užek (Olimpija) 4:34,0; 2. Košir (Novo mesto) 4:41,0; 3. Bartolj (ESS) 4:42,0; ekipno — 1. ESS (Bartolj Vodenik, Lovše). Zenske — 1. Gazvoda (gimn.) 3:25,5; 2. Kragelj (ESS) 3:26,0; 3. Erbežnik (ESS) 3:31,0; ekipno — 1. gimnazija (Gazvoda, Mlakar, Fink). Metod 2užek in Tatjana Gazvoda' sta osvojila lepa pokala. Žužkova zmaga je bila prepričljiva, medtem ko si je Gazvodova priborila prvo mesto z zadnjimi močmi (slika zgoraj). Marija Erbežnik (slika levo) je tekla lepo in osvojila tretje mesto. Ciril Košir, prekaljeni borec, je imel dovolj opraviti z nadarjenim Bartoljem, ki se bo z vztrajnim delom razvil v odličnega tekača (slika desno). SLAVKO DOKL •-V’4 ROKOMET Krmelj presenetil Olimpijo Končano je rokometno prvenstvo v republiški in conski ligi. Nsjvišje se je povzpela moška ekipa Brežic, ki je zasedla odlično četrto mesto. Spomladi bo šlo verjetno nekoliko težje, vendar bc^o brežiški fantje skušali uveljaviti svoje znanje. Dekleta Brežic so pristala na sedmem mestu, kar pa ni prava podoba njihovega znanja. če bi šteli samo prve polčase, bi biie Bre^čanke prav gotovo v samem vrhu, saj so prvi del srečanj skoraj vedno bile boljše. Krmelj-čani, ki jim teče voda v grlo, so sredi Ljubljane spravili na kolena Olimpijo, ki se bori za eno prvih mest. Sevničani so remizirali v Hrastniku in so presenetljivo v samem vrhu lestvice, če bo Silčeva četa nadaljevala s takšno igro tudi spomladi, lahko pričakujemo še enega predstavnika Dolenjske v prvi republiški ligi. Ajdovščina : Brežice 10:15 Tudi T zadnjem kolu republiške moške rokometne lige se Rovanovs četa ni dala zmesti. V srečanju z novincem v ligi Ajdovščino so poželi lepo zmago in zasedli odlično četrto mesto. Brežice, Berglez, Šetinc 1, An-tolovič 2, Novak, Pavlič 4, Bosina 3, Iskra 2, Zore 2, Rovan 1 in Novosele. V. PODGORŠEK Ribnica : Radeče 26:f2 Novinec v ligi, Radeče, ni mogel nuditi večjega odpora razpoloženim domačinom, ki so igrali tako kot znajo. V prvih minutah so se gostje kar dobro držali, nato pa je prišla do izraza premoč Ribničanov. Ribnica: Lovšin, Rigler, Erčulj 8, Ponikvar 11 4, Ponikvar I 9, Šmihel in Šentjernej Na občinskem pionirskem rokometnem prvenstvu, ki je bilo v Novem mestu, je todedovalo 10 ek^. Najboljšo igro so pokazali pionirji iz Šmihela ter pionirke iz Seoitjemeja. Vratni red: piorJrite — L Šentjernej, 2. Šmihel, 3. Mirna peč, 4. Otočec, 5. Smarjeta, 6. Stopiče, 7. Vavta vas, 8. Dolenjske Toplice, 9. Novo mesto in 10. Žužemberk; pionirji — 1. Šmihel, 2. Vavta vas, 3. Žužemberk, 4. Smarjeta, 5. Šentjernej, 6. Dol. Toplice, 7. Novo mesto, 8. Otočec, 9 Stopiče tn 10. Brusnice. Adolšek 1, Kersnič 1, Blažič 1 in Tanko 1. T. N. Koper : Brežice 8:7 Brežičanke so kot gostje v Kopru zapravile priložnost, da bi prezimile na višjem mestu. Kot že nekaj kol prej so v prvem polčasu igrale dobro in učinkovito, nato pa se je stara slika sjjet ponovila. Brežice: Božičnik, Bužanič ’ 3, Molan 1, Stauber, Bah, A. Mišič 1, Kolar, M. Zorko, V. Mišič 2 in Hribernik. V. PODGORŠEK Hrastnik : Sevnica 13:13 v derbi tekmi zadnjega kola LCRL so Sevničani na vročem terenu v Hrastniku igrali neodločeno. Začetek za goste ni obetal nič dobrega, vend^ so se kasneje zbrali in kmalu povedli. Sevnica je vodila že 9:4, polčas pa se je končal z 11:8, tudi v njeno korist. V drugem polčasu Sevniča-nom ni šlo več tako. Res, da sta se najbolj izkazala oba vratarja, ki sta lovila skoraj nemogoče žoge. Sirk Je bil prav gotovo jiuiak tega srečanja. V zadnjih minutah so imeli domačini, ravno tako pa tudi gostje, priložnost, da zmagajo, vendar se je srečanje končalo neodločeno. Sevnica: Sirk, Možic, Valant, Filej 1, Perc, Lovrek, Svažič 2, Koprivnik, Sile 4, Stojs in Trbovc 6. J. BLAS Olimpija : Krmelj 17:21 Krmeljcani so sredi Ljubljane pripravili' veliko presenečenje: favorizirano moštvo Olimpije so presenetljivo premagali. Gostje so igrali borbeno, levji delež pa je v tem srečanju imela zanesljiva obramba z vratarjem Logarjem na čelu. Domačini so. zastreljali vrsto priložnosti, vendar je zmaga gostov povsem zaslužena. Krmelj: V. Logar 1, Hočevar 1, Ferlan 3, Zaman 6, M. Papež 6 6, Prosenik, Koprivc 1 in Končina 3. B. DEBELAK Končni lestvici republi- ške moške in ženske lige 1. Sl. Gradec 11 9 1 1 197:140 19 2. Slovan 11 9 0 2 215:136 18 3. Piran 11 7 2 2 180:149 16 4. Brežice 11 7 0 4 152:116 14 5. Rudar 11 6 1 4 167:143 13 6. Branik 11 5 0 6 165:179 10 7. Ribnica 11 4 1 6 194:194 9 8. Tržič 11 3 3 5 117:148 9 9. Šoštanj 11 4 1 6 145:178 9 10. Radeče 11 4 1 6 137:178 9 IL Polet 11 2 0 9 163:226 4 12. Ajdovščina 11 1 0 10 :44:188 2 Ženske: 1. Branik 9 8 0 1 139:80 16 2. Steklar 9 8 0 1 141:83 16 3. Slovan 9 8 0 1 139:99 16 4. Olimpija ' 9 4 14 131:115 9 5. Polet 9 4 0 5 77:92 8 6. Piran 9 3 15 97:102 7 7. Brežice 9 3 0 6 105:93 6 8. Koper 9 3 0 6 101:136 6 9. Alples 9 3 0 6 80:101 4 10.Kr. gora 9 0 0 9 68:193 0 NOGpMET KONČANE DELAVSKE ŠPORTNE IGRE Športniki PIONIRJA najboljši Na letošnjih športnih igrah zaposlenih v novomeški občini sodelovalo več kot 700 športnikov Danes Olimpija v Brežicah Danes popoldne ob 14.30 M v Brežicah gostovala enajsterica ljubljanske Olimpije. Za Dinamom iz Zagreba, ki Je pired leti gostoval v Brežicah, bo to drugi nastop prvoligaša na mestnem stadionu. Za srečanje vlada precejšnje zanimanje, v ta namen so tu uredili stadion. Upamo, da bodo domači nogometaši v srečanju % renomiranim nasprotnikom pokazfdi dober nogomet. f^AMIzNf^ENiS Prva zmaga Novega mesta Letne delavske športne igre zaposlenih iz novomeške občine so končane. Na slavnosti, ki Je bila 30. oktobra v sindikalnem domu, so najboljšim posameznikom in ekipam podelili prizn^ja. Največ so Jih osvojili športniki iz gradbenega podjetja Pionir, ki so se na tekmovanje marljivo pripravljali. Zato uspeh ni izostal. Presenetljivo dobro uvrstitev so dosegli tekmovalci družbenih služb, saj so pustili za sabo celo športnike iz nekaterih večjih novomeških delovnih kolektivov. Končni vrstni red ekip: 1. Pionir 575, 2. Novoteks 538, 3. Družbene službe 532, 4. Krka 386, S. Novoles 383, 6. IMV 188, 7. Prosveta 172, 8. Iskra (N.' mesto) 149, 9. Iskra (Žužemberk) 136, 10. Železničar 99, 11. Šentjernej 88, 12. ELA 74, 13. GG 58, 14. UJV 54, 15. Kremen 30 itd. Moški — šah: 1. Krka, 2. Pionir, 3. Družbene službe; nogomet: 1. Krka, 2. IMV, 3. ELA; odbojka: 1. Novoteks, 2. Iskra (Zbk.), 3. Novoles; balinanje: 1. Pionir, 2. Železničar, 3. Družbene službe; tenis: 1. Družbene službe, 2. Novoteks, 3. IMV; namizni tenis: 1. Novoteks, 2. Družbene službe, 3. Krka; plavanje: 1. Pionir, 2. Družbene službe, 3. Novoles; streljanje: 1. Pionir, 2. GG, 3. Novoles; atletika: 1. Novoteks, 2. Pionir, 3. Novoles; kegljanje: 1. Družbene službe, 2. Iskra (2bk.), 3. Pionir. Zen^.— odbojka: 1. Prosveta, 2. Krka, 3. Pionir; namizni tenis: 1. Prosveta, 2. Krka, 3. Novoteks; plavanje: 1. Družbene službe, 2. Pionir, 3. Novoteks; streljanje: 1. Pionir, 2. Islnv iZtik.), 3. Družbene službe; atletika; 1. Novoles, 2. Pionir, 3. Novoteks; kegljanje: 1. Pionir, a. Novoteks, 3. Družbene službe. Sd Pričelo se je tekmovanje v republiških namiznoteniških ligah. Naša predstavnika Novo mesto (moški) in Kočevje (ženske) se ‘kar dobro držita. Novomeščani so eno srečanje že dobili, upamo, da ne bo zadnje. Kočevske namiznoteniške igralke pa so odigrale že dve srečanji z najtežjima nasprotnikoma in so se kar dobro izkazale^ Novo mesto : Lendava 5:4 Med tednom je bilo v Novem mestu srečanje prve r^ubliSke moško lige v namiznem tenisu. No-vomešCanl so po dveh porazih v tretjem kolii dosegli zmago z ekiipo, ki se bori za obstoj v Ugi. Srečanje je bilo zelo zanl- KEGLJANJE Vojko Dragaš najboljši v Grosupljem Ekipa novomeških mladincev Je sodelovala na uličnem teku v Grosupljem, ki so ga priredili v počastitev občinskega praznika grosupeljske občine. Mladi Novome-fičani so bili v mladinski konkurenci najboljši Znmgal Je Vojko Dragaš, drugi Je bil Simunič, tretji pa Bartolj. Posamezniki so prejeli lepa darila, zmagovalna ekipa pa pokal. Jože Mrzlak zmagovalec' Na letoinji reviji kegljačev v disciplini 1 x 200 'lučajev, ki Je bila na kegljišču v Ki^em, je aodelov&lo 46 dolenjskih kegljačev: Premočno Je zmagal Novome-*čan Jože Mrzlak, ki je podrl 910 kegljev. Končni vrstni red: 1. Mralak (Luknja) 910, 2. Fabjan (Pionir) 893, 3. D. Bratož (Železničar) 860, 4. Jarc (Krka) 854, 5. Petje (Krka) 839 , 6. S. Hrovat (Pionir) 836, 7. KruSIč (Pionir) 828, 8. Turk (Pionir) 828, 9, Bogovič (Krško) 819, 10. Karplujk (Krka) 818 Itd. mivo, saj je koma^ deveta partija odločila zmagovalca. Odločilno točko je priboril Miro Berger, ki je ugnal starejšega igralca Klemenčiča. Rezultati: Berger : Raščan 0:2, Krnc : Klemenčič 2:0, Somrak : Simonič 0:2, Krnc : Raščan 2:1, Berger : Simonič 0:2, Somrak : Klemenčič 2:0, Krnc : Simonič 0:2, Somrak : Raščan 2:0 in Berger : Klemenčič 2:0. , Triglav : Kočevje 5:1 Namiznoteniške igralke kočev. skega Partizana so se letos uvrstile v republiško žensko ligo. Do sedaj so odigrale že dve srenji in obe izgubili. Dekleta Igrajo do. bro, vendar se pozna, da ne vadijo dovolj. Nekatere namreč študirajo v Ljubljani, zato so z vadbo teža-ve. Pogoji za delo so v Kočevju odlični, mladino Je veliko, ni pa pravega vaditelj^ega kadra. Kočevje — Olimpija 0:5 in Triglav (Kranj) — Kočevje 5:1. Rezultati: Zakujič — Vovk 2:0, Novak — Rački 2:1, Jakopin — Benčina 2:0, Zakujič — Rački 1:2, qakopin — Vovk 2:0 In Novak — Bončina 2:0. A. ARKO Kdaj, kje, kdo? Ligaška tekmovanja se v glavnom bližajo koncu. Igrajo samo še nogometaši. V nedeljo bo zanimivo srečanje v Črnomlju. Bela krajina se bo sestala z vodilno ekipo v ligi Koprom. V ljubljanski oonj^i ligi bodo sreSianja: MImn — Kanmik, Elan — Rakek in Induplati — Odred. V zasav-dcl ligi pa bo dorbi srečanje v Brefticah za drgo mesto mod Rudarjem s Senovega in Brežicami, Priznanja za prva tri mesta v ekipni uvrstitvi na le-Drago Bjelaiiović, ki je letos tošnjih letnih delavskili igrah so prejeli Marjan So-osvojil naslov šahovskega (ir- mrak (Novoteks), Marko Svetina (Pionir) in Jože vaka Dolenjske, je skupaj x Mrzlak (Družbene službe). Igorjem . Penkom sodeloval na republiškem šahovskem prvenstvu 'v Ljubljani In igral s spremenljivo srečo. Kje j'e Kočevje? Ta teden se prične tekmovanje v prvi republiški šahovski Ugi — zahod. Prijavilo se Je 8 ekip, ki bodo igrale na 8 deskah (6 članov, 1 članica in 1 mladinec). 2al med prijavljenimi ni lanske drugouvrščene ekipe Kočevja. Novomcšča-ni, ki bodo zastopali Dolenjko, igrajo 7. noveanbra doma z Ljubljano, 15. novembra ravno tako v Novem mestu z Domžalami in Borovnico, 6. decembra se ^do srečali v Ljubljani s Ccrkničo In Koprom, teden kasneje pa Se v Kranju i domačo ekipo in Le* scami. J. U, "o; i I Si ^ » *• ' r -f ^ 28. oktobra so v Brežicah svečano razglasili rezultate letošnjih športnih tekmovanj sindikalnih podružnic. Na sliki: podpredsednik ObS Ivan Živič izroča predsedniku IMV lep pokal (Foto: Baškovič) Od tu in tam ■ NOVO MESTO — Šahovski klub Novo mesto .>e v počastitev občinsikega praznika pripravil hi-tropoteani turnir, na katerem je znnagal brez potraza Stefan Sca<>. Drugo in tretje mesto sta si raz delila Milič in Bjelanovič. J. U ■ DOBLIČKA GORA — Pred I dnevi Je bilo nogometno srečanje med ni^ometaši Dobličke gore in Griča; zinagali so domačini s 6:1. v drugem' srečanju so se pomerili mladinci ~ Dobličke gore in Do-bliča. Zmagali so ravno tako domačini j 8:4. Najboljši strelec je bil Stonič, ki je zabii sedem golov. (S. T.) I ■ BREZICS; — v tradidonal-i nem nc^ometnem srečanju med j Prevozom in Ljudsko potrošnjo v okviru občinskega praznika je zanagifla ekipa PrevoBa. To srečanje I je bilo povratno, saj se Je prvo l^čailo neodločeno 4:4, Za zmago, valno ekipo so igrali Cvetkovič, Smajgl, Mladkovič, Merslavlč, Fuks, Nakanija, Hotko, Zorko, Gričar, Granc in Kostanjšek. (M. J.) ■ SENTJERNEU — V okviru praznovanja občinsk^a praznika je bilo v Šentjerneju srečanje v nogometu, rokometu, košarki in namiznem tenisu med športniki Šentjerneja in Cerkelj. (Cerkljam so zmagali v rokometu in košarki, Sentjemejčani pa v nogometu in namiznem tenisu. Rezultati: — pionirji: rokomet Ceridje : Sent: jemej 17:8, koSar.ka Orklje : Šentjernej 17: M, nogomet Srat jemej : Cerklje 5:1; člani — nogomet Šentjernej : Cerklje 6:2, rokomet (Cerklje : Šentjernej 13:10, namizni tenis Šentjernej : Cerklje 5:0. (J. K.) ■ NOVO MESTO — V novem šolskem letu so na novom^ki gimnaziji ustanovili planinsko društvo. Za planine je med dijaki veliko zanimanje, saj Je že na ustanovni sestanek pri&lo več kot 30 ljubiteljev gora. Do zadetka zime bodo pripravili nekaj predavanj o nevarnostih v hribih, o tehniki plezanja, o prvi pomoči itd. Iz Ljubljane nameravajo dobiti neikaj diapozitivov in fUmov o lQ)otah gora po svetu. Poaiml in spomladi bodo v programu turna smučanja, nato pa b^o s cepini in nahrbtniki krenili do najvišjdh vrhov naših gora. V vsakem razredu imajo poverjenika, ki zbira prijave. Mladi planinci so napravili že dva i^eta v hribe. Pr^č so šili na Triglavska jezera in na Veliki Bo^^tin, drugič pa so se pov2^1i na Storžič. ' (D. V.) ■ KRŠKO — Danes bo ob 16. uri v predavalnici VSTK v Ljubljani predaval prof. Niko žibret, trener Celulozarja, o strokovnih vtisih, ki Jih Je dobil na nedavnem evropskem plavalnem prvenstvu v Barceloni. Niko Zibret Je bil edini sloveni opazovalec na tem prvenstvu. Izpopolnjevanje sta mu omogočili plavalni zvezi Slovenije in Jugoslavije. Predavanje bo popestril s filmskimi posnetki s tega prvenstva. (L. H.) ■ NOVO MESTO — Danes zvečer o?) 18. uri bo v šahovskem klubu sestanek šahistov. Na dnevnem redu so vprašanja; tekmovanje v prvi slovenski šahovski ligi, memorial Obranoviča, dopolnitve v izvršnem odboru kluba, prvenstvo Novega mesta itd. (S. S.) ■ ČRNOMELJ — V zaostali prvenstveni nogometni tekmi mladinske lige A skupdne sta se pomerili ekipi Bele krajine in Olimpije. Domači mladinci so bili na pragu presenetljivega uspeha, saj so vodili vse do 10 minut pred koncem. Potem pa so po nepotrebnem dobili dva zadetto in srečanje Izgubili. Strelec za domače Je bil Brine. (A. L.) ■ BREZICE — V počastitev občinskega praznika Je bil odigran košarkarski turnir, na katerem je sodeJovalo pet ekip. Prvoplasirana ekipa študentov Je dobila prehodni pokal doma JIA Brežice. Plaketi pa sta prejela najboljši strelec tm^rja Žarko Bužančič in naj-starejši udeleženec, predavatelj Pavle Bajde. Končni vrstni red: 1. študenti, 2. gimnazija, 3. Brežice, 4. Cep 70 in 5. trgovci. (M. J.) ■ NOVO MESTO — V nadaljevanju dolenj^e kegljaške lige so bili doseženi nasledili rezultati: Partizan : Stari devet 50:0, Luknja : Železničar 358:293, Krško : Iskra 401:303. V vodstvu Je Pionir z 20 točkami. (J. M.) ■ KRŠKO — Suhe treninge v krški telovadnici dvakrat tedensko obiskuje več kot 30 plavalcev in plavalk. Vadbo sta prevzeJa trenerja Niko Zibret in Živko Sebek. ' (L. H.) ■ ČRNOMELJ — V <5momlju Je bil manjši košarkarski turnir; nastopile so tri ^pe. Rezultati; klub belokranjskih Študentov ; PKS 33:23, kombinirana ekipa : PKS 30:10 in klub belokranjskih študentov : kombinirana ekip« 50:32. Najbcrijši strelci so bali: Tkalčič (^), Gla.ser (36), Zupanc (20) itd. Za zmagovalce so igrali: Tkalčič, Furtun, Glaser, Cmlč in Zunič. (A. L.) Portret tega tedna // Plaketa ye spodbuda // »Podčrtati velja zlasti tri vrednote Dolenjskega lista: njegovo množičnost, saj je pokrajinski tednik z največjo naklado v Jugoslaviji, ki omogoča, da so naši občani sproti obveščeni o dogodkih doifia in po svetu; da si je kot resnično ljudsko glasilo, ki v kleni, domači besedi govori našemu človeku o tem, kar ga zanima, utrl pot v domala vse naše domove, saj je v naši občini naročen na list vsak šesti občan; in kot tretje velja omeniti velike zasluge lista pri političnem, gospodarskem in kulturnem povezovanju hotenj in ustvarjalnosti prebivalcev območja, za katerega izhaja,« je v utemeljitvi dejal Franc Beg. Dolenjski list je namreč na slavnostni seji občinske skupščine v novi šoli v Smarjeti 29. oktobra dobil najvišje občinsko prizivanje v Novem mestu — plaketo Novega mesta. Trenutki slavja so običajno kratki. Pesem pravi, da ne bomo žalovali za tem, kar je minilo, arnpak bomo našli moč v tem, kar nam ostane. Tone Goš-nik je že vrsto let glavni urednik našega tednika: kakšne naloge čakajo časopis prihodnje dni? »Usodnega pomena za položaj obveščanja v pokrajini in za domači tednik je rešitev povečanja sofinanciranja lista,« pravi urednik. »Gre za vprašanje, ki ga ta hip rešujemo z vsemi devetimi ob- činskimi konferencami Socialistične zveže delovnega ljudstva in ki bi ga v enem samem kratkem stavku lahko takole označil: stroški za izhajanje lista so se v zadnjih petih letih, predvsem pa lani in letos, povečali v celoti za 105 odstotkov, sofinanciranje devetih občin pa se že pet let ni spremenilo. Da bi list lahko obdržal svoj oliseg, vsebino obveščanja in razširil svoje poslanstvo kot najbolj redno brano politično, kulturno, izobraževalno, vzgojno in zabavno glasilo v 9 občinah, smo predlagali stoodstotno povečanje dosedanjega sofinanciranja. Stvar je v tem^ da nas danes stane celoletna kompletna režija za eno tiskano in razposlano stran lista 80.077 din, zanjo pa dobimo od občin že vrsto let le po 30.000 din. Naš predlog: sofinanciranje naj se zaradi vsestransko utemeljnih razlogov dvigne na 60.000 din za celoletno enostransko komiinsko prilogo občine. Sodim, da v družbi gotovo ni vse prav, če mora biti glavni urednik tuđi ,finančni minister’ časopisa, če se mora neprestano ubadati z denarnimi težavami, namesto da bi opravljal svoje politične naloge, ki mu jih postavlja uredniški položaj. S spremembo sofinanciranja bi to težavo vsaj deloma razrešili.« J. SPUCHAL Franci Kuhar, ijredsednik ObS, izroča Tonetu Gošniku plaketo Noveg;a mesta %■*' s v' /X % »... SAMO TAKO SE KAM PRIDE!« smo še ujeli zadnje besede Jurija Levični-ka Borisu Andrijaniču, ko sta generalna direktorja IMV in KRKE prejšnji četrtek v avli nove šole v Šniarjeti rešetala vzpon novomeške občine. Čeprav tiha tekmeca v domačem okviru, sta vesela uspeha obeh kolektivov, saj prinaša Dolenjski novo veljavo in nove možnosti. Nekateri so sicer menili, da bo prej tekla Krka proti Žužemberku, kot bomo lahko naredili tak posnetek, mi pa pravhno: »Ko bi le bilo še več takih devetindvajsetih oktobrov!« (Foto: J. Splichal) Igra z nesrečo Kdo bi odgovarjal, če bi se nekega dne zgodila nesreča, če bi se zrušil dotrajani leseni most na cesti III. reda pri Zabu-kovju pod težo šolskega avtobusa, polnega otrok? To vprašanje visi v zraku, šofer avtobusa opozarja nanj in se upira, da bi še nadalje vsak dan tvegal. Kaj neki pravi k temu novomeško Cestno podjetje, ki ima na skrbi to cesto in mostove na njej? Mopedist zbil pešca v ponedeljek, 2. novembra zvečer, je mopedist Mato Ba-labanovič na mostu čez Krko v Novem mestu zbil Dušana Nuhanoviča, ko je s pločnika stopil na prehod za pešce, da bi prečkal cesto. Nesreča se je zgodila pri Dolenjkini samopostrežni trgovini ob koncu Glavnega trga. Vse se je zgodilo iznenada: nepričakovano je stc^Jdl Nuhanovič s pločnika, iznenada se je pripeljal mopedist in ga zadel. Pri padcu se je Nuhanovič hudo ranil v glavo. Odpeljali so ga v novomeško bolniSnico, kjer so ga pridržali na zdravljei^u. KAJ SO PRED 70 LETI PISALE Dolenjske Novice. Napredek v Bosni ■ (NOVE ŽELEZNICE V BOSNI). — Na Dunaju se je sešla ministerska seja, da sklepa o napravi novih železnic v Bosni od Sarajeve proti južnovzhodni strani. 2elo2inica bo oeskotdma ter sezidana in vzdrževana na srtjoćke deželne uprave. Da se bode temu ppdjetju š« velike težave delalo, o tem ni dvomitd, ■ (VOJNA V AFRikl). — Leto dnij je mindlo, kar so Buri hrabro v bran se postavili Angležem, kteri so jili hoteli probl vsaki pravici podjarmiti. Vse omikane države so za Bure imele sodutje, toda žali-bog, s sočutjem se ne zmaguje. Da pa so države Bure angleškemu nasilsitvu nasproti breiz vsa3ce pomoči pustile, to bo neikaj v zgodovini najgršim političnim pregre-hom ob konou našega stoletja prišteto. ■ (VOJNA NA KITAJSKEM). — Meu Nemčijo in Angleško je bil dne 16. okt. sklenjen nasle tako da je bilo v nevarn^^^ti tudi levo. Zaradi očesa so rnl izj>lačali 700 dolarjev. Upoitojen sem bil leta 1966. Vsak md pošljejo iz Kanad®>kjer sem delal preko 200 dolarjev. »Oče ni mati, ki sem jima pomagal pri lončariji, sta se z devetuni otroki le s težavo prebijala skozi življenje. Leta 1926 pa je bila stiska največja. Nekdo je moral za zaslužkom. Odšel sem na pot. Do Ant-werpina sem se pripeljal z vlakom, nato pa smo 11 dni pluM po viharnem Atlantiku in vendarle srečno pristali v kanadskem Halifaxu. 5d tam me je pot vodila v Ludbuvy, središče province Ontario, kjer sem postal rudar prj podjetju »Mond NOVEMBER, 1966 John Nosan Janez (John) Nosan hrani tudi ta izrezek iz časopisa, ki se ga je spomnil, ko se je umaknil v zasluženi pokoj po dolgih letih trdegu dela v rudniku. Sre^ sem, ker sem po mnog”*’.letih spet doma. Vsi bratje in sestre so živi. Vesel da bom jesen svojega Žaljenja preživel v rodni prl?*^rici, o kateri sem ne-štetop^t sanjal in se je v tujini Vedno spominjal.« Največji sulec — kilogramov sulčja sezona je v pra^®m razmahu. Vendar je v ^'^teiklem mesecu bila voda ®okaj neugodna, zato se zfl^'^rat sulčarji še ne morejo Pohvaliti s trofeja-mi. P*^j manjših sulcev je že ol>'^lo na trnku, v^-jih P® J® bolj malo. Največjega j® pred dnevi ujel gost Zahod*'® Nemčije; sulec je tehtal 14 kilogramov, dolg pa j« 117 cm. Pravi čas še ul *}^topil; ko bo voda večja, bo ob bregovih Krke Živahneje! UMRLA JE STOLETNICA — 18. januarja pri-hodnjega leta bi Neža Gorjup iz Žabrdja pri Mirni slavila natanko 100 let življenja. Vendar ji to dočakati ni bilo dano. Umrla je 29. oktobra, potem ko jo je izčrpala nesreča, v kateri si je zlomila nogo. Do visoke starosti je bUa zdrava in čUa, saj je še nedolgo tega šla sama peš v 2 km oddaljeno Mirno. Marko Bulc spet doma z uradnega obiska v ZDA in Kanadi se je 1. novembra vrnila v domovino jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo je vodil član ZIS inž. Marko Bulc. Pogovori o znanstveno-tehniškem in tehnološkem sodelovanju v Washingtonu in Ottawi so bili plodni in zelo zianimivi. Po vrnitvi v Beo^ad je Mar-^ ko Bulc med drugim dejal, da so se v ZDA pogovarjali zlasti o dolgoročnem utrjevanju gospo^rskih odnosov med obema državama. Ameriška vlada podpira vistvar-janje ugodnega ozračja, da bi posamezni Amerikanci vlagali svoj kapital v jugoslovansko gospodarstvo. Do spomladi 1971 bo njihova vlada sprejela zakon, po katerem bo svojim firmam jamčila vlaganje kapitala v jugoslovansko industrijo. Več vodilnih ameriških podjetij je pripravljeno na neposredno sodelovanje z našim gospodarstvom, . enako pripravljenost pa kažejo tudi kanadsika podjetja. — Uspešno potovanje naše delegacije v ZDA je bilo hkrati nadaljevanje pogovorov v duhu, ki je vladal med zadnjim obiskom predsednika Nixona v Jugoslaviji. na črnem kontinentu SPLIC// • ... Niko Paulič skrbi za preskrbo s fotografijami, s turističnimi spominki pa ne: fotografirati zna sam, spominkov pa ne dela. • ... y reviji »Zimski turizem v Sloveniji« stoji zapisano, da so črmošnjice območje vikend turizma za lokalno klientelo. Center lokalne klientele pa je Novo mesto. Vsaj zvemo, kaj smo! • .. .Vinko Bele že leto dni zatrjuje, da bo spet prišel igrat košarko. Bržkone se je tudi v zasebnem življenju navzel službenih navad: Ijcot direktor Gradbenega obrtnega podjetja tudi večkrat obljubi, preden naredi. • ... Mišo Andrijanič je tako navezan na svojega starega spačka, da si je kupil še enega — za rezervne dele. • ... Odbornica Slavka Beg je zato postavila že toliko ' odborniških vprašanj, da dosega povprečje 3 možem Francem, predsednikom občinske^ konference SZDL, ki je tudi na vseh občinskih sejah, a ni odbornik in ne more vpraševati. • ... inž. Lado Kotnik je imel kot odbornik prijetno dolžnost, ko je odprl novo šolo Smarjeti, kot direktor Cestnega podjetja pa bo imel malo manj prijetno moralno obvezo, da bo potegnil še asfalt do šole... • ... Nikola Padevski se opravičuje, ker je bila zadnjič v Novem mestu prireditev, kjer kot organizator ni mogel pomagati. Ob istem času je namreč imel nujen sestanek. m m i 2. Vendar tokrat se je prenaglil. Komaj je dobro zbrisal napis OKOLI SVETA z avta, je potrkal poštar. Prinesel je žalostno vest, da je umrla teta v Ameriki. Prinesel pa je' tudi veselo sporočilo, da je Paradižnikovima zapustila vse svoje imetje! Utrnil je solzo Paradižnik, utrnila jo je Klara; na^^ Pa je Paradižnik presekal turobno tišino: ne bo zaleglo, če se bova zdaj cmerila. Tet^Je odšla na oni svet. Midva pa imava zdaj pril^^nost, da odideva okrog tega sveta ... Pa še ®''ečko na tetinem grobu prižgeva spotoma!« f^isel ni bila od muh! Klara je - kot vselej -pooP^’la svojega možička in začele so se s polno paro spet tiste zapletene priprave na potovanje, ki jih dobro poznamo. Le da je tokrat šlo za veliko večjo reč! Bilo je tekanja po hiši, kot še nikoli. Bilo je nakupovanja, kot za največje praznike in-kot vselej, so se tudi tokrat udeležili velikih priprav Paradižnikovi zajčki in putke, povaljani v jajčku in drobtinah, seveda . . . Tele in bik Tele je pač tele in je živelo iz dneva v dan, č^rav je pred meseci diplomiralo na telečji fakulteti. V služba ni bilo, pa ne zato, ker ne bi hotelo delati, temveč preprosto zato, ker ni nikjer dobilo službe, čeprav je potrkalo na vsa vrata v mestu-. Službo pa je hotelo dobiti prav v rojstnem mestu, saj je prebralo v dnevnem časopisju, da je na deželi tudi brez nj^a dovolj telet. Toda pred vsakimi vrati, kjer je potrkalo, je ostalo s povešenimi rogovi. S poslednjim upanjem v telečjem srcu je s parklji udarilo na zadnja vrata v mestu. Ko je vstopilo, je za pisalno mizo zagledalo spoštovanje vzbujajočega bika s čudovitimi rogovi. Srepo in zviška je pogledi tele in zarohnel: »Kaj bi rado, mlečnozobo tele?« »Službo iščem,« je tele prestrašeno dahnilo. »Nič ne bo,« je hitro odgovoril bik. »Pri nas zaposlujemo le nam enake. Poskusi v tujini.« ^ In tele se je hip nato znašlo pred vrati. Potočilo je dve debeli solzi, telečji možgani pa so že vrtali za novo rešita vijo. V mestu je namreč živel tudi lisjak — čarodej, ki je za mastne denarce rešil že marsikatero podjetje pred reformskim propadom. Lisjak ne bi bil lisjak, če ne bi bil poln različnih umetelnosti. Nanj se je spomnilo tele in od-parkljalo naravnost k njemu. »Kakšne težave so te pripeljale sem, drago tele?« ga je sladko nagovoril lisjak — čarodej. »Službo iščem,« je ponižno začelo govoriti tele. »Službo iščem, pa je ne morem dobiti, ker nisem bik. Pa sem si mislilo ...« »Nič lažjega kot to!« je razveselil lisjak. »Iz tebe naredim bikca, medtem ko bo tajnica skuhala za naju dve kavi. Samo... imaš denar?« In ker je tele le imelo nekaj pod parklji, kar si je prihranilo s priložnostnim delom, j.e čarovnija kmalu uspela. Teliček se je spremenil v bikca, ki je odkorakal v pisarno k tistemu biku s čudovitimi rogovi. »Dober dan. Službo iščem,« je možato pogumno povedal. Bik ga je prijazno pogledal, mu ponudil stol poleg sebe, ga premerdl od parkljev do rogov in naposled prijazno spregovoril kot šef kakšnega hotela, kadar ga obišče sanitarna inšpekcija. »Z veseljem vas sprejmemo v službo, tovariš!« se mu je prijazno nasmehnil. »Res ste sedaj še majhen bik, toda iz malega zraste veliko!« In tako je bikec postal šef v pisarni za zaposlovanje delavcev, saj je na lastn ikoži okusil, kako se tej reči streže. GAŠPER Usodno srečanje Bilo je pred več leti za praznike ob 29. novembru, Dan je bil dolgočasen in pust. Ko se je Jože s kolesom pripeljal na železniško postajo, je iz m^le rahlo rosilo. Jože se je ves nemiren spraševal, ali bo s sestro prišla tudi Minka. Jože je bil kmečki fant. Med vojno mu je v taborišču umrla mati, ko je bil še zelo majhen. Po končani vojni se je s svojci vrndl v porušen dom. Treba je bilo začeti znova, čeprav majhen, je moral prijeti za vsako delo. Ni bil kot drugi otroci. Skoraj nikoli ni bil vesel. Iz oči mu je sevala nekakšna notranja žalost, vendar ni nikoli tožil, ker je vedel, da ga nihče ne bi razumel. .Ko je zapustil šolske klopd, je še nekaj let pridno pomagal doma. Ker pa doma ni bilo kruha za vse, je šel v uk. To so bili zanj najtežji časi. Ko težkega življenja ni mogel več prenašati, je učenje obesil na klin in se vrnil domov. Tu je ostal do danes. V gneči potnikov je zagledal svojo sestro, ki je za praznike prišla domov. Vedel je, da bo z njo pnišla tudi Minka, ki je še ni poznal. Ko mu je sestra ponudila roko v pozdrav, je najprej vprašal, kje je Minka. Sestra mu je »predstavila mlado, rdečelično dekle kostanjevih las in lepih, veselih oči. Prvič je prišla z Gorenjske na Dolenjsko. Jožetu je bila Minka na prvi pogled zelo všeč. Rad bd jo bil marsikaj vprašal in ji toliko povedal, pa ni našel pravih besed. Po večerji ji je zaželel lahko noč in odšel v svojo sobo. Dolgo v noč ni mogel zaspati. Mislil je le na Minko.. Sklenil je, da se bo spet oprijel učenja, pa naj bo kakorkoli.' Jože in Minka tist« dni nista veliko govorila. Ni ji povedal, kaj čuti do nje, pa saj tudi sam ni vedel, kaj se z njim godi. Ob slovesu mu je za spomin dala svojo sliko, in obljubila, da mu bo pisala. čas je hitro mineval in Jože je ob misli na Mii^o premagoval vse ovire. Končno je prišel do svojega poklica. Z Minko sta si redno dopisovala in po nekaj mesecih jo je Jože obiskal. Takrat ji je tudi povedal, kaj čuti do nie. Minka nd rekla ničesar le ob slovesu ga je prvič poljubila in ga s tem za vedno privezala nase. Obljubil si je, da bo le ona njegova, toda prišla je težka preizkušnja; moral je za tri leta k vojakom. Ko je oblekel vojaško suknjo, je prvo pismo napisal Minki. Potem je tri leta dan za dnem zaman čakal odgovora. Vendar Minke ni mogel pozabiti. Tri leta so minila in vrnil se je domov. Zaposlil se je blizu Minke, vendar je imela že drugega fanta. Ko se je poročila, je bil zanj njtežji dan v življenju. Ni ji ničesar očital. Podal ji je roko in ii zaželel vso srečo. S tem dnevom je bila Jožetova liubezen poteptana, njegovo življenje pa zanj ni imelo nikakršnega smisla več. Naneslo ie tako, da se je do letu dni poročil, vendar ni srečen. Njegova sreča je bila Minka. ALOJZ ZORKO v BREŽICAH STA BILI PODELJENI DVE NAGRADI PO 3.000 DIN Predstavljamo oktobrska nagrajenca 70 Aplavz za goste iz Velike Plane Čeravno je bila 29. oktobra zvečer v prosvetnem domu že tretja prireditev po vrsti v tistem tednu, je bila dvo- j ^ ^ , rana med uprizoritvijo “ ' ~ j ' 77; ; : ; ^ Strindbergove drame OCE I Na slavnostni seji Obcinske skupscine so letos tretjič izročili najvišja ^al z godbo kot dirigent m ®. - . . -___i______•______f_____^i_i____? ^ _ ■ I i * iiTTiAtni&lri wviia Ant/\n Pr\- zasedena do zadnj^a kotička. Med občinstvom je bilo največ mladine. Prireditev je lepo uspela in gostje iz Velike Plane so prepričljivo zaigrali. Igralska skupina je s tem delom doživela velik uspeh na reviji amaterskih odrov v Srbiji. Začelo se je zares Podjetje Gradis, ki so mu zaupali gradnjo mostu čez Savo v Brežicah, bo letos postavilo pomožne stavbe in pK)skrbelo za druge prijprave, da se bo na pcxml^ lahko čimprej lotilo dela. Novi most bo dokončan v prvi p>o-lovici 1972. Brežičani komaj čakajo, da bodo dobili most, po katerem se bodo brez strahu vozili. Zahteve včasih presegajo meje v zadnjih dneh oktobra so se v Brežicah srečali na posvetovanju zdravstveni delavci in predstavniki sindikalnih organizacij. V razpravi je bilo slišati več očitkov zoper zavarovance, ki marsikdaj nepremišljeno postopajo in si privoščijo več, kot so upravičeni. Tako je še vedno precej zdravniških obiskov na domu potrebnih samo zaradi vinjenosti, udobja ia nepravilnega pojmovanja pravic do zdravstvenih storitev. Izrečen je bil premog, da bi take usluge, ki niso nujno potrebne, zaračunavali posebej. Stroške naj bi v tem primeru nosili izključno zavarovanci. IZ BREŽIŠKE POROOIMISNICE Pretekli teden so v brežiSkl porodnišnici rodile: Terezija Divjak ^ Dol. Orle — dečka, Danica Turk iz JelS — dečka, Antonija Soln s Senovega — deklico, Marija Spur iz Krškega — Vladimira, Nada Ban iz Sp. Pohance — Romana, Karlina Sunta iz Sevnice — dečka. Hedviga Šušteršič iz Krškega — dečka, Ladislava Lo-patič iz Krške vasi — Zvonimira, Ana Ka.škovič iz Drenja — Sonjo, Ana Za^ajster iz OreSja — Blaža, Štefanija Kozole s Senovega — Romana. — Čestitamo! UMRLI SO Pretekli teden so v brežiški bolnišnici imirli: Prane Teraž, upokojenec iz Boštanja, star 76 let; Vinko Grabner, upokojenec iz Sentlenarta, star 61 let; Franc Mavrič, upokojenec iz VeniS, star 73 let; Temi ja Avšič, gospodinja iz Gaberja, stara 76 let; Slavko Fistrič, upokojenec iz Samobora, star 61 let. občinska priznanja za dolgoletno in požrtvovalno delo umetniški vodja Anton Pohar, prosvetni delavec, ki je Na predlog upravnega odbora siklada za pode- ki je nepogrešljivo ih vemo n^ba^S^S Ijevanje oktobrskih nagrad je občinska skupščina ogledalo kraja. Med vaščani _ n,iiTni rva h#x. v Breždcah na slavnostni seji 28. oktobra podelila uživa splošen ugled in spo- Veliko to najvišje občinsko priznanje ljudskemu učitelju štovanje. Cenita ga dva ro- z& delo eodbe ima tudi Francu Vadnalu iz Etobove in gasilski godbd iz Kaped. dova prebivalcev, ki jima je njen neutrudiU oreanizator bil učitelj in svetovalec. ’ Franc Vadnal je upokojen učitelj in živi v Dobovi. Letos je dopolnil 85 let. Desetletja je deloval kot pravi ljudski učitelj in je to svojo poslanstvo razširil na najrazličnejša področja družbenega dela. Leta 1900 je usta- in jo vodil 50 let. Iz leta v leto jo je bogatil z novimi knjižnimi deli. Med vojno je rešil slovenske knjige pr^ okupatorjem In knjižnico p>o osvoboditvi spet obnovil. Učitelj Vadnal je voddl in ustanavljal pevske zbore in Gasilska godba na pihala iz Kapel je med najstarejšimi v Jugoslaviji. Njene prve člane je zbral med odslužMiimi vojaškimi godbami Ivan Požar iz Jereslavcev. Ko se je proti koncu preteklega stoletja raz- godbenik Jože Starič. GSodba je slavila letos 120-letnico obstoja in ob tej priložnosti dobila priznanja gasilske zveze obinskega sveta ZKPO in občinske turistične zveze. ICapelska godba je prejela nagrado za prenašanje glasbe- novil knjižnico in bralno dru- tamburaški orkester. Usi>ehl nanxlnos^ ^j Slo- nih tradicij iz roda v rod in štvo v Kapelah. To delo je njegove glasbene vzgoje so ^ neštete nastope, s kateri- nadaljeval po prihodu v Do- vidni še danes, njegovo delo If^ zano^m rni je pojurila . prireditve bovo. Ustanovil je knjižnico pa je mnogim Dobovčanom pesmi. Deto g^- po Slovemji in Hrvaški. Vojaki so dali kri Ekipa za zbiranje krvi iz vojaške bolnišnice v Zagrebu, ki se je nedavno tega mudila v cerkljanski garniziji, je zbrala nad 40 litrov ________ dragocene življenjske tekoči- napravil za zdravstveno pro- ne. .Odziv prostovoljcev je bil svetljevanje prebivalstva. Za izredno dober, čeravno je bi- tp svoje požrtvovalno delo je la zdravstvena ekipa šele av- letos prejel zlati znak — naj- gusta zadnjikrat v Cerkljah, višje priznanje zveznega od- Vojaki cerkljanske garnizije bora Rdečega križa Jugosla- se iia take humane akcije vije. še vedno v živem spominu. Nagrajenec je vedno zbiral okoli sebe mladino in jo vključeval v telovadne vrste, hkrati pa mlade telovadce utrjeval v narodni zavesti. Tovariš Vadnal je zavzeto deloval tudi v organizaciji Rdečega križa in je mnogo be sta pretrgali za nekaj let I. in II. svetovna vojna. J02ICA TEPPEY RADIO BREŽICE ■ PETEK, 6. NOVEMBRA: 16.00—16.15 — Napoved programa in poročila. 16.15—16.35 — NoW plošče RTB. 16.3S—16.45 — »Gradnja je pomenila edini izhod« —• zapis z gradbišč nov^a boli^ kega objeirta v Brežicah. 16.45— 17.00 — ObvestUa in reklame. 17.00—18.00 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. ■ NEDELJA, 8. NOVEMBRA: 10.30 — Domače zanimivosta Zakon o manj razvitih obnwjih v Sloveniji je odjeknil tudi pn nas — uvodnik — zdravstveno predavanje — Za naše kmetovalca Anton Krušnik — ZazimoV^e okrasnega rastlinja — Poea^«“ pevci — poje Paul Anka — Nedeljski pogovor z oktobrskim na^’ jencem občine Brežice Pranjetn Vadnjalom — Obvestila, rekj^ in spored kinematografov. 12-w — Občani čestitajo in pozdravljajo. ■ TOREK, 10. NOVEMBRA: 16.00—16.15 — Napoved progra^ in minute z ansamblom Silvestra Mihelčiča — 16.15—17.15 — Por?-čila — Jugoton vam predstavlja — Svetujemo vam — Iz naše gl^ bene šole — Kaij prinaža številka Dodenjskega lista — ^ denski Spoatni komentar — vestila, reklame in pregled mov. 17.15—18.00 —MLADIN^ ODDAJA: Kje smo se zaustavili — Ugotovitve mladih o pešanju la* stne aktivnosti. množično odzivajo in kažejo do njih veliko razumevanje. M. J. Srečanje v Dugi Resi Dolenjski, obkolpski in po. savki kulturni delavci so se srečali s predstavnik^kul-tumo-prosvetnega življenja obmejnih hrvatskih občin 24. oktobra v Dugi Resi. podobno kot junija letos v Ca- V Dobovi ga cenijo tudi kot pisca kr^evne kronike, Zaposlitev tudi za domače ljudi Prihodnje leto se obeta več prostih delovnih mest za nekvalificirane delavce pri gradnji mostu čez Savo v teških Toplicah je bila tu- Brežicah. Za začetek jih bodi tokrat na dnevnem redu do sprejeli 15, pozneje pa organizacija medsebojnega verjetno še precej več sodelovanja, izmenjava dobrih dramskih predstav, koncertov in drugih kult«imih prireditev. aje v Kapelah it#ialne enote iz breži-so imele letos Vaie Teriti ške občine BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jožefa Kolman, gospodinja iz Brezine, je padla z voza in si poškodovala desno roko; Ano Lobor, gospodinjo iz Poljanice, je nekdo Svečani trenutki pred vrati nove osnovne šole v Brežicah 28. oktobra. Zbrani ml dini, staršem in gostom je ravnateljica Angela Škalerjeva zatrdila, da prev^ma kolektiv s tem zgodovinskim dogodkom trajno obveznost za to, da mlade rodove vzgoji v zavestne graditelje socalistične družbe. Na sliki od leve na desno pri otvoritvi: predsednik prosvetno-kulturnega zbora skupščine SRS Miloš * ' Ijanšek, Angela škaler, Iva Gorenc in Vinko Jurkas. (Foto: J. Tepp®y^ več vaj, na katerih so pre- pretepel in ji prizadejal poškodbe izkusile svojo pripravljerost hrbtu; Jože Zorko, učenec iz in usposobljenost za morebit- Kraševega, si je_ pri padcu , • XI • J. JJomil desno nogo; Jožefa -Majcen, no akcijo. Vsi člani so vad,- gospodinja iz Mihalovec. sl je pri li tudi v streljanju s puško, padcu pod voz zlomila desno no-Zadnja skupina se je pired 6°: Jože Pajk, delavec iz Zigar- nedavnkn zadrževala v Kape- i" , , , . . »» » gj poškodoval desno nogo; Jože lah, kjer jo je obiskal med Penič, delavec iz Gorjan, sl je vajo tudi predsednik občin- pri prometni nesreči poškodoval ske skupščine. Izrazil je za- delavec J „ JO ... Iz Drenja, je padel z motorjem in dovoljstvo nad doseženimi gj zlomil desno nogo; Vladimir uspehi in jih kot predsednik sveta za narodno obrambo spodibudil za vestno delo v proizvodnji. M. J. POGOVOR Z MLADO KOZMETIČARKO Ženske se osvobajajo predsodkov Negovanost je zahteva časa, toda obiskov v lepotilnem salonu strank® kljub temu ne obešajo na veliki zvon - Če ni lokala, je dobro stanova«^ Pučck, strojnik iz Krške vasi, je padel na dvorišču in si poškodoval desno nogo; Marija OStir, gospodinja iz Brvi, si je pri padcu na dvorišču zlomila levo nogo. NOVO V BREŽICAH ■ ASFALT V CANKARJEVI precej zanimanja. Pogoj za vpis VLICl — Te dni bodo prekrili z je dokončana srednja Sola, zato asfaltno prevleko Cankarjevo ull- so za vse tiste, ki nimajo zah-oo v novem delu Brežic. V načrtu tevane izobrazbe, pripravili točaj. Je tudi asfaltiranje Gubčeve uli- Na ta način naj bi kandidatom ce, ki je ob slabem vremenu pomagali predelati snova za spre-težko prehodna. Krajevna skupnost mesta Brežic se trudi, da bi s postopnim urejanjem nove- „r-nvi ga na«lja zabris^a wpušč^ informacije pri republiški konle-nosu ta ^emarjen^l. PriiMnj- ^enci SZDL so minuli teden obl-Imje JI deni^Ja, sicer bi delo skovali nekatere slovenske občl- Jemni izpit, ki je zelo zahteven. OBISK NA RADIJSKI POSTAJI — Člani sekcije za tisk in hitreje napredovalo. ■ PRODANIH TISOC ZNAČK — V minulem tednu so v brežiški ne, kjer imajo lokalne radijske postaje. Dva člana sekcije sta mudila tudi v Brežicah. S občini prodali tisoč značk, ki jih predstavniki uredništva programje razposlal po Sloveniji Rdeči skega sveta in občinske konfe-križ. V brežiški občini so v akcl- renče SZDL sta razpravljala o JI za slepe sodelovali predvsem uresničevanju sklepov Izvršnih od- iolarji. Ti so prodali in pokupili borov SZDL, pri urejanju uata- največ značk, druge pa so spra- novlteljskih odnosov, položajev lovile v promet krajevne organiza- kalnih radijskih postaj, financira- cije RK in Zveza prijateljev mla dine. ■ ZAČEL SE JE TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA — V delavski imiverzi v Brožicah se Je pred nja in sodelovanja z drugima dvema občinama v Paiavju za poenotenje informiranja. ■ SLOVESNOST NA CATE2U Krajevna skupnost na Oatežu dvema dnevoma začel tečaj nem- je imela minuli teden svečano se-ičine, ki ga bo obiskovalo 15 jo, na kateri je predsednik Franc kandidatov. Se vedno spreJenMi jo nove prijave za prvi letnik srednje ekonomsko šole, za gostinske t^aje in za šolo za organi zacijo dela. Za višjo Solo za or ganizacijo dela je čutiti v občini narja. Zevnik orisal uspeSen razvoj tega kraja. Občani so najbolj veseli ceste skozi vas, ki Je dobila asfaltno prevleko. Zanjo so žrtvovali veliko delovnih ur In veliko de- BREŽIŠKE VESTI n P Fanika Milovanovič pri delu (Foto: M. Jeranović) Nedavno tega smo tudi v Brežicah dobili maj hen kozmetični salon. Zaradi pomaiijkanja lokalov ga je kar v stanovanju na Cesti 21. maja 'odprla kozmetičarka Fanika Milovanovič. Na znak zvonca je ljubeznivo odprla. »Raje bi vas sprejela in pripovedovala o svojem delu pozneje, ko dobim primeren prostor,« je dejala. Kljub vsemu je pristala na pogovor. Imela je stranko, in ko je končala z nego, je izjavila, da si je že dolgo želela izobraziti se za ta poklic. Sele letos se ji je želja uresničila. V Beogradu je z izrednim študijem končala kozmetičarsko šolo in napravila izpit za samostojno opravljanje poklica v lastnem salonu. »Kako se taka dejavnost uveljavlja v majhnem mestu, kot so Brežice?« sem se zanimal. »Zenske se vse bolj otresajo predsodkov, da je kozmetika nepotrebna. O tem priča vse večja poraba preparatov za osebno nego. Seveda ni vsem prav, đa jih opazi radovedno oko, kadar pridejo k meni po pomoč. Vendar menim, da je to odveč. Negovanost je potreba vsake sodobne žene. Izdatki za obisk v kozmetičnem salonu niso pretirani in zato je ta dostopen širokim plastem. Enkratna nega velja toliko kot pričeska pri frizerju. Za osebe do tridesetega leta starosti je dovolj po en obisk na mesec, starejše pa ^ prihajale pogosteje.« ^ Obiskovalka, ki je čas pri kozmetičarki, je hvalila Fanikino f^elo.^ u5- dolgo t^a, kar je začela bajati k njej in s pehi je zelo zelo »Počubim se mnogo žo, krepkejšo in s seboj,« je ' „nanje vanost mi povečuje vase in dobro vpUvaJ^na, položen j e,« je Se preden sem Brežičani so V Mariboru je joveO" 25. oktobra, srečanje skih in „Naža- zborov pod naslov jg pesem 70«. pe^' nameraval l._atov skl abor Društva je lavcev iz ^ organizatorju slal gradivo za progra"'- Vsak vlagatelj, v DOLENJSKI BAr^ IN HRANILNICI nih najmanj 5« vih ne- rovan ZB nazen zgodne smrt visokih skrbi hranilne xg pe- ODDOLŽILI SQ SE TUDI PLANINI Posojila prejelo 159 borcev l’fed novo krško osnovno šolo'bo stal spomenik Za praznik republike 29. november, bo občinska Zveza zdniženj borcev NOV v Krškem izplačala nek-^lanjim borcem sto enkratnih prizaiavalnin. Za obletnico republike bo to prav gotovo čestitka, ki se Je bodo vsi razveselili. V krškem organizacija ZB posveča veliko skrbi stano-y^skim zadevam članstva. ^ sklada za gradnjo stanovanj borcem NOV je dobilo denarno poisojilo 62 ^etov in 38 delavcev. Sklad r^tva upokojencev je raz-fleUi posojilo 59 prosilcem ^ vrst nekdanjih borcev. Letos je bilo na voljo za Sradnjo stanovanj, za p>opra-stanovanjskih hiš in dru-?® ^®t>oljšave 1,450.000 dinar-od tega 520.000 dinarjev ® sklada upokojencev. Iz občinskega sklada je do-«a za praznik 4. julija le-^ vas Planina 170.000 dinar-. Tam je bilo srečanje ^r^janskega odreda. Parti-Planmi se je skupšči-^ oddolžila s pomočjo za P^^jo ceste, ki je povezala najviše ležečih gorjan-in vasi s svetom. Ljudje si s posojilom dokončno ^^ili po vojni obnovljene *^^ane domove. borčevska ^ ^i občmi je komisijo, ki bo prihodnjega občinskega praznika zbrala gradivo za brošuro o vseh spominskih obeležjih NOV na tem območju. Do tak'rat napovedujejo otvoritev nove šole, pred katero bodo postavili spomenik prvi oboroženi skupini skojevcev in komunistov. Ti zavedni krški občani so p>adli pod streli nemških puSk v Dobravi pri Brežicali 1941. leta. Občinska zveza ZB NOV izplačuje borcem 95 rednih priznavalnin, v povprečnem znesku 150 dinarjev. Enkratnih priznavalnin bodo podelili 100, m scer za 29. november. Podpis sporazuma med Slovenijo in Hrvaško za skupno izgradnjo jedrske elektrar-’ ne na Krškem polju je bil velik dogodek ne le za Posavje, ampak za vso Slovenijo, Na sliki: predsednik IS SRH Dragutin Haramija (levo) in predsednik IS SRS Sta. ne Kavčič (desno) med podpisovanjem te zgodovinske listine 27. okt. v Krškem KONČNO ODMEV NA PREDLOGE ZA ZBIRANJE DENARJA Skupen sklad iz deležev vseh podjetij fr\ T'd'rlrvnr Marsikje bo to razlc^ za organizacija v občini je imenovala V kratkem bo pripravljen ključ za deleže gospodarskih organizacij v skup- ^pešeno načrtovanje nem viru. ki ga bodo povečali s posojili in sredstvi investicijskega sklada ^S^Ta^nelT^iaine f^ege vzeti denar za dom? j^^®^iška srednja šola v ^ Kem si ne upa prevzeti J oskrbo telovadnega potrebuje te-Preveč je v za-kf^ ^ denar, da bi si lahko 1 ^ pomoči drugih na-škp ' ^^d^6valne . stro- štv ^ ^ dom. Tudi dru-o Partizan nima denarja ti? Kje torej vze- ^ Dom propada, zato bo-za obvarovanje pred neusmiljenim skupščine - Namen tega je odpiranje novih delovnih mest že zdavnaj so minili časi, ko so v občinah pričakovali pomoč širše skupnosti pri razvoju domačega gospodarstva. Iz spoznanja, da je treba za vsak na-predeik veliko lastnih pobud in lastnega deleža,, se je to je&an rodil sklep sindikata in občinske skupščine v Krškem zia skupen vir sredstev, ki ga bodo napajali prisipevki vseh delovnih organizacij v občini. pred ................... ^asa zvedeli odločilno verjetno šele od ob-skupMine. V krški občini taik način zbiranja denarja za razne naložbe ni nov. V zadnjih letih so delavne organizacije na pobudo skupščine veliko prispevale za komunalne naprave, predvsem ceste in most čez Savo, za stanovanjsko izgradnjo, za ureditev novih naselij, za šole, za otroško varstvo in druge m-vesticije družbenega standarda. Pozor pred lažnimi „simboli"! V zadnji številki Infonnaoi'j občinskega sindikalna sveta v Krškem opozarjajo delovne kolektive Pre*d lažnimi značkami in plaketami II. kongresa ^®^^Wiupravljavcev Jugoslavije. Sindikalni delavci, ki ^renUjajo priprave na kongres, naj bodo pozorni ^asti pred zasebniki, ki prodajajo po podjetjih in ^"ugih kolektivih razne kongresne »simbole«. Prevarantom so nasedle že razne družbeno-poli-“čne organizacije v državi, pa tudi samoupravni misleč, da gre za prave značke. V resnici p>a ^^iniajo ti lažni simboli nič skupnega z uradnirm 2Dačkaini in plaketami. Te bodo prišle v javnost ko-leta, letaki pa šele nekaj mesecev pred kon- 8re6om. Torej bi^ lahkovernosti do morebitnih prodajal-ki bi si na ta način radi prislužili lepe denarje. Tokrat je denar potreben za širjenje gospodarskih zmc^ljivosti, za odpiranje novih delovnih mest, kajti zadnje čase število zaposlenih ne narašča več, temveč se celo zmanjšuje. Z vsakim dnem se več ljudi vozi na delo drugam in iz meseca v mesec se p>ov©čuje število delavcev v tujini. • 'Ključ za delež, ki naj bi ga posamezne gospodarske organizacije prispevale za te namene, bo izdelala strokovna služba oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini. Na eni prihodnjih sej bodo odborniki razpravljali o takem predlogu. •tako zbrana sredstva bodo v krški občini obogatili z bančnimi krediti in z deoiar-jem iz bivšega investicijskega sklada, do katerega ima skupščina usmerjevalno pravico. Pri razdeljevanju skupnega sklada bodo odločilni Fimielta ’MHHr Sitih Krškega na levem bregu Save. Po vojni je zraslo tam veliko stanovanj-”*«kov. Precej.šen delež je v stanovanjsko izgradnjo vložila tovarna papirja v '‘•tol! s krajevno skupno«t.io skrbi tudi za to, da so ulice asfaltirane in da bo Jc v prihodnje še bolj urejeno (Foto: Jožica Teppey) programi delovnih organizacij. Prednost botib imele naložbe, ki bodo to najbolje opravičile. Od takega načina pomoči si obetajo povečano skrb za zaposlovanje novih delavcev v občini. Korist bo dvojna, v občini bo manj ljudi brez zaposlitve, delov, mm organizacijam pa se bodo odprle možnosti za razširitev. Občni zbori Na priporočilo občinskega sindikalnega sveta bodo osnovne organizacije sindikata v delovnih organizacijah izvedle občne zbore v novembru, decembru letošnjega leta in v januarju 1971. Ne glede na priporočilo občinskega sindikalnega sveta, da Je rok za izvedbo občnih zborov daljši zaradi letnih bilanc, o katerih naj bi na teh občnih zborih razpravljali, pa bodo nekatere os-npvne organizacije kljub temu rok prekoračile, ker do konca januarja prihodnjega leta še pe bodo seznanjene s poslovanjem svoje delovne organizacije. Proti monopolizmu Ko je občinski sindikalni svet ni zadnji seji obravnaval razvoj in perspektive gospodarstva v komuni, je med drugim prišel do ugotovitve, da nekatere delovne organizacije ne trpijo konkurence v neposredni bližini. Pri tem je mislil na pojav, ki ga je opaziti v razvoju domače trgovine. Zaradi tega je menil, da v tej panogi že dalj časa ni napredka, bodisi v izbiri asortimenta, kakor tudi v premajhni povezanosti trgovine s proizvodnjo. Praktično povedano: krški potrošniki raje kupujejo kvalitetno in cenejše blago v sosednih občinah. Dolenjski festival zaključen v sredo, 28. oktobra, se je končal jubilejni petnajsti Do. lenjski kulturni festival, ki je uspel nad vsemi pričakovanji. Letošnji program je. obsegal 20 dramskih, likovnih, koncertnih in literar. nih prireditev. Od aprila do konca oktobra si jih je ogledalo nad 28 tis(JČ obiskovalcev, med katerimi Je na stotine stalnih gostov Kostanjevice. rej za neke socialne posege, temveč za gospodarske naložbe, ki bodo tudi nekaj vračale. Skupni sklad bo zamašil luknje tudi tam, kjer jih zaradi pKMnanjkanja kapitala zdaj pušča Dolenjska banka. Delovnim organizacijam velja v tem času opozorilo skupščine in sindikata, naj se ne prepuščajo trenutnim konjiktumim tokovom brez daljnosežnili poslovnih ciljev. Taki jjpjavi so, zato jih želijo pravilno usmeriti, da ^e delovni kolektivi čez 'leto ali dve ne bodo znašli pred drugačno resničnostjo, pred težavami, ki jim zaradi pomanjkljive skrbi za programiranje ne bodo več kos. JOŽICA TEPPEY Vse po starem ni nikjer spodbudno občinska konferenca Zveze komimistov v Krškem bo eno prihodnjih sej posvetila kritični obravnavi razmer v gospodarskih organizacijah. Pod povečevalno steklo lxi vzela tista podjetja, v katerih so že leta ali celo desetletja zadovoljni z obsegom proizvodnje in- kjer tudi v daljšem obdobju niso zaposlili nič novih ljudi. Delovne kolektive bo Zveza komunistov sp>odbudila za večjo zavze Posvetovanje v tovarni papirja Komite občinske konference ZKS je pretekli ponedeljek organiziral v tovarni papirja posvetovanje gospodarskih in političnih kadrov celotne ko. mune. Obravnavali so predlog koncepta dolgoročnega družbeno-ekonomskega razvoja Slovenije. Udeleženci posvetovanja so se hkrati seznanili s pripravami za izdelavo regionalnega razvojnega koncepta sevniške, brežiške in krške občine. Delovni sestanek kandidatov Delavska univerza iz Brežic bo danes ob 15.30. organizirala v predavalnici DU v Brežicah delovni sestanek s kandidati, ki želijo obiskovati večerni oddelek višje šole za organizacijo dela. Sestanek je namenjen vsem tistim kandidatom iz sevniške, krške in brežiške občine, ki morajo pred vpisom v to šolo opraviti sprejemni izpit. Demonstracije viličarjev 17. novembra ob 9. uri bo v tovarni papirja zahodno-nemška tvrdka STEINBOCK prikazala uporabnost viličarjev v papirni in grafični industriji. Nemški predstavniki bodo najprej s filmi prikazali celotno dejavnost te znane firme, nato pa bodo praktično demonstrirali uporabnost viličarjev pri prekladanju, nakladanju in razkladanju različnega tovora na prostem in v zaprtem prostoru. Demonstracije viličarjev se bodo udeležila številna podjetja iz vse Jugoslavije. Sprejem novih članov Krajevna organizacija Zveze komunistov Krško — levi breg je minuli ponedeljek sklicala prvi jesenski sestanek članstva. Dnevni red je obsegal delovni načrt za no\'o obdobje, sprejemanje v vrste ZK ter informacijo o spremembah v političnem sistemu Jugoslavije. Koristi na obeh straneh s podpisom pogodbe za gradnjo bencinske črpalke na I>movem pri Krškem se je Krčanom uresničila dolgoletna želja. Za gradnjo črpalke so se najprej dogovarjali s Petrolom iz Ljubljane, vendar to podjetje ni pokazalo pK>sebnega zanimanja zanjo. IsOvi partner Istra-benz iz Kopra je pokazal več poslovnega smisla in kaže, da ^ tost pri sestavljanju srednje- I od podpisa p>ogodbe do nje- ročnih in ^dolgoročnih razvoj- ne uresničitve preteklo le nih programov. malo časa. KRŠKE NOVIGE ■ SAMO četrtina VABUE« NIH na razpravi. Občinski sindikalni svet Je nainull' teden skli- cal razširjeno sejo, na katero je vabil predsednike sindikalnih organizacij iz 42 podjetij. Na dnevnem redu je bila razprava o osnutku novega statuta zdravstvenega zavarovanja delavcev. Udeležili so se je le predstavniki petnajstih delovnih organiazcij in tako zasto-pali četrtino zaposlenih v krški občini. Več o seji sindikalnega plenuma bomo ppročali v prihodnji številki Usta. ■ REKORDEN OBISK Kraljeve razstave' v Kostanjevici. Do konca minulega meseca si je ogledalo Kraljevo retrospektivno razstavo v Lamutovem likovnem salonu več kakor 8.000 ljubiteljev likovne umetnosti. Zaradi nezmanjšanega zanimanja bo razstava še nekaj časa odprta. Obiskovalci prihajajo iz Posarja, iz Dolenjsko in drugih krajev Slovenije, pa tudi iz sosednje republike jih zahaja v Kostanjevico vedno v2Č. ■ v NEDELJO POPOLU.NE STA BU.I v krSkl občini dve osrednji žalni svečanosti. Krčaol so se zbrali pred skupno grobnico padlih na mestnem pokopališču, Senovčani pa so počastili spomin na padle borce in žrtve sovražnikovega nasilja pred spomenikom na Senovem. Tudi številna druga obeležja Žrtvam fašističnega nasilja in padlim borcem NOV so bila odeta* v cvetje. Okrasili so jih otroci, organizacije ZB NOV pa so polagale vence. ■ POSVETOVANJE KOMUNISTOV — Komite občinske konference ZK v Krškem je’ minuli ponedeljek sklical posvetovanje z gospodarstveniki in političnimi delavci domače občine. Na dnevnem redu je bila informacija Ervina Kržičnika o osnutkih dniž-beno-ekonomskega razvoja Slovenije v naslednjih desetletjili. Komunisti so zvedeli tudi za priprave na izdelavo regionalnega razvojnega načrta za sevniško, brežiško in krško občino. KRSKl St — --------------------------------- * (1076) ★ — 5. XI. 1970 v nedeljo o zavarovanju kmetov Kot smo že napovedali, bodo v nedeljo, 8. novembra, v sevnišJci občini razprave o osnutku zakona o adravstvenem zavarovanju kmetov. Določila bodo razlagali delavci celjskega zavoda za socialno zavarovanje. V Sentyainžu bo zbor ob 8. uri, v TržiSču prav tako ob 8. uri, v Za-bukovju ob 7.30, na Bučiju Studencu in Blan*Ji ob 9. viri in v Boštanju ob 8. uri. SocdaJisitična zveza je še posebej pozvala člane organizacije, naj sodelujejo v ra^ravah. Zasedanje skupščine v torek sta v Sevnici zasedala oba zbora občinske skupščine. Obravnavala sta vrsto pomembnih zadev: socialno zavarovanje delavcev in kmetov, maloprodajne cene za prehrambene izdelke, obvezno deratizacijo, program geodetskih del, poročilo o prispevkih iz kmetijstva ter še nekatera dniga vprašanja. Z odločitvami skupščine bonx> bralce ob-sežneje seznanili v prihodnji številki. Priklance: konec »smrdljivk<€ število zaselkov v sevniški občini, ki še vedno nimajo električne napeljave, se je te dni zmanjšalo še za eno. Petrolejke so te dni prenehale goreti v hišah male vasice Priklance pri Blanci. Napeljava je veljala 85.000 dinarjev, od tega je razen Elektra Krško del denarja prispevala občinska skupščina, prebivalci vasd pa so se izkazali s prostovoljnim delom. V sevnišfc, občini je zdaj še pol dttcata manjših vasic oziroma zaselkov, kjer še vedno nimajo električne napeljave. RADIO SEVNICA ■ NEDELJA, S. NOVEMBRA: 10.30 — Beklanie bi oglaal — Zgodilo »e Je v preteklosti — Elektrotehna vam predstavlja — Človek in delo — Naši poshi^ci čestitajo in poedravljajo — Zdravstveni napotki — (Miranitev zdravja m mladostne svežine — Uvodni del slovesnosti o4> bližnjem ob. ftinskem prazniku — Z^Juček oddaje. ■ SREDA, 11. NOVEMBRA: 16.00 — Reklame in oglasi — Zgodilo se je v preteklosti — Radi ste jih poslušali — Reportaže s proslave ob 90. obletnici sevniSke-ga gasilstva — Ah že veste? — Glasba aa mlade — Zaključek oddaje — * , 10 POSTAJALIŠČ ZA ŠOLARJE? Trije avtobusi in en kombi pripeljejo k pouku vsak dan 400 otrok, kar je 40 odstotkov vseh učencev sevniške osnovne šole. Pred durmi je zima in spet bodo morali šolarji čakati na prostem v dežju in snegu, 6e jim ne bodo vsaj v n^caterih krajih naredili zasilnih postajališč s streho. Temeljna izobraževalna skupnost in občinska skupščina imata v načrtu nakup desetih tipskih malih čakalnic, ki naj bi jih čimprej postavili. Na sUk: šolarji čakajo na avtobus (in na postajališča). (Foto: Legan) PRVI DAN PRAZNOVANJA LETOŠNJEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA Devetdeset let v znamenju ,,na pomoč“ v nedeljo bodo sevniški gasilci praznovali 90 let delovanja - Po mimo< hodu in govoru na sporedu prikaz najmodernejših gasilskih naprav Priprave za ustaDovjitev sevmšikega gasiLsk^ia društva so se začeto že tdst^a leta, k» je Iginac Merhar v Dolenji vasi pri Riboidci iwvič po 11 letih sloveosik^ra gasilstva uvedel poveljevanje v slovenskem jeziku. Pisalo se je 1879. leto, iz tistega časa zemljiška knjiga pirvaič omenja, da je tudi gasilstvo v Sevnici. Požarna straža je bila sicer že prej, toda prvo gasiLako društvo, ki je imelo Sjpiva nemška pravila, je bilo iistanovljeno 1880. leta. ZačeAek je bil težak, skromen, manj'kalo je gasilskega orodja, ni bilo izlnišei^j- Gasilci se niso zavzemali samo za človekoljubna načela in za pomoč človeku v največji stiski, ko mu ogmj uničuje' dolgotrajno delo rok, v gasilskih vrstah so se rodoljiu hi bojevali za slovenstvo in slovensko besedo. Si>rva so imeil še nemSke naklonjeni ljudje vajeti v rokah, kasneje pa je odločo prevladal vpJiv Slovencev. Kronika sevmškega društva bi 2a minulih devet desetletij vedela marsikaj povedati. Ne bi mogla mimo največje pridobitve — sodobnega gasilskega doma z gasilsko opremo, ki je še danes ponos društva in vsega gasilstva v sevniški občini. Graditi so ga začeli že pred zadnjo vojno, dokončali pa in pripravljeni tudi sami prijeti za delo. Skoda je le, da mladi ljudje nočejo več v tolikšnem številu sodelovati v gasilskem društvu, kot je bilo to v minulih časih. V nedeljo bo pra^iiik, na katerem bodo sevniški gasilci pokazali, kakšna je in kaj premore njihova organizacija. Ob sedmi un bo najprej budnica gasilske godbe iz Kapel, ob 9. zbor gasilcev, ob 9.30 mimohod gasilskih enot, uro kasneje i>a bo zagrebška tovarna Pastor prikazala najmodernejše naprave za gašenje vnetljivih tekočin ter njihovo delovanje. Sledil bo sprejem pri predsedniku občinske skupščine v gasilskem domu. Spored sevniškega občinskega praznika NEDELJA, 8. novembra: ob 7. uni: Budnica godbe na pihala ob 8.30: Zbor gasilskih enot pri gasilsikem domu, začetek proslave 90-letnice gasilskega društva Sevnica db 9. uri: Zborovanje in proslava na trgu svobode ob 10.30; Prikaz gašenja s sodobnimi gasilskimi napravami tovarne PASTOK iz Za^^ba ob 14.30: Vaja gasiilsikih enot Sevnica Popoldne zabava v prostorih gasilskega doma, igi® ansambel Loška fantje iz Loke ofb 15. uri: V domu Sivobode Krmelj — gostovanje Sentjalkobskega gledališča iz Ljubljane z igro »Sosedov sin« PONEDELJEK, 7. novembra: ob 16. uii: Občinsko tekmovanje v kegljanju za pre* hodni pOkal - ob 17. uri: Otvoritev lassstave v senmišksm gradu • ndnova misel in naš čas«. Ras^tava bo odpi^ ^ 20. novembra vsak dan od 10. do 12. ure in 16. do 18. ure T0RE3£, 10. novembra: ob 15. uri: Predtekma piamrjev iz Knneilja in Sevnice v roilDametu oib 16. uri: Piiijateljsfca rokometna tekma med RK Slovan iz Ljubljane in RK Partizan iz Sevnice SREDA, 11. novembra: Gib 16. uri: Povratna rokametna tekma RK Krmelj — Sevnica v Krmelju ob 17. uri: šahovsko tekmovanje sindikalnih podružnic v restavraciji v Sevnici ČETRTEK, 12. novembra: ob 9. im: Slavnostna seja občinske sikupščine ob 9.30: Otvoritev otroško varstvene ustanove in ogle® gradnje novih industrijskih prostorov LISCE ob 16. uri: Podelitev priznanj najstarejšim zasliižnim članom kolektiva LISCE . ob 19.30: Gostovanje Slovenskima ljudskega gledališča iz Oelja v domu TVD Partizan Sevnica z delcin »Deseti brat« PETEK, 13. novembra: ob 16. uri: Otvoritev kluba Ljudske tehnike na Glavnem trgu in lov na lisico ob 17. uri: Otvoritev radiokluba na sevniškem gradu NEDELJA, 15. novembra: ob 9. uri: Strelsko tekmovanje obftinsikih ekip iz Sevnice, Brežic in Krškega SEVNIŠKI PABERKI ■ POPIS OSAMEUH IN REVNIH. Tudi Sevnica bo sodelovala v akciji »Pomoć osamelim in revnim«, za katero je dala pobudo republi&Ka konferenca SZDL. Minuli teden Je bil sklican seminar za ljudi, ki bodo sodelovali pri popisu. Najprej Je treba ugotoviti, kateri ljudje najbolj potrebujejo pomoč in kakino pomoč. ■ PRIUCEVANJE 120 DEKLET. Kon/ckcija Jutranjka začenja danes z notvim tečajem za pffiiičeva-nje, v katerem se bo deklet spoprijelo > učenjem v konfekcijski stroki. Tečaj bo trajal mesec dm. na koncu pa bo Se preizkus. ■ KMALU PLESNI TEČAJ. Kot minulo leto namerava oevniško gasilsko društvo tudi letos organizirati zimsko plesno iolo. To želijo tudi mladinci. Tečaj se bo. kot Je predvideno, začel še ta mesec. ■ OBNOVLJENA FASADA. Dom TVD Partizan t Sevnld Je kot v novi preobleki. Minuli teden Je dobil novo fasado. Primemo bo treba urediti Se notranjost, pa bo Sevnica lahko Se nekaj časa počakala z gradnjo novega kulturnega doma. ■ PRUETNItJSE GOSTIŠČE. V gostišču ▼ sevniSkem gradu, ki ga ima v najemu tov. RepSe, so po sklepu lastnika — turističnega društva Sevnica — postavili velikd irmi»^kn i>eč. To bo V zimskem času naredilo notranjščino Se bolj prijetno. ■ RAZPIS ZA RAVNATEUA IN SODNIKA. Ker Je ravnatelju sevniSke vajenske Sole lesne stroke potekla Štiriletna funkcija, Je treba izvesti reeelekcljo. Podobno Je tudi sevnlSkemu sodniku za prekrSke potekla doba. Zato je za obe delovni mesti potreben razpis. Delovni mesti boste razpisani v naSem listu. ■ SEVNICA VZTRAJA PRI SVOJEM. Svet za gospodarstvo in finance Je 26. oktobra spet obravnaval vlogo ribiške družine Sevnica In znova predlagal, naj vse vode na območju občine dobi te družina. Tako Jo bilo sklenjeno tudi že v februarju, vendar Je vrhovno sodlSče Slovenije kasneje odločilo, da mora del Save, od Cmega potoka navzgor, dobiti ribiška družina Radeče, ker je teko v skladu z razdelitvijo rajonov. Vendar bi tudi v tem primeru morala vode dodeliti sevniSka občinska skupščina. Za to pa skupščine doslej ni Se nihče zaprosil. ■ VABILO ZA SODELOVANJE. Občinska gasilska zveza vabi s posebnimi, v te namen natisnjenimi prijavnicami prebivalce občine, naj postanejo redni ali podporni člani organiazclje. VI^TKIK SO ga leta 1948. leta, predvsem po za^ugi prostovolj-n^a dela m izredne prizadevnosti posameznikov. Gasilski dom z, moderno opremo že vrsto let omogoča plodno delo gasilskega društva in celotne gasilske organizacije v občini. Kljub dokaj skromni družb^i pomoči poteka delo brez zastojev, saj so gasilci iznajdljivi Blanca: dve pridobitvi • Minuli teden so na Blan-ščici pri Blanci dokončali nov most. Nedolgo prej so na Blanci napeljali vodo v del naselja na levi strani potoka, t^o da ima zdaj vodovod celotno naselje. Pri delu so se izkazali vaščani, posebno nekateri. Za most Je prispeval denar občinski cestni sklad. Počastili so spomin padlih Pionirski odred »22. oktober« iz krmeljske šole je počastil dan mrtvih z žalno slovesnostjo pred spomenikom žrtev fašističnega nasilja in borcev NOV. Pionirji so izvedli krajši program in zapeli žalostinko. Pionirji iz Šentjanža so počastili 29. obletnico jima-ške smrti narodnih herojev Milana Majcna in Jančeta Mevži j a. Obiskali so njun grob, kjer so Imeli tudi krajši kulturni spored. B. D. KAJ SO PISALI O SEVNICI OKTOBRA 1954 Le v filmu: mizica, pogrni se! Da je včasili kaj dobro pobrskatd tudi po krajeivnd zgodovini, se boste verjetno strinjali pri branju teh vrstic. V roike smo \-zeli številko zdaj že pokojnega Posavskega tednika, ki je izšla natanko pred 16 leti, v oktobru 1954. V eni sami številki je bila takale bera cvetk: Kaj se je od napovedi uresničilo, je znano, poglejmo, kaj se ni *j' Ne sodimo preostro, da bodo tudi zanamci milo ravnali z nami' Sicer pa priznajmo, da^' še v tem članku na ko cu Se; volivci bi z odborom vred zelo ^ voljni, če bi okrajni iJ ski odbor osnutek čuna sprejel in ga P® dil....) Previden in moder vek je pod naslovona ^ in ono iz Sevnice«. le pravi: kmetijstvo , kakor ne razvija bi bilo treba. (16 neje: to misel dar vzeli iz danaSrU ^^Ste°Vt^vilka Posavsk^ tednika sporoča ▼ V podnaslovu članka »S plenuma krajevnega sindikalnega sveta v Sevnici« stoji črno na belem: v Sevnici se ni bati brezposelnosti! (16 let pozneje: na spisku zavo^ za zaposlovanje kakih 300 brezposelnih, na delu v tujini čez 500 ljudi). V istem sestavku piše tudi:-----'žalostna je za Sevnico tudi ugotovitev, da je Se precej članov sindikata, ki Se do danes niso doumeli bistva delavskega samoupravljanja. (16 let pozneje: Se bolj žalostna je ugotovitev, da so taki člani Se danes.) Nadalje poroča Posavski tednik:--------- sevniSka Svoboda Se vedno ni to, kar bi morala biti. Na o-der ne more dati niti ene igre, čeprav Je igralcev — zelo dobrih — na pretek (16 let pozneje: danes niti Slovensko narodno gledališče ni to, kar bi moralo biti.) V članku »BoStanjčani se pripravljajo na praznik« na prvi strani pi- še: ... praznik bo zgodaj zjutraj naznanila sevniS-ka godba na pihala. Prvikrat bo v BoStanju okrajno tekmovanje v lahki atletiki ... (16 let. pozneje: ni več godbe, ne okrajev, ne lahke atletike v BoStanju — če izvzamemo tek po premalo osvetljenem železniškem mostu čez Savo.) . Nič manj ni zanimiv sestavek »SevnLSki načrti za leto 1955«. Tam je zapisano med drugim:... za razširitev ceste pri PlauStaj-nerju je treba 3,5 milijona dinarjev, za gradnjo dveh javnih straniSČ 350 tisoč dinarjev... (16 let pozneje: Se danes ni stranišč ne razširjene ceste. spevku Sevnici«: • • • ° zabavni film za mladino ^ pogrni se --- ^ogi neje: danes do- tak »film« ma)... • nfl Da bi ga 1« sporedu vsi! M- ^ 16 DOLENJSKI LIST stran uredil: MARJAN LEGAN ________________ st. 45 (1076) ★ s SKUPŠČINE TIS TREBNJE 28. OKTOBRA Zahtevali novo poročilo Skupščina TIS o poslovanju delavske univerze -Večje štipendije - Nov avtobus za šolo Trebnje Skupščina temeljne izobraževalne skupnosti je 28. oktobra obravnavala nekatera vprašanja s področja izobraževanja in pri tem sprejela več sklepov, poročilo o dohodkih in izdatkih'^v letošnjem letu, obravnavala pa Do|. Nemška vas: kje je Rdeči križ? Kje je zdaj krajevna organizacije Rdečega križa, ki je bila svoj čas v Dol. Nemški vasi zelo delavna, so se spra-' Sevali na nedavnem sestanku odbora krajevne organizacije SZDL v tem kraju. Pozvali So prosvetne delavce, naj več sodelujejo v delu krajevnih Organizacij. Prav prosvetni delavec lahko na, vasi s svo-jim znanjem in ugledom veliko pripomore k delu organizacij. Trebelno: želijo gospodinjski tečaj Znano je, kako uspešen je bil -zadnji gospodinjski tečaj ^ Velikem Gabru. Zanimanje ^ tovrstno izobraževanje Pa je tudi v drugih krajih. Ta ."Trebelnem bi radi tak •^^j imeli že letošnjo zimo, ^ pomoč zaprosili Občinsko konferenco SZDL. . bi bilo, da bi. tudi za l^br^evanje kmečkih de-^et in žena prispeval ob-J;^^'3ki sklad za pospeševa-Je kmetijstva, tako kot prispeva za šolanje kmečkih ^toy in mož. Zena vendar Podpira tri vogale v hiši. je tudi delo delavske univerze. Delno spremeaijen finančni načrt med drugim določa, da se bodo štipendije, ki jili daje TIS, povečale v povprečju za 150 dmarjev. Trenutno prejema štipendije 23 dijar kov in študentov, provprečna štipendija pa znaša le 250 dinarjev, kar je premalo za preživljanje. Na zasedanju skupščine so tudi sklenili, da bo trebanjska osnovna šola dobila nov avtobus, ker je sedanja že dotrajal. V ta namen bodo porabili letošnji presežek denarja, namraj enega za prevoz šolskih otrok, kar bo do dobrih 190.000 dinarjev, kolikor sftane nov avtobus, še manjkalo, bodo zagotovili v fi-načnim načrtu za prihodnje leto. Za Trebnjim bo na vrsti Veliki Gaber, kjer tudi potrebujejo boljše in večje vozilo. Razen tega je skuipščina sklenila, da je treba čimprej poskrbeti, da bo večji odstotek šolskih otrok prejemal tople malice. Komaj , tretjina šolarjev je zdaj deležnih malice, v občini pa je še pet podružničnih šol, kjer šol-skili kuhmj sploh nimajo. S poročiilam delavske univerze člani skupšču".^ niso bili zadovoljni. Sklenili so, naj delavska imiverza pripra- vi izčrpne j še poročilo o dohodkih in izdatkih, opisana pa naj bo tud dejavnost, da bo skupščina TIS dobila jasnejšo podobo, kako deluje delavska univerza. VASI NE UMIRAJO ČEZ NOČ Bi zapustil zemljo? Nekateri odhajajo, drugi ne morejo; Polde Perpar iz Svetinj nerad sploh misli na to Oktobrska nedelja popol-dne: p>eihar kostanja, mot-^0. še nepovreto vino, pravzaprav še mošt, jesensko sonce, kd g^je v brezvetrju. Kramljanje s Poldetom Perparjem, 30 starim kmetom in delavcem. Niti sam ne ve, ^j je bolje: prvo ali dru-80- Služba mu je potreb-zemljo in domačijo rad, da bi težko brez nje. Prijeten je razgovor, ker Je tak čas, ker je že no-''Ina v sodih, ker je ne-d®lja, , ker ni bUo treba ^ pred peto ua noge, po ^®nM uro daleč v Trebnje, ^ bi zapel oblič v nje-goviih rokah, ker doma F>eški udarjajo ob stene bakmega kotUča in ^ žganje p>o vrvdd neena-someriK) sceja v posodo, zapustil to zemljo, naselil v dolini in po-samo delavec?« PomislU je, nd vedel ta-odgovora. Nihče mu ^ ni zastavil takega vprašanja. »Bi In ne bi.« Ne bd, če bi, leto pre-^^ogio kaj več takih jesenskih nedelj! Niti pomislil, šele storU. Če bi leto poznalo tisite dolge deževne ^ snežne dni, ko v Sma-kot da ni žive duše, so pota razmočena, da J®velj ostaja v blatu. Ta-hi šel stran. »Kdo bi bo zemljo sploh ^Pll?« Je iznenada vprašaj res! Kdo bi hotel t^ja ^ v Svetinje nad Rde-*w.lc»n, vasico s 13 ‘J^i? Bog nas varuj te A StevUke, saj bo menda kmalu kje zavekalo! Od šestih hiš so samo še štiri žive. Samo še za šbiri je gotovo, da se ne bodo Se kmalu sesule vase. Polde je zrasel tam gor in bo tudi živel tam. Ni več razmišljal po prvem o dobri letini orehov in kostanjev, o šumarioi, ki je kar dobra, o Smavru, ki ne bo izumrl, dokler bo imel vinograde. Reči bi sicer morala kaj več' o delu krajevne orga-nzacije SZDL, katere tajnik je Polde. Zaradi tega dvomu. »Tisoč dinarjev zaslužim v mizarski delavnici v Trebnjem. Pa še več bom, saj gre našemu podejtju dobro, Mihevčev Janez, naš direktor, je možakar in pol. Nekaj pa pridelam še r»a kmetiji, ki jo obdelujeta žena in mati.« Nisem ga več spravljal v zadrego. Govorila sva raje sem pravzaprav prišel k njemu. Pa kaj, ko Je takšno življenje! MARJAN LEGAN vif/f.fVAi;: Raz\'oj gospodarstva v manj razvitih krajih lahko pospešijo določila zakona, ki je pripravljen z namenom, da bi spodbudili naložbe z različnimi olajšavami. Med obrati, ki si lahko obetajo koristi, je tudi mirenska tovarna šivalnih^ strojev, ki ima velike načrte za povečanje proizvodnje. Kakih 120 šivalnih strojev že sedaj naredijo vsak dan, ob postavitvi novih proizvodnih zmogljivosti pa bi se ta količina podvojila. S SEJE OBČINSKEGA ODBORA ZZB NOV 30. OKTOBRA Moralne vrednote ljudske vstaje so našemu času še posebno dragocene Občinski odbor ZZB NOV Trebnje o vseljudski obrambi - Sprejel je delovni program - Ocena dela komisij *- O knjigi, kroniki NOB v občini Pregled dela organizacije in njenih komisij ter sprejem programa dela na področju splošnega ljudskega odpora, to je bil namen druge seje občinske-ga odbora ZZB NOV Trebnje, ki je bila v petek, 30. oktobra, pod predsedstvom Janka Ovna, predsednika občinskega odbora. S pismenim poročilom, ki je zajelo obdobje od 16. nfia-ja, ko je bila prva seja ob-činsk^a odbora, so bili udeleženci v glavnem sadovoljni. Kako ne, večina sklepov se uresničuje, člani organizacije povečini sodelujejo v javnem življenju občine, organizacije so se izkazale pri proslavah in prireditvah. Pri obravnavanju dela posameznih komisij so se člani odbora zadržali dlje časa pri komisiji, ki skrbi za širjenje' in oživljanje tradicij narodnoosvobodilnega boja. Sekretar občinskega odbora ZZB NOV Stane Prijatelj je v svojem prispevku predvsem poudaril, da je v sedanjem, k materialnim dobrinam usmerjenem času, potrebno bolj kot kdaj vnašati v naše življenje moralne vrednote ljudske revolucije. Občinski odbor je zatem sklenil, da je treba mlademu rodiu bolj približati ljudsko vstajo, kar je mogoče doseči tudi z boljšim izkoriščanjem gradiva, ki je na voljo v občini. Predlagali so še, naj bi v šolah s pisanjem nalog sp>odbudili k večjemu zanimanju mladine za našo bližnOo agodovino. Dobrnič: ljudem ustreženo Odkar je Mercatorjeva trgovina uvedla prodajo mesa in kruha, so Ijiidje v tem kraju zadovoljni s preskrbo. Idx)ljšan je tudi av-tobusm prevoz, to pa so stvari, katere so Dobmičani dalj časa neuspešno obravnavali na sestankih, Dobmi-ški primer znova kaže, da se ljudje veselijo vsake drobne pridobitve. Imajo pa še eno željo; radi bi,, podobno kot je to na Selih-Sumberku, imeli zasilno ambulanto, v katero bi občasno prihajal zdravnik, tako da ljudem ne bi bilo treba na vsak pregled v Trebnje. Tov. MiMič je poročal o delu komisije za zgodovinsko dejaivnost in spomeniško varstvo. Ugodno je cenil izdajo ■ spominskega albuma ter priprave na izdajo knjige -— kronike NOB v trebanjski občini, ki bo, če bo šlo po sreči, izšla za prihodnji občinski praznik. Spominsko znamenje tudi na Medvedjeku Do prihodnjega praznika krajevrih skupnosti Velika Loka in Sentlovrenc, ki ga skupno praznujeta 18. aprila, bo postavljeno spominsko znamenje na Medvedjeku, kjer je bila aprila 1942 ena prvih večjih bitk na Dolenjskem. Kot piše v zborniku NOB, je v spopadu s četo druge grupe odredov padlo 43 Italijanov, večje število pa je bilo tudi ranjenih. Sklep o postavitvi spominskega obeležja je 30. oktobra sprejel občinski odbor ZZB NOV Trebnje. Pri poročilu komisije za socialna, adraivstvena in stanovanj sto vprašanja so ugotovili, da se je s povečanjem priznavalnin položaj pomoči najibolj potrebnih udeležencev NOB izboljšal. Ostareli in osamljeni nekdanji bojni tovariši pa ne potrebujejo samo denarne pomoči, marveč tudi tx)|plo besedo in obisk, zato so sklenili^ da bodo tudi v teij smeri v prihodnje bolj delovali. Po uvodni besedi Romana Ogrina, sekretarja občinskega komiteja ZK, so razpravljali o pripravah na vseljiidski odpor. Zatem so sprejeli 12 točk obsegajoč delovni program, ki pK)udarja tesno sodelovanje z drugimi organizacijaani, usposaJjlganoe članov organizacije, prenašanje tradicij NOB, utrjevanje bratstva in enotnosti ter še nekatere naloge čilanov ZB. M. L. Trebelno; izguba pri prazniku Ob letošnjem praznovanju krajevnega praznika na Trebelnem, ki ga je organizirala krajevna organizacija ZB, je bilo 1.780 dinarjev izgube. Predstavnik organizacije tov. Ribič je na seji občinskega odbora ZB NOV v Trebnjem predlagal, naj bi izgubo poravnala občiriska organizacija. Na seji so grajali tak način »poslovanja«, na koncu pa sklenili, naj predsedstvo še enkrat pretrese ta izjemen primer. Občinska organizacija naj bi prispevala samo del denarja, večino izgube pa naj bi trpela krajevna organizacija in krajevna skupnost. Povsod ista »pesem« v devetih krajih trebanjske občine so bili minuli teden sklicani sestanki s kmetovalci, na katerih so delavci zavoda za socialno zavarovanje razlagali osnutek statuta zdravstvenega zavarovanja kmetov. V vseh krdjih — z izjemo na Mimi in v Mokronogu, kjer zaradi premajhne udeležbe razprave ni bilo — so ugotavljali isto. Kmetje pozdravljajo razširitev pravic v zdravstvenem zavarovanju, sprašujejo pa se, kako bo s plačilom. 2e dosedanje obveznosti so tolikšne, da jih mnc^i ne zmorejo. Ponekod so predlagali, naj bi v sklad zdravstvenega zavarovanja več prispevala družba. Čatež: vse manj jih je Borci iz narodnoosvobodilnega boja se starajo, njih število se nenehno zmanjšuje. Na Čatežu na primer jih šteje krajevna organizacija le še kakih 15 in je že. dalj časa vprašanje,, če je smiselno imeti tako majhne organizacije. Na zadnji seji občinskega odbora ZZB NOV so sklenili, naj predsedstvo preuči organiziranost v občini ter možnosti, kako bi manjše krajevne organizacije bolje delovale. Za Čatež je predlog, da bi borci iz tega kraja in okolice delovali v krajevnih organizacijah Velika Loka, delno pa v šenUo-vrercu. Čatež mora biti seveda sam za tako spremembo. OglaKujtc v DL DROBNE Z MIRNE Vrhovno sodišče zavrnilo tožbo Vrhovno sodiSče Slovenije je minuli teden zavrnilo tožbo Franja Bulca z Mirne, s katero je sproži! upravni spor zaradi odločbe trebanjske občinske skupščine. Ta je, kot je znano, ugotovila družbeni interes na zemljišču, ki je last Maruše Bulc. 2c od četrtka naprej je mirenski Tovarni rastlinskih specialitet in destilaciji DANI dovoljeno, ^a razpolaga s spornim zemljiščem. To pravico je dobila na podlagi odločbe administrativne komisije izvršnega sveta Slovenije. ' ■ SKLICANO ZAMAN. 27. okto-bra je bil na Mimi sklican sestanek kmečkih zavarovancev, na katerega pa razen predstavnikov novomeškega zavoda in trebanjske občinske uprave ni bilo ljudi. Kaže, da je bil sestanek preslabo pripravljen. Med drugim ne bi bilo odveč če bi na vabila napisali tudi imena zavarovancev. Kmetje morajo blU seznanjeni s pravica, ml in dolžnostmi v zavarovanju. ■ PREDAVANJE ŽIVKA PREGLJA. Mladinski aktiv na Mimi Je te dni organiziral poučno in za današnji čas potrebno predavanje z naslovom »Religija v naši družbi«. Za predavatelja Je povabil člana CK ZMS Živka Preglja. ■ IZKORISTITE POMOČ! Mirenska krajevna skupnost pripravlja večja popravila vaSkih poti. Kot pomoč nudi prevoz in gramoz. V vaseh, v katerih vlada složnost, krajevna skupnost pri tem nima tatov. So pa tudi pri- ' meri, da ostane pripeljano gradivo in cevi na mestu, kjer jih Je stresel voznik. Ljudje kot da ne kažejo zanimanja za to dragoceno pomoč. Prav bi bilo, da bi uporabniKl že sedaj pripravili načrt za delo. Krajevna skupnost namerava lutklitl dovozne poti tako, da bo do vsakega naselja mogoče pripeljati z motornim vozilom. ■ GOSTILNA SPET ODPRTA. Gostilna »Pri Prancld« Je spet odprta. Lastnica Je preuredila prostore, ki imajo sedaj tudi centralno kurjavo. ■ SE NIČESAR DOBILI. Klub Ljudske tehnike na Mimi -deluje v dveh sekcijah; foto in radio sekciji. Modelarstvo zaenkrat miruje, ker m denarja za nakup potrebnega materiala. Tone Gorenc, vodja sekcije, pravi, da Imajo modelarji obljubljen denar v Trebnjem, vendar od tam niso še ničesar prejeli. ■ PROSLAVA DNEVA MRTVIH Za dan mrtvih je blia pri spomeniku »Na Rojah« žalna slovesnost, katere se je udeležilo večje števi- lo starejših ljudi in. mladine. ■ FRESKE? Ko so obnavljali spodnji ded fasade cerkve pri Sv. Heleni in vzidavali stare nagrobne g;x)menike v stene, so pod ometom odkrili neke stare slike. Mor^ gre za slikarska dela, vredna, da Jih ohranimo? ■ PRVE STREHE. Novo naselje stanovanjskih hiš na Rojah dobiva drugačno podobo. Na več hišah so lastniki že postavili ostrešja in Jih pokrili. ■ OPRAVIČILO. V prejšnji številki so bite drobne novice iz Trebnjega objavljene po pomoti pod naslovom »Drobne z Mime«. Bralcem se opravičujemo! D. P. TREBANJSKE NOVICE Ob dnevu mrtvih Ob dnevu mrtvih je bila 1. novembra ob 10. uri puri spomeniku in grobnici padlim borcem na novem poiko-pališču v Kočevju žalna slovesnost. Na njej je v imenu ZZB in ostalih organizacij govoril domači politični delavec Nace Kamičnik, delavska godba je igrala žalostin-ke, recitirali so učenci osnovne šole, častno salvo pa je izstrelila skupina vojakov j ribnišike enote. Ob tej priložnosti je na grobnico položilo vence več organizacij, občani pa so'polagali cvetje in prižigali sveče. Podobne svečanosti so bile tudi v nekaterih drugih krajih občine. Ugoden oktober v mesecu oktobru so zabe-ležiU v HOTELU PUGLED v Kočevju 1204 nočitve, in' sicer 919 nočitev domačih in 285 tujih gostov. Ce bodo tudi v zadnjih dveh letošnjih mesecih imeli toliko gostov kot oktobra — lahko jih je tudi nekoliko manj — bodo končno le dosegli letos rekordno mejo 10.000 nočitev v enem letu, ki je niso dosegli v vsem povojnem obdobju. Tej številki so se najbolj približali pred tremi leti, ko so zabeležili okoli 50 nočitev manj kot 10.000. Pomagati ostarelim Jutri, 6. novembra, bo v Kočevju posvet o /varstvu ostarelih, ki ga Je sklicala občinska konferenca S2n>L. Posveta se bodo udeležili predstavniki Rdečega križa, upokojencev, &ol, sekcije za družbeno aktivnost žensk, socialni delavci, zdravstveni delavci, predstavniki republiške konference SZDL tn poslanec socialnozdravstvenega zbora republiške skupščine. V kočevski občini je okoli 3500 občanov, starih nad 60 let, med njimi precej bivSih borcev. Dogovore obvezno izpolniti če jih bodo vedno izpolnjevali le eni, jih bodo v bodoče tudi ti zavrnili Na nedavni seji sveta za dnižbeni plan in finance ob-činsike skupščine Kočevje so med drugim razpravljali tudi o uresničevanju družbenih dogovorov delovnih organiza- ' y celoti 18 delovnih organiza- zacije je izven občine, vplačale 12.600 din, marajo pa 57.000 din. Obveznosti, spregete z družbenimi dogovori, je izpolnilo Cia za sofinanciranje narodne obrambe in ljubljanskih kli-ničnih bolnišnic. Za sofinanciiranje naaxwine obrambe bi na podlagi družbenega dogovora morale letos kočevske delovne organi-zacdje prispevati 232.000 din, za klinične bolnišnice pa 150.200 din. Degansko pa je bUo doslej zbranega denarja za narodno obrambo 134.300 V Kočevju je pred kratkim SGP ZIDAR začel graditi 20-stanovanjski stolpič za din, za klinične bolnišnice pa udeležence NOB. Gradnja bo veljala okoli 2 miUjona din. Investitor je sklad za 53.700 din. Razen tega so šti-reševanje stanovanjskih zadev, borcev NOV občine Kočevje- Stanovanja bodo ri izmed 15 poslovnah enot, vseljiva do občinskega praznika — 3. oktobra 1971 (Foto: Peter Šobar) katerih sedež deiovne organd- Skritiziran predlog cestnega sklada radi posodobljenja te ceste clj, dve sta izpolnili obveznosti delno, štiri pa sploh še ne. Določene 2sneske so vplačale predvsem manjše delovne organizacije in le redke večje. Prav v^je pa morajo prispevati največ. Sprejete družbene dogovore pa ne izpolnjuje tudi nekaj obratov oziroma podružnic delovnih organizacij, ki imajo svoj sedež izven občine. Na seja je bilo sklenjeno, da se je treba še naprej zavzemati, da bodo družbeni dogovori v celoti uresničeni. Taki dogovori v bodoče ne bi bili laspešni, če jih bodo vedno izpolnjevale le nekatere delovne organizacije, druge pa bi se takih obveznosti izogibale. O uresničevanju družbenih dogovorov bo svet sez- Občine ob cesti Škofljica-Ribnica*Kočevje-Delnice bodo vztrajale, da se ^ekii z^tevana ^ poso<^ „anii tudi občinsko skup-cesta Kočevie-Brod na Kolpi v naslednjih petili letih v celoti posodobi - ‘>“®' v nadednjem pet- Vsi nezadovoljni s predlogom cestnega sklada V četiteOc, 29. oiktobra, je bil v Kočevju sestanek ptredstavnikov občioisike skup^ine KoŽevje in Bibnioe, na katerem so. razpravljali o oisnutku programa cestnih del v naslednjih petih letih, ki ga je občinskim skupščinam poedal v obraivnavo reipubli-Ški cestni sklad, žal se sestanka ni udeiležil noben predstavnik republ^^a cestn^a sklada. Na osnutku programa je Posebno ostro pa so pred- za p>osodobljenje ceste Kočevje—Barod na Kolpi le 10 milijonov dan, kar bi-po sedanjih ocenah zadoščalo le za posodobljenje tretjine te ceste. Ta cesta namreč vistreza vsem merilom, ki jih je sprejel cestni skl^ zato, da bo POTEPANJE PO OBČINI I ■ ■ UVOLD: KRITIKA DO-na prvi prihotbiji seji občin- locanja cen — voiuci v Li-ue^iiuuau x ^ j^dejal prednostni red ska ^nščina Kočevie med- Kočevju so razpravlja- bUo _danih v razpravi več M- sta^^ obeh občin obso^h cest v Slove- u tucu o pog(^taem spreminjanju letnem obdobju, proti Novemu mestu, Omomljiu in Cerknici. Predstavniki obeh občin so tudi sklenili, da bodo vztrajali pri zahtevi, da bo cesta Kočevje—Brod v naslednjih petih letih v celoti posodobljena. Nadalje je bilo sklenjeno, da bo o tem razpravljala J. P. tičnih pripomb. Vsi prisotni so se strinjali, da tak program sploh ni sprejemljiv, ker v njih ni obrazloženo, zakaj se je cestni skla4 odločil, da bo posodobil posamezne ceste. Razen tega je v osnuku programa predvideno, da bo cestni slad namenil znatna sredstva za posodobljenje cest v nerazvitih občinah (vendar tudi večina teh občin po sedaj predlaganih merilih republiške skupščine ne sodi med nerazvite). Poudarjeno je bilo, da ni dolžnost cestnega sklada, da bo gradil ceste na nerazvitih območjih, ampak da je to dolžnost sklar da za razvoj nerazvitih. tih letih naanenM cestni sklad Novi direktor Novi direktor »Trgoprome-ta« Kočevje, ki je poslovna enota trgovskega podjetja MERCATOR Ljubljana, je Jože Berlan.' To odgovorno ^dolžnost je preivzel z mesecem novembrom. Jože Ber-lan je bil doslej sekretar »Trgoprometa« iz Kočevja. predvidoma v kratkem ukinjena kočevska pn^a. Prebivalci kočevske občine so se odločili, da bodo v obliki samoprispevka prispevali za posodobljenje te ceste okoli 3,5 milijona din. Kočevska tn ribniška občina pa sta se za- nica in Delnice. Razen tega bodo izvolili posebno delegacijo, ki se bo s pristojnimi republiškimi organd dogovar-jaila, kako i^^ljati posodobljenje ceste do Broda v naslednjih petih letih. J. P. DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ MEDOBČINSKA FILATELISTIČNA RAZSTAVA dolenjskih društev za občinski praznik Kočevja je , lepo uspela. Prišlo Jc toliko razstavnega materiala, da ni bilo mogoče vsega razstaviti. ker je bilo premalo vitrin. Znamke — skupaj z 315 albumskimi listi- — so bile razstavljene v % vitrinah. Društvo je prejelo tudi že nove kataloge za leto 1971. Razveseljivo je to, da vrednost jugoslovanskih znamk na svetovnem trgu ni padla, pač pa je nekaterim celo porastla. ■ ■ ■ VLOMLJENO JE BlU) na kegljišče v Gaju in narejeno pravo razdejanje. Vlomilec je razbil šipe, radio z gramofonom in vse, kar • mu je prišlo pod roko. Šlo mu je torej samo za vandal-■ko izživljajo* Mogoče pa je bila cclo skupina, ki nam Je že dobro uničila športne objekte na stadionu. V tem koncu se dogaja marsikaj, saj se otroci do poznih nočnih ur potepajo po Gaju. ■ ■ ■ POKLICNI ŠOFERJI so imeli preteklo nedeljo Se nekaj ponavljalnih izpitov. Podružnica adruženja šoferjev in avtomehanikov Kočevje pripravlja nov 6-me-sečni tečaj, ki se bo začel novembra. Tudi ta tečaj bo v domu telesne kulttire. ■ ■ ■ POSOJIL ZA UREDITEV TURISTIČNIH SOB pri zasebnikih Je bilo odobrenih in iz-danili veliko. Ko so dajali posojila, je bilo veliko kritike. Vsi bi jih radi dobili. Vse je kazalo. spisek tistih, ki so dobili posojilo za ureditev, malo pa takili, ki dajo sobe tudi na razpoiago. Zanimivo bi bilo vedeti, kdo Je posojilo dobil in kdo daje sobe na razpolago. ■ ■ ■ MINULO S0B01X} IN NEDELJO so bili na Mestnem vrhu jamarji iz Ijubljane. Bilo jih je 12, prenočevali pa ao v planinski koči pri Jelenovem - studencu. Cilj te Jamarske odprave Je bil, da so merili vsaki dve url, noč in dan, temperaturo v Ledeni jami. Rožen tega so sl ogledali še neko neraziskano jamo za Prldrihštajnom. Z bivanjem so bili zadovoljni. Dobro bi bilo, da bi drugič k taki akciji povabili tudi ck>mače jamarje. ■ ■ ■ VOZNIŠKI IZPITI so sedaj deljeni; teoretični del je ob torkih, praktične vožnje pa ob četrtkih in petkih. Pretekli torek Je bilo za izpite 19 kandidatov (15 moških in 4 ženske). Teoretične izpite Je naredilo 18 moških in 1 ženska, medtem ko so bile 3 ženske In 1 moški odklonjeni. Kako je bilo na' praktičnih vožnjah, bomo poročali v prihodnji številki. ■ ■ ■ ZA V TOREK, 10. novembra, je rezerviral dvorano v Domu Jožeta Seška Ivica Serfe-zi. Nastopil bo s svojim ansamblom in pevci. ■ ■ ■ NAD 3000 LJUDI — šteti so le odrasli — si je ogledalo razstavo akademskega slikarja Francota Slane, ki Je trajala do druge polovice oktobra. Do< tudi del predloga, ki predvi- posodobljenja cest v Slov^ tem ko je ribniška s^pš&- predpisov o oblikovanju maiopro-deva da bi v prihodnjih pe- Razen tega govori v prid na že. Na to sejo bodo vab- dajnih cen za posamezno blago, posodobljenja te ceste še vx- Ijeni tudi predstavniki občin posebno z& tisto, z& katero doio-sta drugih dejstev. Tako ^ Lj-ubljana^Vič-Rudnik. Rib- ^ ‘^^vzeil"^S"‘se°‘^^1,i ° v bodoče o teh cenah odločal republiški organ za cene. Po njihovem mnenju na območju ene občine ni mogoče voditi svoje politike cen, ker je to območje izredno majhno. Do sedaj so bili sveU občinskih skupščin mnogokrat prisiljeni pristati na že določene cene, ker Je bilo tako dogovorjeno s trgovskimi ali proizvodnimi delovnimi organizacijami ali pa v re-publiškem merilu. Taka »samostojnost« je pogosto brez pomena. Zato naj bi v bodoče, se pravi po odmrznitvi sedanjih cen, o cenah odločal le pristojni republiški organ. Prav pa bi bilo, da bi o tem predlogu volilcev povedali svoje mnenje tudi tisti, ki imajo na tem področju več izkušenj. ■ ■ ■ TEŽAV S PRODAJO — V delovnem kolektivu ITAS Kočevje so v oceni letoS-njih gospodarskih dosežkov ugotovili, da BO imeli zaradi nekute-rlh nedokončanih serij nekoliko nižjo fakturirano realizacijo. Čeprav so morali letos cene svojih proizvodov nekoliko povečati, ker so se precej povečale cene posameznim materialom, niso imeli večjih težav pri prodaji svojih proizvodov na domačem tržišču. Ugotavljajo, da je bilo letos nekoliko večje povpraševanje po gradbeni mebaniazciji. ■ ■ ■ MOZELJ: HOČEJO ASFALT — Svet krajevne skupnosti in prebivalci vasi Mozelj pri Kočevju se že neknj let resno zavzemajo, da bi Cimprej asfaltirali vs^ de) ceste, ki pelje skozi nji- Boedan Osolnik, zvezni poslanec našega območja in hovo naselje. Naglo naraščajoči pedsednik odigra za zunanio politiko pri tem zbo^ z^S^auSjem je imel 26. oktobra za 80*81 politični ^tiv kočevske pg bj se marsikaj izboij- občine zelo zanimivo predavanje. Poslušalce je sezna- gaio. Po njihovem predlogu bi mo- nil s pomenom konference neuvrščenih v Lusaki, s raii pristojni občinski organi m položajem na bližnjem vzhodu, s pomenom neda^iih Siene *S^din«rT ” obiskov predsednika Tita nekaterih jleželan zahodne ■ ■ ■ skromna razsta-Evrope, z njegovimi predvidenimi bližnjimi potovanji _ p^re razprave o predlogu in še z nekaterimi dragimi zimanje in notranjepolitič- osnutka statute zdravstvenega za- (Foto: Jože Primc) N BLAGO ZA ŽENSKE IN MOŠKE OBLEKE IN PLAŠČE! v blagovnici v Kočevju dobite razne tweede za ženske, moške in otroške plaSče, volneno blago za ženske obleke — novi vzorci — flanelo, barhante in otroško ter žensko perilo. Obiščite oddelek metraž-nega blaga in oddelek otroškega in ženskega perila. Postregli vas bomo solidno! nimi dogodki Občina bo prodala del stanovanj Odkupile jih bodo delovne organizacije, katerih delavci stanujejo v 'njih -Skupno bo prodanih 18 stanovanj, vrednih 850.000 din da Je veliko zanimanje za te vrste sedanje razstave Likovnega salo- pomoči turizmu. Sedaj so pa kaže na, ki so bile v starih prostorih, povsem kaj drugega. Posojila so so imele precej manj obiskoval- bila dobro izkoriščena, ko pa potrebuje HOTEL PUGLED sobe, ki so bile urejene s posojili za turizem, jih ne dobi ali Sele po dolgem prepričevanju. Dolg Je cev. Novi Likovni salon, ki je sredi mesta v zgornjih prostorih tržnice, je na zelo prometnem mestu, kar bo nedvomno ,vpliva-lo na večji obisk razstav. Občinska skupščina Kočevje naj proda 18 star [vovanj dvanajstim delovnim organizaciji, katerih delavci stanujejo v njih, prediha svet za družbend plan in finance občlnsioe skupščine. KOČEUSKE NflUlGE To so tista stanovanja, v katerih že zdaj stanujejo, člani kolektivov delovnih organizacij, posojila za ta stanovanja pa odplačuje občinska skupščina. S prodajo stanovanj bi se znatno razbremenil občinski proračun. Posebna komisija je ta stanovanja Ž6 ocenila in določi- la, da znaša njihova skupna ganizacije takoj plačale, preostalo polovico pa naj'kasne-vrednost okoli 846.500 din. Komisija je določila za stanovanja nekoliko manjšo vrednost, ker so vsa zasedena. Okoli polovico vrednosti stanovanj naj bi delovne or- je v petih letih. Denar bi nakazovali. Stanovanjskemu podjetju, ki bo tudi odplačeval za stanovanja posojila, katere doslej odplačuje ob- varovanja delavcev Ljubljana, kamor sodi tudi območje kočevske občine, so bolj skronuie. Vodstva delovnih in sindikalnih organizacij pa tudi ostaJi dejavniki so premalo storili,' da bi blll zaposleni čimbolj seznanjeni s tem bo-doCim predpisom, ki se bo razlikoval od dosedanjega. Rok za sprejetje stquta je Izredno kratek, zato je treba z razpravami pohiteti. ■ ■ ■ KOČEVJE; PROGRAM KRAJEVNE SKUPNOSTI — Svet krejevne skupnosti Kočevje—mesto je ob sodelovanju s prebivalci in ostalimi dejavniki uspeSno reSeval številne nalgge. Dosedanje izkufinje pa so pokazale, da bodo morali v prihodnje storiti na posameznih področjih Se več. Za čimbolj dosledno uresničevanje teh nalog na- činska skupSčina. o tAm nrfvllnini »jvptft hrt nA meravajo izdelati petletni delovni O tem preaiogu sveta do na itmiAvn« skiinno?- eni prihodnjih sej razpravljala tudi občinska skupščina. Svet bo predlagal skupSčdni, naj za sklepanje bodočih takih kupoprodajnih pogodlb pooblasti svet za družbeni plan in finance. J. P. program krajevne skupnosti. Z osnutkom programa bodo seznanjeni volllcl In vodstva delovnih organizacij. V programu bo treba tudi povedati, iz katerih virov bo zagotovljen denar za Izpt^Jnjevanje programa. Znano je namreč, da Je Slbka točka vseh krajevnih skupnosti prav njihovo negotovo financiranje. Konference se bodo začele Novi sekretar SZDL Franc Grivec Na seji izvršnega odbora občinske konference SZDL Ribnica so razpravljali o delu Socialistične zveze m nje-nih nalogaCi. Obširno so govorili o osnutku novega statuta občinske konference SZDL, ki ga bodo dali v razpravo in potrditev krajevnim organizacijam m občinS'ki konferenci SZDL. Razpravljali so tudi o ustanavljanju podružnic organizacij SZDL. Te nameravajo ustanoviti v večjih krajevnih organizacijah SZDL, se pravi v Ribnici, Sodražici in še ponekod. Sklenili so, da se bodo letne konference začele 15. novembra, do 31. januarja pa bodo morale biti končane. Marca bo seja občinske konference SZDL. Dogovorili so se, da bodo šteli odbori krajevnih organizacij od 5 do 11 članov, občinska konferenca pa 45 članov. Ker- je sekretar občinske konference SZDL Dušan Lavrič odšel na novo službeno dolžnost, je bil namesto njega imenovan Franc Grivec. —^ Kam s praznimi postajami? Na ribniški železniški postaji delajo plenice, postaji v Lipovcu in Žlebiču pa nezkoriščeni Na območju ribniške občine so bile zgrajene po osvoboditvi nove železniške i>o-staje v Ribnici, 21ebiču in Lipovcu. Želeaniško podjetje delno uporablja le postajo Y Ribnici, ostali dve pa po iikinibvi potniškega prometa na progi Grosuplje — Kočev- Predavanje o Lusaki Krajevni organizaciji Zveze komunistov v Sodražici in LoSkom potoku Sita organizirali predavanji o političnih dogajanjih v svetu, predaval je Franc Levstek, član komisije za zunanjepolitična iji gospodarska vprašanja pri obSimki konferenci ZK Ribnica in sicer o sindikatili v zahodnih in vzhodnih deželah ter o konferenci nevezanih držav V Lusaki. Predavanje je bilo zanimivo in so ga poslušalci lepo sprejeli. -r Jurjeviča: asfaltiranje cest Na zadnjem zboru volil-cev v Jurjeviči, kjer so 'zabeležili zelo lep obisk, so največ razpravljali o komunalnih vprašanjih. Prebivalci Jurjeviče in Kota zahtevajo, da je treba asfaltirati cesto Jurjeviča—Ribnica. Vsekakor bo morala imeti ta cesta pri posodobljenju občinskih cest prednost. Prebivalci Jurjeviče, Brež in Kota zahtevajo tudi posodobite^ ceste Jurjeviča—Breže do asfaltne ceste v Žlebiču. Volilci so ra^ravljali tudi o drugih vprašanjih in iz-rasuli željo po sodobnejši trgovini v Jurjeviči, obdavčevanju lastnikov peskokopov in drugem. —r je samujeta. V Ribnici so del postajnih prostorov odstopili Delavski univerzi Kočevje, ki je v njih odprla obrat za izdelovanje plenic. Postaji v Lipovcu in žlebiču pa nista iako-riščeni. Obe stavbi, ki sta sikoraj novi, je škoda, da bi opuščeni propadali oairoma da ju ne bi iakoristili. Nekateri menijo, da preostalih dveh pKJstaj ne bi mogli izkoristiti za industrijske oziroma obrtne namene, lahko pa bi jih v turistične. O tem predle^ bi morali raiinisliti pri železnici, saj bi bilo zanje bolje, če bi za sedanje neizkoriš6ene prostore dobili vsaj nekaj najemnine. To predlagamo zato, ker dvomimo, da bi te želmiiške postaje še uporabljli za to, za kar so t«le zgrajene. Ne kaže prav nič, da bi na kočevski progi ponovno uvedli potniški promet. —-r MLADINA ZA OZN — Na predvečer srebrnega jubileja Organizacije združenih narodov 23. oktobra je koordinacijski odbor za sodelovanje z garnizonom JLA pri občinski konferenci ZMS Ribnica organiziral svečano akademijo v počastitev 251etnice OZN. Po slavnostnem govoru 'sekretarja občinske konference SZDL Ribnica Franceta Grivca o razvoju, vlogi in pomenu OZN so v kulturnem delu progranui sodelovali operni umetniki Ijadko Korošec, Rudolf Fj*ancelj in Vera Lacić, pianistka Zdenka Lukec, čelist Edvard Adamič, violinist Dus^ Lipovšek, ki služi vojaški rok v Ribnici, in baletka Alenka šest. O akademiji bi lahko rekli le to da ie bila na \isoki ravni; udelrailo bi se je lahko več Ribnicjmov. ’ '' (Foto: Mohar) Graditi tudi družbena stanovanja Precej družbenih stanovanj je zelo slabih in bi morali stanavalce preseliti - Delovne organizacije so bolj naklonjene zasebni gradnji V Ribnici je še vedno precej slabih stanovanj. Zato bo potrebno veliko denarja, da bi temeljito obnovili stare in dotrajane družbene stavbe. Nekaj stavb je celo tako slabih, da jih verjetno ne kaže popravljati. Zaradi razmeroma nizkih najemnin v starih hišah se nabere le toliko denarja, kolikor .ga je potrebno za tekoča i)opravila. Zavoljo seda- njega sistema najemnin, ki so daleč od ekonomskih, se zbere premalo denarja za gradnjo novili stanovanj. Zaradi teh in drugih vzro- S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE RIBNICA Mnenja o razvoju nerazvitih Pomagati tudi razvoju panog, ki imajo bodočnost, a še niso dovolj razvite - S čim manjšimi stroški doseči kar največje učinke_ Na zadnja seji občinske skupščine Ribnica, ki je bila 27. oktobra, so rasspravljali o osnutku z^cma o pKJspeševanju razvoja manj razvitih območij Slovenije. Sklesnili ho, da bodo mo prihodnjih sej posvetili razpravi o kulturnih dejavnost^ v oWini, ocenili so junijsko mobilizacijo — taktično vojaško vajo, sprejeli aili zavrnili nekatere predloge odlokov in izvolili oziroma imenovali več občanov na posamezna odgovorna mesta- Obiščite Prijateljev dom Na Vinicah pri Sodiražici se je rodil znani slovenski slavist in pisatelj dr. Ivan Prijatelj. V njegovi rojstni hiši je soba, ki je namenjena njegovemu spominu. V njeJ so- nekateri predmeti, ki izvirajo še iz pisateljevega detinstva. Veliko listov v spominski knjigi so že popisali številni obiskovalci. Posebno rada pa zahaja v Prijateljevo rojstno hišo mladina. Ohranil se je tudi pisateljev rod. Na domu je njegov nečak z družino. Na hiši je spominska plošča, posvečena velikemu viniške-mu rojaku. Kadar vas bo pot zanesla v te kraje, vam priporočamo, da si ogledate Prijateljevo rojstno hišo. —r Že gradijo šolo Končno, bi lahko rekli, da «o se začeli uresničevati načrti o gradrkji nove šole v Lo§kem potoku. Graditelji so začeli s pripravljalnimi zemeljskiani deli za novo. šolo. Dedo poteka po načrtih. Ce bo vreme lepo, bo letos opravljediega precej dela. •r Med razpravo o osnutku zakona o pospeševanju razvoja manj razvitih območij v Sloveniji so ugotovili, da so prav za las »ušli« iz družbe nerazvitih. Glede na razvitost je ribniška občina na 47. mestu med 60 občinami v republiki, medtem ko bo glavnih ugodnosti zaradi nerazvitosti deležnih po sedanjem predlogu 10 do 12 ob- Pri NAMA v Kočevju za JESEN in.ZIMO! Velika izbira ženske, moške in otroške konfekcije, ženske, moške in otroške obutve — najnovejši modeli, moško perilo in vse vrste zimskih nogavic. Oglasite se v oddelku konfekcije in obutve! čin. Med tremi merili, po katerih naj Di po tem predlogu zakona določali neraz(vi-tost občin, zadovoljuje ribniška občina le eno merilo, m sicer tisto, da ima manj kot 20 odstotkov zaposlenih prebivalcev. Odborniki so se strinjali s predlogom, naj bi republika pospeševala razvoj manj razvitih tudi z dopolnilnimi sredstvi, ki jih bo zagotavljala s posebnmi predpisi za področje izobraževanja, kmetijstva in socialnega ter zdravstvenega varstva. Menili so tudi,, da razvitosti ne bi ugotavljali le v okviiHi posa^ me2snih občin, ampak tudi območij, ki zajemajo v ce-loti ali delno več občin. Predlagali pa so, naj bi d^ narja ne nalagali le z ozirom na nerazvitost posameznih občin, ampak predvsem tako, da bi z najmanjšimi vlaganji doseli največje uspehe. Ugotoviti je treba tudi, katere gospodarske panoge imajo bodočnost, in potem tistim pomagati,- da se bodo hitreje razvijale. To pomeni, naj bi republika ne pomagala le nerazvitim občinam, ampak celotni posamezni pa^ nogi, ne oziraje se nato, v kateri občmi je. Zavzeli so se tudi za kreditiranje odpiranja, delovnih mest v občinah, ki imajo zaposlenih malo prebivalcev. Pri tem so menili, da je koristneje in ceneje odpirati delovna mesta v krajih, kjer je precej nezaposlenih, predvsem tudi zato, ker ni treba hkrati graditi še stanovanj. J. P. kov gradijo v Ribnici in ostalih krajih v občini v zadnjem obdobju malo družbenih stanovanj. Tudi delovne organizacije so bolj naklonjene dejanju posojil zaseb-.nim graditeljem. Vsekakor bi morala podjetja v bodoče odrejati več denarja za družbeno gradnjo, če hočemo vsaj delno zadovoljiti potrebe po stanovanjih v družbeni iasti. Občinska skupščina ima trenutno 23 prošenj za stanovanja. Nekateri prosilci žive v skrajno slabih stanovanjih. Na najboljšem so tisti, ki prebivajo v nekdanjem župnišču in »nebotičniku«. Pa še nekaj drug;ih stavb bi lahko Jiašteli, ker ljudje že leta in leta žive v stanovanjih, ki ne zaslužijo tega imena. Marsikdo je pripravljen pla^ čati precej večjo najemnino, samo da bi imel dostojno prebivališče. Pomanjkanje stanovanj sdili prizadete .li gradnji zasebnih hiš. Zasebna gradnja je v Ribnici in okolici zelo razgibana in bo omilila stanovanjsko stisko. Ko bodo začele veljati nove, ekonomske najemnine, bo število zasebnih graditeljev stanovanjskih hiš brez dvoma še večje. 15 Dol LIST —POČASTILI SO padle bor Lepo vreme, ki nam je bUo na dan mrtvih — 1. novembra, zelo naklonjeno, in dobri oi^anizatorji krajevne organizacije Zveze borcev, SZDL in šole so pripomogli, da so žalne komemoracije pred partizansikimi grobišči in spomeniki lepo uspele. Žalne slovesnosti so bile v Ribnici, Dolenji vasi, Grčaricah, Sušju, Sodražici, Loškem potoku in še nekaterih drugih krajih. Govorniki so obudili spomin na padle jvmake in žrbve NOV, vrstile so se recitacije itd. Partizanska grobišča So bila lepo okrašena. Komemoracij se je udeležilo veliko ljudi, med njimi tudi veliko mladih. • —r Koristi lepe jeseni Lepa jesen je omogočila kmetom, da so pravočasno opravili vsa jesenska dela. Vreme je bilo ugodno za spravilo poljskih pridelkov, obiranje sadja, pripravo in spravilo drv in nastilja za živino. Lepo vreme je pK>dalj-šalo tudi gradbeno sezono. Posebno se to posnia pri zasebni gradnji. Nekoliko lažje je dobiti zdaj tudi gradbeni material. Ljudje se boje nadaljnjega dviga cen gradbenemu materialu in storitvam, zato hite z gradnjami hiš. —r Hočejo pretvornik Prebivalci Lošk^a potoka so že večkrat iasrazdli željo, da bi dobili za svoje območje televizijski pretvornik. Pretvornik je drag in ga prebivalci tega kraja ne bi mogli sami kupiti. Pripravljeni so prisi>evati del denarja, preostalo pa naj bd prispevala širša skupnost in RTV. To bi bil tudi prispevek gospodarsko nerazvitemu območju. -r Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek M veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Rabnici naslednje maloprodajne oene: Kočevje Ribnica krompir 0,% 0,90 sveže zelje 1,50 2,10 kislo zelje 3,30 3,40 kisla repa 3,70 3,85 ohrovt 1,40 .— cvetača 3,70 3,80 Rolata 3,90 3,50 fižol v zrnju 4,70—7,60 6,50 čebula 3,30 3,50 češenj 7,20 6,70 korenje 2,40 2,90 peteršilj 5,20 — rdeča pesa 1,40 2,20 jabolka 1,60—3,10 2,90 hruške 5,20 4,30 grozdje 3.80 . 3,80 limone 5,90 4,90 banane 5,60 5,70 jajca (cena za kos 0,94—0,95 0,71—0,85 Matični urad Loški potok v oktobru sta na območju matičnega urada Loški potok umrla Antonija Lavrič, preužitkarica s Hriba T7 (72 let), in Mirko Petek, otrok iz Nemške vasi 20 (4 leta). ČREPINJE IZ lONČARIJE PREBIVALCI RIBNICE! Zavod za zdravstveno var.stvo Ljubljana bo izvajal 12., 13. in 14. novembra 1970 na obmcčju Ribnice obvezno deratizacijo '(uničevanje glodalcev), kakor določa odlok o obvezni deratizaciji, ki ga je sprejela občinska skupščina Ribnica. Prebivalce in delavne organizacije na zajetem območju bomo še posebej obvestili o podrobnstih v zvezi z deratizacijo, z lepaki in letaki, ki bodo razdeljeni po vseh zgradbah. Prosimo, da vsd upoštevajo navodila' in sodelujejo z issvajalci akciije. ■ ZBOR VOLIVCEV — Naj bo tokrat poglavitna črepinja letošnji zbor volivcev (20. 10.). Obravnaval naj bi — kakor povsod po občini — spremembe občinskega statuta, delo odbornikov in načrt dela krajevne skupnosti .za naslednjih pet let. Zai se je zbora udeležilo le 15 občanov (v vasi je okrog 160 družin!). Niti večine članov sveta krajevne dcupnosti ni bilo. Seveda s takim zborom volivcev ni imei nihče kaj početi, zato so se dogovorili za ponoven sklic — v soboto, 7. novembra, ob 18. uri. Kljub izrazitemu nezanimanju ljudi — zavogalniSkih in gostilniških kriUkov je več kot dovolj — ima Dolnja vas kakor vse območje Lončarije več kot dovolj težav. Rešiti jih bo mogoče le s skrajnimi napori, s skupnimi močmi in predvsem z zanimanjem občanov za skupne težave. S splo-Snim stokanjem, obujanjem spominov na preteklost in negodovanjem nad vsem, kar »so nam \'ze-li«, ni mogoče- storiti ničesar. ■ NACRT DELA krajevne skupnosti — Pred krajevno skupnostjo je — če bo voljna delati — vrsta vprašanj, ki tvorijo dokaj obsežen načrt dela v prihodnjem petiet-nem obdobju. Naj naštejemo le nekatere stvari; gradnja dvorane (čimprej imenovati režijski odbor), proučiti možnosti za organizacijo otroSkega vrtca (dej ko prej bo potreben), skj-b za lepši videz kraja in njegovo turistično poživitev, urbanizacijo naselja, gradnja pokopališča, urejanje in vzdrževanje vaških ulic in Se mar. sikaj. Seveda, načrti so že pogosto bili, vendar brez denarja so neiu^sničljivd. Prav v tem, v iznajdljivosti in delavnosti krajevne skupnosti, je tudi odgovor na nenehne denam eteiave. ■ POPRAVLJAJO CESTO - Komunalci zadnje čase popravljajo cesto mimo Sole proti rakitniški cesti. Cesta je bila že hudo zdelana in potrebna cestarskega usmiljenja. EŠETB ^rebrna značka za zahvalo Med občani vindškega predela, ki so bili za krajevna (praznik nagrajeni s srebrno značko krvodajalca, so naslednji: Valentin Kajin, Jože Malešič in Ana Spahič iz PodManca; Niko Moravec, Miro Bartol, Ovefco Jaketič, Jože Kajin z Vinice; Justiaia Petje iz Stare Lipe; Angela Fiajniik s Hrasta; Janez Vlahovič iz Nove lipe; Marija 2unič, Bare Starešinič s Pre-idke; Kristina Čadonič, Ma- ■ lija Čadonič in Marta Čadonič z Zilj; Marija Ivčič iz Kovačega grada in Franc Os-trondč iz Sečjega sela. Čestitamo! Odlok so odložili Na zadnjem zasedanju ob-ftmske sikiiip6čine Cmomelj so obranmatvalii tudi osnutek odloka o ukretpih za prelJre' čevanje šikode po divjadi. Odbomikd so po kxa(jSi raz-praivi sprejem odloka odilo-ždli, ker jim en odstaivek v odlotku ni vSeč. Menijo namreč, da bi z njim Se bolj odškodovali kmete, medtem ko se od lovcev premalo zahteva. Odbomdki so v rac^ra- vi poudai\jaili, da želijo tak odlok, po kaiteirem bi bfl tamet pred Škodo, ki jo napravi divjad, v celoti zaSči-ten. Ta mesec konfe-rencel Po sklepu občinske konference Socialistične zvesse v Črnomlju bodo novembra izvedene konference tudi v vseh krajevnih organizacijah Poleg priprav na vsesplošni ljudski odpor bodo razpravljali še o krajeivnem samoprispevku. Na krajevnih konferencah SZDL bo izvoljenih 40 članov nove občinske konference, medtem ko bpdo 21 članov iavoliU samoupravni organi v delovnih in drugih organizacijah. Ostali na pol poti Organizacija šolske mreže v Poljanski dolini je ostala problem, čeprav ga že več let rešujejo. Sola je oddaljena, ima najmanj otrok, zato je najdražja. S sosednjo kočevsko občino je bilo zmenjeno, da bodo za otroke od 1. do 4. razreda organizirali pouk na šoli v Pred-gradu, medtem ko naj bi učenci višjih razredov z območja obeh občin hodili v Stari trg, Ob tem je bila postavljena zahteva, da je treba stavbo v Starem trgu najprej urediti. Občina Črnomelj je dogovor upoštevala in med počitnicami preuredila šolo, pri tem pa je osta- lo. Dogovor, uresničen na pol, ni prinesel Se nobene koristi. Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL V ČRNOMLJU Brez denarja ni kulture In ne obrambe Kje smo na kulturnem področju in kaj iipčemo, je ugotavljala občihska konferenca Socialistične zveze ~ V letu 1971 bi potrebovali 350.000 din! Tudi organizacija vseljudskega odpora šepa zaradi denarja Nazadnje je občanska konferenca SZDL v čsr-ntomlju obravnavala področje kulturnih dejavnosti pred dvema letoma, odtlej pa se je marsdkaj sprean^ nilo. Organizacija je v zadnjem času iM*eko sekcije za'kiilituiro v občanskem merilu in podobndh organov v ve6jdh krajUi dokazala, da tega področja družbenega življenja ne zanemartja, temveč nasprotno. Medtem ko amaterizem t občini že štiri leta predstaiv-Ija v okviru Župančičevega natečaja osrednjo kulturno dejavnost, pa neikatera področja kulturnega delovanja še niso zaživela. Tako pogrešajo lutkovnih predstav, likovnih in-» drugih razstav, koncertov in filmsko-vzgojne dejavnosti. Nihče ni podnromil, da sedanja oblika delovanja dramskih, pevskih, fbUdomih in instmmentalnih skupin preko natečaja ni dobra, zato sploh njso razmišljali, kaj glede tega spremeniti. Morald bi mieti le več spo®obni:i vodij amaterskdh skupin, da bi se razvijala tudi kvaliteta uprizoritev. Zlasti v Beli krajini pogrešajo glasbene stro-kovnjake, saj jih maingka na vseh šolah, glasbena šola pa ima samo tri. V razpravi so poudarili, da so kulturni delavci na terenu pokazali veliko dobre volje do udejstvovanja, vendar pa se bistven napredek ne da d»«eči oh minimalnih finanč-■nih sredstvih. Na konferenci. so predlagali, naj bi za likovne razstave in prirejanje koncertov preuredili Župančičevo rojstno hišo na Vindci ter v njej uredili m^tnjšo muzejsko zbirko kot oddelek metliškega muzeja. Kaže, da v tem kraju obiska ne bi manjkJdo, saj je pesnikovo rojstno hišo, kjer je urejen le en prostor, že zdaj obiskovalo,po 6.000 ljudi na leto. Iz razprave .‘je izzvenela v glavnem ena misel; da od novega zakona o kulturnih skupnostih pričakujejo predvsem trdnejšo materialno osnovo, Vsaj 350.000 din bd potrebovali v črnomaljski občini že prihodnje leto za potrebe gledališke dejavnosti. filmske vzgoje, folklore, glasbene dejavnosti, za ljudsko knjižnico in delo občinskega sveta Zveze kultumo-prosvet-nih organizacij. Pri tem za muzejsko in spomeniško varstveno dejavnost še ni predviden mti dinar. Socialistična zveza se bo zavzemala, da bo kulturi odmerjen v^ji kos kruha, obenem pa bo vprajala na izdelavi razvojnega programa te dejavnosti. Podobno kot pri kulturi se pomanj-kanje denarja kaže pri organizaciji vsesplošnega ljudskega odpora, o čemer je na konferenci prav tako tekla beseda. Ugc^vljajo, da z nalogami kasnijo, ne toliko v organizaciji kot v oprem-Ijenoeiti. Medtem ko je tečaje prve pomoči' opravilo na stotine ljudi in se je tudi gasilstvo postavilo na noge, pa organizacija vsesplošnega odpora pri večini delovnih organizacij šepa, prav tako v občinskem merilu povsod tam, kjer gre za denar. Zadružni bife v Adlešičih je že od otvoritve dalje do< bro obiskan. Dva lepo urejena prostora sta posebno popoldne in proti večeru polna mladih ljudi ter ob< čanov, ki čakajo avtobusnih zvez. Preure^tev lokala je črnomaljsko zadrugo veljala 70.000 din. škoda le, da v lokalu točijo saino pij^o in prodajajo čokolado ter piškote, saj bi marsikdo rad tudi kaj toplega po« jed^ oprečtje je ČRNOMALJSKI DROBIR ■ KUP DESK KAZI! — Pred stavbo poklicne Sole, ki Je že pred tremi tedni dobila novo fasado, je še v Četrtek ležal velik kup starih deska m odpadnega lesa. Ce so 2e uredili Solo, naj bi §e prostor okoli njel ■ NA GlMNAZUl IMAJO med dijaki kar 30 odst. štipendistov. Gimnazijo obiskujejo večinoma otroci kmečkih staiiev in delavcev, manj pa Je dijakov iz usluž-benskih in obrtniških vrst. Medtem ko Je na Soli kar 117 mladih iz črnomaljske občine. Jih Je samo 13 is meUiškega območja. ■ ZA PLOSCE ni sanimaivja samo med mladino, temveč tudi pri starejših. V prodajalni Dolenjke prodajo na mesec 600 do 1000 plošč. Medtem ko mladi kupujejo predvsem popevke, zadnje čase iz ^litskega festivala, segajo sta. rejši najraje po Slakih. ■ PREMALO USLU2BENCEV — Na Zavodu za prosvetno-kiUtumo dejavnost, kjer direktor opiravlja tudi posle tajnika Zveze kultumo-prosvetnih organizacij, imajo preveč dela za štM ljudi, kolikor Jih Je zdaj zaposlenih. Predlagajo, da bi namestili še enega usli^enca, U bi se ukvarjal samo z organizacijo tčajev in seminarjev. ■ NEDELJSKE KOMEMORACIJE pri spomeniku na Gričku se je udeležilo veliko ljudi. Pri počastitvi spomina padlih sta sodelovali tudi godba in šolska mladina. Zelo lepo Je bilo (ricrašeno pokopališče v Vojni vasi, kjer Je bilo ves dan poliu> obiskovalcev. Na grobove svojcev so prišli tudi številni sorodniki od drugod. ■ PRED DNEVOM MRTVIH Je bilo na trgu dovolj cvetja in košaric. KrisEuiteme so letos prodajali po 6 do 8 din, koSarice rož pa 80 veljale 18 do 30 din. V če. trtek so prodajali Se: čebulo v vencih po 4 din, fižol po 5 din liter, solato po 4 din kg, orehe Po 28 din kg, kostanj po 2 din, Jajca po 1 din, domače kure pa so veljale 40 dib. 42 odst. in joigoslovanisko 39 odst.) in komaj 60 odst. gospodinjstev, kolikor je v občini oskrbovanih z 2xiravo pitno vodo. Se več podat-' kov: četrtina šodarjev je ostala bree staršev, ker so na delu v tujini, na kmetih pa je več kot 40 odst. vsega prebiivalstva v občini, toda knietijstvo ob otrocih in sitarcih ne more naprej brez širše družbene pomoči. Predlagali so, riaj bi novi zakon nalodUl bankam dolžnost, da bi dajale za razsvoj na manj razvitih območjih kredite z manjšo lastno ude-leiSbo, kot je sicer doJoč^a. Posebno n^^j bd to veljalo za investicije, začrtane tudi v srednjeročnem razvojnem programu Slovenije. Nikakor pa se ne strinjajo s sedanjim predlogom razvoja cestnega omrežja v Sloveniji. Ker so Belokranjci letos dobili iz republiškega cestnega sklada denar za mo-, demizaoijo enega samega ki: lometra ceste, naj bi več let ne dobili niti dinarja. V preteklih petih letih je Bela krajina pri sivojih delovnih organizacijah in občanih s samoprispevkom zbrala nad pol milijarde starih dinarjev za modemlrzžicijo cest. To je veldika žrtev za prebivalstvo, a nikjOT uojoštevaina. V predlogu cestnega programa je torej modernizacija cest v Beli krajini črtana, Isitočasno pa so predvidene gradnje ,v velitco bodj razvitih občinah. Taoc odnos ponovno dokazuje, da se težnje in praksa v naši družibi razht^j^. bi po njem ocenjevali stanje v šolstvu. “Najhujši problem šo^tva v občini je, da komaj polovica vseh otrok konča osemletno šolanje, kar uivršča črnomaljsko občino na zadnje mesto v Sloveniji. Zakaj tako? Ko so odborniki o tem razglabljali, so ugotovili, da je to. posledica starih grehov, ki se šele zdaj maščujejo Do pred nekaj leti je bilo za šolstvo tako malo denarja, da pouka ni bilo mogoče kvalitetno organizirati. Preteklo bo več let, preden bomo zamujeno popravili. Ker ni bilo denarja, so morali kategorizirani otroci (in morajo deloma še zdaj) obiskovati redne šole, prevozi učencev prej niso bili urejeni, poleg vsega pa so šolarji še močno obremenjeni s kmečkim delom. Po drugi strani so bile slabe razmere za prosvetne delavce krive, da za predmetni in razredni pouk manjka strokovnjakov. Se adaj uči tuje jezike 85 odst. učiteljev, ki za to delo niso kvalificirani. Pomanjkanje učiteljskih stanovanj, slabi osebni dohodki ter slabe prometne zveze iz odročnih krajev so pregnale v bolj razvite občine tudi nekaj takih, ki so dolga leta veJtraja- li. Katcor je na seji poiidaril pedagoški svetovalec Dušan Muc, si belokranjski prosvetni delavci zelo prizadevajo posredovati kvaliteten pouk, toda poleg dobre volje so potrebna še sodobna učUa, kabinetni pouk, itd., vsega tega pa manjka. Več odbornikov iz prosvetnih voTst je v razpravi menilo, da bi lahko osip učencev zmanjšali le z uvedbo podaljšanega bivanja otrok v šoli. Hitro so izračunali, da bi se družbi še Icako izplačalo odšteti denar za organiMCijo takega bivanja, saj bi sitalo dosti manj, kot stane zdaj družbo vs^ p>onav]jalec. Za vsakega otroka, ki jx>navlja, odštejemo namreč najmanj 1.800 do 2.000 din. Občinska skupščina je da. la soglasje, k družbenemu dogovoru o štipendiranju, obe nem pa sprejeila priporočilo, naj se t Novem mestu ustanovi oddelek pedagoške akademije. Poudarili so, da se močno čuti pomanjkanje učiteljev, odkar so bila učiteljišča ukinjeina. Pra/fr tako so odborniki priporočili, naj se gradnja učiteljskega bloka v Dragatušu vnese v program javndh del za prihodnje leto. Še stroja ni... Da Lovska zveza Bele krajine posluje v hudi finančni stiski, je menda dovolj zgovoren dokaz dejstvo, da nima niti pisalnega stroja. Dopise tipkajo na zasebnem pisalnem stroju, ki je tako star, da bo vsak ias izpuščal še tiste črke, ki zdaj prijemljejo. Menda je vsaka nadaljnja beseda o tem odveč. Za kupce, kateri želijo biti oblečeni poceni, kakor tudi za tiste, kateri imajo željo biti oblečeni po zadnji modi, ima pripravljeno vse tekstilno blago in konfekcijo OeleieUsUl^ ČRNOMELJ Za desetkratno prostovoljno oddajo krvi so na Vinici pred kratkim izročili zlate značke krvodajalca in šopke nageljnov štirim domačinom: Barbari Balkovec iz Balkovcev, Jožetu Kalčeviču iz Podklanca, Mariji Stegne z Goleka in Simu Vrlimcu iz Bojancev. (Foto: R. Bačer) Cvetje na grobu Ob dnevu mrtvih so se tudi učenci božakovske šole spomnili padlih. Girob ne2aia-nega jvinaka na hribčku nad vasjo so lepo okrasili s cvetjem. Tako so počastili spomin vseh tistih, ki so v NOB darovali življenje za svobodo —jn , da še miš ne pr Metliški dom počitka se izogiba izgubi tako, da jemlje več oskrbovancev, kot znaša zmogljivost - Polovica ljudi v domu j^ bolnikov Cea leto imajo v domu deset osta-bovancev več, kot bi jih morali sprejeti, na jesen Pa še za recept povejte i I Namreč kako lahko ob današnji draginji človek živi z 10 din na mesec, ko-Ukor znaša v metliški občini še 5 socialnih podpor. Ob primeru Ane Bajuk z Radoviče, ki je napisala 32 prošenj in se nazadnje obrnila še k tisku po pomoč, se je razkrila prava občinska sramota, kajti to tudi revščina ni več. Ko sem socialni delavld na občini vprašala, če Bajukova res dobiva samo 30 din na mesec podpore in če vedo, da živi v hudi revščini, sta v zadt;egi dejali: — Vemo za ta primer, a je dosti še hujših. Bajukova je dobra ženska, ne sitnari, le milo prosi, a ji ne moreva pomagati. Ko smo ji povišali podporo od 10 na 30 din, se je prišla osebno zahvalit in še dva grozda je revica prinesla... Potem sem izvedela, kako na ps-u je z denarjem socialna stužbai Letos do- biva 31 občanov socialne podpore, medtem ko imajo še veliko novih prošenj. Samo eden je med podpiranci tako srečen, da dobiva 150 din na mesec, samo ena ženska ima 120 din, le eden dobiva 70 din, eden 60 din, večina pa prejema nakazila od 10 do 50 din. Pa povejte, kaj si lahko star in bolehen človek pomaga s tem denarjem! Naj jć samo enkrat na mesec ali vsak dan rezino črnega kruha? Jasno je, da mora revežem pomagati vaška soseska, sicer bi jih bilo že konec. Ali ne bi bilo potemtakem bolje take podpore ukiniti? Saj ne predstavljajo -pomoči, le spisek! V času, ko v republiških organih tečejo razprave o tem, ali bi bila 250 din dovolj visoka poprečna mesečna socialna podpora ali ne, se na terenu in v praksi dogajajo take stvari. RIA BAČER Ko so kmetje pospravili pridelke s iralj in sadovnjakov ter potrgali-*v vinogradih, morajo že misliti na zimo. Marija Muc iz vasi Dole je rekla: »Nas venomer priganja čas. Zdaj hitimo pospravljat steljo, da nas ne bi slabo vreme in sneg prehitela.« (Foto: R. Bačer) Vsak 29. občan je v tujini Kar 4 odstotke prebivalstva je čez mejo Metliška občina, ki ima vsega 7.240 prebivalcev, je iz posameznih odročnih predie-lov izgubila že i>recej ljudi, čeprav število zaposlenih m ravno majhno. Po zadnjem pregledu, fci so ga naredili na občini' konec septembra letos kaže, da je v tujini 285 ljudi. Iz krajevne. skupnostii Drašiči jih je odšlo 17, z Radovljice 65, s Sulioiija 33, IZ Metlike 83 in iz ostalih krajev 87. . Zanimiva je primerjava s stanjem prebivalstva na kmetijah, kjer žiid 3.547 ljUr di. Kar 851 kmečkih prebivalcev je starih 15 let, 693 jih je med 16. m 30. letom,-do 45 let je 681 ljudi, do 60 let starositi jih je 755 in nad to letnico 621 občanov. Se pravi, da glavno delavno silo na ikimečikih .posestvih pred-stavljajo otroci do 15 let in in zimo, ko je pjošenj za sprejem še več, stisnejo še katerega noter. Namesto 96 Ijuidi imajo zdaj v domu 115 oskrbovancev. Letos so sprejeli 44 novih, od tega 20 v novi dom upokojencev in ostale v staro stavbo. V zadnjih letih, posebno od 1968. dalje, so se razmere v domu počiibka močno popravile, toda čas zaMeva svoje in v Metidki ga nikdar ne morejo ujeti. Nujno bi bilo urediti sanitarije, saj se računa v takih domovih ena kopalna, kad na največ 20 lj.u-di, medtem ko se v Komendi kopa 100 oskrbovancev v eni kadi. Potrebovaili bd centralno kurjavo, skladiščne prostore in večjo kuhinjo. Prav tako okolica doma kar kliče po tlakovanju in ureditvi. Letos so precej denarja vložili v modernizacijo kuhanje in v investicijsko vadržeiva-nje, toda cene živil so poskočile, oskrbni dan pa se do Božakovo: kmetje hitijo Božakovski vinognidndkd so zadovoljni z letošnjim vinskim pridelkom, čeprav je toča, poseteno na Vivodini, pustila vidne sledove. Kmetje upajo, da bo letošnji odkup vina ugodnejši od lanskega. Letošnje vreme je bilo kmetovalcem vseskozi naklonjeno. Setev pšenice so končali v suhem, zdaj pa hitijo spravljati Se steljo in voziti domov peso, repo in korenje. —jn Priznanja krvodajalcem v okviru slovesnosti za bližnji občinski praznik Metlike namerava tudi občinski odbor RK prirediti proslavo za krvodajalce, na kateri bodo podelili več diplom, zlatih in srebrnih značk. Predvideno je, da bo prireditev 22. novembra v Domu Partizan. zdaj še ni podražil. Najkasneje v 5 letih bo treba v domu še veliko preurediti, ker se pripravljajo novi predpisi. Ce jim zavod ne bo zadostil, ne bo mogel dalje poslovati. Davno je minil čas, ko so sprejemali v oskrbo samo vaške reveže, katerim je bdlo glavno nuditi streho nad glavo in nekaj tople hrane. Danes je v domu že več kot polovica samoplačnikav, ki niso več z vsem zadovoljni. Največ oskrbovancev dobijo v Metliki naravnost iz boi-nišn-ce. Ko svojci ugotovijo, da ostarelemu očetu ali mami ne bodo mogld nuditi nege doma, prosijo, naj bi jih vzeli v dom. Tako je naneslo, da je v. Metliki od 115 oskrbovancev kar 60 bolnikov z dietno prehrano in vezanih na posteljo. Za, bodnike tn druge oskrbovance skrbijo trije stalni zdravstveni delavci s srednjo medicinsko izobrazibo ter 7 negovalk. Zelo so prizadevni v negi in čistoči, toda vsak ima le dive roki, a dela je preveč. Se čaidno, da sploh kdo hoče čistiti bolnike in jih prekladati za tako majhno plačo. Osebni dohodki zaposlenih so glede na težke delovne pogoje nizki. Za 800 Vinograde rigolajo Pred dnevi sta prišla na metliško območje dva buldožerja ljubljanskega podjetja Agroobnova, ki sta začela rigolati vinograde pri zasebnih kmetovailcih. Delo se začenja na Lokivici, od tu bodo stroja premestili na Grabrovec, Draišiče in Radovioo. Med Vinogradniki, ki so se odločili za obnovo, je več kot 10 takih, ki bodo z večjimi po-vcpšdnami rigolanja prišli v poštev za posojilo iz občin-sikega sklada za pospeševanje kmetijistva. Navadno je tako, da se za rigolahje odloči še veliko sosedov, ko zagledajo bulMožer v vasi. blizu 50 ali več let stari ljudje. Ugotovitev, da je 21.5 odstotkov aktivnega, mlajšega kmečkega prebivalstva zapustilo domačije in šlo za kruhom v svet, opozarja na zares hude razmere občanov na ixxieželju. Družbeno kme-tistvo s svojo šibko osnovo in kmetijski sklad pri občinski skupščini v doglednem času ne bosta mogla rešiti tega problema, prav tako mlada industrija še ni zmožna v celoti sprejeti viška delovne sile. In vendar se s tem ni mogoče kar tako sprijazniti! Rešjtev je bržčas v sodobnejšem načinu kmetovanja, ■ v gradnji cest in elektrifikaciji vasi ter v l2xiatn6jši družbeni pomoči občanom podeželja. če se bodo mlajši prepričali v napredek doma, jiiii ne bo vleklo drugam. „S tovarno živim in čutim“ Ana šuštaf, vodja snemalne kolone v metliškem Novoteksu, je že 20 let v kolektivu Znana je po vestoosti, pa tudi v storilnosti ji zlepa ni katera kos. Naglica, ki sodobnega zaposlenega človeka spremlja od jutra do noči, tovarišici Ani še ni vtisnila pečata. Prav nič se ji ne pozna, da bi toliko let opravljala odgovorno službo in da je poleg vsega še mata in gospodinja. — Ali je res tako velika razlika v storilnosti med današnjo Novoteksovo proizvodnjo in delom pred let4? — Sploh ni primerjave! Ko sem prišla v tovarno — sprva sem 9 let delala v Novem mestu — smo bili plačand še po urah. Nd-anK>r se ni mudilo. Sčasoma je naglica dobivala vedno več veljave, danes pa je poleg krolitete že najvažnejša v tovarni, Na^ skupina 28 ljudi naredi na dan 800 kg preje, odkar imamo nove stroje. Prej smo dali iz rok komaj 600 kg. Vedno več poudarka je tudi na kvaliteti. Danes izmečkov skoro nd. — Veljate za eno najboljših v proizvodnji. Je zaslužek temu primeren? Ste zadovoljni? — Zadovoljna, seveda pa sd vsak želi še več. Zaslužim od 1100 do 1200 din na mesec, kar je za metliške razmere precej. Ce pa bi bdla plačana po kdlome- crtni, bi imela gotovo več, — je v šali dejala. — Pri delu kar naprej hodim. V 8 urah vsakdanj^a »šihta« bi p>o cesti peš prišla do Karlovca. — Kako da toliko let vztrajate v Novoteksu? — Doma sem iz Nove Lipe pri Vinici. Po vojni je imela mladina dve možnosti: ali na udarniško dele ali v tovarno. Izbrala sem Novoteks. Zdaj s to- varno Živam in čutim. Ne morem si predstavljati, da bi iskala drugo službo. Podjetje mi je kupilo tudi stanov^e v bloku, ki ga odplačujem, tako da bo moja last. Kaj bd še hotela? V Novoteksu se razumemo, kot da smo ena sama velika družina. R. B. din bi marsikdo lahko dobil lažje in le osemurno delo v tovarni.. PCer so finančne težave velike, skokov v cenah pa ne morejo več kriti z dodatnim sprejemanjem ljudi, bodo prisiLjeni podražiti. Zdaj računajo 17 ali 18 din na dan. S to ceno bodo morali v kratkem za najmanj 20 od-,stotkov navzgor, sicer se izgubi ne bo mogoče ceniti. In kdo bd jo kril? Vodo že težko čakamo“ Edvard Cermas je eden mlajših Gradčanov. Vsak dan se vozi v Črnomelj v službo, vendar ga kot vse druge sovaščane zanima predvsem to, kdaj bo pritekla pitna voda. — Odkar pomnim, si važčand želdjo vodovod. Pijemo namreč nezdravo Lahinjo, zato v poletnem času skoro vsako leto iz-bruhne bolezen. Tri leta je gradaški vodovod že v gradnji, a otvoritev se odmika. Upamo, da bo ' do zime voda le pritekla. V sosednjih Vranovičih vodovod že napeljujejo v hiše. Ko bomo v n^i vasi tako daleč, bomo imeU praznik, — Kaj tudi mladina nd-ma drugih želja kot pitno vodo? — Voda je glavni vaški problem, pogrešamo pa tudi zabave. Dolg čas je, posebno ob nedeljah. Prekladamo se s stopnic na drva in i>osedamo tja v dan. še kinopredstav nimamo, čeprav je v vasi dvorana. Po 5 letih brez izgube Po devetmesečnem obračunu poslovanja za letošnje leto je gostinsko pvod-jetje v Metliki doseglo 2 miiijona 530.000 din prometa, s čimer je plan zaa 3 odstotke presežen, v primerjavi z lanskim ppslo-, vanjem v istem času pa je uspeh za 35 odstotkov boljši. Izguba se je občutno zmanjšala in bo do konca leta povsem krita, ker bo GOSTUR dobil še dotacijo za obrat družbene prehrane v tovarni BETI. Hotel sam in drugi gostinski obrati letos prvič po petih letih poslujejo brez izgube. Vinogradniki so zadovoljni Trgatev je i>ovsem končana. Vinogradniki z metliško zadrugo vred ugotanrljajo, da je letošnji pridelek znatno boljši od lanskega, ker je groadje dalj časa zorelo. V metliški vinski kleti bodo imeli letos večino vina iz lastnih nasadov, medtem ko odkup grozdja ni bil tolikšen, kot so pričakovali. Vinogradi, ki j-ih je zadruga pred leti obnavlj^a, dosegajo pdlno rodnost, kar daje vsako leto več pridelka. Gosi v hotelu v metliškem hotelu bodo imeli martinovanje. V soboto in v nedeljo, 14. in 15. novembra, bodo gostom nudili pečene gosi m purane, kot se na ta dan spodobi. Medtem ko prvi dan pričakujejo goste od drugod, bo nedeljska pojedina namenjena F>redvsem domačinom. Gasilci so se izkazali Zadnjo prosto soboto v oktobru so člani industrijskega gasilskega društva BETI' izrabili za prostovoljno delo. Prekrili so tovarniško streho in porabili 2.000 kosov opeke. Posebno pohvalo zaslužijo gasilke, ki so se polnoštevilno udeležile delovne akcije. —jn vim SPREHOD PO METLIKI ■ TUDI OB LETOŠNJEM DNEVU MRTVIH je bila dopoldne v Metliki na Trgu svobode žalna sve-čanost za padlimi borci, na kate. ri je govoril predsednik mestne zveze borcev AntMi Vergot. Navzoči so nato pred mestno hišo počastili še spomin domačinov, padlih v pivi svetovni vojni. Na komemoradji je sodelovala tudi mestna godba in skupina »Osip Sest«. ■ METLIŠKO POKOPALIŠČE se je miniiili teden spremenilo v cve-toč vrt. Letos so člani mladinske igralske skupine »Osip Sest« tudi lepo okrasili grob nekdanje metliške učiteljice Marije Sestove, matere pisatelja in režiserja Osipa Šesta, po kateri nosi svoje Ime ta prizadevna kulturna skupina. ■ NAGROBNIK UČITELJICE IN PISATELJICE ANE FABIJANOVE (1880—1912), ki počiva na pokopališču v Kloštru pri Gradcu, Je dalo Belokranjdco muzejsko dru. 6tvo obnoviti in vklesati nov napis. Tako bo še naprej ohranjen spomin na bo nadarjeno pisateljico, ki je v začetku tega stoletja napisala o Beli krajini in njenih ljudeh vrsto dobrih črtic in novel. ■ STARO, ETNOGRAFSKO ZANIMIVO HIŠO Bare Juričine, katere slamnata streha Je ponekod že kazala rebra. Je dala uprava Belokranjskega muzeja skoraj vso na novo prekriti, da bo tako var. neje prKdmila. Drugo leto pa bo treba najti sredstva, da bo hiša do kraja restavrirana. ■ POJACENl ELEKTRIČNI VOD od transformatorja na grajskem vrtu pa do Doma počitka v Metliki so pred kratkim napeljali delavci čmonuJJske remontne skupine novomeškega Elektropodjetja. Doslej so številni električi stroji, zlasti sušilne naprove, porabili toliko t(^, da so nujno morali vod okrepiti, sicer bi stroji obstali. ■ SPET SE POJAVLJA STARA PESEM, da kmečki vozniki v okolici Metlike vozijo ponoči z neosvetljenimi vprežnimi vozovi. Zlasti nevarna je taka vožnja -na asfaltirani cesti proti Gorjancem, kjer lahko avtomobUlst ali motorist v brzini mimogrede spregle-data tak voz in že je nesreča tu, Le zatoj odgovorni ostreje ne nadzorujejo in kaznujejo takih brezvestnih voznikov. metliški tednik Hopla, oprostite... Ko je Franc Beg bral utemeljitev za podelitev plakete Dolenjskemu listu, je na slavnostni občinski seji v šmarjeti namesto »Dolenjski list ima 33.000 izvodov«, rekel: »Dolenjski list ima 33 izvodov ...« Če seštejemo: vsi člani kolektiva, devet občinskih konferenc SZDL — skupaj 29 naročnikov (skoraj po dolžnosti). Še štiri izvode pa potem pošljemo v nekaj deset tisoč domov na Dolenjskem. Prijetna pomota — zaradi treh ničel. Delo za mlade Na občinslkem odboru RK se zadnje čase oglaša veliko ostarelih, osamljeiiih ljudi, ki prosijo za raisMčino pomoč. Med ntjimi je veliko socialnih podpiraincev, ki so za m* mo silabo preskrbljeni in nimajo nikogar, ki bi zanje skrbel. IHi bi lahko veliko pomagala mladina, ki naj bi se z organiziranimi akcijami vključila v delo RK. O t«m bo ra25>raivljai tudi občinski odbor RK na eni i2imed svojih prihodnjih sej. Dela gredo proti koncu E>elavne organizacije bodo tež>io zimogle vsa komunalna dela, ki jih je novomeška krajevna skupnost predvidevala za letos. Protd koncu gredo dela pri urejanju novega otroškega vrtca v Naselju Jtojde Sile ter širjemje Kristanove ulice, ki bo končno asfaltirana, medtem ko bo nekao drugih predvidenih del moralo počakati na prihodnje leto. Priprave na občne zbore v torek je občinski odbor RK na seji ra^ravljal o kadrovskih in vsebinskih pripravah na občne zbore osnovnih organizacij RK, ki se bodo zvrstili do konca leta. Na seji 8. novembra pa se bodo predsedniki in tajniki osnovnih organizacij pogovorili o podrotMiih pripravah na občne zbore in o enotnih delovnih načrtih za prihodnje leto. Otoški pionirji pri Beceletovi jami Pred dnevom mrtvih so pionirji z osnovne šole na Otočcu obiskali in uredili več spomenikov padlih borcev. Na sam dan mrtvdh pa so s programom sodelovali na žalni komemoraciji na Otočou in položili šopke jesenskega cvetja pri Beceletovi jami in na nekaterih dru gih grobiščih. Obvestilo članom ZRVS Občinski odbor ZRVS Novo mesto obvešča člane Zveze rezervnih vojaških starešin, da je organiziral predavanje po programu, ki je za člane bil redno izvajan v mesecu februarju in marcu letos. Predavanje o dveh temah bo v nedeljo, 8. XI. 1970, ob 8, uri v dvorana doma JLA v Novem mestu« Obisk je obvezen za vse zamudnike, ki v rednem času niso obiskali predavanj. Ker bodo v decembru in januarju izpiti iz podanih tem, se predarvanj lahko udeležijo tudi ostali člani, ki bj na ta način želeli gradivo obnoviti. Občinski odbor ZRVS Novo mesto OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU „Stopili smo na trdna tla“ Podpredsednik občinske skupščine Novo mesto Avgust Avbar o današnjem trenutku slavja in o delu, ki nas čaka že jutri Ob letošnjem občinskem prazniku je novomeška občina slavila cel kup delovnih zmag. — Tovariš Avbar, katere uspehe bi vi v času med dvema občinskima praznikoma še posebej podčrtali? »To, kar že nekaj let govorimo, je treba letos še posebej poudariti; vzpon gospodarstva je še hitrejši, naša Postali smo realni, uvideli smo, da lahko samo z lastnimi močmi kaj dosežemo. Odveč bi bilo čakati na druge, da bi nam kaj podarili. 02irimo se okrog sebe: vse, kar imamo, smo naredili sami, s svojimi rokami in s svojim denarjem. Mislim, da je tak način edino pravilen tudi za bodočnost. Pra\T!:a-prav je zaupanje v lastne sile edino zagotovilo, da bo-. mo lahko uresničili vse tisto, kar vsi želimo.« — Im kaj nas čaka v letu, ki prihaja? »Naj bom čisto kratek. Na področju gospodarstva ne sme zastati nobena delovna organizacija. Zadovoljevanje z doseženimi uspehi bi predstavljalo stagniranje, to pa nujno i>elje v nazadovanje. Mislim, da se ni težko spomniti vseh težav, ki smo jih imeli, da smo dosegli to, kar imamo danes. Zato pelje pot samo naprej. S tem pa sem kajpak povedal, da bodo še težave in da bomo morali biti pripravljeni na nova odrekanja. Odveč bi bilo bržkone poudarjati tudi to, da bomo morali čim hitreje., dokončati investicije v družbeni standard in pravzaprav v vse tiste objekte, ki smo jih v naši občini že začeli graditi, pa še niso dograjeni.« JOŽE SPLICHAL industrija še še močneje uveljavlja. V tem letu smo bili priče ogromne zagnanosti na področju komunalnega opiremlja-nja, in to ne samo v Novem mestu, ampak po vsej občini. Tretjič: v tem sorazmerno kratkem času se je bistveno spremenila tudi miselnost ljudi, to pa je najbolj pomembno, še več pripravljenosti je in razumevanja za reševanje skupnih zadev. Tekavčič in Boben pred sodiščem Zvedeli smo, da se bosta morala Ciril Tekavčič in Julij Boben iz 2virč zagovarjati pred sodiščem. Letos avgusta, ko je bil del Suhe krajine skoraj tri tedne brez pitne vode, sta odprla ventil pred vodomerom v črpalnici Višnje. Ce se bosta zagovarjala ta dva, zakaj ne bi poklicali pred sodnike tudi krivce, ki so krivi, da so bili ljudje brez vode? .SLAVJE V ŠMARJETI Šola - spomenik revoluciji šola bo nosila ime po dnevu občinskega praznika Za občinski praznik so v šmarjeti slovesno odprli novo osnovno šolo, ki ima 8 matičnih in 3 posebne učilnice za kabinetni pouk. Moderno opremljena šola ima centralno kurjavo, kuhinjo in jedilnico, v drugi fazi ,pa nameravajo zgraditi še ^ telovadnico. Z opremo je gradnja ve- Obisk iz Belega Manastirja 29. oktobra je Novo mesto obiskala sindikalna delegacija iz Belega Manastirja iz Baranje v bližini Osijeka. Z novomeškimi predstavniki sindikata so se pogovarjali o samoupravljanju in našem gosipodarskem razvoju, mimo tega so obiskali Novoteks in si ogledali nov konfekcijski obrat. Kot smo poročali, se je tamkajšnja tovarna servisne’ opreme v začetku oktobra pripojila nov konfekcijski novomešiki Industriji motornih voizil. Ijala blizu 4 mUijone dinar-jev, v novo šolo pa se je preselilo 410 otrok in 18 učiteljev. Občani bodo za pomoč pri nakupu opreme zbrali 130.000 dinarjev samoprispevka. Domači pionirji so pred novo šolo pripravili krajši kulturni program, igrala je tudi novomeška godba na pihala. Med gosti so bili Franc Leskovšek-Luka, Niko šilih, Bogdan Osolnik in številni drugi, šolo pa je odprl občinski odbornik inž. Lado Kotnik. Ob veliki pridobitvi sta spregovorila tudi predsednik krajevne skupnosti Franc Medle in ravnatelj šole Tone Gore, vsi pa so poudarjali, da je nova šola najletpši spomenik revoluciji in partizanskemu boju teh krajev. Po otvoritvi nove šole je bila v šoli slavnostna seja občinske skupščine, na kateri so odborniki soglasno potrdili predlog o imenovanju šole: osnovna šola 29. oktob-ra — šmarjeta. J. S. NOVO MESTO V PODOBI POGLED NA NOVO MESTO S SEVERNE STRA-NI — Nad ostrim zavojem Krke ot) Ragovem loju ,se mogočno dviga severna fasada mesta, ki se ; ; od Krke stopnjevito dviga v svojo dominanto: Kaj^- i; telj s prošti j o. Breg Krke je še redko zazidan, po- *■ < snetek pa je bil naprav-Ijen okoli 1930. Ob desneon robu je nekdanje silcladi-šče pivovarne Union, nad njim Košakova gostilna, ob njej pa tako imenovana mestna hiša, ki jo je 1898 zgradilo mesto za stanovanje uradnikov. Hiša je bila ob bombardiranju jeseni 1343 s polnim zadetkom po sredini razklana, po vojni pa obnovljena. Levo pod Kapitljem je stavba študijske knjižnice, nekdanja kresija, zgrajena 1779. X OjL{la«iijte ♦ ♦ ♦ ♦ DL! NOVOMEŠKA TRIBUNA Šola, ki pomeni radost Med množico gostov ob otvoritvi nove osnove šole v šmarjeti so bili tudi domačini: skromne ženič-ke, ki so še pred vojno hodile v razmajano šolo, v katero so vse do včeraj hodili tudi njihovi otroci, so imele skoraj solzne oči, ko so si ogledovale svetle, velike razrede, ko so gledale centralno kurjavo pa kuhinjo in jedilnico, sodobno opremljene prostore Za kabinetni pouk. Tudi Pepca Per je bila med njimi.* »Pet otrok imam; naj-starejša je že omožena v Ljubljani, dva hodita v šolo — eden v drugi, eden pa v .5esti razred — dva pa bosta šolski prag šele prestopila čez leto oziroma čez dve leti. človek se kar ne more nagledati šole, tako je lepa.« — Doma ste iz šmarjeških Toplic. »Otroka imata uro hoje do šole, v stari stavbi je bilo hudo, posebno' pozimi, , ko sta prihajala k pouku premražena in mokra,. Zato tudi nisem pomišljala, ko. se je bilo treba odločiti za samoprispevek.« — Mislite, da se bodo otroci v novi šoli raje učili? ' »Šola je tako lepa, da bodo gotovo imeli več veselja do učenja, tudi pouk bo najbrž boljši in učil bo več, K boljšemu počutju pa bosta gotovo pomagali topla malica iz nove kuhinje in prijetna, domača jedilnica. Nova šola je zares lepa in pomeni velik napredek za naše kraje.« Dva fantiča, Jože.in Vide, ki bosta šele čež čaš prekoračila šolski prog, sta se mame držala za roke in z očmi požirala lične stolčke in modeme šolske klopi. Prav gotovo bosta po tem, ko sta videla novo šolo, z večjim veseljem šla k pouku, J. SPLICHAL Pretres amaterizma SZDL in ZMS sta izvedela od kulturnih delavcev, kaj je treba v novomeški občini rešiti Predsednik občinske konference Socialistične zveze Franc Beg in predsednik občinske konference ZMS Janez Slapnik sta se 30, oktobra pogovarjala s predstavniki društev in kultuimih skupin o kulturni dejavnosti na območju novomeške krajevne skupnosti. Udeleženci pogovora so predvsem poudarih, da tarejo kulturno dejavnost tri pereča vprašanja: kader,pro-stori in denar. Zavzeli so se za to, da bi v prihodnje podelili kakšno štipendijo tudi za kasneoše delovanje na kulturnem področju. Manjka taiko ■ zborovodij kot vodij orkestrov. Menili so, da so za pravilen raavo(j amateri- zma kot end od oblik kmltur-ne dejavnosti dolžne skrbeti poklicne ustanove. Kajpak jih bo treba ustrezno moralno m gmotno podpreti. Kulturo pa bi sicer lahko poživili tudi s tem, da bi izvajalcem podeljevali javna priznanja. Priznanja za kulturne delavce so bila do zdaj zelo redka. Zlasti pa hromi fcutorno dejavnost pomanjkanje denarja. Ni denarja niti za dejavnost niti za nagrajevanje delavcev. Poudarili so, da bi morali v prihodnje predvsem 'stalno , ali vsaj ob. časno nagrajevati vodje kulturnih skupin, ker je pravzaprav od njih odvisno, ali skupine delajo ali ne. Klavnica pod Trško goro Odprla jo je novomeška kmetijska zadruga »Krka« Svečano so odprli pretekli torek novo klavnico piščancev; kmetijska zadruga »Krka« iz Novega mesta je za preureditev .poslopja in za nakup madžarskih m avstrijskih strojev dala 1,3 milijona dinarjev. V novi klavnici pod Trško gorgo bodo lahko v eni izmeni zaklali in očistili 4.000 piščancev. V zadrugi sodijo, da bodo dovolj pi.ščancev dobili od kooperantov, že prihodnji mesec pa bodo odprli novo valilnico piščancev na Grabnu, ki bo lahko letno izvalila pol milijona piščancev. Za nakup strojev za valilnico so dali 170.000 din. ^rav tako so v zadrugi mnenja, da tudi z zaklanimi piščanci ne bo težav pri prodaji, čeprav drži, da se prodaja poleti močno poveča. Klavnica piščancev je pravzaprav šele . začetek pri reševanju kmetijskih težav. No-vomeška zadruga se je usmerila pretežno v kooperacijo in v lastno proizvodnjo. Finančni uspeCi pa lahko zadruga doseže le, če bo ta proizvodnja sodobna. Zato tudi ni naklučje, da je klavnica piščancev samo prvi korak v obširnejšem programu. Direktor zadruge inž. Jože Tanko je že pred meseci napovedal, da bodo potem, ko bodo odprli novo klavnico, sčasoma začeli poslovati tako, da bodo prodajali tudi ocvrte piščance. Najprej bodo s to novostjo pK>skusili v Novem mestu, EK)tem pa še drugje na DolenjSikem. Tak način prodaje se je v svetu lepo obnesel, pri nas pa ga bo treba šele preizkusiti. J. SPLICHAL Na vrsti so krajevne organizacije Pri občinskem odboru RK so pravkar izdelali krvoda* jalski načrt za krajevne organizacije, ki naj bi pris^Je-vale k izpolnitvi letnega krvodajalskega načrta za novomeško bolnišnico. Pri ot>-činskem odboru RK pričakujejo, da se bodo. vodstva krajevnih organizacij zavrzela za izpolnitev načrta in pravočasno in zadovolU'ivo obvestila prebivalstvo o odvzemu. VESELJE V JESENI ŽIVLJENJA 26 stanovanj za upokojence Gradnja je veljala 3,25 milijona dinarjev Prejšnji teden ^ slavili tudi upokojenci; slovesno so izročili ključe 26 novih stanovanj v stanovanjskem bloku v naselju Nad mlini. Upokojenci, ki so se vselili v nova stanovanja, so v prostorih društva takoj izvolili svoj hišni svet. Blok je izgradil Pionir, investitor je bil Dominvest, denar za gradnjo pa so prispevali Dominvest, borčevska organizacija in štiriodstotni Načrtno delo z mladimi Mladinski aktiv v novomeškem Labodu bo pričel z načrtnim družbenojpoiitičnim usposabljanjem mladih proizvajalcev. V ta namen bodo v decembru seminarji, na na katerih bodo mfladi izpopolnjevali svoje znanje. Namen tega izobraževanja je usposobiti mladinske vodite-lije oziroma mladince pripravljati na sprejem v Zvezo komunistov. sklad upokojencev za gradnjo stanovanj. Celotna gradnja je veljla 3,25 milijonov. Pionir pa je skušal podražiti gradnjo za 880.000 dinarjev brez prispevka za energetiko, ki je veljal 230.000 din. šele s p<> močjo občinskega predsednika Francija Kuharja je upokojencem uspelo, da so ceno znižali za 165.000 din. Za 26-stanovanjski blok je bilo 176 prošenj. Posebna komisija upokojencev in borcev je pregledala vša stanovanja prosilcev in med njimi izbrala 26 najbolj potrebnih: 15 upokojencev in 11 borcev. Kako jx)trebni so bili prosilci stanovanj, priča podo-tek, da v izpraznjenih stanovanjih ne bodo dobili nobenega novega — ali so Ijill dosedanji stanovalci pri zasebnikih ali pa v tako nemogočih razmerah, da se stanovanje ne da več obnoviti. Društvo je letos v sosednjem bloku že dobilo štiri stanovanja. J. S. „Napredek je vsepovsod" Irena Plantan iz žabje vasi je odlična dijakinja tretjega razreda Ekonomske srednje šole v Novem mestu. Za najboljšo domačo nalogo z naslovom »Moj domači kraj nekoč in danes« je dobjla ob občinskem prazniku nagrado, ki jo je podelila občinska skupščina. »Nalogo sem napisala tako, kot sem mislila, da bo najbolje, in kot sem v resnici čutila,« mi je pove- dala Irena. »Pri pisanju so me vodili občutki, vendar nisem mogla mimo vidnih uspehqv in napredka mesta, ki ga lahko opazi vsakdo.« — y čem mdiš razliko in napredek? »Mislim, da je treba najprej omeniti tovarne, kot so Krka, Novoteks, IMV in druge. Ljudje tudi bolje zaslužijo, več si lahko kupijo in bolje živijo. Vem, da mi doma zdaj laže dajo denar za kino, kot so mi ga pred nekaj leti. V šolo hodim po asfaltirani cesti, in ne po blatu. V trgovino mi ni treba hoditi več tako daleč kot včasih. Kadar je dež dn sem v mestu, se lahko zatečem i>od arkade, kjer so bili včasih le napušči. Veliko je novih stavb, nove šole in cela naselja novih blokov. Skratka, zdi* se mi, da je napredovalo vse. Tudi mladi se zavedamo, da živiilio bolje kot nekoč.« A. V. miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi I Hvala za vašo kri, | I ^ ki rešuje življenja! | M 20. oktobra so darovali kri na novomeški transfuzijski M. = postaji: Janez Konda, upokojenec iz Osojnika; Pepca Jerman, ^ = gospodinja iz Ločne; Alojz Krac, član Novotefcsa, Novo mesto; ^ = Franc Kren, Ivan Mirtič, Anton Fink, Avgust Bradač, Stane = = Kolenc, Anton Turk, Jože Rotar in Ivan Brsan, člani Gor- = = Jancev, Straža; Ivan Zupančič, Alojz Malnar, Milan Jamni- s g kar, Alojz 'Robek, Franc Judež, Raz^ Kadič, Stane Cimprič, ~ = Alojz Galič, Ivan Kvakar, Marjan Rupar, Jo.sip Ki>zjak, Bela = Jud, Stanko Nikolič, Alojz Ovniček, Franc Gačnik, Miro Se- = fran, Ivan Skočec, Anton Skofljanc, Miroslav Švagelj, Stefan = Hlišč, Milutin Posarič, Ivan Ucman, Martin Strahan in Sali = Usakovič, člani Pionirja, Novo mesto; Ivan Turk, Ivan Božič, = in Alojz Bučar, člani IMV Novo mesto; Alojz Juršič, član = GradbOTega obrtnega j>odjetja, Novo mesto; Ciril Modic, = član Iskre, Novo mefto; Jože Kovačič in Jože RepSe, člana = Mercatorja, Novo mesto; Stevo Simon, Peter Vipavec, Stane = Volf, Jože Ivanetič,' Marjan Dejak, Marjan Lipovec, Jože Zu- ^ = pančič, Marjan Malerič, Martin Hudorovac in Alojz Suklje, ^ = čdani Belta, Cmamelj; Franc Zupančič, upokojenec iz Cr- = S nomlja; Ivan Kučinič, član Komunalnega podjetja Črnomelj, = = Franc Vranešič, kmet iz Podloga; Anusa Bukovec, gospodinja ^ g iz Novega mesta; Bogomir Novak, uslužbenec iz Črnomlja; s = Emica Skof, upokojenka iz Črnomlja; Adam Lipovec, dela- ^ = vec iz Črnomlja; Mirko Čadonič, član kolektiva obč. kon- = = ference ZM Črnomelj; Anica Miketič, gospodinja Jz Goleka; ^ ^ 27. oktobra so darovali kri na novomeški transluzijski po- ^ ‘= staji: Rudi Omalien, Slavko Tramte in Vilma' Manček, člani — Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Karlo Majetič, Anton ^ Lobe, Janez Gorišek, člani IMV Novo mesto; Andrija Budi- s savljevič, član Gradbenega obrtnega podjetja, Novo mesto; = Franc Berkopec, Anton Luk.iie in Alojz Okleščen, Mani Ke,, = Novo mesto; Tone Bajec, Anton Malnarič in Jože Bajec, = člani PTT Novo mesto; Ivanka Nampelj, Alojz Tekstor, Jo- = že Zajc, Marjeta . Bukovec, Milka Pirh, Stanko Spec, Ljubo ^ Rabič, Franc Vidmar, Jože Kregulj, Dušan Zaman, Anton = KramarSič, Alojz Retelj, Peter Kastelic, Štefka Zadravec, = Ismet CavaScvič, Ivanka Krupič, Anica Poreber, Jože Ažnob ^ in Franc Novina, člani Novolesa, Straža; Ivan Štrucl, član s PM Črnomelj; Ivan Padovan, Vida Ban, Bogo Spiletič, Zvone = Petrov, Radovan Lapajne in Franc Ki*upič, člani GG Novo = mesto; Anton Krafievec in Drago Bučar, člana Iskre, N0%'0 mesto; Jože Colarič, član Pionirja, Novo mesto. Ignac (ire- = gorčič, član GG Novo mesto; Jože Svalj, kovač iz Dolnje = Brezovice. = Proslav ob letošnjem občinskem prazniku so se 29. oktobra v šmarjeti udeležili tudi Avgust Avbar, Niko Šilih, Janko Gr^forič, Miro Thorževski, Jože Nagode, Franc Leskošek-Luka, Boris Gabrič (na sliki), prišli pa so še Bogdan Osolnik, Leopold Krese, Niko Belopavlovič in drugi. (Foto: J. Splicbal). Predsednik krajevne skupnosti Franc Medle (na. sliki spredaj) je v svojem govoru ob otvoritvi nove šole v Smarjeti poudaril, kako velikega pomena.je nova šola, hkrati pa je povedal, da prebivalci teh krajev upajo, da bo zdaj napredek prihajal z večjimi koraki. (Foto: J. Splichal) SLOVESNOSTI OB 29. OKTOBRU Novo mesto je slavilo praznik Plaketi Novega mesta sta letos dobila kolektiva tekstilne tovarne NOVOTEKS in Dolenjskega lista - Predal ju je Franci Kuhar iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiMiiiiiintiiiiniiiiiiiiiiii Na slavnostni seji občinske skupščine Novo mesto, ki je bila za letošnji občinski praznik v novi šoli v Smarjeti, je predsednik občinske si^pščine pd.bomikom in šitevilnim goraznika Franc Beg prebral utemeljitve o podelitvi diveh plaket Novega mesta. Odborniki so odločitev, naj plaketi podele kolektivoma tekstilne tovarne NOVOTEKS in Dolenjskega lista sprejeli s ploskanjem. Iz rok i>red-sednika Francija Kiiharja sta dragoceni pri2aianji za dosežene uspehe sprejela glavni urednik Tone Ciošnik na slavnostni seji v Smarjeti in diireiiDtor Avgust Fajfar na' sla;vno3tni seji.delavskega sveta ob 20. obletnica samou-praiviljanja v NOVOTEKSU. NOVOTEKS slavi kot Prva jugoslovanska, tovarna v vol-narski industariji, saj je njegova produktivnost dvaikrat večja od poprečja svoje panoge. Mdimo hitrega razvoja tehnologije je podjetje hitro razvijalo tudi organizacijo in kot prvo na Dolenjskem kupilo manjši elektronska raču-nailnik, ki omogoča sprejemanje poslovnih odločitev na osnovi hitrih in točnih i>odiat-kov. Doseženi uspdii so zar sluga vodstva in celortJie skupnosti zato zasluži podjetje, kii prav letos slavi 20-letnico delavnega samoupravljanja, javno priznanje. Dolenjski list se je v 20 letih razvil iz nekdanjega glasila treh okrajnih odborov Osvobodilne fronte, ki je začelo izhajati v 4000 izsvodih, v najbolj množičnega obveščevalca, ki Je v 30.000 izvo-iih vsak četrtek v rokah 150.000 prebivalcev naše po. krajine. List je s spodbujar njem, opisovanjem, grajar njem napak in pohvalami za dobro delo ter z neprestanim poročanjem o vsej pokrajini našel na svojih straneh vedno dovolj prostora za vse kraje in za vse dogodke ter s takim načinom deda po- ■ vezoval prebivalce. Časopis slavi lete« 20-'letnioo izhajanja. J. SPLICHAL Žalne slovesnosti Osrednje komemoracije ob letošonjem dnevu mrtvih so bile na pokopališčih v Šmihelu in Ločni ter pri'spomeniku 1.200 padlim na Cvib-Iju nad Žužemberkom. Izredno lep jesenski dan, svečke, cvetje, petlje, godba in spomini na tiste, ki so žrtvovali svoja življenja za lepši današnji dan. In ponovne obljube, da jih ne bomo po-zalbili nikoli — dokler bo slovenska beseda na tem našem koščku domovine. V nedeljo ni bito partizansk^a obeležija, spominske plošče, pokopališča, kjer niso zagorele svečke v spomiin mrtvim. SUHOKRAJINSKI DROBIŽ. ■ZA DAN mrtvih SO POVSUU V SUHI KRAJINI lespo urediU spomenike podlih borcev NOV, na dan mrtvih' in pred dnevom so pri spomenikih položili c\'etje in vence ter prižgali sv.ečke. Pri spomeniku na Oviblju nad Zužetn. berkom je bila v nedeljo ob 10. uri svečana komemoracija, na kateri je govoril predsednik krajei^ ne organizacije ZB žužemberk Stane Gorinšek, program pa so izvajali: šolska mladina iz Žužemberka, pevski zbor, KUl) »Dušan Jereb« iz Novega mesta, godba na piKain iz Novega mesta; pripadniki vojaške enote iz Novega mesta pa so Izstrelili častno_ salvo. Komemoracije se je udeležilo veliko ljudi. ■REZERVOAR ZA DVORSKI VODOVOD je v glavnem zabetoniran, še ta teden pa bodo položne oevi za dovodni cevovod iz Žužemberka na Zafaro. Ker je izkopanega že precej jarka od ZMare proti Trebči vasi, bodo: v kratkem položili še nekaj sto metrov oevi od Zafare proti Trebči vasi. ■76 LETNI JANEZ KONCILIJA IZ PRAPREC PRI ŽUŽEM-BERKU je odšel v četrta zve^, 29. oktobra, v Žužemberk po cig^ rete in žveplenke. Ko je v gostilni oboje kupil, je^ netiaiano kam. Svojci in žuzem-beršM gasilci so ga že iskaU, vendar ga do ponedeljka, 2. novembra, Ite niso našli. ■ KMETOVALEC JOŽE SMRKE JE PRIDELAL NA 12 aHh preko 700 kilogramov koruze. To je najveCji letošnji hektarski pri-delek korusse v Suhi krajini. Smr-ice je zgleden kmetovalec in dosega tudi pri drugih paljščinah velik pridelek. M. S. PORODNiSNiCE^ll Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Milka Hoče- var iz Krškega — Polonco, Marija Starina iz Trna — Vinka, Jožefa Zupančič iz Soteske — Zinko, Mirjana Bukovec iz Semiča — Uro^a, Danijela živanovič iz Slavonske Požege — Sandro, Zdenka Brdar iz Dučičev — Vedrana, Tončka žužek iz Gabrijel — Antonijo, Albina Butala iz Črnomlja — Janeza, Alojzija Rozman z Broda — Maksa, Pavla Stegne iž Sečjega sela — Natašo, Justi Zo-renč iz Straže pri Šentrupertu — Jožeta, Stanka Kambič iz Metlike — deklico, Milena Senica s Senovega — dečka, Anica Kociper iz Oštrca — deklico, Marija Slapšak z Bregov — dečka in Albina Je-riček s Pristave — dečka. — Čestitamo! ŽICE IN KABLI Pri ELEKTROTEHNI V Novem mestu so dobili pošiljko vseh vrst kablov in ždc za eleikitrične instalacije. Na zalogi imajo gumi kabel 2 X 0,75, 2 X 1, 3 X 2,5, 4 x 2,4, 4x 4 mm’, PG P žico 2 X 1,5, 3 X 2,5, 4 X 2,5 in PPR žico 2 X 1,5, 3 X 2,5, 3 X 1,5 mm* Na zalogi imajo tudi rebraste plastične cevi in vse druge cevi za instalacije. Pri Elektrotehni boste najlaže izbrali ves ostali inštalacijski material: stiliala, vtičnice, varovalne elemenite, števce, ure, lestence in žarnice. . (PO-E) Novomešta kronika ■ ŠTEVILO AVTOMOBILOV tako hitro narašča, da se zdi, kot da bodo vsak trenutek zadušili me-sto s svojo pločevino in izpušnimi plini. Ne samo, da je Glavni trg zaseden skoraj ves dan in včasih ni mogoče najti niti' enega prostega parkirnega prostora, ampak so tudi stranske ulice vedno bolj podobne parkirnim prostorom. — Pešci so čedalje boOj utesnjeni in so vedno pogosteje žrtve prometnih nesreč. Veliko meščanov je upravičeno prestrašenih, ker nekateri vozniki ddrkajo po ulicah kot po dirkalnih stezah in že najmanjša neprevidnost lahko povzroči hude posledice. Žalostno pa je tudi to, ker se zdi, da je vsako opozarjanje voaiikov zastonj. ■ NOVA ODDELKA novomeške kirurgije lepo napredujeta. Gradnja iz dneva v dan raste bi kažejo se že rebra bodočih hodnikov. Račimajo, da bodo gradbena dela opravljena še letos, prihodnje leto pa že tudi obrtna. ■ ŽIVILSKI TRG je bil v po nedeljek skoraj prazen. Z živili so se tokrat morale gospodinje preskrbeti v trgovinah s sadjem in zelenjavo. Svoje izdelke pa so na trg pripeljali le domači obrtniki s suho robo, lončenimi i^ delki in obrtniki s tekstilom iz sosednjih r^ublik. ■ MLADINSKI KLUB v Seidlo- vi ulici še ni niti dokončno urejen niti odprt, pa so nepridipra- vi že popackali ix>slikano steno v enem izmed prostorov. Težko si je predstavljati, da so to naredi- li mladi, katerim je klub namenjen, če pa so, je to zanje zelo sl^bo spričevalo. Preureditev kluba, ki bo v dveh precej velikih in svetlih prostorih, bo nared do 7. novembra ,ko bo otvoritev. ■ V ML.ADINSKI KNJIGI so pred kratkim spet dobili novo po-šiljko knjig za mladino in odrasle. Veliko zanimanje je predvsem Za roman »1^. Zivago«, ki stane 60 din. Knjigo je moč kupiti tudi na obroke. ■ V MANUFAKTURI na Glav-nem trgu imajo na zalogi blaga za jesen in zimo po tovarniško znižanih cenah (tudi do 40 odstotkov) in nekaj drugih tekstilnih izdelkov po znižanih cenah. ■ CENE NA TRGU eo bile v ponedeljek: cvetača 4 din, čebula 3 din, češenj 10 din, fižol 5 din, krompir 1 din, koleraba 1 din, korenje 5 din, ohrovt 4 din, peteršilj 5 din, solata 4 din, zelje 1 din, kislo zelje 3 din, grozdje 3.50 do 4 din, hruške 4 din, jabolka 3 din, kostanj 3 din, limone 6 din, orehi 4 dUn, orehi-jedr-ca 20 ^n, suhe slike 4.50 din, banane 5.30 din, jajca 1 din, smetana 9 din, sirček 6 din. RODILA JE Tatjana Gros, Nad mlini 28 — Urško. UMRLI SO: Marija Tomc, Slakova 2 — 39 let. Frančiška Knafelc, Šmihel — 82 let. »Ena gospa mi je rekla, da aa* radi Splichalovih JAGOD v Do-lenjskem listu prizadeti ne mori^ jo spati; majhne ribe časopis odpovedujejo, velike se pa smejejo .. .« NAŠLI SMO TO, ČESAR NISMO PRIČAKOVALI: I LESNA INDUSTRIJA V LITIJI kot drugo največje podjetje v občini posodob-Ija proizvodnjo tn daje na trg nove, sodobne izdelke Presenečenje, o katerem bo tekla beseda, prihaja iz Litije, dfm za dnem pa ga pripravlja potrošnikom in odjemalcem LESNA INDUSTRIJA V LITIJI. 300-članski kolektiv, ki je v polletju letos ustvaril za 13,410.000 din vrednosti s proizvodnjo furnir ja, žaganega lesa, stavbnega pohištva ter pleksi plošč in pleksi svetlobnih teles, si krepko prizadeva, da bi ubiral korak s časom. O tem gov(>rijo kvaliteta in sodobnost njegovih izdelkov, prizadevanja za posodobljenje proizvodnje in nenehne naložbe vanjo ter skrb za rast strokovnjakov v podjetju in za dobro počutje vseh, ki delajo v kolektivu. Obdina Litija šteje med nerazvite v Sloveniji. V manjše mesto, zlastd če je to na nerazvitem območju, strokovnjaka ne prahajajo radi. Ko so v kolektdvu raanaišljali o razvoju in ugotavljali, da morajo v korak s časom, da morajo posodotoljati proizvodnjo in prihajati na trg z novimi in novima izdedki, kakršne terja čas, so uvideli, da brez staokovnrjakov ne bo šiLo. Bodoče strokovnjake so izbrali iz vrst kolektiva Na razpise štipendij ni odziva: toliko da so dobili dva štipendista, kd ju .imajo na fakulteti, za dve Stipendiji na ekonomski fakulteti pa se ne javi nihče. Kako neki bo v Litijo 7^Sel strokovnjak z viso^ ali višjo izobrazbo, ko je tu težko dobiti celo srednje strokovne kadre. Zato so se v LESNI INDUSTRIJI V LITIJI odločili za dopolnilno izobraževanje. piiške niso hoteli vreči v koruzo, sa} so vedeld, da brez strokovnjakov ne bo šlo, zato so poiskali takšno rešitev: strokovnjaki naj rastejo Iz vrst kolektiva! Podjetje plača vsem, ki se odločijo za dopolnilno izobraževanje, stroške šolanja in jim zgotovi 30 dni študijskega dojnista na leto. Za takšno dopolnilno izobraževanje je zdaj v podjetju 9 kandidatov, ki študirajo na srednjih ter visokih in višjih šolah. Poskrbljeno je za stanovanja in za oddih delavcev LESNA industrija V LITIJI se hitro razvija, že ves čas njenega obstoja pa preseneča izredna skrb zo zaposlene. Čeprav je za naložbe v razvoj proizvodnje potrebno veliko denarja, ne pozabljajo ha delavce. 300-članski kolektiv ima že 30 lastnih stanovai>j, vsako leto kupijo vsaj dve novi stanovanji, vsem, ki želijo graditi svoje hiše, pa dajo kredite za grodnjo. O stanovanjskih zadevah razpravlja in odloča ter deli kredite za gradnjo stanovanjski odbor. Posameznik lahko d(rt)i do 25.000 din kredita za gradnjo hiše. V Selcah pri Crikvenici imajo -v okviru jjočitniške skupnosti slovenske lesne industrije prostore, v katerih se vse leto jsvrščata vsak teden po dve djužind na odihu. Člani kolektiva plačajo samo hrano, stanovanje v domu pa je brezplačno. Ob tolikšni skrbi _za delavca je odveč posebej poudarjati, da se spomnijo tistih, ki delajo v kolektivu ve>č kot 10 let, da imajo urejeno .prehrar no med delovnim časom in vse tiste vrste zaščite, ki si zadnja leta povsod utirajo pot v proizvodr^jo. Na referendumu so se odločili za razvoj in naložbe Junija lani so v LESNI INDUSTRIJI V LITUI izvedli referendum o naložbah v posodobljanje proizvodnje. Naložbe bodo u-resničili postopoma, nekaj z lastnim denarjem, nekaj pa z najetimi krediti. Letos bodo končali s preureditvijo obrata za proizvodnjo furnirjev. Proizvodne zmogljivosti tega obrata se bodo s tem povečale za 100 odstotkov ter bodo odslej izdelali na leto po 1000 kubičnih metrov furnirja iz domačega oreha In jesena. V žagarski proizvodnji vlagajo denar predvsem v posodobljanje delovnih priprav, ker proizvodnje zaradi premajhnega surovinskega 2»ledja ne bodo povečevali. Načrte za nov obrart; stavbh^a poihiStva pripravljajo, ta obrat pa bo dograjen prihodnje leto. V njem bodo delali predvsem izvensenljsko stavbno pohištvo. Nato se bo tudi vrednost proizvodnje stavbnega pohištva v LESNI INDUSTRIJI V LITIJI povečala za 100 odst., samo novi obrat pa bo ustvarjal približno 20 niilijonov vrednosti, kar je več, kot znaša sedanja polletna vrednot celotne proizvodnje v podjetju. Pleksi plošče in pleksi svetlobna telesa Tržišče zahteva nove izdelke, v svetu si vedno bolj utirajo pot nove surovine, ki nadomeščajo stare. V težnji po razširi- 1. ■? rf ■ Pogled v proizvodno dvorano na obratu v Šmartnem, v kateri teče proizvodnja pleksi plošč. Na sliM vidite stroj, iz kater^a pravkar priha,ia pleksi plošča. (Foto: M. Jakopec) i''' ^ Pogled v obrat decimlrniea Lesne industrije Litija, v katerem žagan les razicže-jo na manjše kose in ga še bolj oplemenitijo z delom. (Foto: M. Jakopec) Delavec in delavka za sodobnim strojem v decimimici Lesne industrije Litija. (Foto: M. Jakopec) tvi proizvodnega programa in osvajanju novih proizvodov so se v LESNI INDUSTRIJI V LITIJI odločili za proizvodnjo pleksi plošč in pleksi svetlobnih teles. Rrvi del tega načrta so že uresničili: v oblatu plastike že teče proizvodnja pleksi plošč an pleksi svetlobnih teles. V obratu izdelajo od 1000 do 1200 kg pleksi plošč na dan. Prejšnji mesec je pričel obratovati tudi oddelek za izdelavo pleksi svetlobnih teles. Pleksi plošče nadomeščajo v gradbeništvu stare gradbene materiale in les. Izdelujejo jih v poljubnih barvah, gradbinci jih v sodobnih poslovnih stavbah vgrajujejo v posebne okvire na pročeljih stavb, uporabne p«, so tudi za notranje prerade v stavbah. Pleksi plošče izolirajo toploto in zvok, ne prepuščajo vode, vzdrževanje pa je ceneno, ker so zelo trajne. . Pleksi je zelo lahko oblikovati, Kot smo že omenili, ga lahko izdelamo v poljubnih ■ barvah, vrhu vsega p>a je še precej lažj-i od stekla. Vse te lastnosti so kot nalašč za izdelavo svetlobnih teles. Domiselnost arhitektov sta pri oblikovanju teles za razsvetljavo prostorov doslej omejevali dve lastnosti stekla; njegova teža in to, da ga je mogoče oblikovati edi; nole v steklarni. Svetlobna telesa iz pleksi mase pa so lahko poljubno velika in poljubno oblikovana, saj jih je mogoče sestavljati iz več kosov. Z izdelki po vsej Jugoslaviji in tudi preko meja Dejstvo, da so v LESNI INDUSTRIJI V LITUT znali prisluhniti zahtevam tržišča in razvoja, se že obrestvije. Naj omenimo samo obrat plastičnih izdelkov, v katerem že pripravljajo program za povečanje proizvodnje od dosedanjih 1200 kg na 3000 kg na dan v prihodnjem letu. Za na Zagrebškem velesejmu razstavljena svetlobna telesa iz pleksija je bilo veUko zanimai^je. Furnirji, žagan les, stavbno pohištvo in pleksi izdelki odhajajo po vsej Jugoslaviji, LESNA INDUSTRIJA V LITIJI pa nekaj svojih izdelkov tudi izvaža. Letni p^an izvoza za 1970 se odvija v redu , izvoz na zahodna tržišča pa presegajo. 2agan les izvažajo na Zahod in Vzhod: v Italijo^ Avstrijo, Nemčijo, Francijo, Španijo, Tunis, Sovjetsko zvezo. Poljsko, Ce-hoslovaško in Vzhodno Nemčijo. Najboljša naložba je zavzetost za razvoj in pirav te v LESNI INDUSTRIJI V LITIJI ne manjka. Prav zato se 300-članski kolektiv uspešno uveljavlja na trgu, zato odjemalci radi posegajo i5o nj^ovih kvalitetnih tn sodobnih izdelkih, hkrati pa kolektivu njegova dojemljivost za napredek in razvoj zagotavlja dobro prihodnost. lastniki oljnih peči znebite se jeze in naporov I V’!'- =■ - Vsi zgornji pripomočki za natakanje olja irt jeza v zvezi s tem bodo odveč, če kupite napravo »SCHRAG«, ki vam peči oskrbuje z oljem. Naprava »SCHRAG« je nemški proizvod, ki vam Iz kleti ali shrambe Črpa kurilno olje in vam napaja eno ali več peči v stanovanju, lastni hiši ali v bloku. Za podrobna pojasnila in ostale informacije se obrnite na cosmos export-import, industrija in notranja trgovina, LJUBLJANA, Celovška 32, telefon 323-444 PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOUSTVO! aiKć /ihX Komisija za razpis prostih delovnih mest pri upravi občinske skupščine Metlika razpisuje prosti delovni mesti za: a) REFERENTA za odmero prispevkov iz kmetijstva b) VODJO MATIČNIH KNJIG na krajevnem uradu Gradac in opravljanje administrativnih del pri referentu za notranje zadeve Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjer vati še naslednje: pod a) srednja strokovna izobrazba, lahko brez prakse. Prednost imajo moški. Pod b) srednja strokovna izobrazba in eno leto prakse ter znanje strojepisja. Prošnje, kolkovane z 1 din državne takse, naj kandidati vložijo v 15 dneh po objavi razpisa na tajništvu občinske skupščine Metlika. »NOVOTEHNA« NOVO MESTO obj avl j a prosto učno delovno mesto trgovskega vajenca (moški) za avtomobilski servis v Novem mestu In prodajalno v Metliški št. 7. Pogoj: končana osnovna šola z najmanj dobrim uspehom. Pismene ponudbe sprejema splošni sektor 15 dni po objavi. ZAPORA CESTE Zaradi' izvajanja večjih gradbenih del ob Trdinovi cesti v Novem mestu je odobrena ZAPORA TRDINOVE CESTE (čez Grm) od odcepa za Gubčevo in Skalickega cesto V smeri proti Gotni vasi Zapora je začasna in bo trajala d(o konca gradbenih del. IIAMJESPEl PRMIl PRUETNO PRESENEČENJE NAGRMNO lERD VSAK MESEG MIIMON 100 ročnih ur z datumom 300 fotoaparatov za mladini 600 garnitur šolskih pisalnih potrebščin^ v vrednosti . ^ 10,000.000 s DIN Čaka na vas! , POHITITE! PRVI KUPON [JE OBJfiVLJEN V NOVI ^ ŠTEVILKI---------------- STRIPA zvrroREPB Nekaj nad 150.000 ljudi bere doma in po svetu vse o Dolenjski in Posavju vsak teden v DOLENJSKEM LISTU Pridružite se jim tudi vi, da boste sproti obveščeni o vsem, kar vas zanima! NOVI NAROČNIKI bodo dobivali naš časnik do konca 1970 brezplačno; prosimo, seznanite s to ugodnostjo svoje sosede, znance in l>ri;jatelje! KOVINAR NOVO MESTO razpisirj e LICITACIJO aa prodajo tovornega avtomobila Fiat Zastava 620 letnik 1968. Dražba bo 9. novembra 1970 ob 7. uri v prostorih podjetja. Vc-zilo je v voznem stanju. Ogled možen vsak dan od 6. do 14. ure. vsak četrtek Veleblagovnica »NAMA«, Ljubljana Tomšičeva 2 objavlja prosto delovno mesto za blagovnico . v Kočevju: ^ mesar ■ sekač Pogoj: izučen mesar- sekač, eno leto prakse, iw-skusno delo en mesec, dte-lo aa nedoločen čas. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela in kratkim življenjepisom ter dokazili o izobrazbi in praksi iK)šljite kadrovski službi podjetja do 13. novembra 1970. ZA MLADE PO SRCU IŠČEMO NOVE SODELAVCE! i J m PODJETJE ROG NOVO MESTO DALMATINOVA 1 ' sprejme več | INŠTALATERJEV za centralne kurjave, KLEPARJEV in INDUSTRIJSKIH ŠIVILJ Informacije dobite v upra- vi podjetja! OBČINSKA SKUPŠČINA TREBNJE razpisuje LICITACIJO za prodajo najdenih predmetov: 1. EN MOPED, nevozen 2. VEC KOLES 3. OSTAID BLAGO Licitacija bo 8. novembra 1970 ob 8. lui za stavbo občinske skupščine Trebnje. KMETIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE ^ BREŽICE Od 1. OKTOBRA, je v nekdanji poslovalnici »Obrtnik« v Brežicah, Cesta prvih borcev 6 (telefon: 72-289) .odprta CVETLIČARNA, ki je bogato založena: 0 z rezanim cvetjem in lončnicami # s cvetličnimi semeni in- gomolji 0 a vsemi potrebnimi sredstvi in dodatki za vzgojo in nego cvetja 0 z raznim priborom jn pripomočki Se posebej obveščamo, dla sprejemamo naročila: A za izdelavo vencev in šopkov 9 za ararižerske usluge, dekoracijo in oskrbo poslovnih prostorov ter stanovanj ^ Za obisk, naročila in nakup se priporoča kolektiv CVETLICARNE! t : I X : st. 45 (1076) — 5. XI. 1970 dolenjski list 21 Tovarna stilnega poblštva in notranje opreme »STILLES«, SEVNICA razpisuje štipendije in sicer: 1. 2 STIPENDIJI za srednjo tehnično Solo lesne stroke ' 2. 1 STIPENDIJO za študij na ekonomski fakulteti 3. 1 STIPENDIJO za študij na gozdarski fakulteti — oddelek za lesnopredelovalno industrijo Studenti in dijaki, ki želijo dobiti štipendijo pri podjetju, naj vložijo pismeno vlogo v 15 (taeh po objavi. Pismeni vlogi je treba priložiti potrdilo o rednem šolanju na fakulteti ali šoli z navedbo do sedaj opravljenih izpitov. Pridružite se ^ modernim Ijudem^^ ki pijejo CVNAR DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO obj avljft naslednji prosti delovni mesti: 1. REFERENTA odplačilne službe v oddelku za stanovanjsko kreditiranje, 2. REFERENTA za devizno likvidaturo Za obe delovni mesti sta pogoja srednja šolska izobrazba in dve leti prakse, pod 2, pa je pogoj še obvladanje nemškega ali angleškega jezi^ Prednost ima tisti, kdor obvlada angleški jezik. Stanovanja niso aagotovljena. Osebni dohodek po pravilniku banke. Kandidati morajo poslati pismene prošnje oddelku splošnih poslov v Novem mestu v 15 dneh po objavi v Dolenjskem listu. KOVINARSKA TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCU KRŠKO potrebuje zaradi razširitve poslovanja nove sodelavce in objavlja prosta delovna mesta za 100 KLJUČAVNIČARJEV 20 ELEKTROVARILCEV 20 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV POGOJI: odslužen vojaški rok, poskusna dtoba dva meseca. Interesenti naj vložijo ponudbe in se zglasijo na razgovor v kadrovskem oddelku ixxije(tja. Objava velja do zasedbe delovnih mest. KMETOVALCI, BUŽA SE ČAS KOLIN! avfofehna BOSCH BOSCH ram nudi: i skrinje za globoko zmrzovanje, v katerih latiko hranite meso sveže ,6 do 12 mesecev, skrinje za globoko zmrzovanje ohranijo vaše poljske pridelke daljšo dobo sveže, skrinje za globoko zmrzovanje dobite pri zastopstvu AVTOTEHNA LJUBLJANA, Titova cesta 25, v Mariboru v prodajalm Elektro-merx. Partizanska cesta 26, in v Dravskem magazinu Radlje, po sledečih cenah, fco. naše skladišče: 260 Utrov — DM 535.— m Ndin 1.292,70 330 Utrov — DM 635.— in Ndin 1.503,90 400 Utrov — DM 750.— in Ndin 1.746,80 500 Utrov — DM 8^.— In Ndin 2.053,— i : : I v l : : S i m : i PETROL TRGOVSKO PODJETJE PETROL — Ljubljana PE Brežice razglaša TRI PROSTA DELOVNA MESTA ZA PRODAJALCE NA BENCINSKEM SERVISU NOVO MESTO POGOJI: kvalificirani delavci v trgovini z ndcaj let prakse, odsluži vojaški rok. POSEBNI POGOJI: poskusno delo, k» traja šest mesecev. Pismene prijave s kratkim življenjepisom. ^ treba vložiti do 15. novembra 1970 pri Poslovni ^oti PETROL — Brežice. Tovarna stilnega pohiStva in notranje opreme »STILLES« SEVNICA objavlja prosto delovno mesto 1. KURJAČA nizkotlačnih parnih kotlov 2. KV MIZARJEV POGOJI: kandidat mora imetji strokovni izpit za kurjača parnih kotlov aU strokovni izpit za kurjača naprav za centralno ogrevanje in najmanj 2 leti delovnih izkušenj v stroki. Kandidati za objavljeno delovno mesto naj pošljejo pismeno vlogo v roku 15, dni po objavi na naslov podjetja. PRI VARČEVANJU DEViZ VEČJE UGODNOSTI! ^ Vaši prihraotL., devize doma tiiso na varnem. Na deviznem računu pri dolenjski BANKI IN HRANILNICI pa se jim ne more kaj zgodiU 5e več, dioboii boste obresti! % Pred potovanjem ah pred odhodom na delo v inozemstvo ne pozabite odpreti devizni račun, na katerega boste vlagali svoje prihranke. % Devizm račun lahke odprete tudi s pismom Iz mozemstva 0 Prihranke na deviznem računu lahke namenske varčujete za, novo hišo, stanovanje in drugo. 0 Za denar na deviznih račvmih in njegovo proste uporabo Jamčj država. 0 Dvigi in pologi ter nakazila deviz so mogoči v vsakem času v neomejenem znesku. % S prihranki oa vašem deviznem računu lahko razpolagajo. tiidl vaši najožjl sorodniki, če Jih pooblastite. UGODNE OBKESTi: bree odpovednega roka 5,5 odst. v devissah in 0,5 odst. v danajjih; z odpovednim rokam nad 12 mesecev 7 odst. v devizah in 0,5 odst. v dinarjih. TAJNOST DEVIZNIH RAČUNOV JE Z ZAKONOM ZAJAMČENA : : l t : ! I NOmŠTl DBH DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO S podružnico v Krškem in ekspoziturama v Metliki in Tre^bnjem. #e#eeee#####«ee#eeeseseeees#eeeeeee##ee#e#ees#e»se#ee#ee# / RADK) mUBLJANA ■ PiiTEK, ti. NOVEMBRA: 8.10 Operna matineja. P.S-S Pesmi in piesi jugoslovanskih narodov. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turističm napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasvet: — Dr. Jože Ribar: čebelji proizvodi na našem trgu. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam.’.. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 Propaga:idxii vrtiljak. 17.10 Človek m zdravje. 18.15 Pianist Wilhelfti Backhaus igra Beethovna. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje. 20.00 20 let Slovenskega okteta — IV. ocdaja. 20.30 »Top pops 13«. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. ■ SOBOTA, 7. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Vesela godala. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — "iiiristieni napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Franjo Janežič: Nova sredstva za varstvo rastlin. 12.40 Na obisku v studiu 14. 13.30 Priporočajo vam .. 14.30 Igramo za prijetno razpoloženje. 16.00 Propagandni vrtiljak. 17.10 Gremo v kino. 18.45 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute E ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Zabavna.' radijska igra Alain Franck: »Nevama igra«. 21.15 Panorama zabavne glasbe. 22.20 Oddaja za naSe izseljence. ■ NEDELJA, 8. NOVEMBRA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Saffer Pal: »Pavl^ in agandni vrtiljak. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč,- otroci! 19.15 Minute z ansamblom Avgusta Stanka. 20,00 Prodajalna melodij. 20.30 Radijska Igra — Momo Kapor: »Biografija 1973«. 22.15 Solistična in instrumentalna glasba ICarla' Pahorja. ■ SREDA, 11. NOVEMBRA; 5.10 Glasbena matineja. 9.25 Iz glasbenih šol — Clasbena šola Kranj. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Vilko Masten: Novo sredstvo za zatiranje voluharja. 12.40 Zvoki z glasbenJi revij. 13.30 Priporočajo vam. . . 14.30 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo. 16.00 Propagandni vrtiljak. 16.40 Na obisku v otudiu 14. 18.15 Giacomo Puccini: odlomki iz opere »Madame' Butterfly«. 19.00 Lahko noč, otroci! )9.15 Glasbene razglednice. 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV — Ljubljana. 22.15 S festivalov Jazza. ■ ČETRTEK, 12. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasvet — Dr. Tatjana Stupica: Globoke predzim-ske obdelave tal z ;;kononiske plati. 12.40 Igra orkester Paul Mau-riat. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.10 »Pesem iz mladih grl«. 14.40 »Mrfiurčki«. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Propagandni vrtiljak. 17.10 Operni koncert. 18.15 Od popevke do popevke. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Silva Stingla. 20.00 Četrtkov večer dconačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 22.15 Nočni koncert. NEDELJA, 8. NOV. 9.00 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivecj (Beograd) 9.25 Pet minut po domače (Ljubljana) 9.30 Kmetijski razgledi: Kmetovanje v raznih deželah (Ljubljana) 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd) 10.45 Mozaik (Ljubljana) 10.50 Otroška matineja: Bratovščina Sinjega galeba, Skrivnosti morja (Ljubljana) 11.45 TV kažipot (Ljubljana) 13.30 Radost Evrope — posnetek otroške prireditve (do 14.M) (Beograd) 17.15 Nove melodije — 1. oddaja (Ljubljana) 18.30 Mestece Pejrton — serijski film (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 Mejaši — humoristična oddaja (Zagreb) 21.35 Godala v ritmu (JRT) (Ljubljana) 21.55 Športni pregled (JRT) 22.25 Poročila in premor ob glaslM (Ljubljana) 23.00 Hokej Medveščak : Olimpija — posnetek (Zagreb) PONEDEUEK 9. NOV. 9.35 TV v SoU (Zagreb) 10.30 Nemščina (Zagreb) 10.45 Angleščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Beograd) 14.45 TV v Soh — ponovitev (Zagreb) 15.40 NemiSčina — ponovitev (Zagreb) 15.55 Angleščina — ponovitev (Zagreb) 16.10 Francoščina (do 16.40) (Beograd) 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje. Plešivec do 17.00) (Be. ograd) Itefei«'«' nerito. Kako bela n mehka M ptatai sboi ket pcrito ^hio-ox^lan 18.00 Zgodbe o Tuktuju — mladinski film (Ljubljana) 18.15 Obzornik (Ljubljana) 18.30 Po sledeh napredka (Ljubljana) 19.00 Mozaik (Ljubljana) 19.05 Diapazon — glasbena oddaja (Beograd) 19.50 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 H. Kipchard: Primer Oppenheimer — drama TV Beograd (Ljubljana) - Znani obrazi: Humpry Bo-gart (Ljubljana) Poročila (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (Sarajevo) 17.45 Propagandna oddaja (Zagreb) 17.50 Lutke (Skopje) 18.15 TV vrtec (Zagreb) 18.30 Znanost (Beograd) 19.00 Prop£igandna oddaja (Zagreb) 19.05 Diapazon (Beograd) 19.50 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 21.00 Spored italijanske TV TOREK, 10. NOV. 9.35 TV v Soli (Zagreb) 10.30 Ruščina (Zagreb) 11.00 Osnove ^lošne Izobrazbe (Beograd) 14.45 TV v šoli — ponovitev (Zagreb) 15.35 Ruščina — ponoviter (Zagreb) 15.55 TV vrtec (Zagreb) 16.10 Angleščine (do 16.40) (Beograd) 17.15 I. simfonija (Ljubljana) 18.00 Zakaj imajo čuki velike oči — pravljica (Ljubljana) 18.15 Obzornik (Ljubljana) 18.30 Torkov večer z Jožetom Kam-pičem — III. del (Ljubljana) 18.50 Rezerviran čas (Ljubljana) 19.00 Mozaik (Ljubljana) 19.05 Temni angeli — oddaja iz cikla V temnem onkraju (Ljubljana) 19.30 Nega obraza — kozmetični nasveti (Ljubljana) 19.50 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 Hamlet — angleški film (Ljubljana) 22.55 Poročila (Ljubljana) Drugi spored: 16.50 Poročila (Zagreb) 17.00 Šahovski komentar (Zagreb) 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Propagandna oddaja (Zagreb) 17.50 Risanka (Beograd) 18.05 Mali svet (Zagreb) 18.30 Oddaja o prometu (Zagreb) 19.00 Propagandna oddaja (Zagreb) 1^.05 Narodna glasba (Skopje) 19.20 TV pošta (Zagreb) 19.50 TV pro^>ekt (Zagreb) 20.00 TV dnei^k (Zagreb) 21.00 Spored italijanske TV SREDA, U. NOV. 9.35 TV v šoli (Zagreb) 11.00 Osnove ^lošne izobrazbe (Beograd) 17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje. Plešivec do 17.30) (Beograd) 17.48 Napoved sporeda (Ljubljana) 17.50 Rastimo — oddaja za otroke (Beogiad) 18.30 Obzornik (Ljubljana) 18.35 Obrežje — oddaja za italijansko narodn. skupino (Ljubljana) 19.00 Mozaik (Ljubljana) 19.05 Zabavno glasbraa oddaja (Sarajevo) 19.20 Korenine in krošnje — reportaža (Ljubljana) 19.50 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 Teh naših petdeset let (Ljubljana) 21.45 Sadao Watanabe na mednarodnem Jazz festivalu v Ljub-Ijani (Ljubljana) 22.20 Poročila (Ljubljana) 22.25 Nogomet NDR : Nizozemska — posnetek (Zagreb) ČETRTEK, 12. NOV. 9.35 TV v šoli (?agreb) 10.30 Nemščina (Zagreb) 10.45 Angleščina (Zagreb) 11.00 Francoščina (Beograd) «14.45 TV v Soli — ponovitev (Zagreb) 15.40 Angleščina — ponovitev (Zagreb) 16.10 Osnove .^lošne izobrazbe (Beograd) 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Beograd) 17.50 G. Bizet: Otroške igre (Ljubljana) 18.00 Glasbeni ciciban: Oh, ah, morje! (Ljublana) 18.15 Obzornik (Ljubljana) 18.30. Izbrali smo v Kranju — s festivaal športnih in t-ari-stičnih filmov (Ljubljana) 19.00 Mozaik (Ljublana) 19.05 Enkrat v tednu (Ljubljana) 19.20 Doktor v hiši — serijska oddaja (Beograd) 19.50 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Izubijana) 20.35 A. J. Cronin: Primeri dr. Fin-laya — nadaljevanka (Ljub. IJana) 21.25 Večer z Bra/tkom Kreftom (Ljubljana) 22.05 L. van Beethoven: IV. simfonija (I^Jubljana) 22.50 Poročila (Ljubljana) Drugi QK>ied: 17.20 Poročila (Zagreb) 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Propagandna oddaja (Zagreb) 17.50 Daljnogled (Beograd) 18.30 Narodna glasba (Skopje) 19.00 Propagandna oddaja (Zagreb) 19.05 Potopisna reportaža (Zagreb) 19.20 Doktor v hiši (Beograd) 19.50 TV prospekt (Z^reb) - 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 21.00 Spored italijanslK TV PETEK, 13. NOV. 9.30 TV v Soli (Zagreb) 11.00 Angleščina (Beograd) 14.40 TV v šoli — ponovitev (Zagreb) 16.10 Osnove splošne ioobrazbe (Beograd) 16.45 Madžarski TV pr^led (Pohorje, Plešivec do 17.00) iBe-ogr^) 17.50 Bratovščina sinjega galebe — 4. del (Ljubljana) 18.15 Obzornik (Ljubljana) 18.30 Jazz portret (Beograd) 19.00 Mozaik (Ljubljana) 19.05 V središču pozornosti: Devizni in zunai^etrgovinski sistem (Ljubljana) 19.45 (Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana) 20.35 Encx}ld Jack — ameriški film (Ljubljana) 22.55 Poročila (Ljubljaita) Dmgi spored: 17.20 Poročila (Zagreb) 17.30 Kronika (Zagreb) 17.45 Propagandna oddaja (Zagreb) 17.50 Trapollo HH 33 ~ oddaja TV Ljubljana (Zagreb) 18.30 Jazz (Beograd) 19.00 Propagandna oddaja (Zagreb) 19.05 Znanost (Beograd) 19.50 TV prospi (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 21.00 Spored italijanske TV SOBOTA, 14. NOV. 9.35 TV v Šoli (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Beograd) 11.30 Oddaja za prosvetne delavce (Beograd) 16.55 Obzornik (Ljubljana) 17.00 Po domače z ansamblom Toneta Kmetca (Ljubljana) 17.50 Državno prvenstvo v košarki — srečanje Rabotnički — Olimpija — prenos 18.35 Moz^ (Ljubljana) 18.45 Nadaljevanje košarkafskega prenosa (Skopje) 19.20 Po poti slovenske državnosti: Vojno gospodarstvo (Liubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3-2-1 (Ljubljana 20.35 Skopje 70 — prenos festivala zabavne glasbe (Skopje) 22.05 3-2-1 (Ljubljana) 22.10 V svetu gora: Severna stena Eigerja — Smrt kozoroga — filma s festivala v Trentu (Ljubljana) 22.50 Nepremagljivi — serijski film (Ljubljana) 23.40 TV lu^pot (Ljubljana) 24.00 Poročila (Ljubljana) '&aga/nt PODJETJE U IZDE.AVO OBLAČIL CEUE, Stanetova 17 ZA JESEN IN ZIMO vam Iz svoje kolekcije priporočamo MOŠKE, DAMSKE IN OTROŠKE KONFEKCIJSKE ARTIKLE po ugodnih cenah in zadnji modi DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 6D.000 izvodov! v TEM TEDNU VAS ZANIMA Brežice: 6. in 7. 11. zahodno* nemški barvni film »Pekel v Ma-nitobi«; 8. in 9. 11. zahodnonem-ški barvni film »Smrt v rdečeni jaguarju«. 10. in 11. 11. angleški barvni bilm »Jeana«. Črnomelj: Od 6. do 8. 11. nemški barvni film »Vinetcu v dolini smrti«. 10. 11. nemški barvni film »Po sledi sokola«. Kočevje — »Jadran«: Od 6. do 8. 11. francoski barvni film »Primi hudiča 20i rep«, 9. 11. ameriški barvni film »Njena zadnja pesem«. 10. 11. amerižk; bairvni film »Tajna ceremonija«. 11 in 12. 11. ameriški barvni film »Skrivnost vatikanskega zaklada«. Kostanjevica: 8. 11 ameriški barvni film »Ukročena trmoglavka« . Kr.ško: 7. in ». 11 ameriški barvni film »Prišli fo v Korduro«. 11. in 12. 11. ameriški barvni film »Ščegetaj me«. SLUŽBO DOBI gOFERJA za delo pri razvažanju brezfilkoholnih pijač vzamem v službo. Zglasite se osebno pri Keti Pirnat, Cesta na Brdo 26 a, Ljubljfuia—^Vič. ZAPOSLITEV dobita vajenec in KV elektromehanik za previjanje elektromotorjev. Drole, telefon 310-119, Ljubljana. ISĆEM žensko, ki bi pazila dve deklici (1 in 6 let) n adomu po 8 ur na dan. Po, potrebi nudim stanovanje in hrano. Vprašajte po 15. uri. Naslov v upravi lista (2233/70). POŠTENO dekle, ki želi najti svoj drugi dom kot gospodinjska pomočnica pri 4-članski družini v Ljubljani, naj piše na naslov: Cajhen, Ljubljana, Jeranova 7. Plača je dobra, ostali pogoji odlični. SPREJMEM frizerko pomočnico. Naslov v upravi iista. (2243/70) GOSTILNA NA GORENJSKEM išče dekle, ki ima veselje do gostinstva. Pismene ponudbe pod »Zanesljiva«. PRODAM motorno slamoreznico » verigo in puhalnikom, obračalnik na konjsko vprego, grablje na konjsko vprego Sonce, mlatilnico znamke Šentjur in motorno kosilnico BCS s snopo-vezalko. Karol Judež, Praproče 2, šmarješke Toplice. MOTORNA VOZILA LGODNO PRODAM li at 75Q. Avsec, Cegelnica 66, Novo mesto. PRODAM POLOVIČNI ŠTEDILNIK na dr va EMO-TOBI, dobro ohranjen, ugodno prodam. Kristanova 23, Novo mesto. PRODAM švedsko i>eč na olje: ogled ob sobotah. Židan, Cankarjeva 11, Novo mesto. DOLENJSKI LIST Ii§CEM sostanovalko v opremljeno sobo Naslov v upravi lista (2227/70). DAM neopremJjc-iij in plačo po dogovoru ženski, ki bi pazila 2 otroka; Jože Kovač, Kaštalona 42, Novo mesto. STANOVANJE in hrano nudim dekletu, ki bi izmenično poma< gala v gospodinjstvu. Željko, Kristanova 36, Novo mesto. ISCEM dvo ali trisobno stanovanje, vseljivo takoj, pogodbeno za določen čas. Dober plačnik, ostalo po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite pod šifro »St^o-vanje po dogovoru«. ZA STANOVANJE na deželi prevzamem v vso oskrbo starejšo žensko. Naslov t upravi lista (2236/70). 3CLANSKA DOBRA DRUŽINA prevzame za stanovanje v oskrbo starejšo žensko z dežele. Naslov v upravi! lista. (2244/70). MLADA ZAKONCA iščeta stano vanje- (soba in kuhinja) ali sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. (2216/70). Metlika: Od 6. do 8. 11. italijanski barvni film »Redovnica iz Monze«. Od 6. do h. 11. franco-sko-italijanski barvni film »Bar-barela«. 11. in 12. 11 francoski barvni filmv»Ne razburjajmo se«. Mokronog: 7. Ji 8. 11. ameri-ško-angleško bamii film »Kartum«. Mirna: 7. in 8. 11. ameriški barvni fibn »Sokolov plen«. Novo mesto: 7. in 8. 11, ameriški barvni film »Samomorilski komandos«. 9. in 10. 11. ameriški barvni film »Za ljubezen in svobodo«. 11. in 12.. 11. ameriški barvni film »Rosmarijin otrok«. POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 6. do 12. 11. ameriški barvni film »Knjiga o džungli«. Ribnica: 7. in 8. 11. angleški barvni film »Interludij«. Sevnica: 7. in 8. 11 ameriški film »Alarm v Kreckreeku«. 11. 11. francoski film »Caroline She-rie«. Šentjernej: 5. in 6. 11. ameriški barvni film »Sanfemando«. Trebnje: 7. in 8. 11. francoski barvni avanturisti&ii film »Pekel v vlaku«. asssmmim Petek, 6. novembra — Lenart Sobota, 7. novembra — Zdenka Nedelja, 8. novembra — Bogomir Ponedeljek, 9. nov. — Nevenka Torek, 10. novembra — Andrej Sreda, 11. novembra — Martin Četrtek, 12. novembra — Emil nam kakorkoli pomagali, ter darovalcem vencev.. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lep govor in obred. 'Še enkrat vsem iskrena hvala. žalujoči: bratje, sestre, nečaki, nečakinje in drugo sorodstvo LUNINE MENE 6. 11. ^ ob 13.47 13. 11. © ob 08.28 21. 11. € ob 00.13 KUPIM KUHl.\i pisalni str.^j portable, kovček, rabljen, dobro ohranjen. Cveto Novak, Gorenje 12, Stara cerkev. POSEST Hitreje kot z motornim kolesom bodo prišle do vas novice iz znanih krajev v vašo hišo vsak četrtek z Dolenjskim listom! Če ga še ne prejemate na'domači naslov^ si ga naročite zdaj — vsi novi naročniki ga bodo dobivali do konca 1970 BREZPLAČNO. ••••••••••••••••#• PROD.\M avstrijski športni voziček. Palkner, Jerebova 6, Novo mesto. UGODNO PROD.AM 2 kavč-poste-Iji, 2 jogija in dvoadno omaro, vse dobro ohranjeno. Stana Sta-niša. Novo mesto, Nad mlini 20. J>0C;KNI PRODAMO ncvo prečno krožno žago z elektiomotorjem, vozički in okovjem. Naslov v upravi lista. (2251/70). UGODNO PRODAM dobro ohranjen-Štedilnik »Gorar«. Dvojmoč, Dol. Boštanj. ZA 250 DIN prodam kombiniran otroški voziček. Ponudbe pod »Me.stne njive«. PRODAM voz zapravljivček po u godni ceni. Naslov v upravi' lista (2229/70). TRAKTOR — porsche — diesel — prinz 17 KS z dvobrazdnim plugom in kosilnico prodam po ugodni coni. Jože Lisec, Zavra-tec 22, Studenec pri Sevnici. U(iODNO prodam spalnico z vlo8-ki in žimnicami. Knafeljc, Žabja vas 80, Novo mesto. V DRASICIH prodam ob cesti vinograd in zidanico, primerno za vikend ali stanovanjsko hišo. Jurij Murn, SDK (narodna banka) Novo misto). Ob nenadni, tragični smrti našega dragega sina FRANCIJA SAJETA iz Drganjih sel se iskreno zalivaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje ter številne vence in šopke cvetja. Posebno se zahvaljujemo podjetju NOVOLES, podjetju GORJANCI, govornikom, častitemu gospodu župniku in tovarišu Vinku Novaku iz Podturna, ki nam je pomftgal v najtežjih trenutkih. Lepo se zahvaljujemo vaškim fantom za podarjene vence in spremstvo na zadnji poti. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam na kakršenkoli način lajšali bolečino in sočustvovali z nami. žalujoči: mama in ata. stara mama in stari oče, sestra Nataša z možem, sestra ^Zvonka In drugo sorodstvo Ob smrti naše drage mame, tašče in stare mame MARIJE JAGODIČ iz Predgrada ob Kolpi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo obiskovali med njeno boleznijo, sočustvovali z nami ter nam v ’ najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom in medicinski sestri Režici. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, ter spremili pokojnico ita zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Dajškovi in ostalim zdravnikom, strežnemu osebju in pacientkam v sobi infekcijske klinike v Ljubljani, ki so Ji lajšali bolečine, žalujoči: sin Jurij z ženo Mimico, hčerka .Angelca Prebilič * mofem Juretom, \-nuka Janja in Jurček Ljubljana, 34. oktobra 1970 Ivan Zoran, Harinja vas 17, Otočec, opozarjam vse pred naloi-pom telice, ki jo prodaja moj brat Anton Zoran, ker ni njegova last. X ' Ignac in Terezija Rabzelj, Dobrava 22, Škocjan, prepovedujeva vožnjo, hojo in pašo po najinih parcelah št. 491 in 488 nad Tomažjo vasjo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. X Podpisani Leopold Povše, župnik iz Brusnic, preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekel proti Pepci Medle z Jugorja 12, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Isto velja njenemu možu Martinu kot ključarju. X Antonija Jeram, Poljanski nasip 60, Ujubljana, prepovedujem sekanje po mojem gozdu v Brezovici pri Smarjeti. Kdor tega . ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. z Društvo za telesno vzgojo Partizan Ribnica na Dolenjskem prepoveduje vožnjo z vsemi vozili čea stadion TVD Partizan Ribnica. Kdor prepovedi ne bo upo^eval, ga bomo sodno preganjali. li^OEVESTILA I Ob nenadni, bridki izgubi moža, očeta, brata, strica ANTONA ILAŠA z Bučke pri Škocjanu se zahvaljujemo dobrim sosedom ter Kuzmovim, ki so nam priskočili na pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala predsedniku občinske skupščine Sevnica Marjanu Gabriču za obisk ter garfi-skemu društvu Bučita, lovskim družinam Bučka, Raka, Škocjan, SZDL in častiti duhovščini. Iskrena hvala vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. žalujoči: žena Marija, sinova Milan in Tone > ženo ter bratje in ' sestre Ilaše\'i in Kranjčevi RAZNO DOGAJA SE, da otrok moči posteljo. Pri nekaterih otrocih traja ta nadloga tudi po več let. Starši storijo vse, kar vedo, in če nič * ne pomaga, obtičijo v težavah. Nekateri ljudje cenijo domača zdravila, le ne vedo, kako Jih uporabiti in katera domača zdravila je treba imeti. Ce mi bo kdo plačal 5 Ndin, mu bom napisala navodilo, ki točno pove vse, kar morajo starši vedeti, da lahko otroku pomagajo. Poštnino za odgovor Je treba posebej plačati. — Naslov dobite v upravi DL. IŠČEM PRIJATEIJE numizmatike, ki so pripravljeni z mano stopiti v stik zaradi zamenjave starih, kovancev. Naslov: Julijan Vidmar, Bruchfeldstrasse 74, 6 Frankfurt, Deutschland. ZAKAJ OBUPUJETE pri zdravlje nju svojega kronično obolelega želodca, jeter ali žolča ali morda drugih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško DONAT vodo, ki vam Jo nudi narava. V Novem mestu Jo dobite pri STANDARDU (MERCATORJU, HMELJ-NIKU in pri DOLENJKI. K MODERNI OBLEKI — sbdo ben nakit! Dobite ga po naročilu ali Izbiri pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). — Z izrezkom tega oglasa dobite 10. odstotkov popusta! MIREN I-ANT (27/162) s poklicem, nealkoholik in nekadilec iz Bele krajine želi lesno spoznati preprosto lunečko dekle do 23 let. .\vanturi«rtke so izključene. Cenjene ponudbe pod »Tišina«. Ob veliko prerani izgubi našega brata in strica ALOJZA BUČARJA c Verduna 6 .se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju bolnice za vso skrb in nego, vSem, ki so KOTLE ZA ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkvalitetneje že preko 40 let V. Kapelj, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4 — Šiška. MLADINA! Mislite na stanovanje že zdaj, llitičnim organizacijam, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji p>oti, mu poklonali vence in cvetje, zdravnilkom in stirežnerau osebju bolnice dr. Petra Držaja in dr. Pungerčiču za sebično pomoč ter skrb med boleznijo, nadalje vsem, ki so meni in otrokom staU ob strani v najhujšem trpljenju in žailosti. Še posebej se zahvaljujemo diružinam Lupšina in Jurečič, kolektivu Kreditne banke Cedja ter Gostinskemu podjetju Sevnica, pevskemu zboru iz Sevnice in godbi na pihnila, za ganljive žalostinke ter govornikom 55a v srce segajoče in resnično občutene poslovilne besede. Zahvala tudi vsem, ki ste n^i ustno ali pismeno izrazili sožalje iti nam kakorkoli pomagali. Žalujoči; žena Elka, hčerka Emilija, sinova Daniel in Timotej Sevnica. 28. oktobra 19^0 DOLENJSKI LIST n H mh ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, hčerke, mame, stare mame, sestre in tete MARIJE ŠINKOVEC iz Slakove 7, Novo mesto se iskreno zahvaljujemo vsean, ki ste nam v času njene bolezni in v dnevih žalosti na kakršenkoli način pomagali, darovali cvetje in vence. Posebna zahvala dobrim sosedom, kolektivom NOVOTEKS, Keramika in MERCATOR, kakor tudi zdravniškemu osebju in duhovščini. Žalujoči: mož Janez, mama, sin Milan, hči Jožica ter hčerki Milena in Vera z družinama, sestra in brat ter drugo sorodstvo. OGLAŠUJTE V DL! DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: obCinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GioSnik (glavni In odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Spllchal, Jožica Teppey. Ana VitkoviC in Ivan Zoran. TelmiCni urednik: Marjan MoSkon IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna Številka 1 dinar — letna naročnina 49 dinarjev, polletna naročnina 24,50 dinarjev, plačljiva vnaprej — Za inozeanstvo 100 dinarjev oz. 8 ameriških dolarjerv (ali ustrezna druga valuta v tet vrednosti) — Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: (068 ) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne. vračamo - Tiska OGP »Delo« v Ljubljani