'Q^c a o o H ' J. ■%*'' //f Cvrv/za.aO' / < / Šest Nedelj pobožnosti v čast svetega Alojza od Gonzaga. Svetega Alojza življenje, premislovanje nja življenja, litanije ino pesem. Molitva juterna, večerna, mesna, za spoved ino za sveto obhajilo. Po nemško spisal, poslovenil /*. J Placidus Javornik. Peti natis. S dopusčenjem visoke časti naj vrednejšega milostli- vega kneza gospoda Romana, sekovskega škofa. V Gradcu 1865. V Zalogu pri J. Rzebrziczek-n, nekdaj J. Sirolla. Tisk od S. Settelle v Gradcu. Kako sveta Magdalena od Paciz pohvult angeljskega niladenča Alojza. O kak veliko slavo (čast) ima Alojz Ignacijov sin rada bi po celem svetu hodila ino pravila: Alojz sin Ignacija je velik svetnik. Rada bi vsakemu njegovo slavo pokazala, naj bi Bog z njim hvaljen bil. V ve¬ liki časti je, ker je Bogu živel ... bil je Alojz ljudem neznan mučene (marternik). O kak močna je bila nje¬ gova ljubezen na zemlji! Za to je zdaj v nebesih pri Bogu v popolnomi Ijtihaznd. - d Predgovor. Šest let je sveti Alojz v Jezuitar- skem redu menih živel, ino ravno le te leta so vzrok šestnedeljske vodbe (šest- nedeljskega opravila) ki jo v čast sve¬ tega Alojza opravljamo. Da bi verni kri¬ stjani, posebno pa mladi; kterim so A- lojza, kadar so ga svetega povzdignuli, pomočnika (patrona) dali, za le to vodbo v čast tega angeljskega mladenča, ino lepega izgleda čistosti, vneti bili, so papež Klemen XII. popolnoma odpustek za vsako teh šest nedelj dodelili. To vodbo opravlaj v čast svetega Aloj¬ za, ali šest nedelj pred njegovim go¬ dom (praznikom), ali pa ob drugem časi leta (vendar šest zaporednih ne¬ delj). K zadobljenju teh odpustkov je podrebno, vsako teh šest nedelj se z grivanim srcem spovedati, presveto resno Telo ponižno prijeti, ino druge radovoljne pobožne dela (kakor so: premišlovanje, molitve ino druge dobre djanja) v čast svetega Alojza opravljati Tudi den godu (praznika) svetega Aloj¬ za, to je 21. Rožencveta, vsi tisti verni kristjani popolnoma odpustek zadobe, kteri se na ti namen svojih grehov spo¬ vejo, presveto resno Telo vredno prej¬ mejo, po namembi svete crkve molijo, ino se pri pobožnem opravili znajdejo, kterega njih častitliv .škof praznovati zapovejo, na kaki den leta in na kake¬ mu kraji bodi. Življenje svetega Alojza od Gonzaga iz Jezuitarskega reda. Sv. Aloiz Gonzaga je bil v Lombardiji na Laškem doma. Njegov oče Ferdinand je bil knez Rimskega cesarstva in mesta Kastil- jone. Bil je sv. Alojz tudi bližni žlahtnik Man- tovskega vojvode. Njegova mati Marta je bila hči Taneta Santeno gospoda na Zeri Pie- monteske dežele. Marta je bila nekdaj žlaht¬ na dvorkinja pri Izabeli, v rojeni na Francos¬ kem, ino gospe Filipa II. Španjolskega kralja. Ravno na tem kraljevem dvori je tudi žlahtni gospodknez Kastiljonski živel, ino se veselil kraljeve milosti. Marta je tukej prav brumno živela; kadar je slišala, da jo hoče Ferdinand snubiti, je veliko molila, da bi ji Bog svojo voljo razodel, in se je v pobožnem djanji tru¬ dila, vredna postati božjega blagoslova. Po le ti molitvi je pervolila, se omožiti, ino je pre¬ jela sv. zakonski sakrament v veliki ponižno¬ sti. Potlej se je vrnula z svojim možem na Laško, kjer gaje Spanjolski kralj za svojega dvornega klučarja in nadvojvoda svoje Laške vojske izvolil. Knežinja je srčno želela dobiti sina, ki bi ga posvetila božji službi. Bog je njeno 6 prošnjo vslišal. Na Kastiljonskem gradu v Brešjanski škofiji je bil rojen naš svetnik 9. den sušca 1569. Vilhelm Mantovski vojvoda je bil krstni boter, ino ga je .Alojza imeno¬ val. Kadar je otrok nekoliko pameti kazal, ga je brumna mati učila sv. križ narediti, ino svete imena Jezus in Maria zredi. Ma¬ terno opominovanje ino izgled ga je zgodno napelvalo, Boga se bati, in ga ljubiti. Se mladendka so dostikrat vidili samotnega, ki je v posebni pobožnosti molil. Kdor ga je v taki goredi molitvi vidii, bi ga bil rajši angelca, kakor vmerjocega človeka imenoval Se zdaj je on siromake in reveže posebno ljubil. Njegov ode si je hotel korajžnega voj- šaka izrediti. Zatorej mu je vedno majhino ino otrokom primerjeno orožje v igrado po¬ nujal. Ode Ferdinand ga z seboj vzeme, de bi mladend vidii tri jezero Laških vojšakov, ki so se pri Kazalskem mesti vadili. Pac se je veselil ode, vidivši sina, ki je koradil pred vojsko z majhino sulico Neke mesce je Alojz tukaj ostal, ino se je kmalo nekterih nespodobnili besed navadil, ki jih je zrekoval, pa ne zastopil. Bil je še le sedem let star. Njegov učitelj mu rede, da so te besede nes¬ podobne, in Alojz se je rodno poboljšal. Odsihmal je sklenul. se nikoli ved družiti z takimi, ki božje ime po nemarno imenujejo. Leta napaka podletnega (nedorašenega) mla- denda ni bila velika pregreha, vendar je jo objokoval vse svoje žive dni. Vedno si jo je očital, ino se zavolj nje globoko ponižoval pred Bogom. Sedmo leto je imenoval das 7 svojega spreobrnenja, ker je v tem začel samo Bogu služiti. Kadar je v Kastiljansko mesto nazaj prišel, je trdno sklenul, duhovsko opravilo v čast Mariji devici, sedem pokornih pesem, ("psalmov) ino več drugih molitev kleče vsak den moliti Opravilo teh molitev je sv. Alojz do konca življenja spolnoval, ino nobena reč, tudi huda bolezen ga ni mogla od te pobožnosti odvrnuti. Kadar ga je mrzlica (štrtica) osemnajst mescov tresla, ni opustil teh opravil; samo svoje sluge (posle) je večkrat povabil z njim moliti navadne molitve. Kako je bil čist ino pobožen to le kaže: Njegovi duhovski očetje, imel je njih štir, med tem kardinala Belarmina, ino drugi možje, ki so njegovo srce popol¬ noma poznali, so po Alojzovi smrti trdili, da on v celem življenji nikdar ni smrtno pregrešil. V osmem leti ga je oče z bratom Ru¬ dolfom vred v Fiorenco poslal, da bi se To¬ skanskemu nadvojvodi Francu od Medicis per- poročila. Naj bi se tukej naučila Laškega in Latinskega jezika, ino drugih svojemu stanu potrebnih reči. Alojz se pa ni samo posvet¬ nih reči učil; ampak bral je tudi življenje svetnikov z tak gorečimi željami, da je po¬ tem Fiorensko mesto mater svoje brumnosti navadno imenoval. Kadar je bukve od skriv¬ nosti svetega roženkranca, ki jih je duhovski oče Gašpar Baortes spisal, v roke dobil in prebral, je začel še skrbnejše častiti devico Marijo. Odsihmal je tudi čistost tako ljubiti začel, ino se je v ti čednosti tako vadil, da je potlej ves čas svojega življenja skušnjave 8 mesa srečno premagoval. Le to lepo čednost si je ohranil, ker je vedno molil, znotranje in zvunanje skušnjave odganjal, ino se vsih preložnost greha ogibal. On je dobro vedil, da je nas vsih čistost v nevarnosti, in da se moramo truditi, vse odvrnuti, karkol bi ciste srca leliko ognusilo. Bil je prepričan, de čistost duše je roža, ktera lehko obledi; je ogledalo (špegel) ktero, ako se ga le dotakneš ali v vanj dihneš, se hitro rosi inolemni. Zatega voljo sijeperzadeval, svojeočikrotiti, inonobini osobi (jperšoni) ženskega spola, tudi ne ženski svoje rodovine (jžlahte) v obraz pogledati. Tistemi, ki ga je zavolj tega dražil, je odgo¬ voril, da je boječe narave (natore). Tudi njegova pohlevnost je bila hvale vredna: nikol ni svojim slugam po gospodsko zapovedal; ampak jih je prosil, naj bito ali uno storili. Urnejši je bogal besedi, kakor kak noviuc v kloštri. Svoje predpostavlene je po¬ sebne častil, in med tem naj bolj svojega učitela Franco Tučijo. Gez dve leti sta žlahtna mladenča v Fiorenci živela, potlej sta morala iti v Mantavo k nadvojvodi Vilhelmu Gonzaganskemu, ki je nje očeta za svojega namestnika v Monferatu postavil. Aloiz je zapustil mesto Fiorenca vlisto- padu 1579. V dvanajstem letu je še sklenul, knežtvo Kastiljansko svojemu bratu Rudolfu pustiti, ktero je od cesarja dobil. Naš svetnik se je bolj trudil, vse vezila tega sveta raztr¬ gati, kakor se navadni ljudje pečajo bogastvo ino čast perdobiti. Vsemi veselji se je odpo- 9 vedal, ki od konca mika, potlej pa žalost in bridkost prinese, ino nepokojno vest napravi. Samo ‘to, kar človeško dušo resnično raz- veseluje, je on za pravo srečo držal, ino se trudil zadobiti. Po neki bolezni je Alojz vedno bolehaval, zavolj toga je samoto ljubil, ino se je leliko izgovarjal, posvetnemu in hru¬ mečemu veselovanji se odtegnuti, kadar so ga k takemu vabili Maloktaj je jisbo zapustil, in je rad bral življenje svetnikov, ali druge pobožne bukve. Ravno tako je tudi živel v Kastiljonskem mestu, kamor so mu oče dovo¬ lili, da gre. Njegovi posli so čudeči vidili, kak je skoz več ur čez den v premišlovanje zamaknjen bil. Dostikrat so k njemu prišli, ki je pred sveto božjo mantro (svetim križem) klečal, ino je bil tako v Boga zamišlen (zamaknjen) kakor da bi ne živel na zemlji, ampak v nebesih se veselil. V ti samoti je on milost (gnado) prave molitve zadobil, brez da bi se bil od kakega učenika moliti vadil K le ti molitvi se je vedno pripravljal v čistosti srca in pobožnosti duše. Premiš- loval je tudi cele dni čudno odrešenje člo¬ veškega rodu, ktero nam je božja previdnost po svetih skrivnostih naše vere podelila. V tem premišlovanju je občutval neizrečene nebeške sladkosti Kadarkoli je na vsemo¬ gočnega ino dobrotljivega Doga mislil, ni mogel solz držati, z kterimi mu je božja ljubezen oči napolnovala. V takem dušnem veselji je enkrat zagledal bukve premišlo- vanja, ki jih je duhovski oče Kanizi spisal, ino je tudi bral neke liste, ki so jih Jezui- 10 tarji iz Indie poslali. To ga je posebno vnelo v Jezuitarski red stopiti, da bi ložej za zveličanje duš skrbel. Tudi je oponiinjaval otroke, posebno revnih starišov, da bi se po¬ trebnih resnic krščanskega nauka naučili, in sam jih je nje večkrat učil. Od Boga je z tako pobožnostjo govoril, da so se clo prilet¬ ni in učeni ljudje nad njim čudili. V leti 1580 je sv. Karol od Boromeje v papežovem imeni v Brešjansko mesto prišel, in na den svete Marije Magdalene pridigo- val Kastiljonski knez ino drugi visoko častitljivi gospodje so ga prosili, da bi se neke dni na njih grajšinah pomudil, pa za¬ stonj, še prebivati ni hotel pri njih, ampak stanoval je navadno na svojih potah v fa- rovžih. Gonzaganski Alojz, še le dvanajst let star, je šel vendar pri ti priložnosti v Brešjansko mesto, božjega moža blagoslov zadobit. Sveti Kardinal se je močno veselil in čudil, kadar je iz kratkih besed mladenča spoznal, kako veliko milost (gnado) mu je že Bog podelil. On mu reče, naj bi se k svo¬ jemu prvemu obhajilu vredno pripravljal, ino večkrat presveto resno Telo prejel, tudi ga je podučil, kako se ima bližati temu sve¬ temu opravilu, da božje milosti (gnade) vre¬ den postane. Slednič ga je opominjal kako se mora zadržati pri drugih božjih službah. Vse, kar mu je sv. Karel Boromejski vkazal, je on natanko spolnil, ino čez vse ga je veselilo, da je svetega moža vidil. Od tega časa je tak srečno v sv. sakrament rešnega Telesa zemišlen bil, da je večkrat pri sv. 11 mesi. posebno po povzdigovanju v pobožnih solzah plaval. Tudi je pri svetem obhajili mogočno milost zadobival, in Zveličar ki ga je pod podobo kruha prejel je bil od zdaj njegov edin tolaž ino cela njegova ljubezen. V mesti Kazal, kjer je bil njegov oče — knez Kastiljonski namestnik na Monferatu, je nas svetnik pogosto v Kapucinarsko in Barnabitarsko cerkev molit hodil. V tedni se je trikat postil. Ob petkih opoldne je samo sočivje jedel, zvečer pa majhno kruha. Druge dni je tudi tako malo jedel, da so se čudili, kako more živeti. V postelji je diljo pod seboj imel, ino je ob polnoči tudi po zimi k navadni molitvi vstajal V leti 1581 je Avstrianska cesarica Ma¬ rija, Gospa Maksimiljana II. po Lombardski v Spanjolsko deželo k svojemu bratu Filipi II. popotovala. Na ti poti jo je Kastiljonski knez z svojimi tremi otroki, to je: z eno hčerjo in z svojima sinoma Alojzom in Rudolfom spremoval. Oba so odločili za dvorno službo pri kraljeviču (princu Jakobu), bratu Filipa III Alojz naš svetnik je zdaj v štirnajstem leti bil. Tudi v tem visokem tovarštvu je se Alojz, kakor poprej pridno učil, ino vse svoje molitve opravljal, Na svoje počutke je zmirej čul in sam sebe z postom tak ostro pokoril, da so dvorniki od njega rekli: mladi Kasti¬ ljonski knez živi kakor duh. Posebno koristno je bilo za-nj, ker je bral razlaganje od molitev v bukvah Ludovika od Granade. Trdno sije naprej vzel, vsaki den eno uro premišlovati; to premišlovanje je dostikrat še dalej trpelo. 12 Zdaj je sv. Alojz sklenili, svet zapustiti in vJezuitarski red stopiti, da bi za izveli- čanje duš skrbel ino se bolj in ložej čast božjo pomnožil. Kadar je njegov spovednik pravi namen vidil, ga je potrdil v tem sklepu. Povedal je tedaj svoj namen starišem, in mati njegova se je posebno tega veselila; oče pa, ki je Alojza k drugemu stanu odločil, se je razsrdil, ino gaje začel z kazenjo (štrajfingo) zato strašiti. Mladenč na to ponižno odgovori, da mu je velika sreča, priložnost dobiti, zavolj božje ljubezni trpeti. Kar je pa očeta še bolj razdražilo, je tole bilo: ki je mislil, da ga hoče sin s tem od igranja in zaprav¬ ljanja odvrnuti. Zakaj bil je Alojzov oče navajen igravec ino je v kratkem časi veliko dnarjov nespametno zapravil. Vidivši da sin vse igre zaničuje ino zgube dnarjov tudi za božje ražaljenje drži, si je to misel še bolj v glavi vlrdil. Vendar so prijateli očeta pregovorili, da je privolil, kar je sin želel. Zdaj je kraljevi brat Jakob vmrl, in Alojza Gonzaganskega od dvorne službe od¬ vezal, zato se je sv, Alojz v leti 1584 brez vse skrbi na Laško vrnul. Podal se je na ladjo z Andrejem Dori o m, ki ga je Španjol- ski kralj za vojvoda svoje vojske na morji postavil. V ladji ni pripustil, da bi ga, kakor brata Rudolfa, služabniki v zlatem oblačilu spremljovali. Na ti poti se je samo z Bogom veselil, in je rad od božjih reči govoril. Kadarkolj je v krčmo (oštario) prišel, je za majhno jisbo prosil, kjer bi sam prebi¬ val, ino Bogu brez vse zmote služil. Po klo- 13 strih, ki jih je objiskaval, je vselej naj pred v cerkev sel, ino tam svojo molitvo opravil. Komej je y mesto Kastiljone nazaj pri¬ šel, so se druge težave nanj čakale. Bližnja knezova rodovina (žlahta), med tej tudi en Kardinal in več škofov so hotli našega svet¬ nika pregovoriti, naj bi od svojega namena, duhoven biti, odstopil, ino v posvetnem stanu svojo rodovino (plahto) častil. Mladenč je pa vendar pri svojem naprejvzetji tako stanovi¬ ten bil, da so mu neki tistih, ki so se od konca trudili, njega od duhovsine odvrnuti, zadnič prav dali , ga celo v njegovem na¬ menu potrdili. Alj oče je začel svoje pri¬ voljenje tajiti, ga na vse sorte (viže) zasra¬ movati, ino raznih opravil iskati, ki bi mla- denča na druge misli pripeljale. Ravnal je v ti reči, kakor drugi posvetni ljudje, kteri svo¬ jih otrok poklic ne premišlujejo, ampak na ravnost zavržejo. Alojz je vse voljno trpel, se srčneje molil in se hujše pokoril Bog je zadnjič vse po njegovi volji obrnul. Očetu so se vendar enkrat oči odprle, ki je sinu perpustil, si stan izvoliti. Objel ga je po očetovo, in ga prcporočil viksemu (generalu) Jezuitarjov Klavdiju Aquaviva po imeni, kteri je Rimsko mesto za kraj Alojzove poskuš- nje (noviciata) odločil. Ker je pa Alojzov oče preveč svet in kar je posvetnega ljubil, ni bil mož beseda, in mu je svoje privoljenje zopet odrekel. Obdržal je sina devet mcscov v Milanu, in se trudil kak bi ga na svet privezal. Potem je Alojz na očetovo povelje v Mantavo in Kastiljonsko mesto popotoval, pa 14 vender vse to ni moglo Alojzovega sklepa razdreti. Taka stanovitnost je trdosrčnega očeta toliko omečila, da ni dalej po skusal, ga od poklica odvračati Dal mu je svobodo (sa- mosvojnost) z besedami: Moj sin! vdaril si mojemu srcu ranu, ktera dolgo ne bo ozdravila. Jez te ljubim, kakor ti zaslužiš; bil si ti v li¬ pan j e moje rodovine, ker pa vidim, de te Bog v drug stan kliče, te nečem zadržovati: pojdi kamor te Gospod kliče, Bog daj da srečno živiš! Alojz se je na to očetu z kratkimi bese¬ dami zahvalil, in se je, da bi dalj pričejoč nedelal njemu še veči težav, naglo v svojo jisbo podal; kjer je Boga za prejeto milost hvalil in častil. V listopadu leta 1585 je ce¬ sar Rudolfa, brata Alojzovega, za kneza na Kastiljoni v spričnem pismu potrdil Kastil- jonski prebivava’ (mestničani) so veliko žalo¬ vali, ko so slišali, da jih bo Alojz na vselej zapustil; ali mladenč nje tolaži rekoč: da jih samo za to zapusti, da bi loži j svojo dušo izveličal, in jih opominja, naj bi tudi oni ta¬ kih misel bili. Kadar je v Rimsko mesto prišel, je naj poprej cerkve in naj imenitnejše pobožne kraje obiskal. Potem se je papežu Sikstu V. pre- poročil, in njemu nogo poljubil. Den 21 listopada 15 o je v Jezuitarski red v posku- šnjo stopil v osemnajstem letu svoje starosti. Jisba, v ktero so ga peljali, se mu je dozdela pozemeljski raj, kjer bo lehko Boga brez zmote častil. Poln veselja z prerokom reče: „Tukej je kraj mojega pokoja, tega sim si zvolil, kjer hočem prebivati.“ 15 Bil je nas svetnik prvi med vsimi no¬ vinci v pobožnosti, ino sramoval bi se bil, ako bi jih nebil v ti premagal. Vse svoje to- var.še je goreče ljubil, in sebe med vsimi za slednega držal. Takih misel je bil do konca življenja. Močno ga je veselilo naj poslednejše dela opravljati. Vrednost svoje pokore je primerjal pokoršini, in je dobro vedil, da brez pokorsine vse njega djanje nič nevelja. Zatorej je marsikrat rekel: „Klo- stersko življenje jc enako čolnu, v kterim se¬ deči se ranvo tako naprej pomikvajo, kakor veslarji‘‘ Tako ostro se je pokoril, da mu za vse druge reči, v ktere niso ravno v čast božjo, ni mar bilo. Se orodja jedilnice, (jisbe v kateri so jedli) ktero je vsak den lehko vidil, ni poznal, tudi ne lišpa (lepšanja) kapel in altarjov, kjer je navadno molil. Per jedi si ni nikdar zberal, in je pazno vse opustil, karkoli bi počutke lehko mikalo. Pos¬ vetnega govorjenja ni nikdar poslušal, on je malokdaj govoril, nikol pa sam od sebe; zakaj ni se za vrednega imel, na kterega bi ljudje mislili, in je želel, da bi ga svet pozabil. Golusijo je zaničoval, in je jo strup keršanske prosliti imenoval. Zosebno ga je bolelo, kadar so ga. hvalili. Vesel je nosil torbo po ulicah Rimskega mesta, in je od hiše do hiše v bogaime prosil. Ravno tak ga je veselilo, kadar je v kuhnji pomagal, ali v bolnicah (špitaleh) bolnikom stregel. Per vseh teh opravilih je vselej na Jezusovo ponižnost gledal, ki je bil Bog, in se je za nas toliko ponižal Učil je tudi ob nedelah in praznikih 16 V otroke resnice kersanskega nauka. Cez vse je vbožtvo ljubil, in se je varoval kake nove redi se poslužiti. Molil je brez nehanja, in za sremišlovanje je bil tak vnet, da ga je kratko pot krščanske popolnomosti imenoval. V teh rečeh je neizrečeno veselje občutil; klečal je, in ni se genul; zakaj bila je nje¬ gova duša polna časti in žive ljubezni do svojega Odrešenika. Dostikrat je bil v nebesa zamaknjen Večkrat je od pobožnosti poln solz bil, posebno pred svetim resnim Telesom, in kadar je Jezusa pri svetim obhajilu prejel. Tri dni je Jezusa, ki se je ponižal k njemu priti, hvalil; in pa sledne tri dni se jev go¬ reči ljubezni perpravljal, svojega Zveličarja, Boga kralja, ozdravnika in ženina svoje duše vredno prejeti. Zvečer pred svetim obhajilom je le na to imenitno opravilo mislil, in ni od nobene druge reči govoril. Vselej je z gorečim srcem od svetega rešnege Telesa marnoval, v kterem se je božja ljubezen tak očitno po¬ kazala. Tudi drugih srca je z enako ljubeznijo napolnil, kakoršenaje v njegovem bila vkoren- jena Naj manj štirikrat na den je obiskaval sveti tabernakei. Jezusovo trpljenje je ravno tako po gostem hvaležno premišloval. Zosebno je častil devico Marijo, ki si je jo še otrok za varhinjo in pomočnico zvolil. V enaki pobož¬ nosti je tudi častil svete angele, med tem naj bolj svojega angelca varha. V začetku svoje poskušnje (svojega noviciata) je tu li zno- tranje skušnjave imel, ktere so pa njegovo srce še bolj očistile. Premaganje teh skušnjav mu je veliko nebeškega veselja perneslo. 17 Komej je bil sest nedelj Jezvitar, je že slišal, da so mu oče vmrli. To bolečino jc vendar potrpežljivo prenesel, ki je dobro vedel, da božja previdnost vse reči na sveti prav vlada. Zravno tega je ga tudi spre obr- nenje očeta k pobožnosti, ktero je pred smrt¬ jo očitno pokazal, mogočno tolažilo. Zvedil je, da je očeodtehmal. kar je sin v Jezui- tarski red stopil, začel pobožno živeti, in se truditi, za vse pregrehe, kterih, se je morde v življenju deležnega storil, prav spokoriti. Ker je sveti Aloiz vedno pobožen in po¬ koren bil, je sam sebe popolnoma premagal. Per zapovedanih opravilih je on vselej prvi bil, in je vse klosterske postave zvesto spolno- val: Z svojini stricem kardinalom Robore- jem po imeni — ni brez dovoljenja predpo- stavlenih nikoli govoril, in gaje hitro perjazno zapustil, kadarkoli je kako drugo dolžnost spol¬ niti imel. Kadar se je Alojzov duhovski vodi¬ telj (vodnik) — pobožni im učeni oče Hiero¬ nim Platua — bal, da bi mu njegova nevtrud- liva prizadetva v molitvi lehko na zdravji škodvala, mu zapove, naj bi se po jedi z drugimi tovariši vred yeselil in sprehajal. Tudi mu perpusti, se še tiste pol ure rat-a- vati, ktera je bila tem perpušena, ki so per mizi stregli. Ker pa vikši (oče Minister) ni nič od tega dovoljenja vedel, je Alojza po- kregal, zakaj čez postavo greši, in mu zapo¬ ve se svoje pregrehe, kterih ga je dolžnega imel, očitno obtožiti. Bogliv novinc Alojz je naloženo pokoro brez vsega izgovora opra¬ vil. Kadar je vikši zvedil, kako se reč ima, 2 18 se je čudil Alojzovega molčanja, vendar mu je nova kazen (štrafengo) napovedal, da bi mu perložnost dal, si še več novih zaslu¬ žkov perdobiti. Kaznoval (štrafal} ga je pa zato, ker mu je pervoljenje voditela zamol¬ čal. Zveselilo je svetnika , da so ga zavolj drugih tožili in kaznovali, ker ie skoz to per¬ ložnost dobil, se ložej vaditi v potrpežljivo¬ sti, krotkosti in ponižnosti. Kadar se je na¬ vadil, Boga vselej pred očmi imeti, ni bil nik¬ dar raztresenih misel per molitvi. Vedno je tako pobožno molil, da zvunanih reči ni opa¬ zil, še menj pogledoval. Zčasoma mu je začel život pešati, zato so mu vse molitve in premišlovanje, ktere niso bile vklošterski vodbi (regelci) zapisa¬ ne, prepovedali. Ta prepoved mu je grozno težka bila , ker svojega poželenja, se brez nehanja z Bogom pogovarjati, ni smel popol¬ noma spolniti. Kadar je vedno bolehoval, so ga predpostavleni v Neapel poslali, da bi se tamo prav popolnoma ozdravil Po dokonča¬ ni poskusni je 20. listopada 1587 slovesno obljubo storil do smrti Jezuitar ostati. Kmalo potem so mu tonzuro zbrili, in preve žegne dali. Kakor hitro je posvetne vikše šole do¬ končal, se je z vso marljivostjo (pridnostjo) bogoslovja učil. Vstala je pa v njegovi ro¬ dovini (zlatiti) neka pravda, ktera ga je per- morala obiskovanje šol nekoljko časa opu¬ stiti. Horac od Gonzaga jo brez otrok vmrl, in je po sledni volji svoje Sulsarinsko de- želstvo Vincentu knezu na Mantovi zapu¬ stil. Mrtvega unuk — Rudolf Gonzaganski 19 je pa trdil, da to darovanje nič na velja, rekoč: ta grajšina je cesarjov dar, ki na¬ vadno prvemu žlahtniku sliši. Poprašal je v tem prepiru tudi cesarja, kteri ni potrdil stricove slednje volje, in je Rudolfu grajšino dal. Cesarjova beseda ni pravde dokončala, ki se ji je vojvoda na Mantovi vstavljal. Nad¬ vojvoda Ferdinand in drugi knežje so se tru¬ dili ju sprijazniti, pa zastonj. Zadnič skle¬ nejo po Alojza poslati, kterega so vsi za edi¬ nega držali, ki bi mogel rodvince sprijazniti. Alojz je bil ravno drugo leto bogoslovja do¬ končal, in je na Jezuitarski grajšini v Traz- kati prebival. Tje je prišel oče Robert Ro- larmin, in mu v imeni vikšega (generala od Jezvitarjov) zapove v JMantavo iti. Za to- varša na ta pot so mu dali predostavleni u- čenega in pobožnega brata (trata), ki bi ve- dil skrbeti za Alojzovo zdravje. Taj brat je imel oblast, vse odvrnuti, kar bi Alojzu lehko skodvalo. Popotvanje našega pobožnega in v dobrem nevtrudljivega svetnika je vsim kra¬ jem, ktere je obiskal, posebno pa Kastiljon- skemu in Mantovskemu mestu neizrečeno ko¬ ristno bilo. Komej sta Alojza njegova rod- vinca, ako ravno v pravdo zamotana, in eden na drugega jezna zagledala, sta se na enkrat vtolažila, in naglo sprijaznila. Mantovski knez odstopi od pravice, ktero mu je stric po zadni volji dal; Alojzov brat —knez na Kastiljoni — pa pozabi na krivico; zato sta živela od¬ sihmal v pravi perjaznosti. Alojz je tudi več drugih, ki so v sovražtvu ali v pravdi ži¬ veli 4 sprijaznil. Vse sovražtvo, ako je tako 2 ♦ 20 zastarano in vkorenino bilo, je milosrčni in ljubeznivi Alojz skoz svoje besede in djanje zatrl Tudi je veliko starih grešnikov spre¬ obrnili, in je neke teh k pravi pobožnosti perpeljal Zosebnoje pa v brata Rudolfa vso skrb obrnu!. \jegov brat je manj imenitno gospodično, kakor je sam bil, močno ljubil, in kadar se je pa bal, svojega strica Alfonza od Gonzaga, kterega dedič (herb) je mislil en¬ krat biti, razdražiti, se je na skrivno z njo poročil. To zvedivsi se je sveti Alojz trudil brata podučiti, da tako življenje ni po božji postavi, in da ga, ako je ravno oženjen, Rog neniore za pravičnega spoznati zavolj pohuj¬ šanja, ki ga ljudem se zmirej daja. Geto po¬ hujšanje ne henja, dokler nebo svoje gospe očitno spoznal za zakonsko ženo. Zravno te¬ ga Alojz bratu obljubi vso rodovino (žlahto) pregovoriti, da bo v to ženitvo pervolila. in kar je obljubil, je tudi držal. Rudolf je brez skrbi svoj zakonski stan spoznal, in vse po¬ hujšanje zanaprej odvrnul. Kadar je sv. Alojz per svoji rodovini vse poravnal, in jih ni več potreben bil, se jim je srčno perporočil, in se potem v Milan po¬ dal, kamor je 22 sušca 1590 prišel. V tem mestu se je po povelji svojih predposlavlenih daljej bogoslovja učil. To delo je posvečoval v djanju pobožnosti in vsili čednost, poseb¬ no pa ponižnosti To čednost si je v srcu obranil in zmirej množil, ker je z veseljem per vsaki perložnosti naj sledne domače dela oskrbil V Milanskem mestu mu je Rog v molitvi razodel, da se konec njegovega 21 življenja bliža Zvedivši, da bo kmalo vmrl, se je modno veselil, in odsihmal se se bolj od posvetnih reči odtegoval. V listopadu ravno tega leta so ga v Rimsko mesto pokli¬ cali, naj bi se tukej bogoslovja popolnoma izučil. Prosil je za majhino, ozko in temno jisbo, v kteri ni drugega orodja imel, kakor posteljo, leseni slol in polico za bukve. Po¬ gosto zamakuenje, ktero so tudi pričejoči pa¬ zili, je razodelo, da popolnoma Rogu živi. Srečnega je imenoval, kdor mlad vmrje, ker se poprej z Rogom sedini. V leti 1591 je kužna bolezen v Rimi ve¬ liko ljudi pomorila; zatorej so Jezuitarji s svojim dnarjem bolnico (spital) postavili za vboge bolnike. Letem so oni po izgledu svo¬ jega viksega (generala) ljubeznivo stregli. Med njimi je pa sosebno Alojz nevtrudlivo za bol¬ nike skrbel. O je nje učil in tolažil, jim je noge vmival, postiljal in tudi njih ostudne reči snažil. Več Jezuitarjov je per ti strežbi na kugi zbolelo, in dopolnivsi zapoved lju¬ bezni pomrlo. Tudi Alojza je kužna bole¬ zen zgrabila, in 3. dan susca (591 v postel¬ jo vrgla. Vupanje, Rog ga bo zdaj k sebi poklical, ga je tak močno zveselilo, da se prestrašil, kakor bi bilo to preveliko. Oče Be- larmin ga je pa tolažil, rekoč: velika gna- da je, smrt želeti, ako le to poželenje ne- pridc iz nevoljnosti, ampak samo iz ljubezni do Boga. Kadar je bolezen hujše perhajala, je on posledne sakramente prejel. Vendar je kmalo ozdravel, samo merzlica ga je skoz tri mesce tresla in grozno oslabila Tudi to ga 22 ni zadržalo se kakor poprej pokoriti, in clo ob polnoči vstajati, in kleče pred sveto man- tro navadno moliti. Kadar je njegov strežej to zapazil, mu je bilo trdo prepovedano, po¬ noči vstajati. Alojz je vse na tanko spolnil. Tudi zdravitelje je veselej vbogal, ino vse zdravila ako ravno grenke in neprijetne je brez vse nevolje jemal. Enkrat je z svojini spovednikom govoril od srede človeka, Boga gledati, in potem se je zamaknili in celo noč zamaknen ostal. Mislijo, da mu je v tem za- maknenju Bog razodel , da bo osmi dan po svetem resnem Telesu vrnrl. On zdaj Boga zahvali zavolj bližne smrti, in prosi enega duhovnega Jezvitarja, da bi z njim vred hva¬ ležno molit v o (Te Deum laudamus) molil. Dru¬ gemu pa reče: Duhovni oče! jaz bom svet zapustil, in ga rad zapustim. Vsak večer je z drugim Jezuitarjem sedem pokornih psal¬ mov molil. Osmi dan po svetem resnem Telesu seje vsim zdelo, da se boljša, in sklenuli so ga v mesto Fraskati poslati, da bi tam popolnoma ozdravil. Ali on je večkrat potrdil, da nebo do jutra živel, in je drugič sv posledne sa- kramente prejel. Na večer se še ni zdelo ne¬ varno , in dva brata (frata) sta per njemu ostala mu streči. Okolj polnoči sta zapazila, da je bled kakor smrt, in da mu je hladejt pot na obraz stopil, začel je vmirati. V vml- ranju je bila Alojzova duša vedno k Bo^u obrnjena, k kteremu je srčno zdihoval in mo¬ lil, zadnič pa te le besede zrekel: „Gospod! v tvoje roke perporočim svojo dušo!“ Ka- 23 dar je presveto ime Jezusa zrekel, je mirno v Gospodu zaspal kratko po polnoči 2t. ro- seneveta 1591, v tri in dvajsetem letu svoje starosti, itio v sestem v Jezuitarskem redu. Pokopali so ga v Jezuitarski cerkvi, potlej so pa njegovo truplo v kapelo prenesli, ktero je knez Scipijo Lanceloti po imeni njemu v čast postavil. Papež Gregor XV. je svetega Alojza od Gonzaga v leti 1621 zveličanim, Benedik (Bedenik) XII. ga je pa v leti 1726 svetnikom perštel. Na Alojzovo prošnjo seje veliko Čudežev zgodilo Poglejmo čudno moč vere! — Mlad knez, veselo upanje svoje domovine in dežele se odpove preimenitni svetlobi svojega žlahtnega stanu, odreče tudi posvetnemu veselju in časti, zapusti bogastvo in cIo poglavarstvo, se v kloster zapre, da bi ložej ljubezen božjo o- hranil, in večno zveličanje dosegel. — Ali bi bilo kaj drugega v stanu, nas zavolj nase mehkužnosti bolj osramotiti, kakor Alojzovi izgled ? — Mi tako živimo , kakor da bi pot v nebesa za nas sirji in ložeji bil, in kakor da bi mi zastonj dobili, kar so svetniki tako drago kubih. Urno se spreobrnimo, in ne ča¬ kajmo sledne ure, spoznati svoje zmote in se spokoriti. 24 Molitev se pripraviti vsako nedeljo k temu svetemu obhajilu. Vsemogočni, večni Bog! glej, jaz stopim v ponižnosti pred obi’az tvoje visokosti, želim ti to opravilo darovati v čast tvojega svetega imena, v čast ino hvalo presvetega resnega Telesa, v spomin trplenja in smrti Jezusa Kri¬ stusa, k češčenju prečiste device Marije, ino tudi k češčenju angelskega mladen- ča, svetega Alojza, mojega varha in iz- gleda, kterega si ti na zemlji z mo¬ gočno milostjo (gnado) oblepšal, v ne¬ besih mu pa neizrečeno šast podelil. Daj mi, o dobrotljivi in vsmiljeni Bog! po prošnji svetoga Alojza, kterega sem si pomočnika izvolil, njegove čednosti, v djanji posnemati ki jih hočem prav pemišlavati, in se enkrat z njim vese¬ liti v nebesih. Amen. Ti pa, o sveti Alojz! kteremu v čast jaz to opravilo (andoht) obhajam, sprosi mi od Boga gnado razsvetlenja, po kterem jaz tvoje čednosti spoznam; 25 sprosi mi pobožnost v molitvi, posebno pa gorečo ljubezen pri vživanju presve¬ tega resnega Telesa. — Ti daruj moje molitve ino djanja večenemu Bogu, naj bi čast božjo množile, moji duši pa več- , no srečo pridobile. Amen. Prva nedelja. Premišluj, krščanska duša Aloj¬ zovo čistost. O kako leb je čist rod! . . . Njegov spomen je večen; ker pri Bogu in pri ljudeh hvalo ima (bukve mo¬ drosti 4. 1.) Misli, da ridiš angelskega mladeuča, kako lilio, podobo ohranjene čistosti v rokah drži, in ga slišati, ki iz nebes kliče: Ohrani nedolžnost. (Ps. 36- 37.) Premišluj: 1. Visoko ceno čiste ne d o 1 ž n o- sti. —Alojza imenujemo angelskega ndaden- Ča; zakaj on je živel brez madeža, enak či¬ stim duhovom v nebesih. Nedolžnost ljudi an¬ gelom enake stvori, jih clo, po besedah sv. Bazilja, čez nje povzdigne, ker čistost an- 26 gelov ne čuti skušnjav ; človek se pa mora vedno za njo vojskovati Zato so že v starih časih tudi ajdje nedolžnost častili, ino devišt- vo z posebnimi pravicami obdarovali. Tudi nesramen nasladnež (nečistnik) mora nedolž¬ nost tiho častiti, zakaj ona ima nekej ne¬ beškega v sebi, kar človeka vrh sveta pov¬ zdigne ino Bogu bliža. — Sam Bog ljubi či¬ stost. To vidimo na Mariji devici Zato pra¬ vi sv. Augustin: „Ako se je hotel Bog ro¬ diti, se je moral od device poroditi, in ako je devica porodila, je morala le Boga roditi. 44 Sveti Janez kr.slnik, Jezusov predhodnik, sv. Jožef, njegov rednik, sv. Janez, med vsem nar ljubeznivši učenec Jezusov, — ali niso bili čisti — nedolžni možje? — Imel je Jezus med svojimi učenci lakomnega in ne¬ vernega, pa nobenega nečistega. Kdo bi iz te¬ ga nespoznal, da je nedolžnost vsakemu pra¬ vemu kristjanu potrebna? — Ino glej! kakšna čast in slava je v nebesih za njo pripravlena _,,Blagor, pravi Jezus, ki so nedolžnega srca, oni bodo Boga gledali. 44 Cisti so, po besedah razodenja svetega Janeza, nar bližej božjega sedeža (trona) kamorkoli jagnje gre, ga pov¬ sod spremljajo; prepevajo novo pesem, ktere nobeden drugi peti nežna O velika čast ne¬ dolžnosti. „Vse karkoli je hvale vrednega, je nič proti nedolžni duši. (Sir. 26.) Oh kako lep je čist rod! . . . Njegov spomin je ve¬ čen, pri Bogu ino pri ljudeh hvalo ima! Ne¬ dolžnost človeka nad zemljo povzdigne, ga stori tovarša angelov in Bogu prijetnega. Iz tega lehko vidimo, zakaj je toliko mladenčev 27 ino devic rajši vse mučenje (martre) pretr¬ pelo, kakor čistost zgubiti; iz tega tudi lehko spoznamo, zakaj se jih je toliko bogate ino visoke ženitve branilo, da bi ložej imeniten zaklad čistosti ohranili. O angelska čednost! jaz te hočem čez vse častiti in ljubiti! Ti si lep limbar (lepa lilja) čistosti — ti si paradiža (raja) roža! O lepšaj mojo dušo, da bo ne¬ beškemu ženinu dopadna, kteri med limbarji (liljami) prebiva! — Premišluj: 2. Potrebne pripomočke sveto čistost ohraniti. Ako je ravno sv. Alojz posebno gnado od Boga zadobil, da večidel ni bil mesnim sKušnjavam podvržen, ino da jih je lehko premagoval, si je vendar veliko skrb dajal, nedolžnost ohraniti, ker Jezus o- pominja: ,,(Jujte ino molite, da v skušnjavo ne padete.“ Na svoje oči je tak pazil, da dolgo časa še kraljice po obličji ni poznal, pri kteri je vender žlahtnič bil. Kedar je tu- kej nesramen serec v pričo Alojza ino dru¬ gih mladenčov nespodobno govoril, je Alojz naglo prečpobegnul. Ogibal se je posvetne¬ ga veselja, in je ojstro pokoril svoj nedolžen 'život z postom in drugimi dobrimi delami. Ljubil je samoto ino tihoto, ogibal se je lju¬ di, rad se je pa z Bogom pogovarjal, ki mu je bil zmirom pred očmi. Mislil je tudi na de¬ vico Marijo, ktero si je mater zvolil, ino na svojega angelca varha, kterega je visoko ča¬ stil. Tako je čul in molil, in si ohranil lim¬ bar (liljo) nedolžnosti do smrti. Zato zaslu- 28 ži, kterega častimo varha čistosti, izgled nialdosti, ino pomočnika nedolžnosti. O čisti mladenč! kak si skrbel žlahten zaklad ohra¬ niti, ki ga človek v slabi posodi s soboj nosi! — V resnici, kdor stoji, naj gleda, da ne pa¬ de! — Kdor se v nevarnost poda, bo v ne¬ varnosti ^končan. — Le beg zamore tukej pre¬ magati. Čistost je mlada roža, ktera vsahne, ako se je le dotakneš. — Zatorej hočem čez vse skrbeti, med trnjem (nevarnostjo) tega sveta limbar nedolžnosti ohraniti Culi hočem na svoje oči, da ne gledajo ničemernih reči. Svoje ušesa hočem zamašiti, da ne poslu¬ šajo prešnih marnj Proč od mene kvantanje, požrešnost, gizdost, in vse posvetno veselje. Hočem se vselej hudobnega tovarštva kakor strupne kače ogibati. Moja tovarša naj bota vselej srainožljivost ino strah. Povsod naj me misel spremluje, Bog me vidi in moj angelc varh je pri meni. Ti pa, o Bog! prijatel ne¬ dolžnih duš, ki ne le djanje sodiš ampak tudi v srce gledaš, ne pripusti, da bi te jaz po ne¬ čistih mislili kdaj razžalil! Tebi darujem svoj život in svoju dušo po čistih rokah presvete device Marije, moje varhinje. Tebi se daru¬ jem po prošnji angelskega mladenča Alojza, ki sem si ga pomočnika izvolil. Trdno oblju¬ bim, da hočem do konca svojega življenja ne¬ dolžno ino čisto živeti. Amen. (Moli šest očenašov ino šest češenih Marij v čast svetih let, ktere je sr Alojz v Jezvitarskem redu živel. 29 Molitev z a dar čistosti. 0 sveti Alojz, angelski mladenč! ki nisi nikolj belega oblačila krstne ne¬ dolžnosti z smrtnim grehom ognusil, ino ki si lirnbar čistosti brez. madeža vedno ohranil! Prosim te, sprosi mi gnado od Boga, da Gospodu v čistem životi služim, ino z nedolžnim screm dopadem. Ne dopusti, o izvoljeni varh čistosti! da bi jaz od nečimernega sve¬ ta zapelan svojo nedolžnost z kakim grehom kdaj ognusil. Uči me po iz- gledu tvojega svetega življenja, moje oči, moje ušesa ino moj jezik skrbno strahovati, se nevarnih, grešni prilož¬ nost varvati, tako živeti, kakor pred očmi vse videčega Boga. Priporoči me pa tudi, o sveti Alojz! prečisti devici Mariji, tvoji ino moji materi; pripro- roči me zadnič vsi m našim svetim an¬ gelom varhom, s kterimi vred se pred božjim obličjem veseliš. Bodi moj pros- nik ino varh, dokler moram v skušn¬ javah mesa na zemlji živeti, da bi živ¬ ljenje v nedolžnosti dokončal, ino enkrat 30 v tvoji družbi novo pesem pel, ktero le čisti peti znajo. Amen. Druga nedelja. Premišlovan j e. Alojsove pokore. Kteri so Kristusovi, so svoje meso z grehi ino poželenjem vred križali. (Gal. 5, 24.) Premišluj, kak sveti Alojz še mladenč tudi v merzli polnoči iz postele vstane, moli, ino svoj nedolžni život ojstro kaznuje. Kaj se je vendar pregrešil, ker tako ojstro pokoro dela? — Premišlnj potrebnost pokore. 1. Pokora je kazen (štrafinga) zavolj gre¬ hov. „Ako hočeš, da (e Bog ne kaznuje (šlra- fuje), sam sebe kaznuj govori sveti Augu- stin. Greh mora kaznovan biti, ali od tistega, ki je grešil, ali od tistega, zoper kterega je grešil, ali na tem svetu skoz pokoro, ali pa enkrat na unem v ognji. — Kristus je sicer z svojo smrtjo na križu za nas popolnoma za¬ dosti storil, vendar nas njegova smrt ne od¬ veže od dolžnosti, se pokoriti, kolikor zamo- remo; zakaj Kristus sam govori: „Ako ne storite pokore; bote vsi pogubljeni.“ To je svetega Alojza spodbodlo, se že v mladosti ojstro pokoriti, zakaj držal se je za enega naj večih grešnikov. Pri prvi spovedi je od 31 žalosti omedlel, in neka dva pregreška otročje nezavednosti je ves čas svojega življenja bridko objokoval. Akoravno ni nikolj smrtno grešil, se je vendar še v prvi mladosti silno močno pokoril. On je vedno na svoje počut- ke cul, vedno pobožno molil, se ojstro postil, se bičal (gajžlal), je na trdi posteli ležal, po¬ sebno je pa vedno srčno grivingo občutil, ve¬ liko solz prelival, in tako nebrenehoma po¬ koro delal. Premislujmo zraven tega njegovo znotranje trpljenje, z kterim Bog z voljene obišče. Lehko vidimo, da sveti Alojz ni bil samo eden naj večih pokornikov, ampak tudi, kakor sveta Magdalena od Paciz trdi, svet¬ nik, ki se je iz ljubezni do Bega skrivno mu¬ čil (martral). Oh, nedolžen se je tako pokoril, kaj mo¬ ram jaz grešnik storiti? — Res je da se nemore vsak čolvek k taki svetosti povsdig- niti; vendar se mora vsak pokoriti, ino sam sebe kaznovati, da ga ne bo Bog kaznoval. Strašno je, v roke živega Bopa priti. O Go¬ spod! bodi mi grešniku milostliv!—Sklenul sem : zdaj začnem pokoro delati! Hočem svoje meso krotiti ino svoj život strahovati, da bo moja duša zveličana. Ako ravno sem preslab Alojzovo ojstrost v pokori nasledovati (posne¬ mati), vender hočem z božjo gnado svoje grehe obžalovati, ino jih objokovati. Oče! gre¬ šil sem v nebo ino v tebe. Kdo da vode moji glavi, in mojim očesom obilno solz, da jokam noč in den! — Zdaj na tem sveti, o Gospod! reži! zdaj žgi in zdaj zbadaj, le v večnosti mi vsmiljen bodi — 32 Premišluj potrebnost pokore: 2- Pokor« je hramba zoper greli. Greš¬ nik potrebuje pokore, da svoje hudobije kaz¬ nuje; nedolžen se pa pokori, da v greh ne pade Cisti ne bo dolgo čistega srca, ako se ne kroti ino pokori. Zatorej pravi sv. Apostelj : „Kteri so Kristusovi, so svoje meso s gre¬ hi ino poželenjem vred križali.“ Poželenje je zvir grehov. Meso se z duhom bojuje, ino hudobna natura se upira božji zapovedi. To hudobno naturo z njenim poželenjem, na- gnenjem in strastjo moramo premagati ino stra¬ hovali. ako hočemo, da se duša lehkn božji volji vda. Od tod izvira dušni boj, ki trpi do konca življenja; zatorej je pokore vedno po¬ treba. Vsi svetniki so svoj život za dušnega sovražnika spoznali, sklerim se moramo ved¬ no srčno vojskovati, ino ga kakor hlapca ne kratko ampak ojstro strahovati, da ne bo ne¬ pokoren ino preošaben (presveten). Zato so se svetniki zmirom trudili, svoje oči svoje vušesa, svoj jezik, svoj pokus, vse počut- ke telesa ino vse posvetno poželenje v stra¬ hu imeti, mehkužnosti se varvali, ino se tudi marsikake dopušenih reči odtrgati Tudi so svetniki vidili, da hudoben svet naši spačeni naturi prav daje, zatorej so pred svetom be¬ žali. se nepotrebnih pogovorov, nevarne to- varšije ino nevarnege veselja, (udi gizdosti varvali; ljubili so pa samoto, premišlovanje božjih reči, ino vse sorte dela pobožnosti ino pokore Sami sebe so ojstro strahovali, ino tudi se prizadevali vsaki videz ošabnosti, nepotrpežljivosti, požrešnosti zatrti, kadar 33 jih je slaba natura z kakimi skušjavami mi¬ kala Vsak greh, k!c rega so se morda delež¬ ni storili, so naglo ino ojstro kaznovali, koli¬ kor ojslrejše so se pokorili, toliko menjše ino redkejše so grešili. Tako je tudi sveti Alojz živel, on se je pokoril, kakor naj veči greš¬ nik, da bi se ložej grehov varval Jaz pa —kako sem se dozdaj pokoril? — kako mehkužno sem dozdaj živel. Ki sem bolj za svoje telo, kakor za svojo dušo skr¬ bel Oh koliko grehom sem sam preložnost dal, kadar nisem na svoje radogledne (firbeč- ne) oči, svoj žlabrav jezik, ino svoje požrešne usta pazil, ali kadar sem lenemu in mehkuž¬ nemu životu preveč prijenjal! Kolikokrat v svojem življenju sem s togoto, sovražtvom in opravljanjem bližnjega grešil ino se nisem do¬ zdaj nikoli prizadeval, mikanja k nevolji ali sovražtvu, ino tudi predrzne sodbe zatreti! — kako slabo sem se dozdaj vadil, sam sebe premagati, ako ravno Kristus pravi: „Nebeško kraljevstvo se le s silo dobi,“ ino: „Trudite se skoz ozke vrata v nebesa iti “ 0 Bog! kakšna je moja pokora! — ker še pri vsaki bolecincr, ki jo čutim, pri vsakem od cerkve zapovedanem postu, in pri vsaki nadlogi glas¬ no ječim. — Pa zdaj bom začel svoj život križati, zdaj bom svoje telo, ki je bilo de¬ ležno tolikih grehov, tudi ojstre pokore de- težno storil. Hočem kratko spati in trezno jesti, se rad postiti, in z dopuščenjem svoje¬ ga spovednika tudi z drugimi pokorami svoj život kaznovati. Hočem na svoje počutke paziti, svoj jezik v brzdah imeti, se vsemu 3 34 nevarnemu veselju odpovedati, ino svoje želje do gizdosti, jeze in nečistosti od začetka kro¬ titi. Taka pokora, koliko grehov zamore od- vrnuti! — Zdaj sklenem ino hočem zanaprej obilni zad prave pokore prinesti. — Ti pa o Bog! ki neceš smrti grešnika, ampak da se spokori ino živi, daj mi gnado, naj speljam svoje naprejvzetje! — (Moli šest očenašov in češ enih Marij) Molitev za gnado grivinge ino pokore. Sveti Alojz, nedolžni pokornik! ki si belo oblačilo krstne nedolžnosti z dragimi biserami solz prave grivinge lepšal — sprosi mi od Boga dar gri¬ vinge ino objokovanja mojih brez šte¬ vila velikih grehov. Po zasluženji tvo je oj stre pokore sprosi tudi meni duha pokore, da bi se jaz svojih grehov ved¬ no spomnil, in jih z djanjem pavre po¬ kore na sebi kaznoval. Tvoj post, tvoje ponočno čuvanje ino tvoje pokorne dela naj me uče, moj život z poželenjem vred križati, sve strasti premagati, ino zapeljivo veselje sveta opustiti. Podpi¬ raj me z’ tvojo prošnjo, da sovražnike svoje blagosti (svojega zveličanja) srč¬ no premagujem, ino po dokončanem boji 35 kerščanske pokore venec večne časti za- dobim. Amen. Tretja nedelja. Premišlovanje: pobožne molitve svetega Alojza. Bog je duh, ino kteri ga molijo, najga molijo v duhi ino resnici. (Janez 4,24.) Misli si svetega Alojza kleceočega pred tabernakelnam svetega resnega Te¬ lesa ino v premišlovanje božne skrivnosti vsega zamaknenega. Premišluj po izgledu svetega Alojza: 1. K a k o moramo v duhi moliti. — Molitva svetega Alojza ni bila prazno blebe¬ tanje (žnablov gibanje), pri kterem duša kaj ne misli, srce kaj ne občuti, ampak bila je njegova molitev zdihovanje srca, bila je živa besejda ljubezni, od ktere je srce polno bilo. — Se otroka je mati učila Boga ljubiti in z njim govoriti, ino čisto srpe otroka se je hitro z Bogom sprijaznilo. Se mladenč se je navadil, vedno na Boga misliti, zato je on pričujočega Boga povsod vidil, in ni kaj mi¬ slil brez da bi ne bil tudi na Boga mislil. Tako je bilo njegovo življenje vedna molitev, ker je u vsem in povsod samo Boga iskal, kterega je edino ljubil. Kadar se je še otrok 36 vsemu, kar ni božjega, od povedal, ino očr, ušesa in jezik krofi!, ni skorej nikoli njegova molitev raztresena bila. Kleče se ni genul, je bil ves v Boga zamišlen, ino ni vedel, kaj se okolj njega godi, ker se je ves v Boga zamislil, s kterim se je pogovarjal. Cele are je pred božjo marfro tudi v mrazi zimskih noči klečal, kakor da bi na zemlji ne bil več. Vsak den je premišloval, ino to premišlovan- je je kratko pot k popoinomasti imenoval. Rad je bral življenje svetnikov ino druge po¬ božne bukve. Posebno mu je pa srce gorelo pred tabrnakelnom presvetega resnega Tele¬ sa. Cel obraz se mu je svetil od ljubezni, kadarkoli je Boga ljubezni na altarji molil, še bolj pa takrat, kadar j