Ameriška Domovi ima
/* nm E RI C/% N—HO M E
.

AM3RICAN IN SPiRIT
čomrn m lANQUAoe only
NO. 101
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 24, 1965
SLOVENIAN
MORNIN® N€WSPAP€&
ŠTEV. LXIII — VOL. LXffl
Varnostni svet IH je zavrnil obsodbo ZDA
Za resolucijo, ki obsoja poseg ZDA v Dominikansko republiko, je v Varnostnem svetu ZN glasovala edino Sovjetska zveza, ki jo jte predložila.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Varnostni svet je v petek ponovno razpravljal o položaju v Dominikanski republiki in ameriškem posegu v tamkajšnjo revolucijo. Sovjetska zveza je silila k glasovanju o svoji resoluciji, ki obsoja ameriški poseg v Santo Domingo in zahteva takojšen umik ameriških čet od tam.
Za prvi del resolucije je glasovala samo Sovjetska zveza, za drugi pa se ji je pridružil še zastopnik Jordanije. Francija, Slonokoščena obala, in Malezija so se glasovanja vzdržale, Združene države, Velika Britanija, Kitajska, Nizozemska in Urugvaj pa so glasovale proti.
Ruski zastopnik Fedorenko je po tem neuspehu v ostrem govoru v svetu obdolžil člane Varnostnega sveta, da “ponižno čakajo, da bo odločil lakaj ameriških intervencionistov” gen. Im-bert Barrera. Trdil je dalje, da Varnostni svet ne predstavlja “dejanskega položaja v svetu.”
Zastopnik Slonokoščene obale Arsene A. Usher je odgovoril na ta napad, da se je vzdržal glasovanja, ker je smatral, da je bil njegov cilj le doseči razporeditev sil na eno ali drugo stran v mrzli vojni.
V Dominikanski republiki so hied tem sile vojaške junte zasedle večji del področja, ki so ga imeli v svoji oblasti uporniki Severno od mednarodnega varnostnega pasu, še predno je pri-slo do premirja. Premirje sta dosegla Rdeči križ in ZN, da bi bilo mogoče v miru spraviti mr-bče in ranjence.
Varnostni svet zahteva konec bojev
Varnostni svet je v soboto z glasovom zahteval podaljšuje začasnega premirja v trajno. Vodja vojaške junte general ■fftiberto Barrera je namreč napovedoval, da bo takoj po pre-šku 24-urnega premirja začel k°j za končno zdrobitov upornikov. Združene države so se gla-s°Vanja vzdržale, ker resolucija z zahtevo po stalnem premirju v Santo Domingu ni vključevala ^nganizacije ameriških držav, ki Pnj bi ji pomiritev Santa Domin-ga v prvi vrsti pripadala.
Ameriški poslanik A. Steven-s°n je izjavil, da Združ. države do bodo dopustile, da bi čete Anite napadle uporniške polo-sredi mesta. To bodo lahko storile, ker čete Združenih dr-zav varujejo mednarodni varnostni pas, ki loči uporniški pre-mesta od ostalega.
Varnostni svet bo ponovno i^pravljal o položaju v Santo Domingu danes popoldne.
Dejansko premirje
Včeraj sta vodstvi obeh strani v državljanski vojni izjavili, da d® bosta začenjali nobenih bo-ampak se le “branili.” To šj bi pomenilo sklenitev dejan-“?ega premirja. Dosegli so ga Odstopniki OAS.
Združene države si s podporo
AS prizadevajo dalje za sesta-
0 ftove skupne vlade pod Guz-
^norn.
Novi grobovi
Vedno manj konj
Washington, d.c. — Leta
v Š je število konj na farmah Združenih državah padlo rvič izpod 5 milijonov.
Anton Kotar
Na svojem domu na 848 E. 220 St. je umrl 80 let stari Anton Kotar, mož Mary, roj. Zuzek, oče Franka, Edwarda in Mary, 4-krat stari oče, brat Jožeta (v Mirni peči na Dol., kjer je bil pokojnik rojen). Pokojni je prišel v Ameriko leta 1907 in je bil zaposlen na raznih krajih, nazadnje 12 let pri Fisher Body, dokler ni šel zaradi bolezni leta 1938 v pokoj. Družina se je preselila na sedanji naslov pred poldrugim letom, preje je živela 50 let na 7116 Hecker Avenue. Pokojni je bil član Društva Napredni Slovenci št. 6 SDZ in Društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri ob 8.15 v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Julia Makse
Po dolgi bolezni je umrla v Holy Family Home v Parmi 80 let stara Julia Makse s 1187 E. 60 St., vdova po 1. 1927 umrlem Josephu, mati Josephine Lesko (Newbury, O.), Mary Mihalič in Josepha, 11-krat stara mati, sestra Antonette Sestan. Pokojna je bila rojena v Beli vodi v Jugoslaviji in je prišla v to deželo leta 1921 ter je dolgo delala za American Metal Treating Co. Bila je članica Oltarnega društva in Roženvenske bratovščine pri Sv. Vidu, Podr. št. 25 SŽZ in Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Pogreb bo jutri cb 9.15 iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo.
Jernej Papež
Včeraj zjutraj je umrl v Suburban Community bolnišnici Jernej Papež s 4444 E. 154 St., doma v vasi Višje v fari Ambrus, od koder je prišel v Ameriko leta 1902. Naselil se je v Pueblu, Colo., kjer se je 1. 1906 oženil z Mary Flak. Leta 1915 se je preselil z družino v Cleveland in živel ves čas v fari sv. Lovrenca. Poleg žene Mary je zapustil sinove Jerryja, Tonyja, Johna, Franka, Charlesa in Alexandra ter hčeri Josephino Skrl in Frances Romano. Pokojni je bil član Društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ, Društva Mir št. 10 SD in Društva Naj sv. Imena pri Sv. Lovrencu. Pogreb bo v sredo iz Hopko pogreb, zavoda na 3601 E. 93 St. pod vodstvom pogrebnika J. A. Skrla. Čas še ni določen.
John Spech
V petek zjutraj je nenadoma umrl John Spech s 1100 E. 63
St., star 58 let, rojen v Clevelandu, lastnik grocerijske trgovine na istem naslovu. Tukaj zapušča ženo Josephino, roj. Wa-trobski, brate Josepha, Williama in dr. Anthonyja F., sestre So-phio Kralik, Jean Zadeli in Mary Spech. Hčerka Mary je leta 1939 umrla. Bil je član Društva Kristus Kralj KSKJ, Katoliških borštnarjev in Društva sv. Imena pri Sv. Vidu. Pogreb je danes ob 9:30 dopoldne iz Zakraj-škovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija.
Anna Zupančič
V soboto1 je v Charity bolnišnici umrla Mrs. Anna Zupančič s 6528 Schaefer Ave., stara 69 let, rojena v Litiji, od koder je prišla stara devet let. Tukaj zapušča moža Lawrenca J. (sedaj v pokoju, poprej je delal več let za Metropolitan Insurance Co.), sinove Lawrenca V., Anthonyja, Edwarda in Raymonda, 19 vnukov in vnukinj, brata Anthonyja in Franka Fortuno ter sestro Frances Gordon. Sestra Mary Barclay je umrla. Pokojna je bila članica Društva Marija Magdalena št. 162 KSKJ in Podr. št. 25 SŽZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes cb petih popoldne.
Zakois s psfpgragp isijme
pride pred Domov’ pisunu?
WASHINGTON, D. C. — Odbor za dnevni red. Predstavniškega doma je pod načelstvom kongresnika Smitha končal debato o zakonskem predlogu za podpiranje tujine in ga poslal na plenum. Odbor ni zmanjšal predvidenega končnega zneska $3.37 bilijona. Plenum najbrže ne bo menjal besedila.
S tem pa zadeva z zakonom še ni končana. Domov predlog se namreč v nekaterih važnih točkah razlikuje od predloga, ki ga je odobril Senat. Na senatnem besedilu je pa prav posebno zainteresiran predsednik senatnega zunanjega odbora Fullbright. Je že napovedal, da bo od Predstavniškega doma zahteval, naj Dom sprejme vse njegove dostavke k zakonu, ki bi ne letos ampak prihodnje leto že bistveno spremenili metodo podpiranja. Kongresniki so pa ravno tako odločno rekli, da se s Full-brightom ne strinjajo. Zato bo usoda zakona odvisna od skupne kongresne komisije za končno
Polilična terja se zdaj približuje že tudi Laosu
Kralj zahteva od vlade, da v smislu ustave izvede nove parlamentarne volitve. Komunisti so volitve proglasili za kršenje ženevskega dogovora.
VIENTIANE, Laos. — Laoški kralj Savang Vathana hoče spoštovati ustavo; zato zahteva od ministrskega predsednika Suvane Fuma, naj razpiše parlamentarne volitve, kajti sedanjemu parlamentu poteče ustavna doba petih let. V parlamentu je 59 poslancev. 19 med njimi jih lahko imenuje kar kralj, ako niso svobodne volitve mogoče v tistem delu dežele, kjer vlada komunistična Pathet Lao stranka.
Nove volitve bi pa lahko spravile deželo v novo krizo, ki bi se čutila tudi v mednarodni politiki.
Po volitvah bi bilo namreč treba sestaviti novo vlado. Laoški komunisti bi gotovo proti temu protestirali. Da podprejo svoj protest, bi obnovili državljansko vojno, ki sedaj kar miruje. V Laosu mislijo, da so komunisti zato tako mirni, ker so jim kraljevska in ameriška vojna letala razbila vse transportne zveze z zaledjem, ki se razteza do vietnamske in kitajske meje. Navadno so komunisti že nekaj tednov pred deževno dobo začeli z gverilskimi akcijami. Letos je pa deževna doba že tu, pa so še zmeraj pri miru.
Pathet Lao pa bi utegnil postaviti za severni Laos tudi svojo vlado, ki bi jo priznale komunistične vlade, to bi pomenilo delitev dežele na korejski način.
Razume se, da Suvana Fuma vsega tega ne želi. Je že rekel, da je zelo utrujen in da želi iti takoj po volitvah na “dolge počitnice” v Francijo in vzeti s seboj svojo družino. Bojijo se, da bi hotel demisijonirati, kar bi zopet zapletlo političen položaj v deželi, ki je trenutno mirna in po nekaterih znakih celo gospodarsko napreduje.
Komunisti so že izjavili, da bodo smatrali volitve kot kršitev ženevskega sporazuma iz 1. 1962. Ta izjava lahko pomeni pripravo na politično burjo v deželi.
— Za očiščenje enega soda olja je potrebnih 18 sodov vode.
besedilo. Ako komisija ne najde kompromisa, bo zakon propadel, kar se pa verjetno ne bo zgodilo.
AMERIKA BO POSLALA SE MOVE ČETE V J. VIETNAM
Po vesteh iz uradnih virov bodo Združene države v prihodnjih dneh poslale v Južni Vietnam še nove čete vojaštva v nekako moči ene armadne divizije. Te čete bodo pomagale ustaviti veliko rdečo, ofenzivo, ki jo napovedujejo za de-
ževno dobo.
J
WASHINGTON, D.C. — Odgovorni ljudje v vladi in v vodstvu oboroženih sil' nočejo tvegati nič v zvezi z vojaškim položajem v Južnem Vietnamu. Čeprav je trenutno tam že preko 46.000 ameriških vojakov, še niso gotovi, da bodo mogli uspešno zavračati napade rdečih tekom deževne dobe, ki jo prinaša letni monzum. Po sedaj izdelanih načrtih bodo Združene države poslale v naslednjih dneh v južni Vietnam še okoli 15,000 vojakov, ki bodo z onimi, ki so že tam, pomagali vladnim četam Južnega Vietnama v boju z rdečimi.
Nekatere vesti trdijo, da utegnejo poslati v Južni Vietnam celo 25. armadno divizijo, ki ima svoje oporišče na Havajih. Bolj verjetno je, da bodo poslali v Vietnam razne enote v nekako moči ene divizije. S tem se bo število ameriškega vojaštva v Južnem Vietnamu povečalo na preko 60,000 mož.
Ameriške letalske sile so v soboto in nedeljo ponovno napadle vojaške cilje v Severnem Vietnamu in metale ponekod tudi letake, v katerih pozivajo vojaštvo Severnega Vietnama, naj konča vojno v Južnem Vietnamu. Hanoj ski radio izjavlja med tem že nekaj dni, da se je Nrv-rodno osvobodilna fronta Južnega Vietnama pripravljena vsak čas pogajati s katerokoli vojaško enoto vladnih oboroženih sil za prehod na stran rdečih.
Rdeči so v zasedi kakih 70 milj severovzhodno od Sajgona v spopadu ubili 3 ameriške in 5 vietnamskih vojakov, 19 vietnamskih vojakov pa pogrešajo. Na tem mestu je prišlo do večjega spopada z rdečimi že tudi pred dvemi tedni.
Sov jeti ja bo nemara priznala Viet Kong
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza bo nemara v bližnji bodočnosti priznala Viet Kong, komunistično osvobodilno fronto Južnega Vietnama za njegovo uradno vlado. Ta ima že sedaj svojega zastopnika v Moskvi, ki pa uživa le poluradni značaj.
Sovjetska zveza ne priznava vlade Južnega Vietnama, —————o----------------
— Leta 1929 je bilo v Združenih državah okoli 49.5 milijonov zaposlenih ljudi, leta 1952 pa že 65.8 milijonov.
Castro se zmeraj bolj potaplja v inflacijo
HAVANA, Kuba. — Castru ne manjkajo samo tuje valute, tudi domačega drobiža primanjkuje. Inflacija zahteva zmeraj večji odtok kubanskih pesosov, ker je za vsak nakup treba imeti v žepu od dneva do dneva več gotovine. Da naredi konec pomanjkanju gotovine, je Castrov režim sklenil, da bo natiskal za $200 milijonov novih bankovcev.
Uradna razlaga trdi, da naj novi bankovci zamenjajo- stare obrabljene in natrgane, toda tej razlagi nihče ne verjame. Ko bodo novi bankovci v prometu, se bo obtok kubanskega denarja 'ipovečal za okroglo tretjino. To bo seveda zopet pognalo vse cene navzgor.
]Fito noče študentovskih demonstracij
BEOGRAD, SFRJ. — Tito ima edaj skrbi čez glavo, “nihče več e ne posluša,” je rekel na sho-u v Mitroviči. Inteligenca kuha prevratne misli, delavci godrnjajo, kmetje so nezaupljivi, Srb ne more videti Hrvata, Hrvat ne more videti Srba, jesenska setev ni šla po programu, pomladanska pa tudi ne, ravno sedaj so pa velike poplave ob rekah Moravi v Srbiji in Bosni, tovariši so pa začeli zgubljati glave.
Prišli so še študentje iz Azije, Afrike in Južne Amerike in hoteli demonstrirati proti predsedniku Johnsonu. To je bilo preveč. Policija je gladko zavrnila prošnjo za demonstracije; ko so prišli drugič, jih je kar nagnala.
Rakete je treba zboljšati, bombnike pa brisati
WASHINGTON, D.C. — Federalni tajnik za narodno o-brambo McNamara pripravlja gradivo za proračun za 1. 1966-1967. Kot vsako leto, se mora tudi letos pečati z vprašanjem zastarelega orožja. Tega je pa že toliko, da je težko odgovoriti na vprašanje, koliko modernega o-rožja je sploh še na zalogi. To lepo pojasnjuje potreba po moderniziranju raket in — brisanju bombnikov.
Naša zračna strateška obramba se upira na tri stebre: rakete Polaris in Minuteman ter na bombnike B-52.
Dočim se proizvodnja raket Polaris bliža koncu, je proizvodnja raket Minuteman v polnem teku. Tovarne naredijo vsak dan eno raketo. Koncem junija jih bo že 800 na oporiščih zahodno od reke Mississippi. Vsaka rake-
ta je opremljena z atomsko gla^ vo, ki ima razdiralno moč mili-jin ton navadnega streliva. Do konca leta bo vojno letalstvo dobilo še 200 raket Minuteman, ravno toliko pa prihodnje leto. Dočim bodo rakete po juniju res modeme, so tiste, ki jih bo imelo vojno letalstvo pred 1. julijem, že zastarele in jih bo treba modernizirati. Stroški bodo znašali kar milijon dolarjev po raketi. Prejšnja cena za rakete se je gibala okoli $6 milijonov po komadu. Modernizacija zastarelih raket Minuteman bo torej stala skoraj bilijon dolarjev.
Da se je McNamara odločil za modernizacijo, so ga na to pripravile sledeče okoliščine:	mo-
derniziranje raket bo dalo raketam večjo zanesljivost v smeri poleta, večjo zanesljivost v ciljanju, polet na večje daljave in
možnost menjanja smeri tekom poleta. Modernizirane rakete Minuteman I. bodo zato ravno tako sodobne kot najnovejše Minuteman II. Vsekakor bo pa samo v raketah Minuteman investirano nad $7 bilijonov.
Letalski generali silijo seveda, naj narodna obramba naroči še veš raket najnovejšega tipa, toda McNamara pravi, da zaenkrat zadostuje sedanje število. Med tem pa raketni specijalisti ne mirujejo, obetajo nove, še bolj učinkovite modele.
Modernizacija raket pomeni seveda smrt iza bombnike. Narodna obramba ima sedaj v operativni službi 600 bombnikov B-52, ki so hrbtenica v arzenalu strateškega vojnega letalstva. McNamara pravi, da je treba brisati iz službe najmanj polovico teh bombnikov, kajti vzdr-
ževanje vsakega bombnika stane letno do milijon dolarjev, torej ravno toliko kot modernizacija posamezne rakete Minuteman II. McNamara bi naj raj še brisal vse, pa ne more premagati odpora vojaških krogov, ki trdijo, da moramo biti pripravljeni tudi za ta slučaj, da bi Rusi iznašli raketnega lovca, ki bi res lahko polovil naše medcelinske rakete, kar je pa le možno, ne pa zaenkrat verjetno.
Za gotovo smrt bombnikov B-52 bo v nekaj letih poskrbel iovec-bombnik F-lll, ki je bolj znan pod imenom TFX. Narodna obramba misli naročiti okoli tisoč teh novih vojaških letal; seveda bo preteklo še precej let, predno bodo nova letala zrela za operativno službo. Nova letala bodo letela z dvakratno nadzvočno hitrostjo, tako trdijo projektanti.	_	..
Zadnje vesti
LA PAZ, Bol. — Vojaška junta, ki vlada dejansko deželo pod predsedstvom gen. Barrlento-sa, je ukazala vojaštvu, da zasede nacionalizirane rudnike, kjer so rudarji oklicali štrajk. Rudarji se baje vojaštvu upirajo in je prišlo do bojev.
WASHINGTON, D. C. — Zakladni tajnik bo te dni poslal predsedniku predlog o zmanjšanju dela srebra v kovancih po 10c, po 25c, pol dolarja in po dolar. Lahko je tudi, da bo srebro sploh prenehalo biti del kovancev. Ti seveda s tem ne bodo nič izgubili na svoji nominalni vrednosti. Odločitev o predlogu pripada Kongresu.
PARIZ, Fr. — De Gaulle je konča! svoje petdnevno potovanje po Franciji in je pri tem znova postavil svojo politiko “neodvisnosti in odgovornosti” vseh narodov sveta preti politiki dveh nadsil, Amerike in Rusije.

Iz Clevelanda in okolice
V Slovenijo se je vrnila—
Pretekli petek se je z letalom vrnila v Brezovi Dol pri Ambrusu ga. Marija Miklič, ki je bila v Clevelandu 4 mesece na obisku pri hčerki Ivani Turk, 6215 Glass Ave. Rada je bila med clevelandskimi Slovenci in je pred odhodom naročila prav lepe pozdrave za vse.
Zadušnica—
V sredo ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. msgr. Vitusa Hribarja ob 9. obletnici smrti. V soboto bo zanj sv. maša v cerkvi Marije Pomočnice na Neff Rd.
Odprto za ogled—
Od jutri do četrtka bodo Goodwill Industries of Cleveland na 930 E. 70 St. odprte za ogled javnosti. Poleg ogleda središča za novo poklicno vežbanje bo tudi razstava mode in raznih izdelkov. Dobrodošli tako posamezniki kot skupine. Odprto bo za ogled od 1. do 4. popoldne. Kličite HE 1-8300.
Seja—
Klub Ljubljana ima v torek ob 8. uri zvečer v SDD na Re-cher Ave. sejo.
K molitvi—
Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene danes ob dveh popoldne v Želetov pogreb, zavod k molitvi za pek. J ulic Makse.
Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene jutri ob dveh popoldne v Zakrajškov pogreb, zavod k molitvi za pok. Ano Zupančič.
Članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu in članice Podr. št. 25 SŽZ so vabljene nocoj po šmarnicah v Želetov pogrebni zavod na St. Clair Ave. k molitvi za pok. Julio Makse.
Članstvo Društva sv. Imena pri Sv. Lovrencu je vabljeno nocoj in jutri ob sedmih zvečer v cerkev sv. Lovrenca k molitvi sv. rožnega venca za pok. Jerneja Papeža.
Asesment—
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment jutri od 5.30 do 8. zvečer v šoli sv. Vida.
Zadušnica—
Jutri ob sedmih bo v cerkvi Marije Pomočnice na Neff Rd. sv. maša za pok. Louisa Kramerja ob 7. obletnici smrti.
Seja—
Klub slovenskih upokojencev v Newburghu ima v sredo ob dveh popoldne sejo v SND na E. 80 St.
število farm se naglo krči
WASHINGTON, D.C. — V. zadnjih 25 letih se je število farm v naši deželi zmanjšalo za nekako tri milijone.
MOSKVA, ZSSR. — Pisatelj Mihael Šolohov je bil za svojo 60-Ietnico odlikovan z Leninovo literarno nagrado. Znano njegovo delo ‘Mirno teče Don’ je prevedeno v slovenščino.

Večinoma oblačno z možnostjo neviht. — Naj višja temperatura 70.
1


nšBBSRfl^SEsi
6117 St. Clair Ave. — HKnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Cireulation
published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
iia Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
”	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio -fggg&y.	No. 101 Mon., May 24, 1965
Dominikanska republika -ameriški Kongo?
Naj nam bralci oprostijo, ko ugotavljamo, da našemu dnevnemu poročanju o dominikanski revoluciji manjka včasih prave zveze in doslednosti. Poročila prihajajo od različnih strani, poročevalci se ne strinjajo niti v oceni tistih dogodkov, ki so jih sami videli. V nezanesljivosti včasih kar tekmujejo novice iz zasebnih virov z novicami iz uradnih. Zato dnevni pregledi tako malo odgovarjajo svojim naslovom. Ko začneš tehtati, kaj na bo vsaj približna resnica, pa ugotoviš, da za vsem poročanjem tiči kup polresnic. Da bi posvetili v to zmešnjavo, bi radi podčrtali samo par osnovnih dejstev, ki imajo ali so imela vsako na svoj način vpliv na potek dominikanske revolucije.
Najprvo je nesporno, da bivša civilna trojka Cabrala Reida ni bila tako slaba vlada, akoravno je bila čisto v rokah nekaterih vojaških poveljnikov. Komaj je poteklo par dni, pa je ni nihče več napadal, kar se normalno ne dogaja v revolucijah. Trojka je pač hotela — in te želje ji nihče ne oporeka — v okviru svoje majhne pristojnosti držati red in mir in dobro upravljati deželo. To seveda ni šlo v račun marsikomu v deželi, predvsem tistim, ki so mislili, da še zmeraj lahko uganjajo korupcijo. Med temi je bilo tudi nekaj vojaških poveljnikov. Ti so prvi dali povod za revolucijo.
Nesporno je postalo tudi dejstvo, da so vojaški zarotniki pokazali tako malo politične modrosti, da niso znali obvladati revolucije niti prvi dan. Ker so se zbali, da jih bodo njihovi tekmeci v vojaških vrstah spodrinili, so začeli deliti orožje vsem in vsakomur, ki ga je hotel imeti, dočim se niso pobrigali, da bi dali policiji toliko opore, da bi vsaj vzdrževala mir in red v prestolici. Zato so jih njihovi vojaški tekmeci tako hitro in lahko spodili z oblasti, kolikor so jo zarotniki sploh imeli.
Revolucija se je zato spremenila že drugi dan v državljansko vojno s tremi frontami: prvotni uporniki so skušali organizirati svojo, pa se jim ni posrečilo; generali so ustanovili svojo in postavili na njeno čelo vojaški odbor (junto), ki skuša napraviti vsaj videz vlade; vsi tisti pa, ki sovražijo vojaške režime iz lastne življenjske skušnje in ki upravičeno sumijo, da bo tudi sedanja junta zašla čisto gotovo v novo diktaturo, so se pod vplivom kaosa in državljanske vojne povezali v “upornike”. To je zelo pisana družba, ki jo vodi vlada polkovnika Caamano. Na njeni strani je večina prebivalstva v Santo Domingu — dominikansko podeželje se razmeroma malo meni za revolucije v prestolici, ker ve, da ji kaj dobrega ne morejo prinesti — in večina držav v svobodnem svetu. Simpatij uživa torej dosti, kamorkoli pogleda, toda s simpatijami samimi še ne more vladati dežele.
V	uporniške vrste so prišli vsi, ki niso zadovoljni z generali in diktatorji, veže jih torej samo nekaj negativnega: so zato na isti politični liniji, ker se hočejo boriti proti skupnemu sovražniku. Manjka jim pa pozitivna vez. Vsi bi radi nekaj boljšega, pa ne vedo, kako naj ta cilj dosežejo, zato se predajajo mislim in načrtom po željah.
Niso pa vsi uporniki taki. Je med njimi tudi dosti levičarjev, ki imajo kolikor toliko jasne pojme, kaj je treba v praksi doseči. So to pripadniki številnih strank iz dobe režima bivšega predsednika Boscha in seveda tudi Boschevi pristaši. Načrtno pa zasledujejo svoje cilje samo komunisti in njihovi sopotniki in koristne budale. Kolikor se da sklepati, se komunisti še niso dokopali do ključnih pozicij v uporniškem gibanju, niso pa tudi izgubili upanja, da pridejo nanje. Med komunisti imajo vodilno vlogo Castrovi pristaši. Ali so res tako močni, da so bili prve dni revolucije že blizu svojega cilja, da namreč prevzamejo oblast, to je sporno vprašanje. Naša diplomacija trdi, da so bili, zelo veliko političnih opazovalcev ji pa tega ne verjame. Kaj se bo iz uporniškega gibanja razvilo, je stvar bodočnosti. Razvoj bo pa bistveno vplival na bodočnost sedanje dominikanske revolucije.
V	dominikansko revolucijo je posegla tudi mednarodna politika. Trenutno naj igra na tem področju glavno vlogo diplomacija OAS, ki naj pomaga ustvariti režim svobodne demokracije v Dominikanski republiki. Do sedaj ni imela srečne roke. Med diplomati OAS ni prave sloge in edinosti, pa tudi premalo političnega poguma. Zato se ne odlikuje s potrebno okretnostjo, spretnostjo in hitrostjo. Vzrokov za svoje neuspehe ne išče v lastnih napakah, odgovornost zanje vali na ameriško diplomacijo. Trdi, da je bila od Washingtona prepozno opozorjena na možnost dominikanske revolucije, da se radi tega ni mogla pravočasno pripraviti nanjo. Dalje očita Ameriki, da je kar sama na svojo roko poslala svoje oborožene sile v Santo Domingo in s tem kršila načelo nevmešavanja v notranje zadeve tuje države. Očitki so do neke meje upravičeni, toda niso odgovorni za napake, ki jih dela posredovanje OAS v Santo Domingu. Napake so takšne, da so mnogi že obupali, da
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 24, 1965
bi OAS mogla ustvariti red in mir v Dominikanski republiki.
Precej odgovornosti za razvoj dominikanske revolucije pade tudi na ameriško diplomacijo. Kakor je diplomacija OAS prepočasna, je ameriška večkrat prehitra v svojih sklepih in korakih. Brez potrebe se je Ameriki tako mudilo, da je poslala svoje vojake v Santo Domingo brez predhodnega posvetovanja z državami OAS. Prehitro je tudi prišla do zaključka, da se bodo uporniškega gibanja čisto gotovo polastili komunisti. Tega ji večina politikov in diplomatov ni verjela, ameriške diplomatične poteze so pa radi tega zgubile moralno oporo v mednarodnem svetu. Ameriška diplomacija skuša zadnje dni popraviti napake prvih dni, kar jo seveda ovira pri učinkovitem poseganju v dnevni potek dogodkov v dominikanski revoluciji.
Trenutno je jasno samo tole: od prvotne revolucije ni več nobenega sledu, prva garnitura zarotnikov je izginila s političnega in vojaškega površja. Revolucija se je prelevila v navadno državljansko vojno med dominikanskimi generali in “uporniki”. Dočim svet ve, kaj mislijo in nameravajo generali, je politika upornikov še zavita v meglo. Nevarno bi bilo zagovarjati samo radi tega politiko dominikanskih generalov in obsojati upornike. Treba je počakati, da se izkristalizira razmerje političnih sil v uporniških vrstah, šele potem bo mogoče reči, v kateri smeri se bo revolucija razvila.
To bo trajalo dolgo časa. Zato nekateri politični opazovalci že govorijo, da bo Dominikanska republika postala ameriški Kongo. Na prvi pogled ni dosti razlogov za tako napoved, toda zavreči jih zaenkrat še ne kaže.
Svoj vpliv in posledice za bodočnost revolucije bodo seveda imeli tudi boji med generali in uporniki, ne bi pa mogli že sedaj trditi, da bodo igrali odločilno vlogo.
BESEDA IZ NARODA
SpMšii na bje §ta sslil frersti pred 18 leti
Washington, D.C. — Jutri, 25. maja 1965, bo poteklo 50 let u-resničenja prreokovanja našega “Goriškega slavčka”, pesnika Simona Gregorčiča, italijanske vojne napovedi Avstriji in vseh strahot prve svetovne vojske ob Soči.
... Pa, oh, siroti Tebi žaga vihar grozan, vihar strašan prihrumel z gorkega bo juga, divjal čez plodno bo ravan, ki Tvoja je napaja struga. Gorje, da daleč hP ta dan.
Tod šekla bridka bodo jekla in Ti mi boš krvava tekla.
Kri naša Te pojila bo! Sovražna Te kalila bo ... Človek, vešč peresa, bi o tem lahko napisal celo knjigo, kot je napisal Ivan Matičič “Na krvavih poljanah”
Tolminom in to ob belem dnevu, naši so pa udarili po njih z vsem, kar so imeli na razpolago. Vse se je prevračalo in bežalo nazaj. Ranjence so potem kar ponoči vozili, da ni nobeden videl. Tako se je končal ta zmagoviti pohod v Ljubljano in na Dunaj.
Naslednje dni in noči so Italijani začeli dovažati topništvo. Vse noči je grmelo po cesti, da se je hiša tresla in so okna žvenketala. Prišla je tudi vojna policija in vohala okoli. Vsak človek jim je bil sumljiv. Naš sosed je bil star mož, šel je zjutraj na polje in z nogo ravnal krtine. Prileteli so Italijani in ga hoteli na mestu ustreliti, češ, da daje Avstrijcem na Krnu tajna znamenja. V vasi Idersko so pobrali vse starejše moške in za vojsko nedorasle mladeniče, knjigo jih postavili v vrsto in vsakega ali pa desetega ustrelili.
Ernest Hemingway “Farewell to Arms”. Jaz sem bil pred petde-
Ob Soči so Italijani začeli seliti ljudi in jih pošiljati v Itali-
setimi leti še “bosopetec”, pa mi;jo. Mi smo ostali, ker smo bili
je vseeno ostalo precej dogodkov v živem spominu, katere bom skušal tu v kratkem opisati.
Pri nas takrat ni bilo videti nobenega vojaštva, ker je odšlo vse na rusko fronto. Financerji so stražili mejo in pa peščica starih brambovcev, mi smo jim rekli “črnovojniki”. Spominjam se, da se je šepetalo1, da bodo Lahi prišli, a nihče ni vedel, kako in kdaj. Učiteljstvo in o-stala inteligenca je vsa zbežala od meje. Doma so ostale samo žene, otroci in starejši ljudje. Mobilizacija je že preje pobrala vse za vojno sposobne moške, celo konje in vozove so pobrali.
Takšno je bilo stanje pri nas 25. maja 1915. Okrog devetih dopoldne zaslišimo vpitje “Lahi gredo!” Naša vas Staro selo je ob glavni cesti od Robiča proti Kobaridu. Tekli smo do ceste in videli italijanske elitne čete “bersaglierov” — strelcev na kolesih. Peljali so se kot v paradi, po štirje in štirje, brez šuma in ropota. Petelinovo perje je trepetalo na klobukih in vsa ta ogromna masa je izglodala kot črna reka, ki se je valila po cesti proti Kobaridu. Ni jih bilo ne konca ne kraja. Nekaj se jih je ustavilo pri nas. Bahali so se, da bodo južinali v Ljubljani, večerjali bodo pa srce Franca Jožefa na Dunaju.
Prišedši do Kobarida so se Lahi porazdelili. Nekaj jih je odšlo na levo na Bovško, ostali so krenili na desno proti Tolminu. Te je avstrijska vojska pričakala tam na drugi strani Soče. Tam je bil tudi moj pokojni oče, ki nam je pozneje povedal, kako naivno so Italijani začeli
od fronte oddaljeni kakih šest do sedem- kilometrov. Italijanske ofenzive so se začele. Skušali so prodreti zdaj tu zdaj tam, a brez uspeha. Čeprav v premoči v topništvu in vojaštvu, niso mogli naprej. Zadržal jih je večinoma slovenski 17. pešpolk “Janezi”, hrvaški polki in pa hrabri Bosanci. Sabotin, Sv. Gabriel, Sv. Mihael, Bojuška planota, Doberdob, so imena, zapisana s krvjo naših slovenskih mož in fantov. Takrat je nastala ena naših naj lepših žalostink: “Oj Doberdob, oj Doberdob, slovenskih fantov grob”, ki še vedno privabi človeku solze v oči, pa če je njegovo srce iz kamna.
Mi smo bili še nekako srečni, dokler niso Avstrijci navlekli čez planine v Krnske hribe težkega topništva. Bredi poletja 1917 so začeli obstreljevati Kobarid in cesto do naše vasi in do Robiča. Skoro vsak dan smo bežali v hrib nad vasjo in včasih tam tudi prespali. Mene je moja pokojna mama večkrat poslala domov, da sem nakrmil kravo, kokoši in kanarčka in da sem prinesel hrane. Ob nekem takem pohodu me je sredi naše vasi dobil trop granat. Ena je treščila samo kakih deset metrov od mene. Pritisk me je vrgel daleč, pritekli so sanitejci in me pregledali. K sreči se mi ni nič zgodilo, bil pa sem ves u-mazan od blata, zgubil sem ključ od hiše, polomil dežnik, hrana, ki sem jo imel pri sebi, se je pa vsa raztresla. Vso pot nazaj v hrib sem jokal, tam pa je jokala mama, ker je mislila, da me je ubilo.
Obstreljevali so nas vsak dan
štirih zjutraj začela znana nem-’ ška ofenziva in proboj italijan-] ske fronte pri Kobaridu. Mrzel veter je pihal in deževalo je. Streljanje je bilo kot en sam grom. Krn je bil ves v dimu in ognju. Italijani so začeli bežati že dopoldne. Vsa dolina je bila polna beguncev, peš, na konjih, mulah, avtomobilih, po polju in po cesti. Nič ni strašnejšega kot bežeča vojska. Ljudje in konji so cepali ob cesti, zastrupljeni od gorčičnega plina, katerega so Nemci izstreljevali iz granat. Streljanje je trajalo do večera. Noč je bila svetla kot podnevi zaradi gorenja italijanskih skladišč. Gorelo je po hribih, gorelo po dolinah.
Nemci in Avstrijci so bili že v naši vasi, ko smo se vrnili s hriba domov. Hišna vrata so bila vržena s tečajev in vse sobe so bile polne vojaštva. Vojaki so ležali kar po tleh drug poleg drugega. Mi smo se ikomaj pre-rili do podstrešja, kjer smo pre-ležali. Spati nismo mogli, ker se je vse treslo od strašnih eksplozij. Italijani so streljali od nekod s težkim topništvom. Naslednji dan smo videli pod vasjo ogromne jame, ki so jih napravile težke granate. Kakšna sreča, da niso zadeli vasi.
Nemci in Astrijci so nato odšli in prišli so Madžari, ki so nam prav vse pobrali. Spominjam se, kako jih je moja mama jokaje prosila, naj nam puste vsaj malo hrane, a ni nič pomagalo. Spominjam se tudi, da sem v tistih časih mami privoščil le te besede: ’’Mama, lačen sem!” Takratne naše matere in njih bolest bi znal opisati samo naš veliki Cankar.
Italijani so se umikali tako-rekoč brez strela do reke Piave. Zgubili so dosti vojaštva, ujetih je bilo menda okrog 300,000. Avstrijcem se ni dosti mudilo, da bi jim hitro sledili. Plenili so, kamor so prišli, jedli in pili, kar se je dalo. V kleteh so kar streljali v ogromne sode, da je vino ven steklo, slišal sem praviti, kako so tako dobili utopljence v vinu po kleteh.
Na reki Piavi so Italijani s Francozi in Angleži organizirali obrambo, katere Avstrijci niso mogli prebiti. Poskušali so tudi v Tirolah pri Monte Grappa in Assiago, a ni šlo. Morala avstrijske vojske je padala. Čehi, Poljaki, Jugoslovani se niso hoteli več boriti za “staro mačeho” — Avstrijo. Metali so orožje proč in bežali. Čehi so celo imeli svoje legije, ki so se borile proti avstrijski vojski.
Tako je bilo stanje, ko so 24. oktobra 1918, ravno na obletnico italijanskega poraza pri Kobaridu, Italijani z zavezniki so napadli in prebili avstrijsko o-brambo pri Vittorio Veneto. Vse se je sesulo kot hišica iz kock in Italijani so lahko nemoteno napredovali, kakor so hoteli. Tako je bilo dne 30. oktobra 1918 vse končano.
Dobro se še spominjam, da smo mi nekaj dni pred tem. pulili repo na njivi, po bližnji cesti pa so se vračale trume lačne vojske. Vsa ta masa je navalila na našo njivo in nam pobrala vso repo. Tako so se Italijani spet vrnili in nam vladali dolga leta na način, ki jim nikakor ni bil v čast. Pa to bi bilo spet poglavje zase.
... in tujec naše se zemlje lačne vtopi:
na dno razpenjenih 'valov.
Tone Urbančič
Slovenski spominski dan
MRTVIM V SPOMIN — ŽIVIM V OPOMIN ČASTNI PREDSEDNIK DR. VALENTIN MERŠOL
V SOBOTO, 29. MAJA OB 8. URI zvečer žalna seja za člane DSPB in za zastopnike organizacij iz drugih mest v prostorih Baragovega doma, Cleveland.
SLOVENSKI SPOMINSKI DAN V NEDELJO, 30. maja: Ob pol enajstih sv. maša pri Lurški kapeli na Providence Heights, Chardon Road (kot doslej vsako leto). Maševal bo č. g. Jože Cvelbar, ljudsko petje bo vodil g. Janez Rigler. V slučaju slabega vremena bo sv. maša v novi kapeli istotam.
Popoldne ob pol treh cerkvena pobožnost s petimi litanijami v cerkvi sv. Vida. Takoj za cerkveno pobožnostjo (okrog pol štirih) bo v veliki cerkveni dvorani kratka komemoracija v spomin vseh padlih Slovencev. Nekaj slik cd doma, Vetrinj, vetrinjsko polje, cerkev in oltar, spominska plošča. Spored vodi g. Franček Kolarič, petje organist g. Martin Košnik. Govor povezan s slikami, pisatelj Karel Mauser.
Narodne noše se pred sv. mašo zberejo pred novo kapelo, od tam spremljajo duhovnika v procesiji do oltarja Lurške Marije.
¥1 ST
TAM bo dovabil avtobuse Gani
Mariborska avtomobilska tovarna (TAM) je sklenila z afri-
cerkvi ni bil ta dan pozabljen. Župnik Father Richard Rogan je bral slovensko mašo za vse žive in mrtve slovenske matere. Po maši je bilo kronanje Kraljice majnika. Najmlajši od naših otrok so imeli procesijo po cerkvi, v kateri je Andrejček Babnik nosil krono za Marijo. Bil je namreč ravno prejšnji dan pri prvem svetem obhajilu. Na
ško republiko Gano pogodbo o dobavi 230 avtobusov v skupni vrednosti 3.6 milijona dolarjev. Prvih 120 avtobusov bodo poslali v Gano v septembru, ostanek pa prihodnjo spomlad. Tovarna se je obvezala, da bo v Gani zgradila popravljalnico in izvežbala domače ljudi za mehanike v njej.
še en obiskovalec Amerike
Po zgledu Tita in Jovanke potujejo zelo radi po svetu tudi vsi drugi vodniki jugoslovanskega komunizma. Romajo po vsej Evropi, še bolj pa po Afriki in
splošno je bilo vse precej j Aziji. Zelo radi prihajajo tudi v
Združene države. Komaj je do-
skromno, toda prisrčno. Motilo
je le to, da je bilo komaj okoli 50 odraslih pri tej “deseti” maši. Vendar, to je pač več ali manj poznana slika poletnega slovenskega New Yorka, katero smo vajeni gledati že okoli deset let.
Na zadnjo majsko nedeljo pa, kot je bilo že objavljeno, bomo imeli materinski dan v širšem obsegu. Ob 4. popoldne bodo naše zadnje šmarnice, pri katerih bo vsa šolska mladina, in upajmo — tudi večina njujorškh Slovencev. Ker so petkove šmarnice skromno obiskane, pride nas komaj 20-25, pričakujemo, da ho to popoldne cerkev polna. Mladina in z njo rni vsi odrasli se bomo poklonili nebeški Materi.
Po šmarnicah gremo v dvorano, kjer nam bo slovenska šola podala pravljično igrico “Janko in Metka“. Saj jo bodo igrali v čast našim slovenskim materam in v poseben poklon njujorškim materam, ki se zavedajo — ampak žal ne vse — dvojne dolžnosti: osebne materinske ter tiste širše, ki izhaja iz narodne slovenske zavesti. Skrbeti, da gre njen otrok v soboto popoldne v našo njujorško cerkev, kjer je v dvorani slovenska šola,! je vsekakor ena njenih skrbi več. Vendar vsaka od njih z do-
bro končal trimesečno pot po Združenih državah nekdanji zvezni finančni minister Zoran P-olie, že je prišel sem zvezni poljedelski minister Jože Ingolič. številnejši so seve obiskovalci iz južnih predelov Jugoslavije.	..............
Realna vrednost zaslužka pada
Ljubljanski list “Delo” je v razlagi o potrebi zamrznitve cen, zaslužkov in odškodnin za usluge zapisal 25. marca 1965 med drugim tudi tole:-
Težave so iz dneva v dan bolj čutili tudi občani, saj tudi hitro rastoči nominalni osebni dohodki niso mogli več zavreti padanja vrednosti realnega. zaslužka.
Oj ta elektrika
Zaradi obilice vode so hidro-centrale v februarju in marcu producirale precej več električne sile, kot je bilo predvideno, v primeri z lanskim letom kar za 40%. Tako pomanjkanje električne sile ni bilo tako občutno, čeprav termoelektrarne niso izpolnile svojih pianov. Po pisanju ljubljanskega ’’Dela” večina industrijskih in tako imenovanih d i s t ri b utovnih termoelektrarn v februarju ni dala niti kilovata električne energi-
delati šotore med Volčami in j do 24. oktobra 1917, ko se je ob
¥ inedeij®, 31, mm, Jiitfee m ffefka hmfa ¥odI!a E * „
NEW YORK, N.Y. — V nedeljo, 30. maja, pa bomo mi, Nju-jorčani, imeli materinski dan. Nič nas ne in nas tudi ne sme motiti, da ni to splošen uradni materinski dan. Na drugo majsko nedeljo se je večina naših otrok — kot drugi v tej deželi — morda na ameriški način spomnila svojih mater po domovih. Tudi v njujorški slovenski
je, ker nimajo premoga in dru-bro opravljeno dolžnostjo v tenPgega goriva. List napoveduje, da pogledu se gotovo zaveda, da o-'bo pomanjkanje električnega to-hranja našo kri naši krvi; dajka trajalo še dolgo, ker oskrba slovensko narodno dušo utrjuje,jz gorivom še vedno ni urejena, po kateri se bo čutil utrip slo-!nekatere elektrarne pa “spričo venskega življenja tudi v dalj-,večjih okvar še nekaj časa ne njem svetu, daleč o dežele, kjer bodo mogle obratovati”.
nam vsem skupna je zibel...
Zatorej, to bo vprav naš — njujorški slovenski materinski dan!
In vsled tega se po igrici ne bomo takoj razšli, ampak bomo ostali še nekaj uric skupaj. Skupno z našo mladino se bomo pogovorili in poveselili; in tako pokazali, da smo ena družina. Saj to bo hkrati spomladanski — farni dan!
Zbrali se bomo, kakor se zdrave, dobre družine zbero, ker le to je zagotovilo, da bo slovenska njujorška fara še obstala in da se bo tudi v tem velikem New Yorku slovenska maša še brala...
Tone Osovnik
Oskrunjeni tabernakelj
V Piranu se je dogodil žalosten primer. V noči od 28. do 29. aprila so neznanci vlomili v župnijsko cerkev sv. Jurija, naredili v njej velik nered, ukradli mikrofona, odprli puščice ter naredili v cerkvi precej škode. Najstrašnejše pa je, da so vlomili v tabernakelj, raztresli in zmečkali hostije iz ciborija, veliko hostijo iz lunule pa odnesli. S tem bogoskrunstvom so evharističnemu Jezusu zadali strašno žalitev. “Za takšen greh smo dolžni osebno in skupno zado-ščevati s kakšno uro molitve in bolj pobožnim obnašanjem v cerkvi,” je zapisal k tej vesti goriški “Katoliški glas”.
UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah
‘Da, zdaj razumem. Prišel tihem Posavju. Na vzhodu se
ie iskat svojega domu in ga tašel. . .”
^larko se je obrnil k Mo-
jtasu.
, Jaz sem mislil, da je kak ' ric. Rekel je, da se je oglasil eJič po dedu Mateju in da najti njegove sorodnike, ^ kaj; jaz pa pravim, da je poizvedoval po dedu Ma-tejl1! da bi vedel ravnati se, Veste, da je to smrt, govori o dedu Mateju. Pa ga je Matej, če je bil tak člo-ampak slabega se ni po-'azal; meni je natočil svoje-^ vina, da sem mu povedal o 'Ju Mateju, pa je že napač-če je človek preveč zau-Jaz pravim: Bog jim daj e^Ua nebesa, meni pa ponoč-
5	ftiir.”
, ^eščak je zopet molčal. Mne misli so ga obhajale. :')0mnil se je tistih dni, ko je dolina ob Posavju govo-o dedu Mateju in njegovi teri in potem: kako je pe-°val ded Matej vnuka in ^kšen je postal ded Matej, .‘° so mu vzeli vnuka, kako je posedal in hodil okoli te2 miru, da so vsi rekli, da mu meša. In kako je izginil (eJ Matej, ,ko so začeli po golici strašiti rokovnjači. Mftmil se je tistega večera, '° je ded Matej umiral v l’°2nih bolečinah in mu je on ^Prisegel maščevanje. Starec
6	Puarl — in čudno se spremi-^ svet, ko minevajo leta. In
so mu ustrelili rokov-jači — jn čemu še maščevale 7 Hi
MAJ
r tl n p
LsiiiLiSjLs rm
2li31i4S&i!6
KOLEDAR
društvenih
prireditev
Vse pride samo po b kar mora priti ...
i.	^fišli so do kapelice in mo-j6 so položili mrliča pred po-^J° v kapelici. Uporniki so
j,	svoje ostnike zopet na l^o in cela četa je stala pred ^Pelico tiho kot v molitvi. .e®cak je stopil s konja in (jHledal v obraz mrliču. Svetka je razločno razsvetlje-^ u lice; ki je kaza,lo na sebi ^kako otožnost, rana je bila
nad srcem.
h -Kakor ona,” zamrmral je t^čak in se odkril. Vsi so se jj kuili. Reščak pa se je obrnil . možem in začel govoriti: u^d nami leži vnuk deda j^eja” — Modras se je od skoraj sesedel— ‘‘dolž-v sUao mu kot mrliču in člo-^U naše krvi, kot ljudje, ki ;.;0^tujemo, kar je sveto, do-^0JUo čast.” Reščak je začel v0jKi očenaš in cela truma je za njim . . . Pustili so j) ekiljk0 pri glavi mrličevi, ^čak je zajezdil konja in je tiho odšla. Prišli so zo-Ua cesto in Reščak je rekel ^Jfasu: “Jutri pojdi k moji pa ji povej, da tu leži deda Mateja. Naj gre za f^ebom, v cerkvi pa naroči, Sa pokopljejo zraven deda ^eJa in njegove hčere.”
I* Kom, bom,” pritrjeval je
^K^as, Je bil že ves v
^ ^u, kaj se bo zdaj zgodilo in je tako imel vsaj t^ ° upanja, da potolaži na t.r ^učin deda Mateja, ker je °Vorii
o njem
fka je odhajala dalje po s0 1 v počasnem koraku. Vsi je golčali. Le zdajpazdaj se L kdo ozrl nazaj, kjer se je
je že kazalo prvo jutro. Modras pa je doma zapahnil trdno zapah in se vlegel v strahu, da ga pride danes še kdo motit. Za trdno je sklenil, jutri narediti vse, kakor mu je zapovedano, da bo imel potem vsaj ponoči mir. Ni mu šlo iz glave, da je govoril z vnukom deda Mateja. In začel je potihoma moliti za oba, za deda [ 6-^™Štv° SV: J.?ž^a in za vnuka ...	1
XXIX
Drugo jutro so korakali uporniki po dolenjski cesti, četa je bila izmučena in vsi so si želeli počitka. Ljudje so skozi okna gledali upornike in možje so se poskrili, da ne bi slišali, če bi jih vabili: “Pojdite z nami!”
Povsod so kazali za njimi in govorili: “Za božjo voljo, spet so začeli rojiti uporniki.
Bog nas varuj!”
Možje Posavci pa so stopali ponosno in nekateri so mislili na sinočnji napad, drugi so se spominjali ponočnega pogreba in drugim so uhajale misli nazaj, češ:	“Bog ve, kaj bo
doma.”
Še pred poldnem so prišli na Sap. Tam so jih sprejeli uporniki z velikim veseljem. Metali so polhovke v zrak, kričali, vpili in peli. A četa je bila trudna. Odložili so orožje in šli počivat po hišah. Zvečer so bili namenjeni na čušperk in potem dalje na Turjak.
Guza je pripravljal orožje, spravljal mlado vojsko v red in jim zapovedal pripraviti se z vsem. Vedno novi so prihajali iz bližnje okolice in vas je bila oživljena, vse je prepevalo in se veselilo. Saj so slišali, kako veselo in lahko so zmagali grad Posavci. Vmes pa so si pripovedovali o Vitku in o čudni povesti, ki se je po noči končala na Posavju.
Popoldne je prišel Marko h Guzi. V veži ga je dobil Jurko in ga potegnil za rokav k sebi.
“Počakaj no,” je dejal, “junak si, Marko, ampak, veš, poglej, Tonica zmiraj joka, pa tako pravi, revica je . . .”
Marko pa je pomaknil polhovko na eno stran in rekel:
“Zdaj je vojska, o tem bomo pozneje govorili.”
“Le potolaži jo,” je rekel smehljaje se Jurko, “saj veš, revica je, pa bogata . . .”
Marko se ni brigal za vse to in odšel v hišo h Guzi, ki je pripravljal različne potrebe za zvečer in gledal na mizi načrt za napad, kakor si ga je po dolgem premišljevanju napravil z rjavo kredo.
“Bo šlo, bo šlo,” mrmral je,
“zdaj smo pa na trdnem.”
Marko se je vsedel k mizi in gledal skozi okno na vas, kjer so hodili v trumah sem-tertja navdušeni uporniki. Naslonil se je na mizo in bil je nekako otožen, dasi je imel pred seboj trenutek, po katerem je želel že toliko časa.
Posavci so si bili odpočili,
Sapljanje so jih po svoji dolenjski navadi pogostili in bolj in bolj je rastlo veselje po vasi. Skoraj vsaka hiša je bila polna upornikov, ki so čakali večera.
MAJ
29. in 30.—Društvo SPB Cleveland in Zveza DSPB priredi Spominski dan ob 20-letnici žrtev komunistične revolucije in okupacije Slovenije s sv. mašo pri Lurški kapeli na Chardon Road.
JUNIJ
št. 169
KSKJ priredi piknik v parku sv. Jožefa na White Rd.
12.	in 13.—Zveza DSPB “Tabor” priredi na Slovenski pristavi SPOMINSKO PROSLAVO in Tabor v spomin 20. obletnice vetrinjske tragedije.
13.	—Balincarji prirede svoj piknik v parku sv. Jožefa na White Rd. Začetek ob enih.
20.—Otvoritev Slovenske pristave za leto 1965.
27.—Federacija Ohio KSKJ društev priredi letni OHIO KSKJ DAN v parku sv. Jožefa na White Rd.
27.—Slov. šola pri Sv. Vidu,
počitniška prireditev na Slov. pristavi.
JULIJ
4.—Slovenski dan s sodelovanjem
slovanskih skupin na Slovenski pristavi.
7.	—Federacija klubov slovenskih
upokojencev v Metropolitan Cleveland priredi piknik na SNPJ farmi.
11.—Pevski zbor “Korotan” priredi na Slov. pristavi piknik.
14.	-15. -16. -17. -18.—Letni farni karneval pri Sv. Vidu.
25.	—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti ima na Slovenski pristavi piknik.
AVGUST
I.	—Slovenski športni klub ima
na Slov. pristavi svoj piknik.
8.	—Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi.
8.—Slovenski dem na Holmes Ave. priredi piknik v parku sv. Jožefa.
II.	—Slov. upokojencu v Euclidu
priredijo piknik na SNPJ farmi.
15.	—Slov. telovadna zveza ima
svoj nastop in piknik na Slovenski pristavi.
22.—Slovaški klub ima piknik na Slovenski pristavi.
29.—Oltarno društvo sv. Vida bo
v farni dvorani serviralo od opoldne do treh pop. kosilo.
SEPTEMBER
12.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
26.	—Klub Ljubljana priredi ob
35-letnici obstoja večerjo v SDD na Recher Avenue.
26.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
26.—Društvo sv. Vida štev. 25 KSKJ priredi banket ob 70-letnici obstoja v šentviškem avditoriju.
OKTOBER
2.—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi Vinsko trgatev v svojih prostorih.
9.—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue.
9.	—DSPB “Tabor” priredi svojo
jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave
10.	—Marijin dvor št. 1640 Kato liških borštnarjev praznuje \ Slov. domu na Holmes Ave. 50-letnico obstoja.
24.—Društvo sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu proslavi 50-letnico obstoja s slavnostnim kosilom v dvorani pod cerkvijo sv. Lovrenca. Začetek ob 11.30.
24.—Cerkveni zbor Ilirija praznuje 40-letnico svojega delovanja.
30.—Slov. narodni dom na St.
Clair Ave. priredi “Noč v Sloveniji.”
NOVEMBER
7.—Glasbena Matica poda v SND
na St. Clair Avenue opereto “Lucia Di Lammermoor.”
13.—Podr. št. 8 SMZ praznuje 25-letnico obstoja z zabavo in plesom. Igral bo E. Habatov orkester.
3.—Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v Slovenskem domii na Holmes Avenue.
21.—Pevsko društvo JADRAN
poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
24.	—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi ples pred Zahvalnim dnevom.
25.	—WXEN-FM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND na St. Clair Ave.
DECEMBER
5.—Pevski zbor SLOVAN poda v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert.
MAREC 1966
20.—Šesti letni banket Federacije slov. narod, domov v Slovenskem domu na Holmes A v.
čina ločila od svojih dosedanjih partnerjev svobodne demokratske stranke in se sporazumela s krščanskimi demokrati na koalicijo. Socialisti so bili popustljivi. Dali so krščanskim demokratom od 8 ministrskih mest kar polovico, obenem pa tudi mesto ministrskega podpredsednika.
Sedaj je politična javnost se-seveda radovedna, kako bo koalicija vladala, kajti to je dejansko prva taka vlada med obema strankama. Mislijo, da bodo socialisti zmerni v svojih zahtevah, kajti radi bi svetu pokazali, da “niso zoper vero”. To bi pripeljalo na njihovo stran, vsaj tako upajo, mnogo nemških katolikov, ki so do sedaj videli v socialistih steber “protiklerika-lizma“.
Ako se bo koalicija obnesla, ni izključeno, da bo tudi prihodnja federalna vlada sestavljena na podoben način. Vsa poizvedovanja namreč kažejo, da sta obe stranki enako močni med volivci in imata obe skupaj 90% volivcev za seboj. Za tako koalicijo v federalnem obsegu se že sedaj vnemajo mnogi socialisti in krščanski demokratje. Pravijo namreč, da bo v prihodnjih letih postavljena nemška zunanja politika pred tako težke naloge, da jih bo zmogla le široka politična koalicija. Pri tem mislijo seveda naj preje na problem zedinjenja nemškega naroda.
Sl
dolgo videla iz kapelice 0 brleča svetiljka. Ko so fejj6K Že za seboj kraj, kjer so ^ kašli Vitka, oživila se je in eden njih je začel juhico:
^ Pa ti, pobič,
0
pastir korake nekaterih mož, ki so se urno bližali vasi. Pastir se je ozrl in zona ga je 'izpreletela.
(Dalje prihodnjič)
SPODNJA SAŠKA DOBU.A KOALICIJSKO VLADO
Sestavili so jo socialisti in krščanski demokrati. Ta vlada utegne služiti za zgled bodoči nemški zvezni vladi.
CLEVELAND, O. — Kot smo poročali, je vsa Nemčija z radovednostjo pričakovala, kako se bo končala vladna kriza v deže-^ li Spodnja Saška. Končala se je s tem, da se je socijalistična ve-
Potovanja v Slovenijo
z jet-letali: MAJ 21, JUNIJ 7, 8, 10, 14, 24 JULIJ 14 in 19
Za člane slovenskih organizacij New York - Zagreb ali Ljubljana $424.00.
EXPRESS TRAVEL SERVICE
687 East 135 Street	Cleveland 19, Ohio
inske sfgagišzadje se pripravljal® m dele v poletni iohl
WASHINGTON, D. C. — Vse tri glavne črnske organizacije, ki vodijo boj za ravnopravnost naših črnih državljanov, se živahno pripravljajo1 na poletne akcije in iščejo sotrudnika zanje.
Najstarejša med njimi NAACP se hoče posvetiti registraciji črnih volivcev v državah Mississippi, Alabama in Južna Carolina. Največ svojih delavcev bo poslala v Carolino in Alabamo. Začela bo pa še z drugo akcijo: kjerkoli bo1 mogla, bo organizirala sestanke med zmernimi črnimi zagovorniki civilnih pravic in zmernimi belimi. Skušala bo dati sestankom značaj stalnosti, kar bi končno moralo roditi skupne odbore in organizacije. NAACP misli, da je med črnimi organizacijami najbolj poklicana za ta posel, ker velja v naši javnosti za najbolj uvidevno in razgledano črno organizacijo.
Dr. Kingova SCLC organizacija bo pa organizirala zborovanja, manifestacije, romanja, kot to dela že par let. Vse te prireditve bo skušala tako organizirati, da se nad njimi ne bodo spodtikali zmerni beli voditelji. Ne želi namreč imeti nobenih nemirov in izgredov kot so bili v Selmi, Ala.
Organizacija črnih študentov in inteligentov SNCC se bo pa vrgla na nabiranje članov za Svobodno demokratsko stranko v državi Mississippi, ki naj pod črnim vodstvom zmeša vse politične niti uradni beli demokratski organizaciji.
Beli nasprotniki teh organizacij ne bodo torej imeli mirnega poletja. Vendar pa javnost pričakuje, da ne bo takih izgredov, kot so bili zadnjih 12 me-
lj udsko zvezo. Stranka je dobila pri zadnjih volitvah 15% glasov in ima sedaj v predstavniškem domu že 27 poslancev, v senatu pa samo enega. To pa ne moti Pinille. Neumorno agitira in trdi, da bo njegova stranka dobila pri prihodnjih volitvah milijon glasov in s tem tudi večino. Z njim se tudi radi družijo uporniki v obeh vladnih strankah. Pinilla je toliko previden, da ne žuga z novo revolucijo. Njegovi pristaši pa niso tako skromni. Že govorijo, da bo morala v politiki odločati tudi pest.
Obe koalicijski stranki se pa še nista zbudili in ravno v tem tiči nevarnost za mir in red v Kolumbiji. Ako se ne bosta ganili, čakajo deželo težki časi. Zato je Castro imenoval tudi Kolumbijo, ko je našteval dežele, ki so že “zrele za revolucijo.”
—-----o------
Pesnik Zogovič vznemirja Srbe
BEOGRAD, SFRJ. — Srbi imajo nov povod za debate in razburjanje. Njihov pesnik Zogovič, odločen komunist in celo svoj čas zagrizen stalinist, se je zopet oglasil v literarnem svetu. Po 1. 1948 je moral molčati, akoravno je bil preje kuhan in pečen v režimskih krogih. Ga je njegov stalinizem spravil v nemilost pri titovcih. Sedaj pa je zopet začel objavljati svoje pesmi, pa ne v Beogradu, ampak v Zagrebu!
Srbska literarna bratovščina se je radi tega hudo razburila, malo je manjkalo, da Zogoviču niso očitali narodnega izdajstva. Zogovič je pa moral iti v Zagreb, da mu hrvaški kulturni bog Krleža objavi nekaj pesmi, med njimi tudi tako, ki ne časti Beograda, ker v Beogradu ni našel lista, ki bi objavil njegove pesmi.
Razburjanje v beograjskih literarnih krogih samo priča, kako globoko je že razjedeno “bratstvo” med Srbi in Hrvati. Se bodo doma kmalu ravno tako klali med seboj, kot v emigraciji. Le kje se bo našlo dosti pameti, ki bi ukrotila vse te strasti?
MALI OGLASI
NAPRODAJ
Zidano poslopje, 4 stanovanje S-5-5-5. Posamezni furnezi, porč zadaj in spredaj. Dohodek $240 mesečno. Dober kup za $15,500. Kličite lastnika 942-7405.
(20,21,24,26,28 maj)
Naprodaj
Enodružinska hiša, 6 sob, 2 garaži, na E. 147 St. in Lake Shore Blvd. Kličite KE 1-9067.
(101)
Hiša naprodaj
Hiša, Colonial tipa, 3 spalnice, zaprt porč, ekstra lot vključen, nizki davki. Kličite IV 1-8177.	(104)
Grovewood—dvodružinska
Dober kup za $17,900, v zelo čistem stanju, blizu E. 161 St. Lastnik se seli k sorodnikom ; nizki davki, velik lot.
PENA REALTY INC.
AN 1-2300	620 E. 222 St.
(106)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Ženitna ponudba
Slovenec, vdovec, kmečki, finančno dobro stoječ želi spoznati vdovo Slovenko-Ame-rikanko, staro 30-40 let, ki biva na deželi, ima farmo ali gostilno, v svrho priženitbe. Samo resne ponudbe poslati na A.D. pod značko “Složnost”.	—^(101)
v nevarnost podajaš;
Savco v vas hodiš,
^ Plavat ne znaš . ..
so pritegovali in pe-
■
le mogočno odmevala po
Sapljanski vaški pastir je pasel domače krave že petkrat toliko let, kolikor je bil star njegov kodrasti Mora, ki ga je bil pred osmimi leti, ko; mu je bil dal slovo njegov tigrasti Hasan, potegnil iz vaškega potoka, kjer bi bilo pse gotovo poginilo. Danes se je vračal domov iz gozda. Večer se je delal. Za seboj je čul
SEDAJ' - V MAJU -
nas pokličite za brezplačen proračun in dogovor o
PLESKANJU NA VAŠI HIŠI TEKOM POLETJA
TONY KRISTAVNiK
Byrdov odbor končal z zasliševanjem o bolniškem zavarovanju
WASHINGTON, D. C. — Kot smo poročali, je dobil senatni finančni odbor že koncem aprila zakonski načrt o bolniškem zavarovanju. Odborov predsednik senator Byrd je takoj začel z zasliševanjem interesentov, sedaj je zasliševanja zaključil in odredil debato v odboru, ki naj sestavi definitivno besedilo.
Debata se bo začela najbrže jutri, toda ta teden ne bo veliko sej, ker bodo1 senatorji šli še pred petkom na “dolge počitnice.” Odbor bo torej mogel nadaljevati debato šele v juniju; pa tudi takrat ne bo imel dosti časa. Senat. namreč obravnava obenem tudi zakon o civilnih pravicah in ta ima prednost pred bolniškim zavarovanjem. Zato Byrd še ne ve, kdaj bo mogel senatni plenum začeti z debato o zavarovanju, kajti postopek o civilnih pravicah se lahko močno zavleče.
Sobe se odda
Oddamo 3 sobe, plin in elektrika vključena, garaža, dvojici ali 2 osebam, blizu E. 185 St. Kličite IV 1-4447 po 5. uri.	(101).
Hiša naprodaj
V Euclidu, lep bungalov s 4 spalnicami, dvojna garaža, kompletno vse, v fari sv. Kristine. Prodaja lastnik, cena 23.500. Kličite RE 2-8027.
(103)
Tridružinska $9500
E. 52 in St. Clair Ave., plinski furnezi, v dobrem stanju. Mesečni dohodek $150 Napla-čilo $500.
MAIN LINE REALTY 1191 E. 79 St. HE 1-8181
secev.
še vedno veliko žag
PAINTING 1171 E. 61 St.
& DECORATING
HE 1
0965

RUDY KRISTAVNIK COMPANY
5908 Bonna Avenue
Telefon Zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965
Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore-Delamo nove stavbe. • Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni.
Diktator Pinilla se ponuja Kolumbiji
BOGOTA, Kolumb. — V Kolumbiji vlada ko-alicijska vlada konservativne in liberalne stranke. Koalicija je že dolgo na vladi in se je že čisto obrabila, da govorimo s političnim jezikom. Volivci zapuščajo obe stranki, nekateri gredo v druge, nekateri se pa umaknejo iz politike. Političnemu mrtvilu se je pridružila še gospodarska beda, kar opozicija spretno izrablja.
Glavno besedo v opoziciji ima bivši doktator Pinilla,. ki ima [tudi svojo stranko:	narodno
SPOKANE, Oreg. — Po uradnih podatkih je v vsej deželi še vedno preko 50,000 žag, ki žagajo les za potrebe gospodarstva, zlasti gradnje in industrije pohištva.
IZDELUJEMO in popravljamo
strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURB
R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
Odda se
Tri čedne opremljene sobe se odda. Dovolj prostora za zaposleni p a r. Najemnina zmerna. Kličite UT 1-6587 ali FA 1-0021.	(105)
V najem
6 sob zgoraj, na novo deko-rirane, nič furneza, $55 na mesec. Blizu cerkve in šole sv. Vida. Kličite HE 1-6169 po 4.30 pop.	(105)
Vila naprodaj
V Ljubljani na Kodeljevem je naprodaj moderna enodružinska vila. Za informacije pišite: L. Stojan, 35-29 87 St. Jackson Heights, N.Y. 11372.
(20, 24 maj)
Iščemo gospodinjsko pomočnico
Iščemo žensko za splošna gospodinjska dela in varstvo otrok. Mora stanovati pri nas. Lep dom na Shaker Heights. Lastna soba, ugodni pogoji. Kličite 464-9393.	(104)
V najem
Petsobno stanovanje oddajo na 18667 Abby Ave., v Euclidu, Ohio. Kličite po 6. uri zvečer IV 1-4874.	—(105)
Frilsfefs fteta&Gf
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Za račun POMOČI DRŽAVE OHir ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS vt Clair Ave. & 66th St., EN 1-1
V najem
V kratkem bo v najem 4-sobno stanovanje; kopalnica, svoj f ur ne z, gorka voda, zaprt porč, spodaj. Pripravno za-bdrasle aii mladi par. Vprašajte za 7023 St. Clair Ave.
(103)
AMERIŠKA DOMOVINA,
o<c^oo<=>oo<zr>oo<zr>oo<c=^o<c^
H. RIDER HAGGARD:
Jutranja zvezda
o<r^o<cr^o<ri^o<==^o<r>o()<==>o
Obotavljala sta se, zakaj to ravnanje je bilo neobičajno, a ko sta opazila njen pogled, s katerim ju je premerila, sta Izginila skozi vrata za kraljevskim prestolom.
Sedaj sta bila Rames in kraljica sama v tej veliki, razsvetljeni sobani. S povešeno glavo in sklenjenimi rokami je stal pred njo, dočim ga je ona pozorno motrila, čeprav se je zdelo, da ne more najti pravih besed. Slednjič je spregovorila z ljubkim, tihim glasom :
“Mnogo let je minilo, odkar sva se skupaj igrala v dvoriščih templja in odkar nisva bila nikoli več sama, kaj ne, Rames?”
“Da, velika gospa,” je odgovoril Rames, “zakaj ti si se rodila, da kraljuješ, jaz pa sem samo ponižen vojak,
ne sme pričakovati, da se bo družil s kraljicami.”
‘‘Ki ne sme pričakovati! Ali bi mar želel, če bi mogel?1
“O, kraljica,” je odgovoril I šal. Ali si se ti bolj učil držav-Rames in se je ugriznil v ust-1 niške modrosti, Rames, v svo-
bo — jaz bi se ne vrnila v Egipt s svojo četo, če bi ne bila popolnoma varna. No, jaz menim, da bi ostala v Napati, o kateri pravijo, da je bogato in lepo mesto, in bi poskusila stvari tamkaj urediti, zanašajoč se na to, da mi bo Egipt, kateremu je Napata nekoč pripadala, slednjič odpustil, da tako ravnam.”
‘‘Razumem,” je rekel Rames, “da sem sam odgovoren, naj se zgodi karkoli.”
“Dobro; in tega najinega razgovora ni seveda nihče sli-
nice, “zakaj se norčuješ iz mene?”
“Nisem se norčevala, Rames. Prisegam ti pri svojem očetu Amenu: Želim si, da bi
jih prostih urah, nego sem se jaz skušala naučiti nekaj voj-[ne umetnosti?”
Rames ni odgovori!; oba čudna zarotnika sta se le spo-
bila zopet otroka, zakaj sreč- gledala in nasmehnila, ne dneve sva živela, preden “Tvoje veličanstvo je trud-so naju ločili, tebe za vojake no. Oditi moram, veličanstvo, in mene za vladarske posle.” | je rekel Rames.
“Ti si se svojega dela dobro naučila, Jutranja zvezda,” je rekel Rames ter jo svetlo in naglo pogledal.
“S to rano, za katero se ni menda nihče prav pobrigal, si ti gotovo bolj truden nego jaz, Rames, čeprav je resnica, da
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
MECHANICS
GAS AND DIESEL EXPERIENCE Union Shop
Many Company Benefits Call Mr. Joe Stedron For An Appointment
DOLESE & SHEPARD CO. 63rd & East Ave., Hodgkins, 111. FLeetwood 4-2800
(101)
dfiesnica! Operator
We need a Chemical Operator and or ...
Compounder
Some Chemical plant experience desired. Starting wage
$2,75 per Hour
With fringe benefits. Steady.
Overtime
available depending on Production Apply in Person to
PELRON CORP.
7847 W. 47th St.
Lyons, 111.
(103)
EVSefa! Fabrieafing Shop hfechanics,
Bench and Arc Welding
Layout men-experience in fitting desirable.
Punch Press Set Up Men and Arc Welders
Employee benefits and excellent working conditions in clean modern factory with latest type equipment. Steady work guaranteed. For further information Contact
MR. CANDELA — RE 1-8700
or apply at
8747 S. Greenwood
(101)
DRAFTSMAN
To Move Into Design or Sale. Top $$$$ WILL TRAIN CALL John Weiss FI 6-8400 Days Or 271-9643 Evenings.
(103)
REAL ESTATE FOR SALE
IRVING — MILWAUKEE 3717 N. Kenneth. Owner. — Open house Sun. 1-5. — Delx. brk. mod. 5 rm. plus 4 rm. Good inc. 2 car gar. Close to everything. Reasonable. — AV 3-1587.	(102)
HOUSEHOLD HELP
MATURE HOUSEKEEPER Plain cooking. 5 day week. Sat. and Sundays off. Own room and TV. Pleasant home. Good pay. In La Grange. FLeetwood 2-0462.	(102)
“Ne bolje nego ti svojega, sva se obadva borila nocoj. Na tovariš Rames, če naj te sodim daljno pot odhajaš, Rames. po nocojšnjem dvoboju. Zdi se Radovedna sem, ali se bova še torej, da bova obadva postala kdaj videla.” mojstra v svoji stroki.’	“Ng vem,” je odgovoril in
Kaj naj rečem tvojemu	“toda zame je bolje,
veličanstvu? Rešila si mi ži- {ja se ne vidiva nikdar več. O vljenje, ko je že bilo izgub- jutranja zvezda, zakaj si me Ijeno - ’	rešila nocoj, ki bi bil smrti ve-
Kakor si ti nekoč rešil mo- sei? ti ni tvoj Ka povedal, je, ko je že bilo izgubljeno, le da bi bil rad umrl, ali moja da si več tvegal. Poglej svojo Lajati, ki je čarovnica?” roko in se boš spomnil. Roka «Svojega Kaja nisem več roko umiva. In, prijatelj Ra- videIa> RameS) odkar SVa se
mes danes sem Ma v nevar- igrala skupaj v templju - ah, nosti, da me požre hujši kro- L tQ bm grečni dnevij kajne! kodil, nego je tisti, ki prebiva L tvoja mati je molčeča žen_
v tempeljskem jezeru
“To sem uganil, kraljica, in ta misel me je jezila, če bi ne
ska,
ki mi ne govori o tebi,
razen če me svari, naj ti ne
,	v	.kažem svoje naklonjenosti, da
bdo drugega, bi ga bil ze zato bi drugi ne bm ljubosumni in
bi te ne umorili. Ali bi bil to-
pobil. Ta krokodil ne bo več žrl deklet.”
‘‘Ne,” je odgovorila Tua in zardela. “Odšel je, da ga požre Set, pokončevalec duš, kaj ne? Toda sedaj bodo nastale sitnosti med Egiptom in
Kešem in prav nič ne vem, kaj j Ameriška Slovenska
poreče faraon, kadar okreva. | Katoliška Jednota
Naj bi me bogovi varovali nje-,
crnvp iP7P ”	DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
gove jeze.	Duhovni vodja Msgr. Louis B.
Naj bi mi tvoje veličanstvo Baznik; predsednik Frank A. Tu-
blagovolilo povedati, kakšna	p°dpJ'efs, ?f"est
. „	T	.	Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd.,
je	moja	usoda?	Imenovan sem	tel. 481-1481; zapis. John Skrabec;
za generala tega mnogoštevil- blagajnik Janez Ovsenik. Nadzornega odposlanstva, jaz, ki sem nik!:	Anthony J. Fortuna, Jo-
samo kapitan, mlad človek in vratar A. J. Fortuna. Vodja atle-zločinec. Ali me bodo ubili na tike in mladinskih aktivnosti John
potu, ali pa me bo dal umoriti	sTovSTiravniM.83
kralj v Kesu?	Društvo zboruje vsak prvi torek
Če te kdo umori po potu, v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30
.• „ i	-	•	-	, •	zvečer. Mesečni asesment se prične
bo	meni	dajal račun,	m	ce	bi	pobirati ob 7.00 pred sejo inp25 v
bili bogovi sami; kar se pa mesecu od 6. do 8. ure zvečer v tiče maščevanja kralja iz Ke- društveni dvorani. V slučaju bolez-v	.	, , v . ,. - . i ni naj se bolnik javi pri tajnik-
sa	imel bos dvatisoc izbra-1 da dobj zdravniški list in karto.
nih mož s seboj in sredstev, da,
jih na poti zbereš se vec. Po- Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, slušaj torej, zakaj to ni v uka- častni predsednik Louis Simončič, zu in V pismu,” je pristavila predsednik Anton Eidan, podpred-v , .	.	, ,	,	. sedmk Louis Shuster, tajnik Ralph
sepetaje in se sklonila k nje- Godec, 3665 East 105 St., tel. VU 3-mu. “Egipt ima v Kešu vohu-[6324; zapisnikar Jacob Resnik, bla-
ne, in ker sem delavna, sem fjnik d°sip W'	nadz°rni.k!:
’	Louis Shuster, Silvester Urbančič.
srala njihova poročila. Ondot- Zastavonoša: Joseph W. Kovach.
no ljudstvo sovraži rodovino, Zastopnika za SND na 80. St.: Jos.
ki se ie na silo nolastila nre W* Kovach in Ralph Godec; zastop-se je na sno polastila pre nik za gND Maple HghtS-: joseph
stola, in kralj, ki je sedaj sam, w. Kovach. Zastopniki za atletiko ko je Amathel mrtev, je star iri booster club: Joseph W. Kovach •	,,_____ „	,	.	j. in Ralph Godec. Zdravniki: dr. An-
in slaboumen, zakaj vsa ta thony j_ Perk0i Dr. Wm. jeric>
družina preveč pije. Če se to- dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. —
rej zgodi najhujše, ali meniš, Društvo zboruie vsako drugo ne-,	,	.	'	,	,	del j o v mesecu ob eni uri popol-
da te morajo ravno ubiti, te- dne v SND na 80. cestL _ Spre_
3e, ’ je pristavila pomenljivo, jema članstvo od rojstva do 60 let ki bi bil naslednik kraljev v | darosti. Bolniški asesment 65c na Kelšu, ko bi ne bilo Amathe-
Tej žalosten, če bi se ne srečala nikoli več? Menim da ne, ker si tako želiš, da bi umrl in se znebil mene in vseh drugih sitnosti.”
Tedaj je Rames pritisnil roko na srce, kakor da ga hoče pomiriti, in se je obupan ozrl naokrog. In resnično, zdelo se mu je, da mu mora srce počiti.
“Tua,” je rekel težko sopeč in obupan, ‘‘ali moreš ta tre-notek pozabiti, da si kraljica Zgornje in Spodnje dežele, ki bo morda kmalu faraon, najmogočnejši vladar na svetu, in se spominjati le tega, da si ženska, ter kot ženska poslušati skrivnost in jo skrbno varovati?”
“Govorila sva že nocoj o skrivnostih, Rames, kakor nekoč pred davnimi leti, če se spominjaš, in ti boš varoval moje skrivnosti, ki se tičejo države. Kako bi tedaj mogla jaz izdajati tvoje? Toda govori kratko, zakaj pozno je ali prav za prav zgodaj, in kakor veš, se ne bova videla nikoli več.”
“Prav,” je odgovoril. “Kraljica Neter-Tua, jaz, tvoj podložnik, se te drznem ljubiti.” “In kaj potem, Rames? Milijone podložnikov imam, ki vsi zatrjujejo, da me ljubijo.” Nevoljno je odmahnil z roko in nadaljeval:
“Drznem se te ljubiti, kakor ljubi mož žensko, ne kakor ljubi podložnik kraljico.” “Ah!” je odgovorila z nenavadnim, zlomljenim glasom: “to je nekaj drugega, kajne? Vse ženske so rade ljubljene, naj bodo kraljice ali kmetice, zakaj bi tedaj jaz bila huda? Kakor v nekdanjih dneh se ti tudi sedaj, Rames, zahvaljujem za ljubezen.”
(Dalje prihodnjičj
zvečer v J. D. Narodnem domu na'ca Lillian Vehovec, 20631 Naumann
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan oet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
' ove rodovine, kakor bi bil tudi faraon Egipta, če bi ne oilo mene in moje hiše?”
Rames je pozorno gledal v
;la, nato pa se je ozrl k njej I DR1CJšTVO SV. ANE št. iso KSKJ
in in vnrmšnl-	Duhovni vodja Rev. Francis Baje vpiabui. .	I raga, predsednica Josephine Mulh,
Kaj naj storim?”	podpredsednica Frances Lindič, taj
Sam bi moral to vedeti, nica Josephine Winter, 3555 E. 80
menim,” je odgovorila Tua in
se je sedaj sama zazrla V tla. zornice: Frances Lindich, Helen ‘če bi bila jaz m tvojem me- Krofl in0£ana Zbikowski; zastop-
stu, bi v Sili, mislim, vedela, Lindich in Mary Filipovič; za SND kaj mi je storiti. Nečesa pa bi na Maple Heights: Anna Kresevic, vendar ne storila. Naj se sod-	S^vS^SS
ba božanskega kralja v Kešu Winter in Alice Arko; za Federa-glasi o tebi kakorkoli — in cii° Frances Lindich in Josephine
_	, , ,	.	... , , „ Winter. Zdravnika dr. Perko in
prav lahko je uganiti, kakšna]dr. j. Folin. _ Seje so vSak0 tretjo
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ
Sprejema clanice od 16. do 60. leta. Nudi naj novejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Ne-manich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru.
4533 W. 130 St.
Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Najnovejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva.
V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JDN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem • Domu na 6304 St. Ciair Ave. ob 10. uri dopoldne.
DRUŠTVO SV. KRISTXNE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik; Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 639 East 102 Street, PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor: Frank Šega, Louis Hribar in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube in Raymond Zakrajšek. — Zastopnika za predkonvenčne priprave za 1966: Ulrich Lube in Mary Zupančič. — Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z.
V OHIO
Predsednica Mary Bostian, podpreds. Pauline Stampfel, tajnica in. blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Stella Dancull, Nettie štrukel in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. un popoldne.
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1-6245; zapisnikarica Sophia Magajna; nadzornici: Amalia Novak in Louise Čebular; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov domu na Holmes Ave.
Ave., KE 1-0571; blagajnič. Molly Gregorc. Zapisnikarica Ann Tekavec (Mrs. Math). Poročevalka: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavec (angl.). Redit. Frances Sokach. Nadzor, odbor: Anna Godlar, Anna Chinchar. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v febr., juliju in avgustu.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Mary Markel, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Cerjak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu cb 1:30 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 3.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duh. vodja Rev. Francis Baraga Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Roselyn Shuster, podpreds. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Caroline Šušteršič in Stefania Mahnieh; zastopnici za SND na E. 80th St.: Anna Kresevic in Jennie Pugelj. Za SND v Maple Heights, Stanley Ave. in za SDD na Prince Ave.: Anna Kresevic, Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 3:30 uri pop. v SDD, 10814 Prince Ave.
Slovenska Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 SDZ
Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Reditelj iea Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Lad Debevec, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica Anna Kožel, blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Mary Schmoltz, Albert Moro. ■— Vratar: James Kastelic. — Zdravniki: Dr. C. Opa-skar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo spre jema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Tillie Špehar, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Molly Sodja, 176 Richmond Road, Richmond Hts 24, O., tel. 261-2337, blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Miss Mary Krnel. Caroline Turk. Zastop. za Klub društev AJC: Mrs. Mary Okicki Mrs. Ann Pinculic. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
SLOVENSKI DOM. ŠT. C SDZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 877 E. 185 St., tel. IV 1-7554; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica: Anne Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Mary Kol j at, EvaTrškan, Frances Medved. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvečer.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik Joseph Lach, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina, 1133 Addison Road, tel.: 881-7670, blagajnik John Hosta, zapisnikarica Anna Palčič. Nadzorniki: Joseph Lach, Anna Palčič, Josephine Weiss. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni . zdravnik Valentin Meršol, 1031 E. 62 St. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtel, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St. Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič. Nadzornice: Helen Mirtel, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonosin j a Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, predsed. Pauline Stampfel, podpredsednica Mary Kolegar, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; rediteljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. — Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7. uri zvečer, članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
DR. GLAS CLEVELANDSKIH
DELAVCEV ŠT. 9 SDZ Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa, 245 E. 246 St., RE 1-7458, blagajnik Bob Menart, zapisnikar John Sever, nadzorniki: Frank Ahlin, John Pestotnik, Joe Peterlin,; vratar A. Škerl. Zastopnik za klub društev SND: Anton. Petkovšek; za mladinske dejavnosti: Joseph Lausin. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Avenue ob 9. uri dop.
COLLINWOODSKE SLOVENK® ŠT. 22 SDZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja podpredsednica Mrs. Rose Šimenc, finančna tajnica in blagajničar* ka Rose Mickovic 19612 Cherokea Ave., IV 6-0462; zapisnikarica MrS* Mary Černigoj, nadzorniki: Ahc® Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mari. Malovrh. Zdravniki: vsi slovensKi zdravniki. — Seje so vsako drug0 sredo v mesecu ob 7:30 zvečer * Slovenskem domu na Holmes Av& v spod. dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SD^
Predsednica Agnes Žagar, pod' predsednica Mary Filipovič, tajnj' ca Alke Arko, 3562 E. 30 St., i-7540, blagajničarka Agr.es Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angel® Gregorčič, Veronica Škufca. Se* je so vsak tretjo sredo v mesecu 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St-
DRUŠTVO DANICA ŠT. 34 SDZ
Predsednik Frank Stare, podpreU' sednik John Fabjančič, tajnica '° blagajničarka Rose Vatovec, 1080' Prince Ave., BR 1-4582, zapisni; karica Mary Bubnič. Nadzornik'-John Samsa, Joseph Rolih in Jo^n Laurencic. — Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v SDD na 10814 Prince Avenue. Zdravniki: Dr. Anthony Perko, Dr-Folin, Dr. Jelercic. Dr. Volk in vSl slovenski zdravniki.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 8»*
Predsednica Nettie Samičk. P?d' nredsednica Anna Zalar, taj n'0® Mary Jeraj, 5150 Thornbury Bn-’ HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer' Nadzorni odbor:	Mary Otoničar,
Emma Tofant in Dorothy Strni58; Vsi slovenski zdravniki. Seja se ^ ši vsaki drugi četrtek v mesecu 00 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ ,
Predsed. Stanley Pervanje, P°a' predsednik Theodore Szendel, Wl' nica in zapisnikarica Jennie Pugeb-10724 Plymouth Ave., Garfield Hts’ 44125, LU 1-4230; blag. Antonia D°' linar. Nadzorni odbor: predsednic® Helen Tomažič, Henry Pervanj3; Terezija Bizjak. — Zdravniki: vS priznani zdravniki. Zastopniki 58 SND na 80 St. Stanley Pervanje ^ Theodore Szendel; za SDD 11, Prince Ave. Frank Skrl: za SND Maple Hts. Henry Pervanje. — Sel® se vršijo vsak drugi mesec treh nedeljo v mesecu ob 2. uri P°P' na 8601 Vineyard Avenue.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ ,
Predsednik James Kastelic, P°. predsednik Martin Romih, tajn'!; in blagajnik Frank Perko, I®® East 174 Street, telefon IV 1-565»-zapisnikar Martin Valetich. Na0' zorniki: James Novak, Wm. J. Ke11' nick in John Majerle; zastopnik Slovenski dom na Holmes Avenu®-Frank M. Perko. Zastopnika za fe' deracijo: Frank M. Perko in Mar' tin Valetich. — Seje se vrše vsak. četrto nedeljo v mesecu ob 2. ur popoldne v Slov. domu na Holn®^ Ave., kjer plačate svoj asesm®11' 25. v mesecu od 6. do 8. ure.
DANICA ŠT. II SDZ
Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek; nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Josephine Levstick. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje št. 1.
„ DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 163 St., IV L 2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frank Lunder m Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wirant, za Slov. nar. čitalnico Anton Tavzel, zastopnik za AJC v Euclid, O., Louis Lustig in Joseph Post. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ ,
Predsednik John Sever; podpr®0 sednik Frank Majer; tajnik in bl^' Frank Macerol, 1172 Norwood B0-’ tel. EX 1-8228; zapis. Joseph P°' nikvar; nadzorniki: Damjan Tom3; zin, Louis Urbančič in Louis Fi"^’ vratar Michael Avsec; zastopnik z8 SND John Sever. — Seje so vsak0 tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 doP-v SND na St. Clair Avenue.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. J. Celesnik, predsednica Terezija Potokar, pod-predsed. Josie Camenshek, tajnj-
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 18 SDZ
Predsednik Mary Geromi; podpredsednik John Zagorc; tajnik in blagajnik Joseph Kalsic, 19111 Arrowhead Ave., tel.: IV 6-4835; zapisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Rd.; nadzorniki: Marie Jean Golder, Anton Levstik in Adolf Brezovar; vratar Jennie Hudoklin; zastopnik SND Mary Geromi; društv. zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. — Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND, staro poslopje št. 4.
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja: Msgr. L. B. Baz; nik; nadborštnar: David J. Te Ib a0; podborštnar: Angelo J. lannarell1’ bivši borštnar: Fred Sternisa; B' nančni tajnik: Anthony J. Urba5’ 1226 Norwood Rd., UT-1-1031; bla; gajnik: Rudolph V. Germ; tajnik' zapisnikar: Alphonse A. Germ, 103» Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzor' niki: Albert R. Giambetro, Hermaf1 E. Dule, Louis C. Erste; sprevodi' telja: Alois Erste, Adelbert J. A1' bert; bolniški nadzornik: Alois £r' ste, 3815 Schiller Ave., (9), Tel-: ON-1-3777; vratarja: Frank F. Zn'; darsic, Frank J. Kolenc; zdravnik*’ Dr. James Seliškar, Dr. Anthony P’ Spech, Lawrence B. Ogrinc. — Dr0' štvo zboruje vsak tretji petek ; mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. Vi' da. Asesment se pobira od 6:30 na' prej na večer seje in vsako pr^a nedeljo v mesecu od 9:30 do ll:°u dopoldne v šoli sv. Vida.
CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
ST. MARY’S COURT 1640 v
Honorary Spiritual Director: Bev' Matthew Jager, Spiritual Direct0 Rev. Anthony Rebol. Chief Ran®! er Louis Somrak, Vice Ranger Anthony K u s h 1 a n, P3® Chief Ranger John Petrie, Record ing Secretary Clarence Tabern'8’ Financial Secretary John Spil3 ’ Treasurer William Pavšek, Benefit Director Frank Doles, CndJ ductor Bastian Trampuš, Sentin® Frank Martich, Court Doctor Carl Opaskar. Meetings are held tn third V/ednesday of each month 3 8:00 P. M. in St. Mary’s Chur®3 Hall. In case of sickness conta® John Spiiar, 715 E. 159 St., 1-2119.