Tiskam Kleinmajr h Bamberg, Ljubljana. Predgovor. Ker se je „Hitri raču¬ nar 1 ' tudi desetega natisa že razprodal, nam je to prijeten dokaz, da je ta priročna knjižica sloven¬ skemu narodu priljub¬ ljena. Radostno torej poda¬ jamo tu zopet nov natis slavnemu občinstvu, na¬ dejajo se, da bode po tej knjižici, prirejeni za se¬ danje razmere, segalo z istim veseljem, kakor po prejšnjem natisu. i* 4 Idi torej, „Hitri raču- uar“, po vsem slovenskem svetu ter bodi zanesljiv pripomočnik prodajalcem in kupcem, ki te bodo po¬ trebovali. Z Bogom 1 Založništvo. Pojasnilo. Leta 1858. bila je vpe¬ ljana nova denarna avstrij¬ ska veljava. Po tej veljavi se je kovalo iz 1 kilograma srebra 90 novih goldinarjev. Vsak goldinar se je odsih- dob delil na 100 krajcarjev ali novcev, kar je bilo za denarni promet, za trženje, za kupovanje in prodajanje velike vrednosti, ker so se kupčijski računi silno olaj¬ šali po tej pametni vredbi. Leto 1897. nam je pri¬ neslo zopet novo denarno vredbo, ali s tujo besedo rečeno: regulacijo valute. Vsled te premembe stopi na 6 mesto avstrijske ali sreberne veljave nova „kronska“ ali „zlata veljava 11 . Imenuje se tako, ker se bodo večji de¬ narji, in sicer po deset in po dvajset kron kovali iz zlata. Razven teh zlatnikov, katerih je še malo v prometu, imamo že krone od srebra, potem se bodo kovale tudi srebrne polkrone; imamo tudi že nov drobiž od nikla po 20 vinarjev in 10 vi¬ narjev, ter po 2 vinarja in 1 vinar od brona, ki so prejšnji mali denar že po¬ polnoma izpodrinili. Sreberni goldinarji osta¬ nejo v veljavi še nadalje tako kakor zdaj. Tudi pa¬ pirnati denar ostane še na¬ dalje v prometu. Sčasoma dobimo za stari papirnati denar ali kovan ali nov papirnat, a boljši denar. Vsakdo si bode lehko iz- 7 biral, ako bodo hotel izme¬ njati 100 gold. ali 200 kron papirja za kovan denar, ali pa obdržati papir. Kakošno vrednost imajo posamični novi denarni ko¬ madi, znano je že vsakomur. Vsak denarni znesek stare veljave je po številu dva¬ krat večji v kronski veljavi, torej velja 1 goldinar za 2 kroni, 1 krajcar za 2 vi¬ narja, 1 desetica za novo dvajsetico (t.j. 20 vinarjev) i. t. d. Vprašanje je le, kako težke v suhem zlatu so na¬ rediti nove krone, da sta 2 kroni istinito prav toliko vredni, kolikor je bil vreden naš stari sreberni ali papir¬ nati goldinar? To je jako natančno in skrbno izraču¬ nano zato, da ni nihče pri iz¬ meni v novi denar na škodi, in da se za novi denar dobi 8 blaga resnično toliko, kakor za stari. Našlo se je, da je za zlatnik dvajsetih kron, ki velja toliko, kakor sta¬ rih deset goldinarjev, vzeti 6'09756 gramov, t. j. šest celih pa eno pičlo dese¬ tinko grama suhega zlata, ali z drugo besedo pojas- neno: krone je tako kovati, da sta dve ravno toliko vredni, kakor 1 nemška marka in 70 vinarjev, ali kakor 2 franka in 10 cen¬ timov. To razmerje se ime¬ nuje relacija. Papirnati denar se za se¬ daj ne bode izpremenil in tudi ne vzel iz prometa, a državni bankovci se bodo fundirali, t. j. za vsak ban¬ kovec se bode moralo v državni zakladnici založiti zlato, kar sedaj ni. Za vse petake in petdesetake, ki tvorijo skupni državni dolg 9 avstrijsko-ogerske države, ni založenega srebra; za bodoč¬ nost se pa bode to zgodilo in vsled zakonske določbe bode Avstrija-Ogersko vzela posojila za nakup zlata, da bode zaloga tolika, kolikor je papirja s srebrom nepo¬ kritega. Umevno je, da vlada se¬ daj nima toliko zlata, da bi je mogla založiti za ves pa¬ pirnati denar, ki je v pro¬ metu. Tudi bi ne bilo pa¬ metno, ko bi se ves ,,papir“ zamenjal za zlato. Vsak bi hotel samo zlato imeti in kdor plačuje v Londonu ali v Ameriki z zlatom, temu bi to silno ugajalo; izginilo pa bi kmalu vse zlato iz državnega zaklada, kakor tudi iz prometa. Izmenjava se more še-le potem izvrše¬ vati, ko bode dovolj zlata v državi. 10 V dosego tega bode de¬ narni urad koval denar po dosedanji navadi, kadar ga bode kdo naročil. Tako je bilo tudi popred s srebrnaki in je tudi v druzih deželah še vedno tako. Od leta 1879. naprej denarni urad ni več vzprejemal naročil na ko¬ vanje srebrnih goldinarjev. Zdaj se bodo kronski zlat¬ niki dajali kovati iz kosov zlata, zlatega lišpa ali iz tu¬ jih zlatih denarjev, seveda proti natanko določeni od¬ škodnini za kovanje. Državi pa je vsled poseb¬ nega zakona pridržana pra¬ vica, da svojih bankovcev ne izmenja toliko časa, do¬ kler bodo državni bankovci v prometu, kijih tudi banka vzprejema za plačilo, torej tudi ne more izplačevati sre¬ bra. Ko bodo državni ban¬ kovci vzeti iz prometa, potem 11 bode banka tudi na zahtevo izmenjavala bankovce proti kovanemu denarju. — Ni¬ kakor pa ne kaže, že sedaj določiti, kdaj se bode ta iz¬ menjava pričela; zlato bi se silno podražilo, kakor po¬ skoči cena kakemu blagu, po katerem se zelo vprašuje. Po tem splošnem pojasnilu vidi se nam umestna še na¬ stopna Opazka: Vsaka novotarija ima iz prva svoje nasprotnike. Ka¬ dar se stare navade opu¬ ščajo in stopi na prejšnji red drug spremenjen običaj, marsikdo godrnja in je celo zbegan, dokler se ne se¬ znani z novimi naredbami. Tega se tudi boji založni¬ štvo, ko podaje svojim ce¬ njenim odjemalcem „Hitrega računarja 1 ' v nekoliko izpre- 12 menjeni obliki. Ta izpre- memba odgovarja popolnoma novemu denarju po kronski veljavi in naj nikogar ne plaši, ako ne najde na prvi pogled potrebnih podatkov za prihodnjo dobo. Kdor bode računal še po stari „sreberni“ veljavi, naj ne ob¬ soja te priročne knjižice in naj je ne vrže v stran, češ: saj tega ne najdem v „Ka- čunarju", česar potrebujem. Le počasi 1 Pomniti je sa¬ mo to: Vsi izračunani zneski v 11. natisu so natančno ravno isti, kakor so bili v 10. natisu, samo na¬ mesto krajcarjev in gol¬ dinarjev stojita zdaj ime¬ ni: vinar in krona, ka¬ terih vrednost je za polo¬ vico manjša, kakor jed- nica starega denarja. 13 Kdor bi hotel torej ve¬ deti, koliko stane več re- čij, ako je eena za jedno reč dana v starem de¬ narji, t.j. v krajcarjih, ta naj dotične številke išče pod jednotno vinarsko ceno, a naj reče „kraj- car“ namesto vinar in znesek je potem tudi v krajcarjih, oziroma v gol¬ dinarjih ravno tam izra- čunjen, torej treba samo ime izpremeniti. Za ceno v starem denarji se izve cena v novem denarji, ako se išče dvakrat večje število. Za vmesna števila stvari, recimo 32, 47, 85, 96 itd., ki v „Računarju <1 niso po¬ sebej navedena, morajo se računski zneski zložiti iz zneskov za 30 in 2, za 40 in 7, za 80 in 5, za 90 in 6 posamičnih reči, kar menda nikomur ne bode delalo preglavice; treba samo oba delna zneska sešteti. L tabela. Razložena cena za 1 do 2000 reči, že velja posamezna en vinar do 99 vinarjev. 16 Ena reč 1 vinar. 17 Ena reč 1 vinar. 2 18 Ena reč 2 vinarja. 1!) Ena reč 2 vinarja. 2» 20 Ena reč 3 vinarje. 21 Ena reč 3 vinarje. 22 Ena reč 4 v. Ena reč 4 v. 23 24 Ena reč 5 v. 25 Ena reč 5 v. 26 Ena reč 6 v. Ena reč 6 v. 27 28 Ena reč 7 v. 29 Ena reč 7 v. 30 Ena reč 8 v. 31 Ena reč 8 v. 32 Ena reč 9 v. 33 Ena reč 9 v. 3 34 Ena reč 10 v. 35 Ena reč 10 v. 3* 36 Ena reč 11 v. Ena reč 11 v. 37 38 Ena reč 12 v. 39 Ena reč 12 v. 40 Ena reč 13 v. Ena reč 13 v. 41 42 Ena reč 14 v. 43 Ena reč 14 v. 44 Ena reč 15 v. Ena reč 15 v. 45 46 Ena reč 16 v. Ena reč 16 v. 47 48 Ena reč 17 v. Ena reč 17 v. 49 i 50 Ena reč 18 v. 51 Ena reč 18 v. 4* 52 53 Ena reč 19 v. te te terc tei-* — i—i—>■ h*—i— 1 — £» w te o «©oc* <1 csen ec te »< t^^H^rf^rf^wccwweotetotctcte^>-‘>-‘>-‘^i I I “ co® imc । ooa^bo | x® te x sao cs ooool ooool o o o o I ooool o o o Ena reč 20 v. 55 Ena reč 20 v. 56 Ena reč 21 v. 57 Ena reč 21 v. 58 Ena reč 22 v. 59 Ena reč 22 v. 60 Ena reč 23 v. 61 Ena reč 23 v. 62 Ena reč 24 v. 63 Ena reč 24 v. 64 Ena reč 25 v. 65 Ena reč 25 v. s 66 Ena reč 26 v. 67 Ena reč 26 v. 68 Ena reč 27 v. 69 Ena reč 27 v. 70 Ena reč 28 v. 71 Ena reč 28 v. Ena reč 29 v. 73 74 Ena reč 30 v. 75 Ena reč 30 v. 76 Ena reč 31 v. Ena reč 31 v. 77 78 Ena reč 32 v. < / Ena reč 32 v. 79 to ixs> ro ro ro h-l l )—i. >—k >—»■ i—k. >—». i—i. W 4^ CC tv ►— O —• CDCntCCOOtOCDObOOOibDC0OCOOOOOOOiCx5COO tOCDQWO^^HGO^tOCCOJWO|s»®atci-ioc©aoKi<3sox^witC)-i©coGO«aocn^iwhS £< X CC < < -.J a Q LT Ul "JI P* W W W M t-4 M H M h i “ -j w> ; rococooiKcooiMKCiHaiiM-i-jiii. -q OUi CUi I U> C C’ O U> C'C O C' O U O'Ul O Ul O U. O' Ena reč 35 v. 85 Ena reč 35 v. 86 Ena reč 36 v. 87 Ena reč 36 v. 88 Ena reč 37 v. 89 Ena reč 37 v. Ena reč 38 v. 91 92 Ena reč 39 v. 93 Ena reč 39 v. 94 Ena reč 40 v. 95 Ena reč 40 v. Ena reč 41 v. 7 98 Ena reč 42 v. 99 Ena reč 42 v. 7* 100 Ena reč 43 v. 101 Ena reč 43 v. 102 Ena reč 44 v. 103 Ena reč 44 v. 104 Ena reč 45 v. 105 Ena reč 45 v. 106 Ena reč 46 v. 107 Ena reč 46 v. bi bi bi bi bi H* V-. " £. 05 bi r-v C © QC KI O Ut W bi H* © ® QC -] CS O1 05 tC g< ^coocoooco-a-i^ciaimoitf^tf^MOJtcEi))-*^ I W to 00 05 00 »U CD O Ul <01 H-* 05 >-* -3 tO -<1 tO CO 05 00 >(*• CD KHI^KlOOSffiCONCtflOH^^lOOSffiffitOOlOOH^ Ena reč 47 v. 109 Ena reč 47 v. tc rc to K> NH — t-i t-k — H H* >-* h—* £? rfs»WN>l-‘-0l-*C«©ao-c>’C7>rf i ‘if s -«iwtsstsD^.i-‘ I W ui cn a - s c. m K 'i w a: 'jo 'X i: x *■ tc >f-, k +-ffixo to^ao, ciK ■<-®O' khc. xcKi- ffi Ena reč 48 v. 111 Ena reč 48 v. 112 Ena reč 49 v. 113 Ena reč 49 v. 8 114 Ena reč 50 v. 115 Ena reč 50 v. 8* 116 Ena reč 51 v. 117 Ena reč 51 v. 118 Ena reč 52 v. 119 Ena reč 52 v. 120 Ena reč 53 v. 121 Ena reč 53 v. 122 Ena reč 54 v. 123 Ena reč 54 v. 124 Ena reč 55 v. 125 Ena reč 55 v. 126 Ena reč 56 v. 127 Ena reč 56 v. 128 Ena reč 57 v. 129 Ena reč 57 v. 8 130 Ena reč 58 v. 131 Ena reč 58 v. s* 132 Ena reč 59 v. 133 Ena reč 59 v. 134 Ena reč 60 v. 135 Ena reč 60 v. 136 Ena reč 61 v. 137 Ena reč 61 v. 138 Ena reč 62 v. 139 Ena reč 62 v. 140 Ena reč 63 v. 141 Ena reč 63 v. 142 Ena reč 64 v. 143 Ena reč 64 v. ) 144 Ena reč 65 v. 145 Ena reč 65 v. 10 146 Ena reč 66 v. 147 Ena reč 66 v. 10* 148 Ena reč 67 v. 149 Ena reč 67 v. 150 Ena reč 68 v. 151 Ena reč 68 v. 152 Ena reč 69 v. 153 Ena reč 69 v. 154 Ena reč 70 v. 155 Ena reč 70 v. 156 Ena reč 71 v. 157 Ena reč 71 v. 158 Ena reč 72 v. 159 Ena reč 72 v. 160 Ena reč 73 v. 161 Ena reč 73 v. 11 162 Ena reč 74 v. 163 Ena reč 74 v. n* 164 Ena reč 75 v. 165 Ena reč 75 v. 166 Ena reč 76 v. 167 Ena reč 76 v. 168 Ena reč 77 v. 169 Ena reč 77 v. 170 Ena reč 78 v. 171 Ena reč 78 v. 172 Ena reč 79 v. Ena reč 79 v. 173 174 Ena reč 80 v. 175 Ena reč 80 v. 176 Ena reč 81 v. 177 Ena reč 81 v. 12 178 Ena reč 82 v. 179 Ena reč 82 v. 12* 180 Ena reč 83 v. 181 Ena reč 83 v. 182 Ena reč 84 v. 183 Ena reč 84 v. 184 Ena reč 85 v. 185 Ena reč 85 v. 186 Ena reč 86 v. 187 Ena reč 86 v. 188 Ena reč 87 v. 189 Ena reč 87 v. LO tC to tO IO H*. h* l-u M- H* 4-04 LO ^* O O OO O d 4^ C£ t£O O GC O d 00 tv o< >-*• o o oo o o d 4^ coh^ o o oo o o ocnrf^ooto h-*tOCC^C^^lQOO bOOOrf^CPOiOOO b2^CnQ CO 4^ O 00 OCO 4^ GO O tO GOO CO 4^000 Oh2 4^Ci o O Ena reč 88 v. 191 Ena reč 88 v. » 192 Ena reč 89 v. 193 Ena reč 89 v. 18 194 Ena reč 90 v. 195 Ena reč 90 v. J 3* 196 Ena reč 91 v. 197 Ena reč 91 v. 198 Ena reč 92 v. 199 Ena reč 92 v. 200 Ena reč 93 v. 201 Ena reč 93 v. 202 Ena reč 94 v. 203 Ena reč 94 v. 204 Ena reč 95 v. 205 Ena reč 95 v. 206 Ena reč 96 v. 207 Ena reč 96 v. 208 Ena reč 97 v. 209 Ena reč 97 v. 14 210 Ena reč 98 v. 211 Ena reč 98 v. H* 212 Ena reč 99 v. 213 Ena reč 99 v. II. tabela. Izštetev obresti po 3, 31, 4, 41, 5 in 6 od sto za 1 do 10.000 kron zlate veljave. a) na leto, b) na polu leta, c) na četert leta, d) na mesec. Pojasnilo. Denarni trg ima obilo de¬ narja na razpolaganje, zato ga je povsod lahko dobiti, seveda proti zanesljivi var¬ ščini ali proti dobremu po¬ roštvu. Istotako je to tudi vzrok, da se dobivajo po¬ sojila proti nižjim obrestim kakor nekdaj, zlasti večji zneski se radi posojujejo na zmerne obresti, če je priča¬ kovati, da se bodo ti redno plačevali in svojedobno tudi glavnice vrnile. Ta okoli¬ ščina nas je napotila, da smo v novi natis vsprejeli tudi nižjo obrestno mero, nego je bila v prejšnji iz¬ daji. ,,Hitri računar** podaje slavnemu občinstvu torej 217 obrestne tabele za glavnice naložene po 3, 31, 4, 41, 5 in 6 odstotkov, in sicer: za celo leto, za polu leta, za četert leta in za jeden mesec, Kedar se gre za večjo obrestno mero, nego je najti v ,,Hitrem računarju”, tedaj si lahko pomagamo na ta na¬ čin, dajo sestavimo iz manj¬ ših odstotkov, n. pr. 7 od¬ stotkov izračunimo iz 3 in 4 odstotnih zneskov; za 61 odstotka iščemo obresti naj- pred za znesek po 3 in po¬ tem še po 31 odstotka. Oba najdena obrestna zneska se potem seštejeta. Istotako naj¬ demo lehko nižjo obrestno mero, recimo 2 odstotka, ako 4% obresti razpolovimo. Pri tem vinarjevi deli ali ulomki ne pridejo v poštev. 218 Pozor na to opombo! „Vinar“ jo najmanjši de¬ nar v kronski veljavi, torej se manj kakor vinar ne more plačati. Ker nam je do tega, da so obrestni postavki za vsa- | kovrstne glavnice izračunjeni do pičice natanko in da upnik in dolžnik ali plačalec in plačanec vesta obresti do¬ ločiti brez najmanjšega po¬ greška, izkazani so v tabelah obrestni zneski ne samo v kronah in celih vinarjih, marveč tudi v vinarjevih delih ali ulomkih, četudi jih nihče terjati in plačati ne more. V obrestnih tabelah na¬ hajajo se zdolej navedeni vinarjevi deli ali ulomki po¬ leg zneskov, ki jih je pla¬ čati z vinarji. so to n< vi 219 Nekateri teli ulomkov ni¬ so niti polu vinarja vredni, torej se pri izplačilih popol¬ noma v nemar puste. Manj ko polu vinarja vredni so nastopni ulomki ter niso izplačilni: J = 1 tretjina.- 0 ■J = 1 četertina . . . . = 0 ■j- = 1 šestina. 0 |=1 osmina. = 0 f = 3 osmine. = 0 — 1 dvanajstina . . . = 0 ■^ = 1 štiri-in-dvajsetina 0 — 5 štiri-in-dvajsetin = 0 = 7 štiri-in-dvajsetin = O 11 štiri-in-dvajsetin O Pri davkih pa se bodo ti neznatni vinarjevi deli brž¬ kone zaračunavali za cele vinarje, ker je vsota tega drobiža po vsej državi jako velika in iznaša več tisočev; v zasebnem prometu pa so z a posamične slučaje brez 220 vsakega pomena, zato se brez škode lahko opuščajo. Ravno polu — ali več ko polu — vinarja vrednosti imajo naslednji, v tabelah navedeni ulomki: vinar |=1 polovica. — 1 j = 2 tretjini. = 1 f = 3 četertine. = 1 | = 5 šestin .= 1 | = 5 osmin. = 1 1=7 osmin. = 1 = 7 dvanajstin . . . . = 1 = 11 dvanajstin . . . = 1 || = 13štiri-in-dvajsetin 1 U = 19štiri-in-dvajsetin 1 H — 23štiri-in-dvajsetin == 1 Tem ulomkom smo po¬ stavili tu vrednost jednega celega vinarja. Kdor misli torej, da bi bil oškodovan, ako od plačnika ne dobi tacega ulomka izplačanega, ta ga sme za cel vinar za¬ računati. 221 Najpošteneje pa je, al-W|>-K| W| M *’ , I W 238 Obresti 4 od 100 239 Obresti 4 od 100 240 Obresti 4 241 Obresti 4 od IOO 16 242 Obresti 4 od 100 243 Obresti 4 od 100 16* 244 Obresti 4 od 100 245 Obresti 4 od 100 co|>- W|nW|NCo|h* 1 cs|ww|f-i 1 «|ncc|^ co|nw|i- Cc|tO«|l-‘ CCltOW|M 246 Obresti 4| od IOO 247 Obresti 4| od 100 248 Obresti 4| od 100 249 Obresti 4‘ od IOO 260 Obresti 4| od 100 251 Obresti 4| od IOO 30 40 50 60 70 80 90 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 2000 5000 10000 1 1 2 3 4 5 6 7 9 10 11 22 56 112 1 12 25 37 50 62 75 87 25 50 25 | 50 to]*-* 1 to|»— bi|w N|f-* i 252 Obresti 4‘ od 100 258 Obresti od 100 Glavnica na mesec K v 30 40 50 60 70 80 90 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 2000 5000 10000 1 1 1 2 2 3 3 3 7 18 37 18 22 26 30 33 37 75 12 50 87 25 62 37| 75 50 75 50 n|h roji-* b5|M4*|w ■ *“-|w 254 Obresti 5 od 100 255 Obresti 5 od 100 256 Obresti 5 od 100 257 a, Obresti 5 od 100 17 258 Obresti 5 od IOO 259 Obresti 5 od 100 17* 260 Obresti 5 od 100 261 Obresti 5 od IOO 30 40 50 60 70 80 90 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 2000 5000 10000 1 1 2 2 2 3 3 4 8 20 41 12 16 20 25 29 33 37 41 83 25 66 8 50 91 33 75 16 33 83 66 m|nwTh-w|.-co|n w|MCc|to co|h-w|w w|>- cc|to tolf- «|m |O> w|CD »0|00 O|® 318 Dekagrami v lotih 319 Kilogrami v funtih 320 V 2 d n a k, K P( 80 Olj „1: 321 Otla mera. Iz posode 1 decimeter dolge, 1 decimeter široke in 1 decimeter globoke se je izpeljala utežna mera. Ako si mislimo to posodo napolnjeno, imamo pred očmi telo, ki je na vse strani po 1 decimeter ve¬ liko, in vsako telo na vse strani enomerne oblike in imenujemo „kubik“. Ker meri ta kubik na vse strani 1 decimeter, zato mu pravimo „kubik- decimeter“. Otel kubikdecimeter nam služi tudi za jednotno mero, s katero merimo te¬ kočino ali razsipčno blago. Ker štirioglata posoda za porabo ni pripravna, zato s ° dali kubikdecimetru okroglo obliko in ime »liter". 21 322 Tudi liter se po de- setni sestavi zvekšuje ali zmanjšuje, da imamo mero za litrove mno¬ žine in litrove dele: 1 liter = 11, 10 litrov = 1 dekaliter (dlcl), 100 litrov = 1 hektoliter (H), 1000 litrov = 1 kiloliter (ki), 10.000 litrov = 1 mirialiter (Ml). V navadi pa sta le liter in hektoliter, o dru- zih merah se ne govori, naj bode še toliko te¬ kočine skupaj. Mere za litrove dele so: ) l7 litra'.'(litrova Idesetina) = 1 deciliter, j-jL,- litra (litrova stotina) — 1 centiliter, litra (litrova"tisočina) = 1 mililiter. Že deciliter (litrova desetina) je tako mala merica, da v vsakdanjem življenji ne najde skoro 1 1 1 o 2 t: P d 1 i 1 1 na 323 nobene porabe pri nas, pa tudi drugodi ne. Le na Ogerskem merijo po litrovih desetinah; imajo namreč merice po 1, 2, 3, 5 decilitrov. Namestu prejšnjega maslica točijo v nekaterih gostilnicah pivo v male vrčke, ki pa drže le 3 desetine litra. Zaznamovani ali cimen- tirani so: 0'3 l. Ako desetinsko mero Primerjamo s staro, te¬ daj je 1 mililiter kakih 10 kapljic, 1 centiliter = | polfra- keljna, 1 deciliter = dobrega pol- frakeljna, 1 liter = malo menj, kakor 3 maslici, 1 dekaliter = 7 bokalov in 1 polfrakelj, 1 hektoliter — 70 bokalov in 2| maslica. Pivo se toči navadno na vrčke. Na 1 liter se 21* 324 štejeta 2 vrčka, torej je stari vrček pol litra. Za vinsko mero služi razven pol litra tudi četert litra. Postava o novi meri pa dovoljuje tudi, da se liter deli na osmine (|), šest¬ najstine (Jg) in dvain- tridesetine (/ ? ). Vsak¬ danjim potrebam pa in 3*2 l malokdaj služi za merico, ker je pre¬ majhna, in drage tekočine malokdaj kupujemo. Na- mestu stare mere „pol- frakeljna 11 rabimo deci¬ liter, ta je za T | 7( litra, (1 centiliter) večji. Fra- kelj namestujeta 2 deci¬ litra. Kolikor je boljša mera, toliko več moramo potem plačati, kar pri te¬ kočinah nižje cene znaša 1 vinar ali trohico več. 325 Bokali v litrih 326 327 Vedri v hektolitrih 328 Litri v bokalih r 8 1_ 4 X 2 X 4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 1 2 2 3 4 4 5 6 7 7 8 9 9 10 11 12 litri j je bokali maslici 3 8 3. 4 H 21 21 1 A 1 8 X 2 31 21 1 31 2f 11 x 4 31 2 3 2 1 329 380 Hektolitri v vedrih 1 vagan je 61-i 1 mernik = 30f | mernika = 15f 1 četertnica = 7f| | četertnice = 3|j 1 bokal = 1 polič = 1 maslie = | r maslica = | 1 frakelj — 1 l frakelj na = litrov ali 61 litri » » 30 » >> 33 7 n 33 ' » v >? ,, n >i 1 » » j’ » » 33 93 33 39 99 93 39 93 33 33 33 in 4. 9 decilitrov. 93 7*4 99 39 3.7 ,, 99 6*9 99 99 • 4 » 99 ^-2 » 99 9.6 „ 99 4.g 39 »2.4 „ 93 l’ 2 33 33 9’6 33 Otla mera za razsipen o blago. 332 Vagani v hektolitrih 333 Litri v maslicih 334 Litri v bokalih 335 336 Kjer se na mernike meri, naj se število va- ganov dvakrat vzame, ker je 1 vagan 2 mernika. Dodatek Cena za metersko mero in težo. „Razmere“ med staro mero in novo metersko kažejo natanko, koliko odnaša en čevelj (1') na metru, koliko manjši je 1 vatel od 1 metra, kaj je več, 1 funt ali 1 kilo¬ gram itd. Mera, po kateri zdaj kupujemo razno blago, je drugačna od prejšnje, te¬ ga smo se zadostno že prepričali. Koliko se mora blago Po novi meri ceniti, da oi niti dražje, niti ceneje, nego je bilo po stari, to kažejo prav natanko na¬ slednje primerjalne ta- 22 338 blice, po katerih naj se prodajalci vestno rav¬ najo. Tablice obsezajo ceno za trojno mero, recimo: 1. ) cena za blago, ka¬ tero tehtamo; 2. ) cena za blago, ka¬ tero merimo z otlo mero; 3. ) cena za tkanine, ka¬ tere merimo na dolgost. Te tablice so jako po¬ treben dodatek k novi meterski meri. Kako se rabijo, se vidi na prvi pogled. Iz srede proti levi najde se cena za novo mero, proti desni pa za staro. Vselej naj se pa bere, kar je nad številkami po predelcih tiskanega. 339 Lot — *Dekagram 22* 340 Lot — Dekagram 341 Lot — Dekagram 342 Lot — Dekagram 343 Lot — Dekagram 344 Funt — Kilogram 345 Funt — Kilogram 346 Funt — Kilogram 347 Funt — Kilogram 348 Funt — Kilogram 349 Cent — 50 Kilogr. 350 Cent — 50 Kilogr. 351 Bokal — Liter 352 Bokal — Liter 353 Bokal — Liter 23 354 Bokal — Liter Bokal — Liter 355 356 Vedro — Hektoliter 357 Vedro — Hektoliter 358 Vatel — Meter Vatel — Meter 359 360 Vatel — Meter potem velja 1 meter Ako je cena s g veljal je 1 vatel K 64} 65} 66} 68} 69} 70} 72 73} 74} 75} 77} 78} 79} 81 821 83} 84} 861 87i 88} 90 911 92} 93} 95} K | v — 38} — 39} — 40} — 41} — 42 — 42} — 431 — 44} — 45 — 45} — 46} — 471 — 48} — 49 — 49} — 50} — 51} — 52 — 52} — 53} — 54} — 55} — 56 — 56} — 57} vin. 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 361 Vatel — Meter 362