Št. 28. V Gorici, v bi.igtir naroda ž" nnd ilv.ij pti zborovanju trpk<» bcsi-dr, ki m» il.ili-povod viiiiirm mil odobravanju oh. iu-U.i in w,ui tega potem r.i/piiM'1'iijn, h-d1; li>/ii.n'i: it.l i/HMHO sloVefl»ko ptebU.lMui ';<• 11,1 sVe- ,-.>ii način potrdilo iv-n:.:im-l imh h-.-.l, kab-n« so iu-kj<* ilrugod zadel- v zim. /,'lo-lni mi takt poj.ivi ohdizatui nuji! Tako hi* plaruji-jo v m .-^žbe onemu iian.du, ki Ji* najzve-b-jii riiv.if dr/avitdi in«-,;: n.:— proinn pa si* v-j* i.t-ka i„u i,b-«,v ii.iinguii*-•..¦j^.i irredeutovskcga lista .1/iti. «li-Ilt* A!pi (iiulie*. Ta list go'.oti jasno liovu! . ila •¦» Kirolj hiiMVMMii.i v-i taki čin:, ki se (..!-tiiačijo na zgoraj kol odmev lojalnih str, Ako pa riicnidiijni krogi l«-g.i li-la ne čilajo. ali ako se ni' brigajo za lake ^utrovjiriji-", b-da; tudi nam ^lovciUfiu in Ili-vatotn ni I|'«-Im razbijali .-i glavo radi njega nt »mili slr.t-.mh »idejalnv*, ki m* u opijajo po njem laiki mlade/i!' Toda sveta ilol/tio-t n.iA.i ji1, il.i v.un-jiiito '-vojn l-o/o Ji»«'d po/i''.niini volkovi, d.i branimo svojo z< mijo pred tatovi, ki nas hote oropati vsega, kar nam je najljubše. Vilm toga pa imamo tudi pravico, o;si proti veliki s!uvuiL-ki viCini na rriiiiur.-ki-in. Toda tia-tupil.i j«-* ?.a'lnj>- o/.naCi-na okoi-110-!. Ne »na-ilopihi", žo «loir' ča-a j«) imamo in -«• borimo ž njo. ali nikitar -i* ni poslala lak • očitna, nam nu .ivno.-l l.nj na /.ivljnijt* in stnrt napovedujoča, kakor uprav v i\.i-na-njili dtieli. Ta .-i sto m*, ki je tian« .Slovanom Usoilepoln, s~e bori zdaj sam na živ-!, :ivi* in smrt za —- svuj no-i.ufk. n.,iv''i ::. za ^v.»;o prilu.iltso-l: s- ..is! ec: ;>m i.i piLi tudi «i;;i v liri'«:n«», i.', kalen,:,! n.i...•iziti i,ii«.da. V ti-lti [.'rinil ti".- v.s."... Naav.i v-.-li .MV.Iiiih Sloveli, ev iu i It valov I..,.!:, «!a -., -poiiinm i,- ^riiKi na piano, ki r se ne iio i::--!-; ver nl.ranili ra-i.iž.fr.e .-mili. Aii s-ti.rii to pusriči'r liro/no vpr.i-anje! Aii naj --ie (Unintmn n.i >ri'.-.-n Um« ?! E>a, dovo!; .;. v !o r-i;:!iv«»v. toda ^.md „- Ja. ili taku razdivjar.ili mlnu-aji v ni nikji-i kur uprav med ria:ni Siovert t-:.m pa so na-; ita^piutniki složni :n i. v t.'.-i,:prosnem liojti \n\l\ nam. Kako se pripravijajo naspn.lniki na p:\no ni'k.1 pnili trža-kim iu i-tr-kim Siov.inou:. ;«¦ p«-:.« ti najbolje h b«-.-ed, katere je spnvo-v«'r',i pnd>edtiik z-oraj .mu-riji n. -ru t-bi!..VM ^»(¦ra. Dt-ja! je mi d drsnim: .Sicer pa jo vt-5 položaj neizrečeno t«. ¦^¦n ravno ho.Kij. Ako so skoto ne prernet;i sistem, bati so jo za naio bodočnost! Kakor znano, iraitno v Tr.-tn d.iv.eine in tudi sp!o<:*.e državnozboi\-ke volitve pred durmi. It.iiu-li-'jo s sedanjim sistemom, po-taii M) naši prolivniki to!i drzni, da nam hočejo odvz. ti y Istri še ona dva državnozborska mandata, koja imamo. in povrh So onega iz novo V. kin:.;e, tako, da bi Italijani imeli na Dunaju vseh pot poslancev, a Slovani to men. Nadaijc je nam računali z dejstvom, da so so v hiši znanega milijonarja liv.aškofjja že pričela podajanja m«i- liboralei in kon-M-rvativci ter da je skoro gotovo, da poj-ilejo liberalci in konservativci združeni v boj — proti nam, ki smo tu obrainbeui zid dr-/avi. Tudi dižavnozborskili volitev se menda !<-[os •- v prvič udeleže liberalci. Sosebno ji in je do Iojm, da bode v V. kuiiji voljen llalijaii. 1'ojde nam torej jako trda. toliko v Trstu kolikor v l-lri, ako pulitiški uradniki no bodii objeklivneje postopali tu-j,'o so ilu-sedaj. Iio ločena odbora čaka ogromna naloga in li\a!iv.ni mu bodemo morali bili. ako jo reši \ škandalozno, i\,\ v-e veliko presoj:;« meje geslo: ven iz zbornice še s temi par okoli- ^anskih zastopnikov. In sami se hvalijo, da Jma že sedaj nabranih 30.000 gld. v »a na- 'n. k.i- j ka/.en-k.>'a Zakonika. ¦r:'";,u' j O/rimo so na domači; razmere goriške. ' iA[tli [ Tu vlada kUka. ki je vs-skozi liberalna po [ .iidiii onih li-tov, katero jo okrožnica označila ko! ivikvi naravnost sovražne! Mi smo vede!i že davno, l,i>lni-U'ii haltt-ii, umi uii-lil \vii: .lit* liir-llnijti-iiiU-u Mhil iiiu-h i'ini*r lti>iln' i'iiiiiiiii.'u.li*r Sliiiiilt-n v trn Dmno.i nii.l U.sli-In su|: iiiilirun." . IIPnliT. Tako je pisal llerder, znanienit pisatelj in klasik. Te njegove besede no bas nalašč, spisano za sedanjo dobo, dobo učiteljskih l.uiionlacij. Vse to besede ukajo na borno učiteljske plačo, Da so res boni«*, o lom že lajiki govon*. Zaradi loga livba je ueiloljstvu pomagali, ako se ga hoče rešiti slabega neznosnega stanja. Zahtevo učiteljska je treba upoštevali; učiteljslvii je Irebu pomagali, Ibizinero v učiteljskem stanu ho zares žalostne j učitelji se morajo borili s postranskimi zaslužki, uko hočejo živeti iu deloma izhajali. Nekoji učitelji, in Mi jo velika večina, so nrglavci, občinski tajniki, pisarji pri ccsltiih odborih itd., da si pomagajo v svojem gnuituein stanu. In Se tako komaj životarijo, - - Gudniu smo so čudili temu, kar smo to dni dozuali. Oujte iu strmite! Deželni šolski svet goriški je v svoji seji v IS. dan maja t. I. sklonil, da noben učitelj ne sme več biti od I. januvarja IN','7. naprej občinski tajnik, ker »učiteljski slan zahteva c o I o g a m o ž a" in učitelj zbog mnogega dela se ne more še s postranskimi zaslužki pečali. Torej sedaj zgubi« učitelji od novega lota naprej še iste postranske zaslužke. Ta ji! lepa! Mi se čudimo temu sklopu in mislimo, zakaj bi priden in vesten učitelj, ki natanko spolnuje svojo učiteljsko dolžnost, ne sme! si še posobe kaj zaslužiti'•> Saj je učitoijska plača tako uiijluia, da ni mogoče izhajati. Še profesorji iu uradniki v mestu si iščejo postranskih zaslužkov, a borni učitelj bi log.« ne smel?! Ako postane ta ukrep Mina, naj pa ifeželni šolski svet blagovoli delovali v to, da so nčiti-ljske plače povišajo, da bodemo l.diko izhajali brez postranskega zaslužka, kajti g. ."i. šolske postavo z dne 11. maja DSU-.t. I. pravi: „Na j manjši prijemki, izpod katerih ne sine nobena šolska občina na nize iti, naj bodo odmerjeni tako, da učitel,i, iieprimoraiii truditi s- s poslr.uiskinii deli, lahko vso svojo moč na svoj poklic, obrač ijo, iu da je učiteljem še ludi mogočo, svojo rodoviuo živili primerno okohioslim doličnega kraja". Ako lodaj potrebuje učiteljski stan ,r.c-ioga moža", naj se mu tudi da lako plačo, da bode .o <• I a plač a" iu ne polovičarska. Deželni šolski s vel naj tedaj pri dež. zboru upliva v to, da se nam plače razmeroma povišajo, poleni lahko pustimo postransko dohodke, inačo bi p.i morale našo družino še bolj stradali, llerder j« jako obžaloval, da so učitelji razmeroma slabo plačani. Zato je nplival pri vi.uli,
  • kle|iu. Tn.li učiteljska ziislop-nik:i stil težko (m*, laliko! Ur.) molčala. In, ako sla mnKal:«. m« |io?.n;ilti razmer ljndsko^olski ga učitelja. Ona ilva slu ravnatelja sreJnje Solc. Tivlialo bi v o\ maja t. I. so imeli shod v Gradcu, katerega se je udeležilo ve-'•kansko število učiteljev in učiteljic. Tam se poudarjalo, da ii 000 štajerskih učiteljev no samo prosijo, ampak zahtevajo, da se jim pomaga. Hekli so, da pri volitvah ne bodo več marali za poslance, ki le oblju-bujejo, a svojih obljub ne izpolnujejo. Tako postopanje mora imponovali in največje našo nasprolniKo prepričati, da imamo pravo -— iu da se nam mora pomagati. Deželni zbori spoznavajo naše teJaije in konečuo se ugodno rešijo naše prošnje. Ozirajo se na tisoče prosilcev, ki prosijo lo, kar jim tiče že po postavi (Glej §. 55. postave z ihii! 11. 5. 181»'.).) in pravici, mora železna vrata prebiti. Kakor je država našla vire, da je uradnikom pomagala, ravno takd so bodo pri nas našli viri za učileljslvo. — Na to nuj se ozira naša učiteljska »zaveza" ; lam naj so vse ukrene, da se nam ugodi. »Z.ivo/.a* naj pokaže s tem svojo moč iu veljavo; hvaležen bi ji bil vsak učitelj in vsaka učiteljica. S lom bi se med nami še bolj iikoreninila bratovska Ijubav in zavest ter s pomnoženimi močmi bi delovali „vi-ribus tuiilis" v korist in napredek našega šolstva. ¦- Komuni, so toplo priporočimo našim poslancem, da nam pripomorejo do boljših Časov. Kant, nemški filozof, piše: „B<*bandle die andcrii so, vvie do von ilincn behaiidcll sciu vvillsl. Ilandlo uiieigennulzig, vernunft-gpuifiss*. Tako naj se z nami postopa in mi gotovo ne bodemo — nehvaležni, kajti ,Un-dank M der Slempel derGomcinheit", rekel je isli — Kant. — Sklepam z besedami veleuma Horderja: »Die Lfhrcr niusseii zu leben haben, und nicbl vvie die lasltratronden Esel nach einer Hoihe erniatlendor Stundeu von Dorncn und Diesleln sicl« nfdiren*. DOPISI. Z dežele. — (Zahodnim Bricem v p o m i s I e k). — Veseli nas, da je g. M. Iv., pomožni učitelj na naši kmetijski šoli, priznal velike iiedoslnlkc v kmetijstvu. Ako bi druge dežele imele svoja zemljišča v tako ugodnih legah, kakor imajo Brda in sploh Goriško, golovo bi bil napredek drugačen. V ta namen so edino pripravna predavanja potovalnih učileljev. Naš kmet mora videli in slišati, polom .še le verjame. Tiskane razprave o kme-lijslvu so sicer dober pripomoček, ali zadostne niso, treba je žive besede in poskušnje. Se vedno se dobijo tu p.i tam napredni kmetje, ki imajo v kmetijstvu jako zanimive skušnje. Pri shodili bi se po tem takem teorija združevala s prakso. Knjige dajejo le na- vod iu so kmetom le v nekako ravnilo, Se le večletne skušnje ga privedejo do stalnih načel v kmetijstvu. Ko bi le enkrat začeli na to delati! Čudno je, da je na kmetijski soli malo učencev. In So kar jih je, ne vemo, kam pridejo. Urici bi morali poslali vendar kidtega mladeniča v kmetijsko šolo, da bi po končanih šolah doma svoje rojako učil in k napredku v kmetijstvu vzpodbujal. To priporočamo posebno „8lov. jezu* in tudi »Siujj. in vinarskemu društvu" za Brda. Kdor more, naj gre na roko. Da jo potreba poduka velika in neizogibna, knze že lo, dn je posebno živinoreja na najnižji stopinji, 6 pravilnih hlevih in gnojnih jamah itd, So govorili no moremo. V nokulorlli vaseh vidimo pred hišami kupe gnoja, kulurl izpira dož, da peljejo potem na polje le suho sluljo. Ob dolgotrajnem deževju vidimo, kako teče gnojnica (zlato za njivo) po briških klancih. Da bi bila ta gnojnica vsaj napeljana v vinograde in sonožeti, noj bi že bilo. Nevero-jetno je, kako veliko napake so delajo pri kmetih. Svetujemo toroj — učiteljem ali pa ludi duhovnikom, ki te pečajo s kmetijstvom, naj žo v Šolskih vrlih iu nadarbliukili vinogradih pokažejo napredek v kmetijstvu, da se bodo drugi kmetje (zgledovali. Izkušnja uči, da lep vzgled na to stran največ, l/.ilu. Kar Človek zahteva od drugih, to naj Klari sum mijprvo, potem So kaj izda. List »Kmetovalec*, kateri l/.daju kranjska kmetijska družba, priporočamo prav toplo, Nobena šolska in farna knjižnica naj no bo brez njega, Ta list naj potom hodi od hišo do hiše, du začno ljudje spoznavati potrebo napredka v kmetijstvu, Nadejamo ne, da »SI, jez* stori »svojo dolžnost tor bo na to stran obračal svojo skrb. Starih predsodkov se moramo znebiti, Posebno trmastih hesedij: ^nlukor je moj oče delni, tako bom i jaz*, no smemo pustiti veljati, Prepričati je (roba iu nazorno dokazati, da napredek v kmetijstvu prinaSa dobičkov in no Škodo, Ker zu zdaj nimamo Se potovalnih učiteljev, nu bi bilo od Škode, uko bi kak učitelj ali pa duhovnik, v kletarstvu iu kmetijstvu izkušen, pri kakem shodu imel podučim govor, Prepričani smo, da ljudstvo bi take shode pridno obiskovalo. Samo nekoliko osebnega poguma je treba in reC bi Sla. Uojak. Od nekod. — Marsikomu se zdi Čudno, in morda tudi Vam, g. urednik, da se bru-toljubje sklepa z laškimi konservativci. Posebno v zadnjem času so postale te zveze tesneje. Ta prikazen ima več vzrokov, «SoCa» je ob svojem času pisala proti zidanju nove cerkve. Nekateri pravijo, da je še precej pokvarila načrte znanemu gospodu, ki jo pri Slovencih Slovenec in pri Lahih Lah. Ker smo vsi ljudje in podvrženi človeškim slabostim, govori' se, da se je doličnik pustil premagati od človeške slabosti ter pomagal — da je pridrvil znan vihar, — Dobro mu je došla ugodna prilika, da je SIovenec-Lah — svojo jezico ohladil nad «Sočo» in v družbi s «Pr, L." spustil svoj trud na pristojnem mestu. SIovenec-Lah ima tudi med slovenskimi duhovniki v gor. okolici svoje osebne prijatelje. Osebna prijaznost pa, kakor znano, tudi v politiki izdatno deluje. — Odtod nekatere spremembe pri nekaterih gospodih v gor. okolici.. Zveza Lahov in Slovencev proti »Soči" je povsem razumljiva, ako pomislimo na Pilata in Hcrodeža v sv. evangeliju. Nas posebno zanima, da čim dalje bolj katoliške stranke potiskajo narodno vprašanje v stran, in da so pripravljene svojo narodnost žrtvovati, samo da kdo izmed Lahov začne bob-nali s .katoliškimi načeli«, dasi v dejanju od .katoliških načel" ni duha ni sluha. Dvojno geslo je obveljalo na Slovenskem, posebno na Goriškem: I. Kdor je narodnjak ni katoličan. 2. Kdor je proti novi cerkvi, je liberalec in indiferentisl. Na take malenkosti Vas opozarjam, g. urednik zalo, da ne zgubite včasih glave. Kadar najbolj kroglje švigajo okoli Vas, ostanite hladnokrven in imejte glavo na mestu. Le tako boste vedeli, kje in kedaj sovražnika prejeti. (. Iz Frvjičlnc. — Preteklo nedeljo je imela tukajšnja ženska podružnica družbe sv. C. in M., kakor vsako leto, slovesno sv. mašo za žive in mrtve družabnice. DruStvenice so se udeležile korporativno te službe božje. Na prsih jih je krasilo društveno znamenje: narodna trobojnica. Posebno mi je omeniti, da ludi dve družabnici iz Siksidi se niste ustrašile niti dolgega pota niti vročine, da ste ludi dospele in udeležile se sv. maše. Domači pevci so kaj izborno peli; sv. mašo jo daroval tukajšnji začasni duhovni pomočnik, č. g. Blaži j Bevk. Kaj pa naj rečem o njegovi prepovedi? Nič dinzega nego, da slch<«rno oko, moško in žensko, je bilo solzno. Uuko „Soča" izhaja vs:ik petek o poldne in velja s prilog ..Gaspaiarskl Llif vred po pošti prejeinami ali v Gorici na dom pnšiljana: vse leto.....(.''i. 4-JO, pol l?ta......a-Utt, četrt leta .... , fl(>. Za tuj is dežele toliko več, kolikor je večja priMiiiiia. Ivlavi-eiu i« drugim manj premožnim novim naročnikom „fri*tttt" izhaja vsakih 1-1 dnij vsak dru-i torek iu velja Sa C'1.' leto St» kr. ..Gospodarski Ust" izhaja iu se prilaga vsak nusec v oli« seisu Ki stranij. Kadar je v pelek praznik, izideta lista že v t-elrtek. je on govoril, kako je on navduševal! Rekel je tadi: „PoznaI sem Prvacmo le po imenu, sedaj pa, ta mali čas svojega bivanja tukaj, poznam jo tudi po dejanju; le tako vstrajno naprej in sv. brata C. in M. bodeta v nebesih gotovo prosila za vaš blagor in za uspeh vašemu delu". — Hvala mul I« Kutft (nemškega) — Pred nekimi leti (1887?) je izdala *M. II.» knjigo, zdi se mi, z imenom «B;iinstvo». Žal mi je, da se je nekamo zamešala, ali da sem jo kakemu prijatelju za vedno »posodil*. Marsikdo si ; misli:e, kaj mi mar tvoje »Bilinstvo*: le povej, kar imaš na jeziku. Počasi po Krasi, prijatelj! Jaz bi rad kaj povedal, pa vedoma lagati ne znam in jako bi me žalostilo, ako bi me kateri čč. čitateljev pograbil s pregovorom: laž ima kratke noge! Radi tega, da bi se mi ne zgodila ta nevšečnost, želel bi malo pokukati v »Bilinstvo*, pa ker »ga je burja vzela", želim mu: spavaj sladko. Sedaj pa k cilju! V prej imenovani knjigi so popisi raznih dreves. Velikani raznih dreves blišče z obširnimi popisi in podobami, nekateri imajo celo datum rojstva, t. j. kedaj so bili vsajeni na stalno mesto. V obsegu tekmujejo v Kv-ropi divji kostanji z lipami. Največji kostanj je tamo-doli v laški boti, ki ima res originalno ime »custagno do cento cavalli*, a nujsirjii lipa košati 3voje vrhove tamo gori nekje v »Hnjliu". -- Ali je to resr Ako me'spomin ne moli, biti mora laž. Oseba, ki je tisto lipo merila in opisovala, ni vedela no za Hul, ne za njegovo lipo. Ku-tarskn lipa bo najbrž najsirju na sveiu! Ros, vsakega okii, ki jo vidi, mora to junakinjo z zadovoljnosljo ogledati in občudovati. Saj je pa tudi res prava junakinja, ki ima pri tleh obsega 9 m. manj 10 cm. Votla je, ker jej je srednji vrh odgorel mi zadnjem požaru. Sedaj je krona lega . drevesa skoraj popolnoma podobna zračnemu balonu z glavo navzdol. Te dni vrgel sem ž nje nekaj večjih peres U-r jih zmeni. Jedno je bi'a dolgo 3 pec jem vred merjeno 21 cm., a pecelj s;un 7 cm.; široko pa li) cm. Kaj no, lep iist! Dosti o lipi! Kdor jo hoče videli, ali kdor jo »neverni Tomaž", naj se pobudi osebno k njej. — Po skrbi in trudu veleč. g. župnika A. Lazarja so je polepšala notranjost našo cerkve tako, da ni niti sonca prejšnje. Taka je, da se oko v njej res »redi in pase", pardon: samo »pase*. I'rod pur leti je bil postavljen krasen mpnmorjcv glavni oltar, po oboku nad njim pa lepe slike. Letos sta se temu pridružila dva stranska oltarja, tudi iz marmorja. Pred oltarji in nekaj po cerkvi so bile vložene črne m belo mramorjevo plošče, Te dni pride umetnik ter naslika So po obokih stranskih oltarjev slike. Klopi v cerkvi so bilo res prav pri-prosio napravljene in v razpadajočem stanu; znlo smo dali letos napraviti nove; Prav niojslersko jih jo izrezljal in vravnal Št. Kokelj iz (5or. Novak pri Cerknem. Napravljene so res tako uzorno, da bi ne delale nečasli nobeni cerkvi v mestu. Kokelj je res veščak v tej stroki, zato ga z mirno vestjo priporočam za taka dela. Se nekaj! Kiopij je 21. Ali pa veste, koliko dreves se je porabilo za nje ? — E n jesen in en niecesen! Naši sosedje nam pravijo: Vi Rutarji lahko napravite knj takega, ker imate bogatega moža Lamprehta (cerkveni palron). Res je to! A imamo tudi skrbnega in podjetnega g. župnika, kateremu gre vsa čast in spoštovanje, da je to spravil v pravi tir in srečno dovršil. Želimo mu zalo, da bi še mnogo let zdrav in zadovoljen »pasel duše" v Rulu. Občine pri vseh teh delili razen 200 k in nekaj robot nič ne .ščepi". — 'L Vipavskega. (Kako sprejemajo Slovence v tržaški bolnišnici!) — Pred 14. dnevi je šel Vipavec v trž. bolnico ler prosil po slovenski za sprejem. V isti sobi so bili trije uradniki. Ko so zaslišali slovenski, so se začeli na ves glas smejati se mu, izgovarjali med tem besedo „sch Javo", in k(< so ga tako dolgo merili od pet do glave, se ga jeden vendar usmili in mi-lostljivo izpregovori: »Se nori ti capisi ita-lian, va fora!". Ko je pa dotičnik tam vse-jedno nepremakljivo stal, in ko so sprevideli, da se jim ne uda, nagovori ga vendar starejši uradnik v italijanski slovenščini, ka-koršno bi kmalu priporočeval naš goriški »C o r r i c r e" Slovencem, kako se piše, in hotel zvedeli imena njegovih prednikov pet rodov nazaj. Ko se jim je pa odrezal, da isti ne bodo plačevali zanj. ampak da plača stroške takoj sam, so umolknili. Potem mu dado ustopnico in kažipota, ki ga srečno pripelje v dotični urad. Na to ga preoble-čejo in peljejo v dotično sobo. Pride zdravnik in ga hoče izpraševati, a ne razumeta se; na to pokliče poslrežnico za tolmača rekoč: .Schiava, vien qua". No, sedaj je dotičnik hvalil Boga, da je vsaj do tega prišel. V bolniški sobi se je takoj seznanil s svojimi tovariši; med njimi je bil tudi neki Tržačan. Ta pa ga ni drugače klical kakor »Naber-goj", ker je vedno slovenski govoril. In še ko je zapustil bolnišnico in se od svojih tovarišev poslovil, zaklical mu je dotičnik: „Viva Nabergoj*. Sedaj lahko spozna naš bralec »Corriere*, kako ljubeznivo se sprejemajo Slovenci pri »kulturnih* italijanskih sodeželanih; gotovo niso nič boljše ravnali s črnci v Afriki, dokler jih ni Menelik naučil človekoljubja. Vipavec. Iz Idrije 5. juliji. (Ezv. dop). Javna tombola, ki jo 'je priredilo tukajšnje »De-lalsko bralno društvo", je uspela krasno. Istotako tudi veselica v pivarni. Tudi z ma-terijalnim vspehom smemo biti zadovoljni. Korporativno so se udeležili: narodna čitalnica v Cerknem, bralno društvo iz Spodnje Idrije ter kmetijska podružnica iz Godoviča. Bilo je Se mnogo drugih gostov, domačih in tujih. Naše dramatično društvo je pričelo dobro delovati. Trikrat nas je že razveselilo raznimi igrami. Predstavljalo se je prav dobro, kar je tem hvalevredneje, ker so nastopale večinoma nove moči. Nadejali se je v prihodnje še lepših vspehov. Volitve v naš občinski zastep so zavr-šene. Zmagala je narodna stranka na vsej črti. Konservativci so se udeležili volilnega boja le v II. in I. razredu. V drugem so bili poraženi popolnoma, v prvem pa so dosegli neznaten vspeh. Včeraj je bila volitev župana. V zmislu uspeha volitev moral so je umakniti dosedanji župan Fran Didič še mlademu, ali vendar v obče spoštovanemu gospodu Dragotinu L a pa nji, pravemu nasledniku svojega rajnega očeta in bivšega župana. Novemu županu na čast bilo je na večer bakljada, prirejena po gasilnem društvu. Svirala je rudniška godba, a bralno društvo mil je zapelo par lepili zborov. Občinskimi svetniki so izvoljeni: I. Fran Ne^ode, II. Josip Šepetavec, III. Peter Vidmar in IV. Janez Vončina, rudar. Vsi so vrlo narodni možje. Danes zjutraj je umrl tu rudniški visi svetnik gosp. AdolrTlaminek. Bodi um zemlja lahka. Goriške novice. Častno tržanstvo. V zadnji „Soč i* smo sporočili, da grof Alfred (3 o ion i is i je bil imonovun častnim tržanniu v Boleli; v .Primorcu" smo morali dosh.viti, da je bil imenovan tudi dr Anton Gregorčič, a danes moramo popolniti obe poročili in naznaniti, da je bil imenovan v isti soji tudi okrajni glavar v Tolminu, visokorodni gospod Miroslav grof Marenzi, narodu našemu vseskozi pravičen uradnik, za blagor svojega okraja pa zelo skrben in delaven. Zakaj tako krpanje malega poročilca V Zalo, ker se ni nam naravnost sporočilo iz Bolca. Najprej smo (v četrtek) slučajno izvedeli od grofa C., v soboto Se-Ie od dr. Gregorčiča in konečno po drugi poti o imenovanju grofa Mnronzijii. — Prosimo, da bi se nam lake novice takoj sporočile z deželo, da ne bo podobnih neprijetnih slučajev, kajti na prvi hip se zdi marsikomu, da lic. kaka tendenca v objavljanju jednega in zamolča ju drugega enakega imenovanja. Osebne vesti. — Gospod Makso J o-s i n, mestni učitelj v Ljubljani, so je poročil v torek z našo rojakinjo g.čno Viljomino Franku, c. kr. učiteljico v Ljubljani. — Bog blagoslovi! Carski ruski svetnik Aleksander Vasi' Ijevič S u v 6 r o v, ki je bival nekaj mesecev v Gorici, je zdaj v hotelu južne- železnice v Ljubljani. Češki pisatelj Kdvard Je lin o k so jo vrnil v Prago. — V nemški »Politik* in v poljskem »Kraju" je žo priobčil nekaj spisov o svojem bivanju mod nami. Zelo laskavo so je spominjal »Slovanske knjižnice" iu »Knjižnice za mladino" ter drugih književnih del iz naše Liskarne in zaloge ter pesnikov Gregorčiča in Zamejskega. — Razni drugi češki in poljski listi so prinesli krajše ponatise teh njegovih spisov.— V »Materinem delu", ki izide kopcem lega meseca, se imenuje ta mož kot »znani in znameniti češki pisatelj". Dal Bog, da bi popolnoma okreval. Notarski Izpit je napravil te dni pri višem deželnem sodišču v Trstu gospod Arlur Lok ar iz Ajdovščine. Isti je usposobljen za poslovanje v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku. Čestitamo najiskrcnoje. Radodarni doneski. — Narodna požrtvovalnost Slovencev na Goriškem je zores občudovanja vredna. To se kaže v darovih za »Slogine" učne in vzgojevalne zavode, za katere žrtvujejo skoro izključno le somišljeniki sedanjega narodnega vodstva: drugi imajo zaprte mošnjičke, izjeme so le nez-nalne. Nasproti temu pa naši somišljeniki obilno podpirajo tudi »Alojzijevišče* — Evo darovi v zadnjih šUrnajstih dneh: Za poročilo o letošnjem zasedanju deželnega zbora v korist »Sloginim* zavodom, ki je bilo doposlano »Sočinim" naročnikom, je došlo: Andrej Lipuščik v Tolminu l gld. — Župnik M. Pervanje na Idriji 2 gld. — Žiga Furlani v Ilirski Bistrici 1 gh\. — Duh. pon. Blazij Bevk v Prvačini I gld. — Marija Urši* v Kobaridu 2 gld. — S. Pomolov 5 gld. — Župnik Fr. Kranjec v Breginju 5 gld. — Kurat Andr. Mesar i,a Livku 2 gld. — Ign. Kovačič pri Sv. Luciji 1 gld. — Sitar v Cerknem 20 kr. — Anton Borjančič v Breginju 50 kr. — Janez Colja v Rihembergu 30 kr. — Andrej Kuje na Slapu gld. 2'20 (za »Sočo" ?) — Župnik M. Kocijančič v Kočah 2 gld. — Učit. Kianjšček v Cirkovcah 50 kr. — Anion Lokar v Ajdovščini l gld. — Dr. Baraniecki v Bolcu 50 kr. — Karol Fuvelti na Cros-i t gld. — Jos. Šfcodnik v Trslu 50 kr. — Fil:p Terpin v Sv. Križu 50 k'\ — Jos. Gorup v Trstu 10 gld. — Maks ličen v Rihembergu 1-13 in Anton I/sjnk pri Lisjakih 1 ?hl — Karol Hvala v Volčji 1 gld. — Staroselski v Ljubnu 2*12. — Renčan na Dunrju 1 gld. — Jj-kob Ur-banija na Dunaju t »Id. - Štef. Korkoč v Lokavcu 2 gld. — Fr. P. v Ajdovščini 50 kr. — »Med Slovcnijnni na Dunaju »od malega maV nebral iued:cinec Jernej Demšar iz Ze-eznikov 5-'J0". (Živli! Zares ginljivo *ie to, da so s; darovr'ci priLrgali uprav od ust to svoto. Ur.) — Arton Kranjc v Kobaridu 2'20 (za »Sočo« ?). — Fran Kofol 1 gld., Vekosl. Urbanč;č 50 kr., Laka Bizjtk 25 kr., Anton Rusija 50 kr„ vsi v KVu. — Favelti, Rusija, Kianjšček iu Vodopivec z-ožili pri Rebku 3 gld. — Iz TolirVu: Jos. R'lovč'č 2 gld., Avg. Berlot; Jos. Kraševec, Ivan Jug, Julij Tuzu':n po 50 kr. — Župn:k Ivan Du-gulin v Ajdov. 3 gld. — Josip Ši:b->j in Blaž Vitale v Sibentku po 50 kr. — Vanderček v Repentabru 50 kr. - Ivan Lupanja, dež. poslanec itd. v Kobaridu, 1 gld. — Učit. Fran Kašca v Drcžnici 50 kr. — Zanut Gcrk-cev v Trstu 50 kr. — F. K-C 5 gld. — Ivan Gralili v Svetem 50 kr. — Albin Strekelj v Skocijanu 20 kr. — Učit. Mina Kabaj v Ho-tederšici 1*50. — Heonora Malnig v Kanalu i gld. Blazij Bevk v Prvačini (zopet) 1 gld. — a k. sodnik Miha Gabrijelčič v Ajdovščini 1 gld. — Fr. Uršič v Puhu 4 gld. — Štefan Mozetič, kurat v Gorjanskem, 1 gld. — Št. Štekar v Ajdov. I gld. — Bralno društvo v Podgradu 50 kr. - AIoj. Poljšak v Gabrijah 50 kr. — Karol SHekuž v Plaveh 60 kr. — Župnik Ant, Lazar v Nem. Rulu 50 kr. — Jak. Cvek v Vratlu im — »So-čin" naročnik v Zadru I gld. — Župnik Ivan Kodre r Križu 10 gld. — Jož. Plesni-čar v Otelci 50 kr. — Š. Kemperle v Hudi-južni 50 kr. — Fr. Mlekuš v Kopru 30 kr. — Mornarski podčastniki na Tagethofu v Pulju po Lud. Cebronu 1*40. — Trgovec Peter Šauli v Cepovanu 1*50. — C. kr. gozdar Franc Troha tam 50 kr, — Ivan De-kleva v Gorici 2 gld. — Leban v Ozeijaim 20 kr. — L. Bavčar v Selu 10 kr. ¦-- Prodali eno za 10 kr. — Fr. Bajt v Ajdov. 20 kr. — Fon Jakob v Kredit 1; JO. — Ivan Mercina v Gorici I gld. '— SI?L. Glavič v Komnu 1-12. — Ant. Koren v Gori« i I gld. — J. K. Vodopivec 50 kr. Fr. Kodrič mi Trnovem :«) kr. — Vinka Veti h v Burna t«) kr. - L. Pr.miroti v Gorici t 50. — Iv. Šorli v Pazinu 202 (ne za »Sočo* 2 20, kakor smo mi»li'i). — Dekan Jati"/. Filipi« iz Ločnika 2 gld. — N. N. p<> F«*rli!u 2 gld. — Šokli-DivjaČ iz Livka 50 kr. — Gabrijelčič Anton iz Kanala 5 gld. - Fuilan Anton iz Prvačine :',0 kr. -~ Karol Skubin iz Kormiua 12 kr. -- Neimenovani iz Podgore 50 kr., Jožef Kosovel iz Crnif 5 gld., dobljenih pri neki pravdi proti neimenovanim. Batič Fran na cesti I gld. Vimen«: Leban v Šempasii 1-20. M. V. iz A. 20 c.rst.-siniov. Dalje je doMn za »Slogin«-- zavode družini potom: »Pri dvojni poroki ua Ravnem, in sicer Jos. Matrlira s Tere/.inko Ma-teličevo iu Antona Mateliča z Anico LVra-tovo nabrala goapa Matička Kopačrva 11-gld. — Ant. Pečenko v Gorici globe keg-Ijiftkegii kluba »Id. I'50. Enako Ivan Tro^t iz Gorice 2\S0. Neimenovana giHpicn v Tolminu 75 kr. — Jos. Podgornik iz (inr. Trebuše 50 kr. —¦ Karol Drašček v Gorici I gld. Krčmar Fr. Mara ž 50 kr. -- Janko Savnik na Dunaju 1 gld. — Pri nekom shodu v Dornbergu M. I gld., B. I gld. -Jos. Pahor podžupan v Renčali l gld. in župan Rajni. Žnidarčič 2 gld. — Prof. S.m-tel v G. 2 gld. ~ Jos. Kavčič in Ant. Koron pa po 1 gld. — »Izdajica iz Bilj" 2:50. Neimenovan 10 kr.. v pnMri pri Likarju 10 kr. - Monsignor Kumar IV »Id. Nabrano v »Slovenski Čitalnici" v Vrtojbi 11 gld. 21- kr. — O priliki praznovanja sv. Ivana zložilo veselo druMvo v Počerikovi gostilni na .Govorni" v Riliomhergu 2 gld. 72 kr. — Narodna taksa v Ajdovščini t gld. Pri tolikih imenih se lahko pripeti kaka pomola ali rtpiistitov; lepo prosimo, da se nam vselej naznanijo morebitni pogrošni. _ Čast takemu rodoijubjii! Rojaki! ("'.as počitnic naj se porabi v to, da si; bo povsod pridno nabiralo; po zalogi v blagajni so bo ravnala „SIega" v začetku novega šolskega iela. Lopo prosimo, naj se do tje gotovo uporabijo vse poslane položnice; nijedna naj sune pozgubi povsem zastonj! Kdor no zmore več, deselico si lahko prilržo. Lotos jo stroškov nad 800O gld. Da smo spravili skupaj toliko svoto, to je gotovo goriškim Slovencem le v čast! Presrčna hvala dalje še posobe onim Slovencem zunaj Goriško, ki so se spomnili z darovi naše mile ilece v Gorici. Bratje hvala Vam! Ne zabilo nas! Delajmo, ker v delu je zmaga! V Devin! — V nedeljo bo krasna narodna slavnost v Dovinu. »Tržaški So ko I" pride s posebnim purnikom. Na vrtu g. Plesa bo narodna veselica z javno telovadbo tržaških Sokolov. »Goriški Sokol' odpošlje depulacijo; ulolr-ži so pa še drugo gospodo. — Kdor so Se misli pridružiti, naj so oglasi v naši tiskarni do jutri opoldne. Za tri žardiujere jo žo zdaj izletnikov. I/ Scmpasa nam pišejo: »Neki lislič jo pisaril proti »Soči n o m u" uredniku, kako je on podkupil tudi Šempasiv. da so šli v obilnem številu na shod v Št. Peter. — Na to odgovarjamo; 1. Šcmpasrev ni treba podkupovati za take namene; dosti jo ie: sporočiti nam in mi pridemo. Gospod urednik pa niti tega ni storil, kar je znamenje, kako ničeva jo trditev onega lističa.^ 2. Iz Šempasa je došel na shod edini župnik Grča, ki jo bil osebno vabljen od strani odbora ; šl- jeden drug Šempasee je pa izvedel o shodu še le po lepakih v Gorici; zato je počakal na shod. Župniko-vega voznika no štejem k udeležencem shoda. — Iv,'o bujno fantazijo gospodov v krogu onega lističa! Za pmlolsko JtelrKnico. To vprašanje posl;>ja čedalje bolj poreče, odkar so je izrekel vojni miu'sler v avstrijski delegaciji bolj za bohinjsko črto. V imenu koroških in goriških poslancev ji« govoril za predolsko železnico dr. Sleinvvendor. — Vso časop;sjo, ki zaslopa trgovske koristi, se postavlia odločno za prodelsv. železnico. Posebno vroče so je potegnila za njo duiuMska »Kau fmfiniii sobo Zeil-schrifl", ki je g'asi!o dunajskega društva trgovcev. V 12. in 13. Slov. t. I. jo objavila dva obširno članka iz peresa strokovnjaka L. Ha ruma. S';ušaU bomo, objavili obširna članka v slovenskem prevodu. Kako stori laški brivec Slovencu molčati. — Nekdo nam piše: »Mnogokrat sem že poizvedoval, kje bi bil v Gorici slovenski brivec. Vselej sem zaznal, da ni nobenega; pač pa je, rekli so mi, brivec t>k nun krolka duša. Hajdi torej v Nunsko ulico, češ, če že irovaš k Lahu, vo'i vsaj iranjše zlo. Ko vstopim in sedem, rečem mlademu brivcu : Vse preč ! Ko nskubi črepinjo, zakadi strašno orožje v brado, in na meh bil sem na bradi hrom. Jaz rečem: Pustilo brade za | en «prst»! On pa porogljivo: koša že što , mi no kapišo. Mene posegače. Na prstu mu pokažem, koliko naj mi pusti brade rekoč: Zdaj veste, kaj je «prst>. Človek, tako imenitnega poklica, čutil se je razžaljenega, iu ker si je bil svest svoje veljave poleg po-lobradca, me zafrkue: Se no ša parlar altri- menti kon mi,.....dr;iL-o polovico je po- žerl, zato sem pa ia/. tem trje žvečil. Že sem bolel oditi, kar se domislim nekega norčlji-vega prizora, ko je mora! namreč gospod z na po! ostriženo brado iskali po mestu dru-zega brivca, ker se je bil s prvim spri Ostati sem moral, toda s trdim sklopom, da pone-iiesem v prihodnje slovenske gioše slovenskemu brivcu. Brivci — rojaki, zakaj se odtegujete Gorici ? Za enega ali dva je tu dosti deia in jela". (—- V dogovoru srno že par mesecev z dobrim brivcem v Ljubljani; pre-se>i se v Gorico. Ur.) Tudi-popravek, — Sklicatelji znanega šempeterske.M shoda so poslali tržaški »Edinosti* popravek ni njen dopis iz Gorice o ponesrečenem krSCansko-socijalnein shodu v ŠL. IMni. Popravek slovii: 1. \i res, da je bil shod sklican v pov.se dnve namen«*, nogo za razpravljanje krV-anskn-socrjalm-ga programa . . . R e s j c, «!j ji* imel »hod nam "ii poučiti ljudstvo «» ,kiu»'vk«,m* in »obrtnem*' in »di-E.tv-.kem vprašanji": ni ~amo ti namen iu uob«*nega dn>z«*'a ne!" 2. K»*s j»- iueLdje, da se j.* stvarno-d iu ii,.-.«dr.»rik;",'.lvo .-h««,a z. hy'vaf« • n-lmetin i pi.»mi-uo iin*ri«|a;i"irii i»-ebam v Gorici iu si? je ši* p'i-.eb*-j v pozdr.ikij na »hodu ab-holiiiim iz'oi s«i v.-.sfceir-aio politiko. Odiočiio tor»*,i obiojamo zlobno in zvito podtikanj«* d«ipwiikuvi* in g.i tem potem slovesno pozivlj;'i»»', naj uav«-«!«* tistega i/.mrd pudpis.j|ieg.t .sklic«'V.»iticga odbor.«, kaff-ri bi bil kedarkoii razpošiljal pi;»ma. povdarjaje, «la dr. (ir»*gnrčič ne muc biti več izvoljen, on da mora p.inti. V Št. Petru pri Gorici, dne 5. jul. \S\H\. Sklitr«- v ;• l n i o d b o r : Fr. Knav-i, Ani. JakoiitV-, Fr, Čemi«, M. Lovr«*nč!i\ Blažira Ivan. I}o.->t:iv.*k uredništva. - «lvii-uost» bi bi!.i, prav hdiko odklonila tak popravek, v katerem na podl.e/i g* l'X i. j. lodloeuo obsojajo zlobno iu zvito podtikali;«* dopisnikovo*; ali priob« i»a g.i je lahko, saj popravljale! nie>sa ne popr.ivijo. Oni I«* nekaj trde, čosir jim b^tveno iu stvarno nikdo naših Ijinlij ne bo verjel; ako pa podpisani go-podj«; umi tn'0'i označenih po.->tr.ui-skih nakan, sprejmemo popravek na znanje li* kot osebno opr.iv^Viije. S'a er pa je imela vsa prireditev j:i-.!io smer, naj se j«- v s i sklicatelji že zavod.-jo a1' ne; i.thko je verjetni*, da je niurr-ftdo >'i morda tudi vsi skupaj le orodje v rokidi t;stihr ki vedno ino-šajo iu neiijo, «!a 'e m bo miru v deželi. -Kar je g. kap'.iu Knaus zatrjeivl v zasebudi pismih par driij pred shodom, ko sta *;»• oglasila že «Soča» ni »Primorec* je brez ti in pravde Narodu in joziitu svojemu* ! V torek je bil ob 0. mi zvečer pogreb v roj-lir v.isi pakojnikovi. Nagrnbniro so poli sriiiitia/.ijci (25 pevcev); k pogrebu so prišli nekateri profesorji*. Pokojniku bodi blag spomin! Okrožnica t se m županstvom pokue-žone uroiovini- GorKfci? in Gradlški*. Deželni odbor javija vsem slavnim obvtii^kitn z.i-lopom naslednji ilopis e. kr. deželnega šoiskega svita z dm.- 2. junija LS'.»ti. št. ."»II mje . odi!o: . kr. de- »Kor zahteva učiteljska slttžli vsake učiteljske osebo, sklenil j« žolni šolski svet v svoji seji dne 1^. nuja, da ne dovoli noben.'mu učitelju več, sprejemali službo občinskega tajnika in da za po ve, naj v »i učitelji, kateri zdaj opravljajo občinsko tajništvo popust*- ta posel dno 31. decembra 1S%. O tem s*- obvešča slavni deželni odbor s prošnjo, da blagovoli naznaniti nhčirmit navedeni sklon c. kr. deželnega šolskega svvla*. ((dej članek iz učiteljskih krogov). Škropljenje ulic in cest. v Gorici jt» takt) revno, da nas mora biti sram prod tujci. Prah jo goriška ^zdravstvena špeeija-htela', katere je ubito n.; razpolago lakira tujcem, ki pridejo zdravja iskal "v Gorico.---Tkljiib tak«'« revnemu škropljenju dobiva podjetnik letos menda celih 1000 gold. več od lani ! Iz IViilsorf. -• - Mata konecletna skušnja bo v otroškem vrtu v Podgori 11. t. m. ob SV. zj.. — v Povrni pa IG. t. ni. ob S. uri. Sb.riši otrolc in prijatelji teh zavodov naj se obPo udeleže, da boilo otroCiči z večjim veseljem prihajali v pre' ¦ ¦.-. /upnik res tako govoril, je pripovedoval neresnico. Oopuvaiici naj si torej zapomnijo, tla ni re.» to, kar jo rečeno v zgnrenjih vislicah. Tako so dandanes zlorabi cerkev! Ali je cerkev za take ImjVkarijoV! \z Breglnja nam poročajo: ,NV'; sklad.ivna usta jt> š<- vodno nevarna ljudskemu življenju, i« novrhu ji ni pri?auesi.1 uiti ploha, l.i se j«* vlila pred 11 dnevi. Nesrečo so lahko mogoče, ker ni pudziilja niti v najnevarnejših krajih. O železnem brami 11.1 mostu m š«» vedno ne duha m -luha ukljub temu, da je bil določen že !. IS'.i:>. Zikaj taka /anikernos! pri izvrševan,u sklepov cestnega odbora'r Mari so čaka, da so prej zgodi, kaka večja nesreča-' h* taku z dokladauii preobltženo Ijuib-tvo si limon* drugače pomagati v leni pogledu, kake-v javnosti drezati na izpolnjevanj«* dolžno-ln. one činitilje, ki s«* za to odgovorili, up.iji-, da so zdramijo iz spanja X. v. z. (Dostavok iirctliiišlva. Želeli "hi, iU 1; so drugič najprej obrnili s pritožbo u... c t; s I ui odbor; ako to ne pomaga, potem n.ij s«- gre še v javno*,!. Velikokrat smo se merili, da so razne priložbo v javnosti v«-č ali tuunj neopravičene, ker se je zanemarila edino prava pot. ki pelje do >.užel(erier;a I/ Sv. Križ« na Vipavskem. V našem mesteci vladati med otroci nalezljivi bolezni davica iu škrlalica, tako, da so j<* moral šolski pouk pretrgati. Doslej jo umi!) že troje otrok. Itadt tlolgotrajnca inokroli.oga vrem,-na je delo na polji zac alo in se ol< lepem vremenu vsak puli za delavce, ki -e plačujejo iienava-.ino dra;;o. Košnja jo h- Jin-čela in bodo lolo-i kaj bogata; nasproti p t jo moča škodovala trli, d.i ni več toliko upanja v bogato trgatev, kakor jo bilo ob rvolji. Letos so je zgodaj prikazala" poronospora, .i prod cvetjem ni nikdo škropil radi deževra in pomanjkanja časa; zamujeno so pridi«'* nadomešča. Nekaj let sem ni bilo treba žveplati trt, ker sejo o i d i 11 m 1« redko kje prikaza!; lotos pa jo treba zopet poiskati mehove ter pridno žvepljati, da so prežo:!* škodljiva gljivici. Listnica. — Dop. o .krSč. socija- 1 i z m u" : Za zdaj ne priobčimo; saj jo vs,--znano, slepcev in strastnožev pa no prepričate, za nju tudi nft pišemo. To v spora-zuinlj«*nju t. merodajniuii mužmi. G«is F. i*, v P ri; »Sočo" Vam nismo pošiljali; zavrniti .»!<; imeli nbč. obhoduika, t j. Usta i: sprejemati, pa mirna llosiu! Gemu trud ;:. 2 kr. za znamko? Saj je tudi ihvava p.i mnenju Vaših malih .tiogiiv*1 fr.imas-»n-ka. liberalna itd., ¦'¦¦mil da;!iižok:* Z.i znamk«? na vrnjeni brošuri .Deželni zbor* ste bidi p.»tr«>»ili :> kr, k-.' »liisčcte podpirati take tiskarno". Od v,'.vi- -hoga do smešnega jo !«• en korak, a ti /.. sto narodih že davno. ¦— Dopisniku iz Diij: Fakta o izgubljeni Stoli, o godbi 1»1. junija, o skamlalo/.nom obrekovanju ub-.igo mali r.-, »V>. da ,ga je hotela zapeljati*, o tasiji. katere župan ni hoU*l podpisali, da bi r.<* prišel v roko drž. pravdnistvu, o sloveči poroki brez sveč in na noč-tivcno žaljiv nai';.i —- so nam podrobno žo znana. Nismo ji!: porabili v javnosti; kaku jih porabimo. *! tem bomo še razmišljali. Sicer pa doiičn^ ne reasuji; na znano označevanje s f. p-ker so boji na solinre s tolikim maslom iu srlavi. Da bi on vedel !»• eno samo nedostoj-nost recimo o ,S." uredniku, takoj bi jo ra/.bobn,!?. ali mi imamo usiniij«-njo M1'-' st va ri. Živili! Ostala Slovenua. Trst. — »Tržaški Sokol" je najel pr< storni parnik »Piran o se*, s katerim popeljejo izletniki v Do vin. Udeležba bo številna, ako bo lo lepo vreme. Na svidanje! — V ponedeljek je bil v Trstu državni poslanec Pernerstorfor. kije doslej edini zastopnik socijalne demokracije v državnem zboru, ivečor je imel v vrtu .Mondo Nuovo" predavanje o političnem položaju Avstrijo v dru.d polovici sedanjega veka. Kritikoval jo koalicijsko ministerstvo ter sedanjo preosnovo volilnega reda. Naglasil je »nepravično* napadanje klerikalcev na soeijaSno demokracijo , ki zastopa le načela bratstva, enakopravnosti in splošne svobode. Kdor hoče biti socijalist, lomu se ni potrebno odpovedati ne svoji narodnosti še manj pa veri. pač pa ne sme nametati drugim svoje vero ler drugoverce sovražiti, marveč ljubiti kot svoje brate. Slikal je z živimi barvami Kristusovo podobo kot najsijujnejo luč dobrote ia poudarjal, da je socijalna stranka edino zmožna podedovati in izpeljati Kristusove nauke (?). Kazlagal y sedanji društveni polo-¦iaj in stremljenje posarničnikov, da dosežejo zlato teie. — To, kar je povedal Perner-storfor v nemščini, je razlolmačil sklicatelj shoda Usekar italijanski, g. Knmnščič pa slovenski. Shod je bi! mnogoštevilno obiskan od vseh slojev Tržačanov. To je površna slika tega fiioda. Pri tem shodu so imeli b-po priliko, nastopili oni gospodje, ki so bili sklicali znani shod v St. Petru. Man bi rie bili potrudili v Trat iii tam povedali zbranim delavskim kropim, kaka nevarnost iim preti od socijaine demokracije. Pri tem shodu b; bil uo.eslneji njih nastop nego bi je bil v št. Petni! — (O razlaganju poslanca Pernersiorfcra spregovorimo nekaj več o nrilikil. - Od nedeljo naprej so pričeli zapirati v Trstu vse prodajalni™ razun onih, ki tržijo z jeslviiiami. Do riOO prodajalnii: je bilo zaprtih. Izjemo so naredili le kaki trije trgovci ki so *•• siedni-č morali udati /brani množici pred t »roda j. 11 i, ki so oiaitevaii >aki-dnk-ide. Prčakiije se z rado-vidii<>-t,;o, kAo konča ta vladni odpor in kljubovali/- im «.lii»y- '/.»»lopa! Ako iu v-t> \,- ju-«! i o i/.dattia, kajti o gašenju je bilo loO vagonov pM;.ii»e iti tudi potrpelo v-.:, d ek-plo/ii »»¦«.. !•' J/.meii pom"-n rt mii Mir li »ajbuj-e prizadel 4J-teti;i J ine-o se um je kar lupiii mak j«' mini «¦«> i«l«ya uu Ob l''» l'"b- '•""•' j'-' •,l" Jakoba l)i|»:in'-;..i Miv^vo JU-letm-gu Fran.i D«»luu «|e,e, da 07.ll o-kodovari. D -.tro-.-k K«u!i.i! bil <-|i Pahor. O/vno o.t li.i,i!a! Mi«-ob 1' . uri pop. e!l, i- ie ¦•trdo lahk •¦•• -rre pti .r> /i nt' ili olroi' k p.Helj.im j-se je imalil llh.l pokop.. V i«.!fi-......-i do pii;.it'i, ko so pnlur.dt t uue-.jji^i h ne-ivfncžev im-,-;|{' Gospod Kmuioiiii .isa v bolni-iiiri. Dal skrbel K.l oliEJeJj pr.Jlf-MVr -llill. - C. ki', državni ;rimna,'ij v Trstu je uhjuiil Nvuje por.i«'il» >;i '-oUo l< U, \*\K '.»i. |lli. leto občanka). \t •'..iti.Si-k.b podatkov po-ii.-inamtt, d.i ,;i bi:o komem orni nii-mg.i •-o! kfg.t li (.• 11.i tem zavodu ;>'.» urna e\ ^hs iv.inil«, I ;¦.»-. btiij. h Ti>t:i bi!o ;,b ;•• J.VI. U. jViinoiNke 11'}, i/, dnigib av>tli«k:h pokrajin ."iJ, iz Ogejnke •». vt. Ibiitje '•'». iz Neimije 3, U Uii-i,e i, i/. dežel i/ven Kvrope I!. I»o'nirodiiOfli (materinem ji ,'iku) bilo y: Slovencev KM. Nt tn.ev l\S, llaiij.mov 117, Srbti-IIrvati»v ti, fr-h t. Iirkf. *». 5. m. v en-dero) se je vr;ii obCui zboj- tega društva. k.di-re;ra so se inleje/iH ,5 in d< h.lt\] po-.:ai;ci Nabergoj. Spiijei'' iii I.aginj-i ter de-fceici pos'ui'u*i Jenke., dr. Malkn m Diuko Trinajstjr. Uorjup. Vatovee in Mais-di<"-. Prvie i»e je '..goihlo v d.ru^uni kroniki. da je bil ra/pn?.Vft zbor. Povod terr.u je »bil govor pos!. Spifii'-j^a v razprav: o oobsirnun pororilu. V sioji. ix zanosr^-iu govoru je ris.d /.o'ns5ni p»s!f)(5ij j. - j:oto! i 7, be -l-n , s*, n s o p r i j kro n e, "« pr.lrl.-va'.!. i: ..«i -m rali bojevati z ene strani proti laži, z druge < p.l proti gmolni moči svojih narodnih nasprotnikov, ki imajo vso zaslombo vladajočih krogov na Primorskem! Boj bo srdit na vsej Črti, a upamo, da pravica vendar koneCno zmaga! Istra. — V P o mjanii bodo kmalu obe. volitve. Nasprotniki delajo na vso moč, da zmagajo, kajti gre jim za 13 volilnih mož, ki odločujejo pri zmagi o državno-zborskem poslanstvu v kmečkih zahodnih-občinah. Ker kaže slabo za našo stvar sploh v Istri, upali je, da se stori vse mogoCe, da obstane ta občina v narodnih rokah. Moramo pa bili pripravljeni na vse, kajti nasprotniki ne bodo varčevali z denarjem, ko gre zp, odločujoča glasove. — Iz Pazi na poročajo .Edinosti", da kaže letina prav dobro. Ako ne pride nepričakovana nesreča, pričakujejo kmetje izdatno pomoč. Bog jim daj! —Taj nikom upravitelja dunajske nunenaturo, inon-signor Loc;dellija, je imenovan isterski Hrvat Klemeni Bonifacij iz krške škofije. — V L o v r a n u (pol. okr. Voloski) so pričele S, t. m. občinske volitve. Doslej so imeli veČino Hrvatje. Iz Kopra. — Skušnjo godno-sti je napravilo i/med jednajstih Sloveneev osem iu sicer dobrim vspehom, sledeči: Hrlok Josip i;. Drdokov pri Kopru, fojtfel Itafael s Srpe-niiv, Uodiua Karo! i/, Skednja, IlesCič Ivan iz tioriee. Stres Srečko i/ Hieginja, Sanein Lovro iz Skednja, Sijanee Ignac iz Ojstrice (Štajersko), Trobec Vinko pri Sv. Ivanu pri Tr.-tu in Vuga Ivan h Vedrijaua pri viorioi. Novim učiteljem: nuiogaja ljela! drisk* Kranjska. --Deželni zbor kranjski seje si se' h kratkemu zborovanju dne (1. t. m. Klerikalna stranka na Krajskem sezida ,P r i p r a v n i s k i d o m", v katerem bodo imeli ucileljisciiikihre/.plačiio brano iu stanovanje, Dom bo pod nad/.orstvom kue-zoskolijskeg.; ordinarijala. Na dolenjski železnii-i so nabavljeni taki uradniki, ki ne poznajo slovenskega jezika. Tako je povsod, kjer so preveč popuslljivi. - - V Idriji je sij;ln. Klerikal« i so hoteli shod piepieiili, n/iro.na ra/gtiali, a se jim ni posiečilo. Zaprli solri podkiipljence, ki so n.'jvec jMz-.ii.ili (bili so tudi kaznovani), a »-dale je redarslvo odstranilo. Vodij raz-s.ijalrev i'; bilo zraven. - Drmtvo ,Pravnik" piirnli letos izlei v Nabnv.iuo ali Divačo, da bode prilike, tuli le/iti se ga primorskim članom. D.ti izleia še hi dolneen. (Vniir je dovolil po--!. Po vselu,da sme .msili ,z a-s luž eni* papi>.:-v red „pro i-ccle:,ia e| ponbti.e-.To bo vesi!',i'' Piiul je mokvo-no-ki »iotir Viktor Is o z i ti a 'M, \n\ m. .SlaJerskH. • Kakor smo že naznanili, prifjio volitve v okrajni za-,lop veljak i dne I'!, in končajo IT., t. m. V celjskem okraju je s Celjem v red ''7.S7li Siovelici-V ili le "d!7 iiciiiOirjev iu Nemcev. Slovenci plačujejo v tem okivju gid. l(».-».ii;:i'|0 davka, doCiiu Neiiui in iiciiii-urji le uld. USttoMtl. Torej 7v ta j;«z!ika v plačevanj« davka kaže, da tiče v okraju prvenstvo Slovencem. Nesrečni volilni red pa ouiugočoje tudi Nemcem, da /asi dajo sedeže zastopnikov. Nekdaj so imeli vei'ino,pnd 'A h ti so jo zgubili, a upamo, da je ne dosežejo več. - Zraven teb volitev bližajo se inili deželnozborske. Slovenci nimajo tipanja na kako :iovo pridobitev, vendar gotovo računajo na dosedanje sedeže. Zisp.t nesrečni volilni red jim ovira napredek na tem polju in radi lega se moramo lola-;.i'.i le z upanjem, da pride čas, ko pride <-b veljavo tti,»i !,i nepravični volilni red. — Nat:.e>lnik 1$ a <} u e b e m j;.- obiskal Ljutomer. ; V nemifci soli se ;¦• zadržal pol. v slovenski i {».i ».-l-i uro. S podukom v slovenski šoli je i u:. \K-\-. /adovoi.ett, ka,!i otroci so mu od-: g.n.ir.:': -lobro. Iii; j.- 'fu.lt v Celju. Na-! n..-tt.ik govoti dobro hrvaški. — Za veliki pevski kone.r' v Mrežicah so oglasi:] so-h^maii;,' .Celjsko iievsko d ruši v o*. p.-i-ki ,!•«!<• trg. drušUa .Merkur* iz Zagreba, .Iliri j i* v I/ubljani in .S 1 o-v e n i ša" na Duua,is. Koncett bo !•"» avgie-ta. •- V Št. Juri i ob j. ,-. je umrl otidotni župnik Lovro V o S n j a k. O (rntgorl je napisala gospa dr. Jenkova več poi.li-lkov v »Slovenskem Naredil«. Podli«tki so bili zares krasni, zanimivi in nadaljnjem z vro."o bratsko Ijti-bezitijo. Povsod so Cihili one pod!i«lke in ob-rt?dova'.i slovensko damo, ki ;e zbudila na kršnein fVtinju od najnižje koči?«* do kne-žtve palače večjo pozornost na bratski narod slovenski. Da jf bila gospa dr. J e n -kova na Celin,!! jako čislana in skoro nbožavana zastopnica slovenskega ženslva, da so jo lam povsod srčno sprejemali že dvakrat, to smo >pn7iia:i iz «Glasa Črnogorca-, edir.ega časopi-a črnogorskega, v kateri piše «am knez. ltodbina Jekova zavzema gob>vo eno prvih mest, ako ne prvega med narodnimi rodbinami. Cosp.i je imela nemško odgojo, ali rodoljubni soprog je obudil v njej ne le vroč narodni čut, ampak tudi ono idejalno slovansko ljubezen in vzajemnost, ki naj bi vezala vseh slu milijonov slovanskih src. Otroci se vzgajajo v tem duhu; poleg materinega in modernih jezikov se pridno uče tudi ruščini. — Da bi pa imela starejša hčerka popolnoma slovansko vzgojo, peljala jo je gospa na jesen v znani višji dekliiki zavod na Celinju. v katerem je ruščina glavni učni jezik poleg srbščine. V istem zavodu ja največ Srbkinj iz kraljestva, pa ttidi iz Bosr.e-Hercegovine in iz Dalmacije. Zdaj imajo med seboj tudi vredno sovrstnico iz Slovenije. Da je v mladih srcih bodočih najodličniših srbskih dam vsled tega večje zanimanje za nesrečno Slovenijo, to je umljivo samo po sebi. In tako je ta navidezna malenkost omembe vreden dogodek, za kateri smo le zahvalo dolžni plemeniti materi, oni idejalni slovenski dami, ki je peljala sloveči pevski zbor .Glasbene Matice" na Dunaj (kakor smo o svojem Času še posebe naglaSali). " 'Uh Svoje prvo potovanje na Getinje nam je torej popisala v »Narodovih« podlistkih. -Da stori to, je obljubila svojim Črnogorskim prijateljem. A da izvrši to svojo obljubo tako krasno, tako dovršeno, mora le odkrito veseliti slehernega Slovenca. — Kdor je slišal to gospo le jedenkrat govorili, dasi povsem nepripravljena ker nepričakovano, moral je občudovati njeno zelo obsežno izobrazbo in njen govorniški dar; govori v zelo skrbno izbiranih izrazih in oblikah, nikdar ni v zadregi z najprimernišim izrazom, a misli se ji kar kupicijo, kar daje njenemu govoru vedno umetno nastavljanje. — To omenjamo, ker se doslej tega menda še ni nikjer proglašalo, da bo vsakomur umljivo, da oni krasni podlistki so potemtakem lahko nastali izpod peresa — take slovenske dame. Ali jedno prav zanimivo črtico je gospa izpustila vsled — skromnosti! Toda slovenski svet naj izve tudi to pa po drugi poti, kar smo izvedeli od povsem zanesljive strani; tudi »Glas Črnogorca« jo je omenjal. Neki profesor na Celinju je imel pri pri sebi siroto, nekega dečka: delal je skrbi njemu iu sorodnikom kaj bo ž njim. V nekem pogovoru z gospo dr. Jenkovo so omenili, ali bi se deček ne mogel česa naučili v Ljubljani Y Gospa je takoj ,'iaredila v srcu trden sklep: Hčerko puščam v Crnigori, e mesto nje naj vzamem črnogorskega dečka v Slovenijo, in to se je zgodilo. Ko so se odpravljali, pozdravljalo je mlado iu staro gospo Jenkovo in klicali so jej od vseh slanij: naj pozdravi brate Slovence. Dečku pa sa priporočali od imenitnega do nnjproslejsega Črnogorca: Niko (Nikolaj), budi' p ošl en, budi pošten! — Niko je zdaj že doseli mesec v velikem mlinu gospoda Travna na Glincah; od začetka se mu je tožilo po skalnati svoji domovini, no zdaj je zudo-voljen in prav priden dečko. Ta dečcK je zares zanimiva, ob enem ginljiva točka v življenju slovenske dame, ki je druga skrbna innli malemu črnogorskemu junaku. Da, nadejamo se, da Niko bo res vseskozi p o Sten mladenič, in mož; iu ko se kdaj povrne v svojo iidljeiio llriio-goro, bo tatu pripovedoval o bratih Slovencih in »bieloj Ljubljani'4 ter krepil tako vezi, ki naj vežejo jugoslovanska srca. Društvene vesti. Vabilo !t l.iineinii zboru goriške inožke (KMiriižiiice družbe sv, Cirila iu Metoda, ki bo dne P„>, julija, iSIHi, v prostorih lilkiijšliji' Čitalnice s sledečim dnevnim redom: t, lelno poročilo načcliiištva: i.1, preberejo se naznanilu družbenega vodstva; )), morebitni nasveti ; 1, volitev načeliiištv.i. 5, volitev dveh zastopnikov k glavni skupščini. Začetek ob 11 uri predpoludne, Niičclnišl v o. .KoleMirsko ilni&ho tiurlcii". — lig. društveni člani so vabljeni, da se snidejo prihodnji ponedeljek dne HI. t. m. ob H. uri zvečer v društvenem hotelu. Prelresoval se bo načrt in podrobnosti dirke, katero namerava naše dtuštvo Se lelos prirediti; zatorej se želi, da bi se kolikor mogočo mnogo čast. društveiiikov lega prelresovanja udeležilo, — Vsled razpisa e. iu kr. avsl. oger. poslanstva v Dimu dne su ob' veščeni o colnine proslem prestopu meje tudi kralj, italj. čolni uradi v Visinale in Sant Amiral pri ('orno di Hosazzo. — Nekateri društveniki žele, da bi se pravila v nekaterih točkah premenila; te svoje nasvete m\j dotičuiki čim prej odboru predloža, da se skliče potem nemudoma izvanredni občini zbor, ki bo inmerito sklepal. .Zdravo!*. O d b o r. „<»orIMiH ljudska posojilnica" ima rdaj mnogo denarja na razpolaganje. Obresti na vknjižbe po ">%"»; ker pa vse pogodbe iu prošnje izdeluje posojilnica sama, imajo prosilci le majhne stroške, da v primeri z drugimi zavodi obresti ne znašnjo nad ?>%. — Promet daslej znaša okroglih k:iO.IMK> gid. V Vodjem ffradu bo imelo bralno društvo .Domovina' občni zbor P.J. I. m. ob i. popoldne. Spored: pozdrav predsednika, poročilo tajnika iu blagajnika in volitev novega is.lbora. Le želeti bi bilo, da bi se domačini trdno oklenili ".dadega društva. Slišimo, da v leni pogledu bi bilo še marsičesa želeti. Podpornemu društvu za slovenske vlsckosuke n« Dunaju so letos še darovali: V Hivlranu: (M. Vinko Vet rili, nndofi-lijal južne železnice ^ gid. V Cirknici: Rodoljubna gospa .Matilda Sebenikar .> gid. V Černomlju: Gd. Anton Kupljen, r. kr. notar 3 gid. V Chamu: Gd. J. Slojnič S mark ">0 kr. - ."» gid. i\ kr. Na Dunaju: Družba slov. uradnikov v V. okraju 2 gid. Slovenka v zadnjem večeru slovenskega kluba 2 gid. Gg. državni poslanci po g. V. Pfeiferju in sicer: Visokorodni grof Alfred Coronini 10 gid.; dr. Ferjančič, dr. Cregorec, dr. Gregorčič, (društveni iislanovnik), ekse. grof llohenvvarl, f kanonik Klun, Koblar, Kušar, Pfeifer, Povše, Višnikar po 5 gid. Ivan Nabergoj :5 gid. Na Dunaju so daljo darovali: Gg. Josip Slrilar, c. kr. profesor, Alojzij Krernžar, vodja mag. v lil. okr. in mag. svetnik, Anton vitez Globočnik-Sorodolski, vladni svetaik itd., dr. Pavel Turner, (društveni ustanovni!:), pns itd. — po 10 gid. IV. Vladimir GloboCnik pl. Sorodolski, minist. iajnik 6 gid.; dr. Klemeni Seslmr., dvorni in sodni odvetnik 7 gid. (letos drugi dar); dr. Peter Laharnar, minist. podtajnik G gid.; Žiga Sežun, c. kr. likvidator, Haimund Deti, magac. šef pri južni železnici, Satler Henrik, vižji kontrolor pri avslr. ogerski banki po 5 gid. Davorin Žunkovič, e. in kr. stotnik, Jan Jee, pol. višji komisar, Viljem Schramek, inženir pri c. kr. gen. ravnateljstvu uvstr. dr. žel., Albert Tuschok. blagajnik piv., dr. Miglič, c. in kr. polkovni zdr.ivniK, dr, Ani. Deies, e. kr. podtajnik v minist. za notranje zadeve, Ivan Lnzar, revident pri juž. žel. ravnateljstvu, gospica Melanija SitUg, učite- ljica, Adolf. Sluga, gen. zastopnik 2av, družbe Anker* itd. — po 3 gid. G. Ludv. Jošt, ; kr. poštni kane. 2 gid. 50 kr.; g. Miroslav Sijanee, šolski ravnatelj 2 gid. Gg. Jakob Vrečko, poštni asistent, dr. M. Ploj, c. kr. tajnik v fin. ministerstvu (drugi dar), Leopold CvetniC, c. kr. poštni kontrolor po 1 gid. V Gorici so darovali gg.: dr. Nikolaj Tonkli, odvetnik itd., dr. Henrik Turna, dež. poslanec itd. po 5 gid. Andrej Gabršcek, tiskar in urednik 2 gid. V Hrast ju pri Kranju: Vč. g. Lovro Rozman, duhovnik 5 gid. V Idriji: G. K. Svoboda, c. kr. inženir 2 gid. V Jesenicah: G. Anton Traun trgovec 5 gid. V Kamniku: Gg. dr. Karol Scbmidinger, e. kr. notar itd. 5 gid. V Komendi: G. Andrej Svetlin 2 gid..V Kobaridu: G. Ivan Lapanja, zemljemerec in dež. poslanec 5 gid. V Kranju: Gg. Valentin Štempibar, odvetnik, Viktor Glo-boenik, c. kr. notar in dež. poslanec po 5 gid. Fr. Omersa, trgovec. France Fischer, hotelir, Karol Florijan, posestnik po 2 gid. Ivan Štele, posestnik, Martin Novak, c. kr. poštar po I gid. V Kutni Hori (na Češkem): G. Janez ftoseher, c. kr. stotnik 5 gid. V Ljubljani: SI. kmetska posojilnica okolice Ljubljanske 20 gid. Slavna družba sv, Cirila in Metoda 10 gid. j gg. Ivan Martinak, c. kr. dež. sod. svetnik, dr. Janko Babnik, c, kr. sodni pristav, France Žužek, c. kr. nadin-ženir. Ivan Perdan, veliki trgovec, vč. Janez Gnjezda, c. kr, prof., Ivan Murnik, c, kr, svetn. itd., dr. Viktor Supan, odvetnik po 5 gid.; Dragotin Žagar, deželni blugnjničar 3 gid. V Ljutomeru: Vč. g. Ivan Skuhala, dekan itd. 2 gid. V Logatcu: G. France Majdfe, e. kr. okr. živinozdravnik 3 gid. V Nomein-mestu: Gg. dr. Albin Poznik, c, kr. notar 5 gid.; dr. Fr. Detelja, c. kr. gimn, ravn, i gid. V Ormožu,- Slavna posojilnica 15 gid, V Preski (pri Ljubljani): Vč. g. Martin Drčar, župnik 3 gid. V SI. Pftllnu (trn Nižje-avstrijskem): G. Valentin Oblak, c. kr. stotnik 3 gid. V Sedlu (na Goriškem): Vč. g. Simon Gregorčič, vikar 5 gid, V Slillfriedu (na Nižjenvstrijskem): Vč. g. dr. Mihael Mogolk\ župnik T> gid. V Šempasu (pri Gorici); Vč, g. Blazij Grča, župnik in deželni poslanec i gid. V Trboljiih: G. Jožef Kržič 1 gid. V Trnovem (pri llireki Bistrici): 0, Ivnn Brinlok, trgovec f» gid, V Trslu; G. Anton Klodie pl, Siihlndoski, c, kr, šolski nadzornik Ji gid. N« Uncu (pri Hakeku); Vč. g. Franc Klcnionc, župnik I gid. V Vitanju (na Štajerskem): Slavna posojilnica 10 gid. -¦- Za toliko darov bodi iskrena znhvala rodoljubnim dnro-viiirr-Mi, riaroviilkmn, narodnim modom, posebno še go.-p. držuvr.eniu poslaiiftu V. Pfeiferju za lepo svolo 03 gld„ ki jo jo nabral mej gg. slovenskimi državnimi poslanci. Ta plemenit u požrtvovalnost zu roviro slovonsko veliknSolee uu Dunaju zbujaj in nmlnljo milo Slovence in Slovenko, osoliito pa šo narodno zavode k daljnemu /.'utiiemu podpiranju revnih naših dijakov lin Diuuiji, slednjo pa, hllo, ki jo pogorela do tnl, Kop so boleli orožniki razpodili izgrodniko, unol m je krvav boj, pri katerem jo bilo ubitih in ranjenih več osob, Vlada je razglasila obsedna fllonjo. ->• V flurlgradu so oboslll vollko Avtnoncov, ki m »odeloviill v zndujl urtnjl, Hudi tega jo nnslnla velikanska mzhurjonost, Po mestu so bili nalepljen! lepaki, ki so rotili Arinonco k uporu in naglnlnll, da so no ¦mojo ustrašili vladno krvoločnosti, kajti isto so občutili tudi Bolgarji, lit vendar so dosegli neodvisnost, — Na Kroti nI nič boljšo, IMaja jo so vodno, Ustali so pobili InrSko vojsko ter so proglasili Kreto zjodlnjona z Grško, kar so naznanili njih kolovodjo tudi ostalim vcicvlnslim. — Iz Now-Yorka poročajr«. da jo predsednik ekvatorsko Ijudo-vlado zmagal popolnoma uslufto, ki so m bili uprli sedanji vladi, — Na Bolgarskem, pri zgradbi železnico Srcdcc-tloman službujoči italijanski in drugi delavni, so so poprijel i s tamošnjiini orožniki j bil je ubit jedon orožnik. Sploh so oživeli zopet ustaSi, ki so bore proti Turkom, — Na Francosko m dob6 2,800.000 frankov na davku za dvolto-leso. I. I89G. — Napovedali so vojno po vsej Franciji »tulcem* (cilindrom) in širokim rokavom ženskih oblek. — V Metzu pri Strassburgu je nastal požar v orožarni De-vant-les-ponts. ter se je užgala zaloga smodnika in dinamita, da je uzročilo razpok, ki se je slišal daleč okrog. Usmrče-nih in ranjenih je več oseb. — V Kini je tudi ustaja. Tako poročajo iz Shangaja. Ustaši, morijo kristijane, oziroma vse one, ki so prestopili h krščanstvu. Umorili so tudi nekatere misijonarje in uničili njih zavetišča. — Kakor se vidi, kuha po vsem svetu: na Kreti, v Macedoniji, v Kubi, v Kini, v Afriki, Španiji itd. — Italijanska zbornica zboruje. Slišijo se Čudni glasovi o nekih radikalcih in bivših nasprotnikih trozveze, kakor jo Ga-vaiotti, ki so so izjavili za vladno politiko. Le I m b r i a n i je ostal dosleden svojim načelom ter vsled tega izstopil in dose-daiije stranko, ker je glasovala za vladni mednarodni politični program. — G r i s p t je objavil zanimiv spis o trozvezi. v katerem naglasa, da je bila I, 1891 podaljšana na 12 let in da jamči velesilam njih sedanjo posest. — Znani afrikanski popotovalec Stanley je nevarno zbolel. — Dellcit (zguba) zjedinjenih držav ameriških kaže- 30. junija 189G. 25,000.000 dolarjev! po slovanskem svetu. Hrvaška. ~ Lepo misel je sprožil „Obzor" prošli mesec v nekem članku, da bi si ustanovili Hrvatje prosvetno društvo, kakor ga imajo že Italijani v »Legi Nazio-nalc", Nemci v »Schulvereinu", Cehi v „Uslre-dni Matici- in mi Slovenci in isterski Hrvatje v družbi ,sv. Cirila in Metoda". To misel podpira zadetki »Narodni Lisi" in splitsko Jedinstvo", a podpiramo in zagovarjamo jo ludi mi, kajti spoznavamo veliko potrebo takega društva, ker tujščina se je preveč, ugnjozdila posebno v Slavoniji, velika in hitra pomoč pa j« potrebna v Medmurju, kjer so prepuščeni tamošnji Hrvatje na milost in nemilost Madjarjev. Tako društvo pa bi moralo biti ustanovljeno s pomočjo vseh strank na Hrvaškem in sama uradna Hrvaška bi morala biti pomočnica. Kot. brez-pvHtičnu iu le prosvetno društvo bi moralo dobivali tudi deželno podporo, a svojo pomoč mu ne bi smel odrekati niti jeden rojen Hrvat. Le tedaj, ako bi bili Hrvatje zagotovljeni na znotraj, da jim ne preti nevarnost od navideznih sosednih prijateljev, bi se potrebavalo njih pomoč tudi zunaj nje meje -- za Medmurce in istersko rajo namreč. Bog daj, da bi se to doseglo, ker je prepo-trebno tako društvo. Ako nočejo že imeli za uzor v tem pogledu !>rate Cehe — naj jim m i) r - k i k r k j; i i,: -i!!i;r .•¦ «-b/ir>!vo j.mv ža.. \<\>lvj valo in k>\ifo ,/:vio Spin." ia\ '>¦ vl..»._; p»i:a,vi ^' (..L'\i;: t-a,.: i.../(\u m V |»oJj»>.«l -i-j>.-M:k pri živahr:'!u pn!.r>vai;_i] /l.-trova:. > v. \ >v«\m govori! j«' Spin«':! {¦¦ov v ttiit nu |trtin:ir>kili Slovanov iriinUki: ,Mori!-trt b- sa;ulai;t'* (Tmirajrei te ',»»-¦/drav!,a> . -• Ivi».:*¦. dr:;k d:'.;-tva prof. Matnb' je r..',^!.i;.ii v .-vo„i-m ;;>>v< ris r; c: o-».iliin, da >..- jni:n>.r jirimor.-kiii, potbr.n i>b'r>kil; Slovanov mbu ravno seda;, ko .-f bližajo ?p!o-m' držav no;-'bor-.k<- v.;!.'ve. kajti ua-i nasprotniki. r.tCutsa e s si-.Jair« vladno sl-temo, .-o po;ta!i toli «Irzisi. da nam huiVjo odvzeti v l-.iri r.es.Hi=n ona dvadržavnozborska ii:atidata. koja ir.i.i:!:c. n.-h p.-t pr«:.,j;e«:v ukbid. li-n-.cs. «ia imajo i»t» r>ki Slovan: L;.-.>om ura in*- :-t:di.dike 1n\IH«) prebivali »-v i.a>j roti Il>JJ«M» Italijanov. Toliko je pov*d,.i v;'.ed«' Mre, Kar se dostaja trža*ke oko;:.*'. >o nasprotnik". sk!»-ni!i. zopet raomaie s M-danjim ugodnim položajem, da ne sme v tržaški zbor niti jeden Slovan m da so v to satI;-.v zbrali ž.e :H).neja. Pri tem so mu šli na roko razni rodoljubi, kar je dokazala res impozantna udeležba n Gorice. V nedeljo zjutraj že je odrirv! jedcu veliki voz (žardinijera) z udeležene', popoldan pa še štiri taki, popolnoma natlačen*; povrhu je šlo še več voz posamičnih rodbin. Izleta se je udeležila tudi deputacija 14 Sokolov v obleki. — Cim bolj smo se približeval cilju — Devinu — len; bolj nam je utripalo srce veselja, da nas že pričakujejo tržaški bratje, kajti bali smo se, da smo zamudili, biti navzoči pri njihovem sprejemu na naših tleh. Ker je najel .Tržaški Sokol* velik par-nik za izlet, smo pričakovali v Devinu ob:'o gostov iz Trsta. Toda zgodilo se je nekaj, česar ni p/čakoval r>do, in«Mreč. da seje pokvaril (? , troj najetega p urniki.; — udeležba pc morju bi bila ogromna, kajti nad 500 oseb je pričakovalo v pristanišči', da se odpeljejo v Devin — a na veliko presenečenje izletnikov ni bilo videti ob določeni uri najetega parnika, k: je imel pripluli iz Pulja že ob 3. uri. Se-Ie nekaj pozneje se je pokazal parnik in ž njim je pršlu mej 'zletnike tudi vest, da je pohabljen in da vsled tega ne more naprej, ker 'mu ne dovoli iz pristanišča merodajnu komisija. Ta novica je doletela izletnike kot stre'a' z jasnega neba, kajti nikdo ni prlčakov.l, da se izpolni ono, o čemur se je govorilo že dan poprej v izvestnih laških krofih, ki so trdili, da se v nedeljo pokvari stroj tudi diugcmu parniku (kajf prej določenemu .Piranese" se je že prej pokvaril). Ne bomo sledi1! z opisovanjem ogorčenja med izletniki in veselja v taborju onih, ki so uzročili, da sta se pohabila v par dneh hkrati dva parnika, marveč obsojali nam je najodločneje tako nedostojno i^ro, katero so -uzročili gospodje rdečkarji v Trstu proti Slove iceni. To si zapomnijo Slovenc1 gotovo prav dobro in uporabijo o priliki več previdnosti pri poslih z zvijačnimi nasprotniki primorskih Slovanov. Ukljub nepričakovanemu udarcu si 1--žaški izletniki niso dali pokvariti navdušenja za ta krasni izlet, kajti odločbi so se za pot v Devin po železnici. Niso se plašili truda po dolgi poti od Bivija do Devina, prihiteli so v nepričakovanem številu. Ta novica je neugodno delovala nagonske izletnike, ko so jo izvedeli o svojem prihodu v Devin, a tudi oni niso zgubili poguma, marveč so se pripravljali na sprejem dragih tržaških bratov. Vso svoje vozove, s katerimi so se pripeljali, so takoj poslali na postojanko v Bivij na razpolago gostom iz Trsta, da le omogočijo čim preje veselo sni-, denje na jezo onih, ki so že mislili, da je izpodletel ta izlet. Ti vozovi so pripeljali okoli 130 oseb v Devin, drugi so šli peš. Še-le okoli 7. ure so prikorakali tržaški bokoh z veteransko godbo od bivijske postojanke do De vini!. Pred uhodom so jih pričakovali goriški Sokoli s starosto na čelu, ki jih je pozdravil v kratkem, hpko izrečenem govoru. Naglašal je, da je bil v Devinu že predpoldan znani gospod iz Trsta. V Devinu je poizvedoval to in ono in slednjič odpotoval proti Trstu, da zasoli slovenskim izletnikom. Zahvalil je tržaške izletnike, da so se ukljub tem i zbrali *»a kros »em in klasičnem koščeku slovenske ze:--dje na naSi je-dini postojanki ob morju, o katerem je pel slovenski pesnik: .Buči, buči morje adrijan-sko, bilo si iti boš slovansko*. Omenil je žalostne naše odnošaje in nagiasil potrebo zo-petnega snidenja v Devinu, da obranimo Devin od sovražnikovih naskokov. Nase postopanje mora postati povsem drugačno, ako hočemo ohraniti Slovencem Devin, biser naše dežele ob sinji Adriji. Zaključil je pozdrav s presrčnim .Na zdar!*, na kar su minevali navdušeni vskliki „Na zdar!* in .Živio!* Temu pozdravu je sledila zahvala staroste tržaškega Sokola dra. Gregorina. Razvijaje iste misli, rekel je govornik, da ako Italijani hote tu graditi svoj italijanski most, pa inoamo mi delati vso silo na to, da si ohr ' i o svoj most med Trstom in Gorico. I dares smo videli, kako malenkostni so naSi nasprotniki v svoj'h sredstvih. Njih malenkostnim spletkam moramo mi pro-tistuviti svoje velike cilje in delovati po velikih načrtih. V ta namen treba, dr zanesemo sokolsko idejo v najs"rSe mase in zmaga mora h»tt m.Sa. Devin je b"', j» m ost »ne na S. Zaključuje fle je govornik zahv.il'! bra'-skemu društvu goriškemu s pozivom na skupno delovanje Goričanov in Tržačanov. Ob glasih godbe in burno pozdravljena korakala je lepa sokolska čela skozi mestece devinsko, a o onih čudnih .gostih", ki o hoteli rajati na ruševinah naš-ga izlela i' bi'o ne duha ne sluha. Odnesla jih je svo/a sokol.ska .>apa menda v temne kole uekojih gostiln. Na lepo odii-enem vrtu gosp. žipann Plesa zbrala se je v pravem pomenu rest;fa slovenska družba in brez odmora jel se je vršil' program slavnosli. To je bilo vide gostov od vseh bližnjih in tudi daljnih krajev. Naj,»rvo ia na čashem mo-lu moramo zopet omenili — piše .K tinosl" ¦¦ naših bratov Go-ičanov, doMih v impozantnem števili kljubu veliki daljav:. Tu je bilo nadalje Prosečanov. Nabrotfiicev, Knmo.icov, V.iv-hinjcev itd. itd. Z Opcm je dosel deželni poslanec Ivan Goriup. Sosebno n;is je veselilo, da smo mogli poseči v br.d.ske roke t.idi 7astopn'' svoji že dokazani vztrajnosti čim preje popelo na višino pevsko izvežbanosl5. Pesem se je vrstila za pesmijo, te'ovadci in LjIo-vadke so vzbuja'* uprav navdušeno pohvalo — od vseh strani je donelo: .Živeli Soko';, žive'e Sokolice! Godba je svirala večinoma soko'-ke in slovanske koračnice, n>'ad;,»:i je rajala ob zvokih glasbe, pali'i so se umetaliii ognji in je navdušenje doseglo svoj vrhunec, ko je v ognjenem kolesu znžarel velik napis: »Zivio Soko'*! Vse skupaj je bila impozantna manifestacija goriškc-tržaSkega slovenskega življa in jasna in zajedno iinjkom-petentneia sodba o koristi dc'ovanja in vplivanja sokols'io ideje. Le prerano trobil je trobentač na odhod in smo se morali ločiti v trenolku, ko je navdušenje prekipelo iz vseh src. Pred odhodom uprizorili so .Sokoli" odhod z godbo in bengaličnimi ognji po Devinu, od vseh strani zopetnavduseuo pozdravljeni. Ob slovesu zaklicali smo si: Na svidenje v Devinu še letos in še v večeru številu. In tako bodi! * * * Do posluje v Bivijah so se izletniki deloma vozili, velika večina pa je šla peš. Vlaka smo pričakovali ob krasnem prepevanju »Slovanskega pevskega društva". Na postaji so se razšli izletniki v nt.j-lepšem redu in z zavestjo v srcu, da so s svojo vztrajnostjo in nevstrašenosljo prod vsemi fizičnimi napori slavili zmago poštene slovenske stvari nad vsemi spletkami. Ts letnega poročila e. kr. vlšjetra gfnin»xljs T Oorjci posnemamo naslednje podatke: Vseh dijakov je vstopilo začetkom šolskega leta i'A, koncem leta jih je ostalo še 416, tedaj jih je mej leto n izstopilo 38(2). Po narodnosti je bilo 195 Slovencev, 2 Hrvata, 173 Italijanov in 4G (!!) Nemcev. Po veroizpovedanju je bilo 391 katoličanov, 7 protestantov in 18 (!) zidov. Najmlajši dijak je imel 10 let. najstarejši 21 (osuio«olec). Napredek je bil jako nepovoljen. Prvi red z odliko jih je dobilo 40, pivi red 274, drugi red fit. tretji red 14. a 9 jih srne deliti po počitnicah pnnavljalno preskusnjo iz jednega predmetu. Padlo jih je torej 19*i. (> pomislimo, da j:h je mej letom odpadlo 38, in vel" :a večina teh vsled s 1 a b e g a napredka, lahko trdimo, da je padlo najmanj •27>f, ali jed n a č e t r t i n k a v s e h d i-j a k o v, t. j. vsaki četrti dijak. To so grozne številke, ki dajo mero.lajnim krogom kaj pre-niiiSjali! Stovcnr-i smo že zdavna trdnega prepričanja, tla je nemški urni jezik na*im dijakom giavui uzrok iiepovoljnemu uspehu. Kazvrii leg,, poučujejo reV) v uižji'1 razredih izv/.emši jednega le taki profesorji ki ne z n a j o m a t e r i n e g a j e z i k a s v o j i h učencev, tal o, d.\ cesto ' re.i;>c ue razume ni ilelja iri u> iiel) ne učenca, in to je menda princip uajvr.je šolske oblasti na Pn-iniirskem!! Kajti pri razpisaiiju mest ir. nastavljanju iii-nili morij n.i n:i>ili ^redujiu su-I. 'i na Primor kein se čMo nič i*o o/.irajo na lake pru V -, ki so zmožni deželnih jezikov, n;,.«.p**o rn), z r» a n j e d e :> e I n i h j e-s i k o v j e p r o s i i .• e m c e I 6 * kodi j i-v o. Tako se nabavljajo zadnja leta izklj ičuo samo pistii! NV.iici. a ('omačini ne morejo dobiti kruha n.» do mi-'h tleh. Toda tako ue pojdi* dalje. Naši po-lanri za.V-uejn v deželnem in državnem z'>oru zopet lak kr'k, d.i bode gospodom v Tr-lu in v Goriei neprijetno zvenelo po ušes;,i. Zahtevali bodo ze,-per, kakor se nadejamo, z _ najskrajnejšimi silami uvedbo slovu-«! ega iu italijanskega učnega jezika n.i nabili -red nji h šolah, d.i se hode naša mladina vzgu.nvala v narodnem jeziku, kojega bodi' po'ein potrebovala mi j svojim narodom, d.i dohodu na-»i sinovi kruha na 'domačih lleh da bodo naši sinovi sodniki in uradniki in inilelji n.i»iin sinovom. Samo lo je naravno, pravično h pameluo! Kdor ne zna i.ašvu jezika, naj tudi ne je naSi-ga kruha. -- S • nekaj opomb glede narodnosti. Število Nemcev se nam zdi previsoko ; za koliko, ii" vemo, ah »a j e d n e g ,i prav gotovo. V IV B. Soli, kjer so nam razmere natanko znane, je izkaz.m jedcu Nemec, Ker vemo, da so v tej šoli suni Sln-veilfi, pogledali .srno i rie.iiK llče.in-v. Iti-, tam se nahaja neko nemško ime, Unks-kobler se gl.is, iz Podl.i.la doma. Iiiiieni-sko ime je ž'* iiiroka dovolj, da ga ravna-nuteljslvo šteje in izkazuje za Neaiea! S k.'-ko pravico? Ali je še kak jedil.ik slučaj, no moremo koi^alovati, al; nam zadostuje že ta v dokaz, d a s e N <• m c i ti m e t u o — d i* I a j o, d.i se navzgor dokaze, če tudi z neresničnimi številkami, d.i je toliko N- mtvv, da je neobhodno potreben nemški gimnazij. Ali to s»i jalovi izgovori, kajti prepričani smo, «I.i je takih Nemcev, ki imajo tu svojo iloiiioviio pravico ali stalno bivališče, t;iko pičlo, da z.if.idr te peičae Nemcev nikakor ni opravičen tiem^i gimii.i/.ij ua Goriškem, kjer ni nemški jezik nit; deželni jezik. Tudi glede pisave kra.evnih imen so moramo odločno pritožiti. Tu nahajamo spake Sturja, (led.ij vendar ne več S. Georgen!) Proserco. G.ipriva (namesto Kopriv a na Krasu !) Pliscoviz.i. G.irgaro, Her^ogna fver-tfogua!!). Nabresina, Savngn.i. Itonzina, Sehon-pass, Ojtisca, Dobrdo, Kauziario, Vipulzano itd. — Proti pačenju našiii lepih slovenskih krajevnih imen se bodemo morali na vsej črli odločno po robu postavili. O tem pri drugi priliki obširneje. Slovenski oiiltenjakl na gimnaziji. — Izmed tli odličnjakov ja ±2 Slovencev. Ti so: osmosolci K o mavec Albert i,; SI, Andreža. Siinčič Josip iz Imen; pri Smai-;-nem. S reber nič ,hwip i/ Solkan i; >edmo-šolec Pirjevee J.išip iz Si-|,i n.i Vi|uv>'i» o ; šostoSolri Po.lgornik Kand ir. r,"pov.ui.i, Potočnik Ivan iz Ljn!»'iaue, Vaies Al-fonzij iz G.ibrij pri Šuarj.ih: i elošolci V e r-folja Josip iz Doberdoba, Ivančič Josip s Karanega. Natlačen Peter iz Jlatič: četrtošolci Manfreda Ivan iz Kobarida. M a u z o n i Anton iz Kanala, Sok Anton ],_ Kreda, Štolfa Ivan iz Volčjega grada, V0i dopivec Fran iz Ajdovščine;" Iretješolca Ip&vec Andrej iz Ročiuja, Pavlin Josip iz Vertojbe; drugošolca p|. Mi5kič Krešiinir iz Koslojnice na Hrvaškem, Mole Rudolf iz Kanala; prvošolci H roba t Hilarij iz Du. bravelj, Kenda Josip iz Zadlaza in Pita. m i c Leoniila iz Postojine. Le.Jo Število, ai; mislimo, da bi bilo lehko še večje, ako \,\ se vsi naši dijaki neumorno učili in živeli jedino le šoli in knjigarn. Fantje, hodil.. pridni, nravni in pobožni, učite se pridno iu pripravljajte se neumorno za prihodnji poklii-, da bodete kedaj vrli in značajni možje, i|., bodete koristili i sebi i svojcem i mili domovini, ki potrebuje v vseh strokah pridnih domačih delavcev. Nam aedostaja povsu.| domačinov; imamo premalo duhovnikov, premalo medic-incev, premalo filozofov. Kruhn bode torej dovolj za vse na domačih lleh. dobrega kruha, belega kruha; a zdaj ,. Ireba trudili se, ila ga kedaj dobodete. Zdaj pa voščimo vsem skupaj vesele počitniie; želimo, da bi se tele.mo in duševno okrepili, da se po d veli mesecih vrnete zopet čili k novemu duševnemu delovanju. O uspe h u z r eI o s t n i b i z p i t o v smo prejeli od ravnateljstva naslednje poro-čilo : IMni zrelostni i/pili ua tukajšnji :•. k. I girnnazi;i so se vršili ob dnevih lil. lo. f, j m. Prišlo je k izpilil 17 izpr,išev,incev, <;,| j katerih je izpit prebilo z ugodnim vspelio:u ! 14; dva sta bila /a v rojena za eno lelo, eden pa sine po počitnicah izpit i., enega predmeta ponovili. Spričevalu zrelosti z odliko «> dobili: Koiliavee Albert. NusslMiimer Herman, Slm-flo Jo.^iti m Snhenile Josip; spričevalo zrelo-li pa ISivssaii Fr.iuc, Bud a Viinnicij, Cuiot Ivan. GabrijeUič Josip, JugBihir.i. ( Maionica Aleksander. |',,vja Viklnr, Možic Jnšl, Vidrig Aiiilej in b.-ron Kalliauv. ; Nn e. kr. realki je bilo v -/.uMku • šolskega leta .'!*)<> Učencev ; meil letom jih n i/-topilo .">(). -- I/. Gorice jih je bilo \ii,"v | dežele ['*:,, iz drugih avstrijskih deM :li, z Oger-keg.i II, iz iuozeiostva 13. Neinci-v 4K. i/diov 197, Slovencev 47, drugoiiarod-nikov s. -¦ Drage jiodalke v ..iVinimi u'. «Slogliia» ljudska »olu z osuimii razredi je sklenila Šolsko lelo v sredo. ¦¦•- <>!> H. uri je bi!a sv. maša z blagoslovom v ka-piiritHki cerkvi, služil jo ie knteliet veleč, g dr. Ililari) Zoro; deklice višje-a razreda so prav lepo pe|c. a nrgljal je g, ll.ijt. Kdor je videl ti,,lo velikansko vrsto otrok, ki .so korakali iz šole v ulici Uarzclliui do cerkve, moralo mu je imponovali; unsprotiiiki so morali pripozndi vstrajnosl .Slovernev v Gorici proli vsem polašeiijočiin strojem, Slovenci p.i su si- veselili tako krasnega uspeli i' Da ni »SlogiiiiliD zavodov, ogromna večina le mladine bi biki pnttrčeua, v žalost iu sramoto vsega naroda. Tako pa je uprav ta mladež up in uada za boljšo prihodnost slovenskega življa v Gorici. Kdor je videl to nepregledno vndo otročičev, mora reči, f\i ves denar je naložen ua visoke obresti • in vsak Slovenec je dobil še novega poginu;: k vstrajni požrlvovahiosli. Po sv. maši s« se razdelil;', koneleln.i sporočila; UM) pridnejših dečkov in deklic iz obeh najvišjih razredov pa je dobilo po en snopič »Knjižnice za mladino*, kitere je darovala »Goriška tiskarna». Kaj bo v pričetku šolskega leta s to mladežjo? Najstarejši dečki pojdejo lahko v obilno šolo in v pripravljalni lečaj, ki se osnuje v jesetu, deklice pa v novi dekliški zavod. Kaj bo pa z ostalo mladino? Otroško zabavišče pri Soškem mostu je imelo malo javno preskusijo D">. t. m.: navzočih je lilo 41 otrok (vpisanih V.">!. Olročiči so prav lepo odgovarjali, peli, igrali se, deklamovali. Gospe od ženske poiInPMt. *• U-ospe Šaulel Avvu-.Ij, Drufovka Atnalija. D.'kleva Ivana) so obdaroval.- otroke s kolači in podobicami. Nekaj zavrnitev. — Gospod kaplan Dermastja je iziavil v ,|\ L.', >l\ ni res, da je* dejal v svojem govoru pod Mo/.etiče-vitni murvami, da bi biiu pod njegovo čast, ako bi itd. -- Na to odgovarjam, du za .Sočine* trditve je polno prič. Gospo.) kaplan je celo hudomušno v/."i klobuk po.l pazduho, da so se ljudje smejali, češ: tako Podlistek. Slovaške sličice. tVški spi.silii U. tVcissjovii. preložil Vrane Tiiiiiiiispk. Brata staklenfcarja. [NiKlaljuvanjf]. Josko se dvigne, pripahno vrata fumnatna in pusti samo toliko odprta, da vidi na dvor. (Hej! S rep mu prične silno tolci; iz hiše je prišla ženska postava. Na vse strani so ogleda in gre tiho po dvoru proti lipi. Ne le bela jopa in Črna junka in dolge rumene kite pravijo .Tošku, kilo jo, — najbolje pozna srce — Marico. Na klop sede in čaka nanj. Zdaj pa ustano, z roko se prime lipe in gleda vedno proti čumnati. -— — •¦- Znova se usede in z bosima nogama tepta po tleh. Vso to vidi .loško za pripahnjenimi vratmi, a sklenil je, da so ne gane z mesta, naj ga tudi srce boli. Zdaj se dvigne Marica, počasi boječ ¦ stopa proti čumnati in gleda notri skozi malo špranjo, 1». nalo od vrat oddaljena. Tako bliže jo zdaj, da Sine Josku kri v lice. Naglo se odmakne, da bi ga no videla, sam pa jo dobro vidi. Ne more se več ustavljati, — zdaj mora iti k njej — samo toliko, da jej reče, naj ne misli nanj! Nagne se naprej, roka je že prijela za vrata, ali noge se ne ganejo z mesta Marica*, govori stavSi Zoralek v spanju, malega konjiča kupim, rjavca, in lahko boš potovala z menoj -lepo poleg mene. Ako bo huda zima ali velika vročina, bodeš pau morala ostali doma, a jaz se bom povsodi spominjal tobe, duša moja N - ¦— Otrpneta vleče .loško na uho. Matej še nekaj šepeta, ali tejja že ne more vefi razumeti. Pred očima se mu stemni, na kolena omahne k bratu na slamo. «Moj Matejko*, ihti milo, «veliko gorje si mi napravil, ali kaj si ti kriv, da sva jo hotela oba V Pustim ti jo, — ti si starti, in toliko si žo storil za-me. — Pustim ti jo!» S vest si je, tla prav dola, in to ga tolaži; tiho jokaje si olajša sive. Nobenega očesa ni zatisnil v tej noči. Kako srečen je proti njemu starši brat! Marica je čakala zunaj že dve uri, potlej pa se je žalostna in novoljna vrnila v hišo, Matej si je ta dan zaspal, in ko se je prebudil, začudi se, tla ga je Joško prehitel. To še ni bilo nikoli: vselej je vstal starši brat prej nego Joško, in moral ga je navadno buditi. Matej po.noli, dene na sebe nekaj obleke in ide k vodnjaku po vode, tla bi se umil. Tu pa ga Se le čaka iznonadenje! Voza ni pod uto! Ko se zave, hiti v hišo vprašat, kaj je to. ilje je Joško?' S temi besedami stopi v kuhiujo in pmitraši tu kuhajočo Franico. Marice ni bilo tu: imela je dela v hlevu s kravami. -No, čeden dečko je tvoj brat , oponaša dekle. -Zjutraj zgodaj izvleče voziček — Marica je skočila k oknu, da pogleda za njim, in on jo je dobro videl —- saj se je neki tako otožno ozrl — a ne da bi ji voščil dobro jutro! Iu to za to, da je zastonj prišla po noči k lipi na shod ž njim —¦. Marica z Joškom?"-, otrpneta vikne Matej in obledi. No da - odgovori dekle in stopi bliže k Mateju. Prosim te,|ne pov« t jej, da sem ti to povedala. Tebi, bratu, pa že smem reči, da ni lepo od .loška, šale uganjati ž njo. Včeraj zvečer jej je pošopetal, naj bi prišla o polunoči k lipi, in reva ga je tam zastonj čakala dve uri. Ko je prišla nazaj, potožila mi je to. Joško pa je mej tem trdno spal, a to si naj dobro zapomni! ¦Kaj sta se imela radiih popraša Matoj kakor v spanju in okolo ust mu igra bolesten smeh. «Ne vem , odvrn? dekle. Samo nekdaj o pustu mi je rekla, ko je dobila od vaju oni lepi steklenički, da bi Joška hotela, ko bi bil tudi loneevezee. Ali je bila ta volja resnična, ne vem, a njegovo steklenico hrani kfikot sveto podobo, tvojo pa je dala Se isti dan meni .....•-». poniževali se pa ne bomo, da bi hodili v ! Gorico po dovoljenje itd. — Na drugo besedovanje g. D. ne odgovarjam, ker se tičejo le mojo osebe, katere ne bom jaz zago- Wrja 'valje trdi „P. L.», da Gaforšček je ni, top roko naredil razpor, da se je to zgodilo proti volji narodnega vodstva itd. - Resnica je, da razpor je začel „P. L.", a .Soča" se je le upirata njegovim nakanam; lo je pač znano vsakomur. — Zlasti pa -- Gabršček ni pričel nikakega razpora, marveč je napade le odbijal, oziroma je dovolil v .Soči* prostora Se raznim drugim rodoljubom, k« so pobijali kvarne nazore M-iliiiičeve. Ako je pri takem odbijanju padla kaka trpka beseda, kdo je kriv?! — Kar se mene tiče, skušal sem vedno postopati v soglasju z merodajnimi možmi v deželi; to se je tudi godilo. — Pa pa oni možje ne morejo prevzeti odgovornosti za vsako besedo, ki fe stala kdaj v .Soči*, ali da bi bili vedno vsi z vsem /.adovoljui. to je naravno. Kje na svetu j«- urednik, ki vsem uaktHff Mi Sb •«*iui smo pa že znani, da imamo vsak *vo(o glavo. Ali je ,Pr. L.» ustrezal vsem svojim pristašem?! — Sicer moram dostaviti, da za obstam-k .Soče* M-in moral skrbeti s.im v n.i|bolj kritičnih t.ivh; pol"g truda in dela me e strani, kakor pnpov.-.tuji« ,1'r. I,.', bi bilo doMu najmanj še .">ei'k. h*J J«' vršil .P. I.i^l- o I lil. t. m. piše v /afttku uvridm-g,j člančiča ,N,i ¦l.lo!" lako-ie: .(iospotl s Kraii>ktga, ki je imel ne. davno od tega priliko o.! bliže opazovati naše gorske razmere, je baje rekel: |'ii vas se je ilo/alaj preveč prepiralo, a premalo delalo. Tako je. Na V javne z.ub.e lioč jO vil diti iiio/j.', ki bi radi v»t. prevpili in pod iove si spravili: po-i^tnik«', lokode!« e, po-siance. duhovnike. Se enkrat *živio!» ne sme nihče zu-klie.di, ako si ni prej izprn-til milostnega dovoljenja »ni »Soče. m stranke, ki r. njo t<-roii/uje goriške SIovcim*! Dni suni javno govorit', oni sa ni pisati, oni sami društvu šts pii-tnjiiiike v>ta-novljiili. oni sami izvrševali krščansko - snej-jalni program [U. oni sami — vso!« Tako ,!Viin. L* la kaj jo resnica? Do i. IS'.»t, je bil«* narodno vod-tve v rokah zaveznikov ,P. lasla*. Ako se je pa do tj.> kaj dobrega r-to-ri!.f. ni bila skoro nikoli zasluga tedanjih voditeljev, marveč miih, ki zdaj sloj;'- na ('••¦!ii narndnomu gibanju. — Kaj se je pa storilo od J. 1V.M. dal •• v narodnem in gospotlarsketu pogledu, to ¦ >-/liano vsakomur. Storilo «e ji. vi-hkn. da-t •-o uprav zavezniki ,1'. L". w }>o»lir.di, vse i.virah, kar se je skušalo dobrega zgraditi. fpr.iv čudili se >. ,li (Mih p:ir ii-!.ivn;li mu?, je moglo toliko »!«i<-'f» za vsestranski blagor našega l;u l-tv.i. Vedno in vedno se je govunio, pisalo, vahihh rotilo, iU dela j- «i;nn veiiko, a .1.-lavivv ni: vab ii so se tia delo v>i Slovenci brez razločka. Slučaj s .trgovskim in ..brtniio podpornim dništvom* je najlepši dokaz, kako neresnične so trtlilvi ,t». I/. Vabili sr. se na delo za ustanovitev uprav nasprotujoča gospodje pri ,P. L.", a nikdo se ni oglasil! Zdaj pa upijejo, da »SoCina* stranka hoče sama govoriti, sama delati in ustanavljati druslva itd. — Zares, gospodje pri „P. L*, naj sami sebi trkajo na prsi in ponavljajo besede svojega somišljenika s Kranjskega, da: .veliko smo se prepirali, a malo delali". — Kar je pa .Sočine« stranke, la mora žal vsklikati: .delati smo morali sami in poleg tega Se prepirali se z onimi, ki so nam vedno le polena metali p. J noge*. Kar se tiče govoričenja, da ,Sočinak stranka terorizuje goriške Slovence, da hoče pod se spraviti posestnike, rokodelce, Srgovce, poslance, duhovnike — moramo se ie čudili ljudem okoli ,P. L.', ki sami le s terorizmom .delujejo*. Duhovniki se jim morajo klanjati ali vsaj ostati nevtralni. Takega terorizma, kakorsnega mora duhovščina prestajati zadnji čas, ni se bilo na Slovenskem, flelo najboljši .Šočini" prijatelji jo morajo opuščati, da imajo mir pred — terorizmom iz (jnrice. Po cerkvah se terorizuje ljudstvo na najneverjetnise načine; vse, vse, tudi mi posvelni mozjt, naj bi tako plesali, kakor zagodejo nckalerniki okoli ,P. 1„* To je terorizem, kakorsnega ni se bilo! hi taki ljudje očhjjjp lerorizt ni »Šočini" jdrauki, ki je skušala vedno dosezati pivpolivbuo edinost, soglasje med ljudstvom našim, a kjer to ni bilo mo- goče, pa vsaj disciplino. Disciplina pa ni terorizem, marveč neobhodno potreben del narodne organizacije. Kam pa pridemo, ako bo delat vsakdo le po svoji glavi?! In .Soči na' franka je morala vedno vzdržati vsaj disciplino, ti ko ni bilo mogoče doseči soglasja. To pa ni terorizem! - Kes, tla j.- iuoi.it maimkilo popustili svoje želje in nazore vsled discipline, ali lo je bilo uei/o-uihoo potrebno, ker diugačc bi sploh u<> bilo prišlo .lo kakega sklepa, tlo kakega obče priznanega čina. Ali naj naštejemo zglede? Nezadovoljnih ijudij je v Ana veliko: iV-to so uzroki opravičeni, ali pomagali ni mogoče, ker bi v nasprotnem slučaju bilo še veliko več uivadovoljiiili. Kdor pa lake nezadovoljne življe zbira in je odlrguje potrebni rtlnžuosti z ostalim ljudstvom, lak človek ne koristi skupnim koristim naroda, marveč le pospešuje nezadovoljstvo ili neslogo. - Kaj pa bo z nami Slovenci, ako ne bomo i-.lini in složni ali tla se vsaj ukhiujamo -¦ disciplini?! Odgovor na lo vprašanje prepuščamo čiluleljem! Kako popravljajo. - Solkanski kaplan č. g. Deniastja navaja iz .Soče' lede besede, kaleiv je po njeni trditvi (HI govoril v Sol!;anu: .Tako bomo delali dalje, v vsaki vasi, a zi 1.1 ne bomo še le hodih s klobukom v roki po tlovoljeuje v (! orico*. On je to trditev tako-le zanikal: .Ni res, ino kri v gl.ivo in prvo pot v življenju zavida .loškii. A to traja le malo ea*a. Franice ne izjtrnftuja ves\ vedel je dovolj. Xa»; ka pošljem semkaj! (n podav.ši ji roko se loči: »Dobro se imej z Dojrom! Deklica je bila trudna in otožna vMeti. Ko je slišala .To.škovo ime, najjunila je obrvi in obrnila {»lavo. Matoj bi ji bil rad povedal, kaj misli, ali odložil je to, meni", b. Krelska narodna skupščina se je zbral.-, da se porvetuje o poloicju. « V To kiju je pogii, leposlovno in naučilo kiijižVviiusti uporablja nojiizorneji književni jezik, Iftle-regu nazivajo Srbi srbskim, Hrvatje hrvaškim. To je glavno. To je za mene obenem najsijajneje spričevalo, da tukaj ni slabe namere; dokler se mi tukaj doli nahajamo radr tega v nepriliki — saj je v razvoju prosvele, da ljudje niso posebno sposobni ?.n državno tvorbo — in dokler oni niso juejsebojno složni, moram reči — ne da bi se bal prigovora ali bi želel ugoditi ministru — da je minister popolnoma opravičen, da se izogne prepirom, v vseh službenih objavah služiti se tem izrazom za silo. Tako jaz mislim. Srbija. —• Srbskim poslanikom v IV-trogrndn je imenovan Milutin G a r a s a n i n. — Ministerski predsednik Novakovi* je odlikovan od ruskega carja II. redom belega orla prve stopnje. Temu odlikovanju dajejo politično znamenovanje. Cniogonu — O bolezni barskega nadškofu Milinoviču poročajo, da mu gre na boljše. Ilolmtlijn. — Podnačclnik v minislerstvu notranjih poslov Pen če v in bivši predsednik slivenski, Turčev, sta obsojena na štiriletno ječo in v denarno odškodnino, ker sla po krivici ovadila dra. Začcva in polkovnika Kiševa zarote proti knezu Ferdinandu in Slambulovu v Času. ko se je izvršil atentat iiii ministra Helčcvn. ZuCev in Kišev sla bila radi tega jedno leto v zaporu. Klisijn. — Brzojavljajo iz Pulrogrnda, da so tam zasledili Iri tajne tiskarne, v ku-lerih so se tiskali razglasi, katere so sirili pri zadnjem delavskem šlrajku. Rcdaretvo je zaprlo nad petdeset oseb. — Angleški časopis »Standard" piše, da še nijednega vladarja niso dočakali srčneje. nego so to storili prebivalci Petrograda pri povrulku ruske carske dvojice od kronskih sinvnostij iz Moskve, Vsi sloji prebivalstva so tekmovali za čim srčneji sprejem. Nikdo ne sme dvomiti o udunosli in ljubezni prebivalstva do cesarja. — Odposlanstvo ruskega r d e-čega križa, ki biva v Abesiniji in zdravi ranjence Menelikove vojske, je potrebovalo dva meseca za potovanje iz Petrograda do središča Abesinije, Harar. Ker niso dovolili Italijani, da bi se odposlanstvo izkrcalo v njihovi luki, se je izkrcalo v Džibuti, v francoski naselbini, kjer je bilo sprejeto najljuboz-niveje in se je poskrbelo, da je moglo prili do Ilarara, kjer so ga dočakali podkralj in vse oblasti ter neštevilna množica Ijudij '/. vojaki vred. Ruski zdravniki imajo obilo posla, kajti ranjencev je na tisoče, ki prihajajo Irumoma. Iz Ilarara je šlo odposlanstvo v Entoto, v Menelikov sedež, kjer je tudi obilica ranjencev. Foulard - Selile 60 Kr. lds 11.335 p. M. jopanesisehe, cliinesischeetc. in (len ncu-esten Dessins und Farben, sowie selnvarze, tveisse und fiirbi(?c Hcnnabarg-SaM« von 35 *r. bb fl. 14-C5 nor Meter— glatt (,-eslreift, karricrt, ftemustert, Da-maste elc. (ca. 2*0 verseh. Qual. und 2000 verseh. Farben, Dessinsctc.) Torto-und steuerfrei ins Hans. — Musler umgehend. Doppeltes Briefporto nach der Sclnveiz. r.)i SeldeifFalirlken G.IIonnobergr(fc. u. k. Hofl.), ZORICH. V zabito posnemanj« in ponarejanja naproSen w p. n,, odjeuiniki, vedno izrecno zahtevati s etiketo in pla-Neptunom. ' tudi paziti na „...... zamašni omot: Podjetje studenca KR0ND0RFL1 Krondurf p. Karlsbad /g 82-b __ 2G-5iI Zalogo v Gorici ima $ng. fornizzi Zahvala. V nedeljo so mnogi gospodarji voz iz Gorice in okolice drage volje pohiteli iz De-vina v Bivij po predrage na m goste iz Trsta. Podpisani odbor prav iskreno zahvaljuje vse one rodoljube za čin te bratske ljubezni. Rojaki! Zapomnimo si ta dan, ,ko se je naše vroče bratoljubje borilo js čustvi svete jeze proti spletkam zakletih sovražnikov. Mi usta-jamo m nje je strah !¦ Naprej\ Na zdur! V Gor i c i, 14. julija 1806. ... 2a odbor »Goriškega Sokolu" A. Gabršček, . J. Krmpotič," starosta. ta|n(k. Videm-Čedad in nazaj. Iz Vidma r rcAuil. Iz Čedad t Videm. Odhod: Prihod: Odhod: Prihod: 6-12 6-43 7*10 7-38 «.H>5 U-32 9'i7 10-15 11-20 11*4S 12-15 12-45 15-44 10*10 1C-49 17*11» 20.10 20-38 30*54 ^1*22 m^r<*A& mineralna voda BOSNI. lin r*i|i»ll]*tw n m Jtilji i« HENRIKMATTONI Tu*hli«nhen \*~W DUNAJ ».»miilMP-tr.««« 6 Wil#r»tmarkt ft JKarJovi •• Fraacnshad. MiiUoiii in Wllla, SO, It f. IJii:lini|>eAt. Razpis učiteljskih shižeb. V lom oki-nju se razpisujejo sledeče službe: 1. UfiUeiju-voililelj«'' jetlnoiazredttie v Temnici in na Vjitovljah. "2. Službe učitelja eventuelno učiteljice na štirirazrcduiri v Komnu, na tlvorazralitici v Kostanjevi in v Zgoniku. Navedene službe so III. plačne vrste; dohodki teh so določeni v deželnih šolskih postavali 10. marca 1870 in 4. marca 187«.». Prošnje s poslovnimi spričevali je uložili v dobi 4 tednov po predpostavljenih ohlnslnijah. O. kr. okr. Šolski svet Sežana, 7. julija 18%. Predsednik: 1J!> SehalTgrotseh. Na prodaj je polovica mlina dedičev Furiani m:i : v Rihembergu za Gradom. Kdor bi želel kupiti, naj so uglasi pismeno ali ustmeno v iiii*>i tiskarni, kjer dobi naslov. Za poletni čas! Obilno zalogo svetilk iz papirja (lainpijonov) 100, G v narodnih, deželnih in državnih barvah vsakoršne oblike prodaja po zmernih cpiuiIi &nt. Jerefie v Semeniški ulici št. 3 v Gorici. S. 10310 r, IZDELOVANJE P. 45 12-». strojev in priprav vseh vrst Ivan Schindler, Dunaj-llimberg. Priprave in stroji za poljedelstvo, vinarstvo,., »tovarnarje, gostilničarje, mesarje, sladčicarje, barvarje, sedlarje, tapecirarje itd., kakor tudi za domače gospodarstvo — vse po naj« nižjih tovarniških cenah. Ceniki v slovenskem jeziku in z nad 300 podobami gratis in franko. Obračati se je naravnost ha Johann Schindler, Wien-Himberg. | Anton Potatzky \% * v Raitelju itv. 7 v Gorici j* | prodajalnlea drobnega !* t in nilmberškega blaga j j * nn ilrolmo In 1111 dcbnlo. ;2 •j----------------------------—------------------------------|| ¦nij .ledino 7,'J<;-17 § $| in najcenejše kupov-iliščr. l| «|j _--------------------.----------------------;ž J| ' Posebna zaloga ** $, za knpovalce in razprodajalce na deželi, « *.' m krožnjarje in eunjarje. \l Največja zaloga :2 čevljarskih, krojaških, pitarskih, popo- j Ž tovalnih in kadilnih potrebščin. i* Zimska obuvala. !| Vozički in stoli na kolesih za otroke. iS ^ Strune za godala. f •j: Posebnost: Semena za zelenjavo in trave. : r Jj Prosim dobro paziti na naslov: j9 | Na sredi Raštelja štv. 7. | BostilnanaBledu (Gorenjsko) z novo opravljenimi sobami, dobrimi jedili, izvrstnim dolenjcem in Istri-janom, s Kozlerjevim marčnim pivom priporoča Uakobpetemel Išče se učenec za Jer- kičev fotograffični zavod v Gorici. Pogoji: Starost nad 15 let, lepo vedenje, zmožnost slovenskega. italijaiuke{,M in nem-Ske^i jezika, ali v«;ij prvih dveli. Srednješolec. (JoriCan, ima prvilnost. 130 2 — 1 ^clotlečni in okn-pčiijoci eliksir iz kine in železa je posebno-.}. <;. ^i \ Cristofoletti-jeve lekarne. Ima vsebino /.i-leza in kine * jrdn.iki i množini, je prijctne^.i okns.i ti r bnz drugih j Škodljivih ivarin. Kzrof-iijr- h-k, ol.ij-tiji* pr>- \ liavo in piemafrnje •>l.dii>kmnt»l, Jedna sli«kli-ni(M ¦!."»(» vr.imov .-lam- i SNT* 80 kr. -WH j Vs!-I i.f.-!li(.' slu"«]«* v r;*"rn"ii žit;i in rasnih !-«iBi-n |>ti(Mirn-'aiii sioj |tsil«-utorstnt >i>itav čistilnih mlinov za žito s;a LntKrii. j.' in...-...*.- k- I.- fi-tili žir<. in il.-lfljno .-.¦nt.- iz [>I-v. i:i;«rv.-<" ta:ii i«zvri".iLi kalvrukoli ><-i:iL-n.i. Ti carini -.- ^il.ij^i. tiho in lahkotno, ".cr i-.r krt-:.»:ij.- -l<.lii r::i |»-rt-.-ili. Oh elitni j.iij...-ni.*.ii:i patenttxatii -u«tav kamonitih šroiovnikov in. slamoreznic s češkimi noži. V>f z /asift.ivih.ni in pu zmerni Vi r.szn:h mz ...i.lU,M. Ht.t.rj.ii! >'»t v ic.-t, V, :>• ; i=:i/ll«i k./ t..i;h. li v-m /.!,-.-.-:i-r:. ,-uk,. ,.,/„.- f„.|„. .¦i-!i!!.ihml-:«rM iifi i:ii-.I K. l.-k-|...l.r.Il....,...*,. . 1.1. -| i. Vaclav Zima, t i'.i'|»>(-|lil«-'l II OJ. .rili« i: i - ,.-iti v Liniment s »sidrom" JJ kot edino pravo in vzame le tako slt.'k!.-'iiico. ki je pre- videjia s .sidrum* kot znano z iSeilno /.ii.ii-.ko. Ricntarjeva lekarna „pri zlatem levi" v Pragi. Za mlekarje in gospodarje! Tvidku (J. IVrd. IleslicKr v <{<>-rici je spmvihi v lif-ovino novo vrst moke zu rejenjc živine, k;ilem sipor-ib-Ijnjrt že v plnninskili de/elnli v>i /iviiio-rejci in mlekarji. Ta s. \s.; s t- moka za pitanje je pripozn.ina po c. kr. kmetijskem po-skušališeu v JJoriei kol i/l»on»n sredstvo za rejetije in jo priporoča oiljeinuikoin radi svoje mlilne la.slnosti yu boljšo kakovost kravjej-a mleka. Moka za pUanje se dobiva v zaznamovanih in s svincem zapečatenih žakljili od ;"if» k^'. po l\ f-ld. pri (vrdki *'» $ *ub\t v Gorici iii* Koir.,;, '"r pri Ivrdki 6. Fcrd. 55»>&aBrg i< (iorici v stari ciikiarui v kapucinski "inci. c, r.:s 7 i Veliki prazni sadovi iz Srbije, va hrastovega lesa z železni mi obroči,
      briških in iz ^^^ islerskih vipavskih, 1$ vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja |». železnici na vs« kraje avstro-opM-ske monarhije v so.lih oil 5(i itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi nzoice. Cona zmerne. Postrežba poiiena. Na dež. jubil. raztifAvi ^S TT~rr Tovarna uzoriiih telovadnih priprav JOS. YINJ0»YŠ-A9 v Pragri na Smlhovu (eiaha-Smiihov) Vinohrailska ulice .'.slo Stti. .so priporoča k popolnemu uzorncnui prirejevanj it sokolskih in šolskih ti-lovadiiic po najnovejših pripoznanili in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago uitiniro prlpiunču-očih spričal domačih i:i inozei.iskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerno, phriije se pit na meseriiu oiiroke po volji in zmožnosti. j^avadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki. |irora.'utii in načrti za popolno telovadnice pošilja nn zahtevo brezplačno in poštnine prosto. i:?, r>2 *!!l l'oprnre IzvrSnJe po najnižjih ceuah. Po odpravi preste luke so daca prosti: Nepremočljiva pokrivaja, asfaltovan' strešniki, loden, dažni plašči in li vreje, asfaltovani izolatorji za tlak, aslalt, karbo!inej, cementovani les. Ki r iin.i stalnega tehnika, !^ ^<- "i»i .v ^. 1 in I/vi-.i! ililo pu pi.ki-ii.oiii ul-viiil, -kl.nliM- v ,h>tu. prevzema popoina dela v pokrivanju hiš, hlevov in drugih poslopij 9 cementovanim lesom. Velik5* zaloga rabljenih pokrival elih in črnih za vozove vsake dolg. in širok, j jp|>P riittno za jatlra-^J Za čuda v ceno!' Le 2 gld. 10 nč. Ni'.i diin.j-ka .'ii.|-.,i ii.ii-'.i-i;:i nam je. . . I.......IM l../|m-!.IM.. (I.k.lj-ll,., la-o p,..hnžiiiro. II... t-r-> i-.izpio.l.ij.uin. tn z •!.... :.-pih in k<.ii-:i;ih p:., m,'..; v i-riio. kik..i;ii.. ¦:.. mk.l.ir m l.ilo, /.i ..,n: i Klil. 10 ne. :n m, . r ; I | , j.dm, I p./la-.n., v.ri/,c. k..)e z.ir.uli nje -i;ajii. in.«!.!-.,!, ni i.«i.,.-i'i od pr..w zl.it..; < komadov dw,.||oUvi,i!, r»l.c,-\; I z-!., lepo /..pno zt.alo , lin., U.:>i,;r.m -|. k',,:,, I kl.i-lio >.V.Ill.ii:> iitr.illiio, li.ijnmej-.ei.-i kloj.i; t i.ih'. till.i naptiiin i(.'|i. /. liiut tiljlimii t>l|l|ii(i'i I ki i-lio .a.H.liko iiviij..'., liov.-.ilko U/.lo in...-. ti n;a : S. I .'„' ti | '.' k. m.ide i.iko lihih lnpi-li;!i ^auit.ov iz p>.; i:, i hi.'" h,if,|!Vz!i M«MlL,'¦l/'',',,,I,,,'' '""'" ' 1 lil. IIMIlik Z.I Ml,.,!!,,.^ Hi komidov linih aiii.-!. "kih knwil. V-ffl teh ¦'.!) klfiMIlh piedli.e-.n vk.ipe Z in, led -lane le I'. ,',J U i surovo, črtano, v barvah ii.l. za solneobrano prodajalnlc, kavarn, g-GStiln il'l. HM in '.i plstno \z juhle in amenkansko. Lactna ir-dc-Icvair.iif; :*sct&v zu vos nsrcino^ti iti. Luigi Zuculin v Trstu, j 2 goldinarja 10 nč. { /. ii.iro,-|..,ini ird.a •..- je kolik-.r možno p... rili, ker zaluča lle traja tlul^ii lil se nikdar m' življ.1,.,1 ne ,,,javi l.-.kn .urod.i,. p.ilika, j ISaZpo-ilj.. po p.i.-lneiu p.HZeljil KlaLoV.; i F. WI N D I S C H I Ml. Kar ne iijtiij«. ..piejme «e lakoj ,,.„.,; t »'Ji »S4 ,^Vi VJi in »;l »v« »VI »Vi »VI >.'i »VI »VI »71 »'.'i »Vi »V« »VI >Vl »l'l »VI »Vil »VI »Vi »Vi »Vi »Vi JVi »Vi I-.l t^ > Vi* Zastop dvokoles ,Swift' iz orožarne v Steyru i.,,,1, iHLlpk-UK. v (Jorici, na wsli Fran Josipa (Corso) it. ¦» (nasproti nte«IiS.-|ie ktivurrie). LiiMii.i i/iloloVitliiicn (hokolcs ,11 i ri;i\ Žičnih Mii/.ill l!Halliiii;ilr.il/rn). pujiljn ljiil-iiica tlvokolfs, šivalnili Hlroji-v« pušk iiii. SPeV Nunska ulica 14. "Hjilfi Protlnjiilnieo šivnlnili strojov. jntšk, sire- Ijiva in drii/.c^a orotl a pa imaia SAUNIG & DEKLEVA v Nunski ulici št. 10. i-.», is ^^^^^^^'^^^»«^^^^^^^1»'^^^^^***^^^ g Isi stroji za poljedelstvo in vinarstvo, :§L» efW"* Cene zopet ::niiane. "*^^ si Stiskalnice za grozdje diferencijalne sestave. _S Ta m^.h.i .iskalni.' mu m... .!i-k.i;..=-.. w<>\ ne«......!¦<»¦ v-.' -^ d.:i;.li -!l-k.»!llie. t Slishalnic« zrn ol)a, hldrauličn« slishslnlc«, *kropllnlco C6 proti pcronotporl V«rmor«lova soslav«. Te m..;..'kioj.:,n-.. r^* -n .-.i.....: k..L na/nolj;.. m na: Dunaju !. 1894. ie v Berolinu I. 1896. { in v I Bruseiju I. 1896. s častno diplomo t k zlati svetinji. i Gosp. Ivan Jrebše na Srp enim \ ima tudi zalogo. .. I