Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo deile Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 25.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
L
Leto XXXV. - Štev.r® (1782)
Gorica - četrtek, 5. januarja 1984 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Za novo leto 1984, ki se nam naznanja kot leto mnogoštevilnih strahov in groženj zoper svetovni mir, želimo svojim bralcem, naročnikom, sodelavcem, podpornikom in vsem rojakom tako v naših krajih kot drugod po svetu to, kar je rečeno na novoletni praznik v 1. berilu: Gospod vas blagoslovi in varuj! Razjasni naj svoj obraz nad vami in vam bodi milostljiv! Obrne naj svoje obličje k vam in vam podeli svoj mir!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA »KATOLIŠKEGA GLASA«
Božičinnovoletnidan-izzivzamir
V novo leto Gospodovo
V začetku decembra je bil v Rimu občni zbor Zveze italijanskih katoliških tednikov. Iz seznama je razvidno, da izhaja v Italiji 118 takih časopisov. Največ jih je v severni Italiji; zastopani pa so tudi srednja in južna Italija ter otoka Sicilija in Sardinija. Nekateri tedniki izhajajo nepretrgoma še iz prejšnjega stoletja. Največ jih je nastalo po drugi svetovni vojni. Računajo, da je skupna tedenska naklada vseh teh tednikov okrog en milijon in pol izvodov.
Gre torej za mogočen glas ljudstva in italijanske Cerkve. Vsi katoliški tedniki so povezani v Zvezi italijanskih katoliških tednikov (Federazione italiana settimanali cattolici ali FISC). V tej zvezi je včlanjen tudi Katoliški glas poleg listov Voce Ison-tina iz Gorice in Vita Nuova iz Trsta ter La Voce Cattolica iz Vidma.
V pretekli jeseni pa je bil v Dublinu na Irskem XIII. kongres vsega svetovnega katoliškega tiska. Tam so bili navzoči iz Jugoslavije uredniki Družine in Glasa koncila. Italijanski katoliški tisk so zastopali odborniki FISC. Kongres je potekal pod geslom »La parole est a tous« (Vsi imajo pravico do besede).
GLAS TISTIH, KI SO BREZ GLASU
To geslo izrazito označuje enega glavnih razlogov, zaradi katerih je nastal in še nastaja katoliški tisk. Dejstvo je namreč, da veliki laični tisk nima posluha za življenje In delovanje katoličanov in katoliške Cerkve. Navadno o tem molči in kadar poroča, je to poročanje ali enostransko ali išče le senzacij. Na to je zborovalce ZIKT opozoril tudi sv. oče, ki jih je sprejel v posebni avdienci 3. decembra. Dejal je: »Včasih je potrebno, da (katoliški tedniki) popravljajo zgrešena poročila ali polnijo namerni molk« laičnega tiska.
To je bil tudi eden izmed namenov, zakaj smo slovenski duhovniki v Gorici v juliju 1945 sklenili, da hočemo izdajati svoj neodvisni katoliški tednik. Videli smo v tistem času, kako si je rdeča propaganda lastila absoluten monopol nad vsem slovenskim tiskom. V Sloveniji so v maju 1945 ukinili ves nepartijski tisk, pri nas v takratni coni A pa so preplavljali ljudstvo s svojo tiskano in govorjeno propagando. Duhovniki smo si takrat dejali: »Nujno je, da ljudstvo zve resnico, da je pravilno informirano tudi o Cerkvi in njenem življenju. Nujno je, da se pred sovražno propagando branimo in laž razkrinkamo.« Zaradi tega smo potem konec avgusta 1945 začeli izdajati tednik Slovenski Primorec. V Trstu je leta 1947 g. Andrej Gabrovšek iz sličnih namenov začel izdajati svoj Teden.
Kako je bilo svobodno glasilo Slovenski Primorec trn v peti tedanjih komunistom in ofarjem, je razvidno iz ihtavih napadov nanj, ki so se takoj začeli v njih tisku in v njih propagandi po deželi. Prišlo je tudi do dejanskih napadov na raznašalce in prodajalce Slovenskega Primorca. Zanimivo je, da se tedanji partijci še danes niso pomirili in vidijo v Slovenskem Primorcu še vedno »izdajalsko« glasilo, kot priča knjiga spominov Julija Beltrama. Tem spominom bo treba posvetiti še kak »spomin«.
Katoliški tedniki so torej predvsem glas tistih, ki bi bili sicer brez glasu. Mislim, da so naši slovenski katoliški tedniki Slovenski Primorec v Gorici, Teden v Trstu in sedaj Katoliški glas kot glasilo za Tržaško in Goriško to poslanstvo dostojno opravljali. Saj je bilo že ponovno slišati pritožbe, kako ta ali oni časopis ni hotel priobčiti kakega poročila ali članka, ki je potem izšel v Katoliškem glasu. V svobodni družbi imajo vsi pravico do besede, če ne drugje pa vsaj v Pismih bralcev. To je svobodna tribuna, ki se je uveljavila v italijanskih časopisih in se je bralci v lepi meri poslužujejo. Tudi slovenski bralci bi se te rubrike lahko bolj posluževali.
ZA KULTURO DUHA
Tedniki niso za to, da bi tekmovali v prinašanju novic. Temu služijo radio, televizija, dnevniki. Poslanstvo tednikov je, da prinašajo tehtne preglede in pravilne sodbe o dogodkih med tednom. Ljudje, pravi sv. oče, so tako raztreseni in razmišljenl od novic in poročil, da se težko zberejo in si napravijo pravilne sodbe o dogodkih. Temu naj služijo katoliški tedniki, ki naj pomagajo k notranjemu zorenju in tehtnemu premisleku, kar tvori kulturo duha.
»Kultura duha« ali formacija bralcev, to je nadaljnje poslanstvo katoliških tednikov. Kristjan se mora vzgajati celo življenje, duhovno rasti in bogatiti svojega duha. K temu naj mu pomagajo tedniki, ki niso pisani zaradi senzacij in škandalov iz velikega sveta, temveč hočejo bralcu odkrivati resnico, ga usmerjati k dobremu in ga tudi kulturno bogatiti. Vemo pa, kako je s tem danes. Ilustrirani tedniki vlečejo, ker so »pikantni«; drugi vlečejo, ker imajo športne preglede. Katoliški tedniki, ki niso ne eno ne drugo iti tudi nočejo biti, stoje pri mnogih, zlasti mladih, na zadnji stopnici zanimanja.
Pri Katoliškem glasu ni nič drugače, oziroma naš list ima še eno zapreko več kot Italijanski tedniki in sicer politično-ideološki bojkot. Omenil sem, kako je bilo prva leta po vojni, kako so ljudi strahovali, če so videli pri njih Slovenskega Prl-
Kot vsako leto so tudi tokrat kardinali nekaj dni pred božičem obiskali sv. očeta, da mu voščijo za praznike. Sv. oče je v daljšem govoru orisal položaj Cerkve v svetu ter omenil pastoralne in druge načrte, ki bi jih rad uresničil.
Glavna misel, ki se je vlekla skozi ves govor, pa je bila uresničitev miru v svetem letu odrešenja in sprave. Cerkev se trudi, da bi bil svet urejen po božjih načrtih. Ponuja sodelovanje, posredovanje in pomoč pri reševanju mednarodnih kriz, kajti vojna nevarnost postaja vse bolj očitna; vsaka vojna večjega obsega pa bi uničila svet. Edino zdravilo za razklanost sodobnega sveta, za »ta izvirni greh sodobnega človeštva« pa je sprava. Ta se mora izraziti najprej v resničnem notranjem spreobrnjenju vsakega posameznika, od tam pa mora preiti v družbeno in politično življenje.
POSLANICA DRŽAVNIM VODITELJEM
Pred novoletnim dnevom, svetovnim Dnevom miru, je papež poslal vsem državnim voditeljem posebno poslanico, v kateri razmišlja o miru, ki raste iz spreobrnjenja srca. Vse državne voditelje in gospodarske dejavnike poziva, naj zavrnejo vojno kot sredstvo za reševanje odprtih vprašanj. Posebno nalogo v prizadevanjih za mir imajo kristjani, ki morajo znova odkriti moč molitve. Če se bodo spravili z Očetom in spremenili svoja srca, bodo lahko odločilno prispevali k miru. Vse vojne namreč nastajajo v človeških srcih. Človek je, ki ubija, ne pa meč in v novejšem času rakeie.
PAPEŽEV BOŽIČNI GOVOR
Sv. oče se je najprej zahvalil Bogu Očetu za neprecenljivo milost Kristusovega rojstva v betlehemski votlini, za milost božjega učlovečenja in prihoda med ljudi. Nato pa je Boga prosil za milost, da svet najde pravo pot kljub mnogim zablodam, v katerih tiči. Omenil je, kako velike vsote denarja gredo v oboroževalne namene, medtem ko premnogi, zlasti nemočni otroci, nimajo kaj dati v usta. Opozoril je odgovorne, da nakopičena oboroževalna sredstva ogrožajo človeški rod.
Po tem govoru je izrekel sv. oče božična voščila v kakih 40 jezikih. Tudi v slovenščini ga je povedal z besedami: »Blagoslovljen praznik Gospodovega rojstva!« Sledil je blagoslov Urbi et orbi (Mestu in svetu).
POSLANICA ZA DAN MIRU
Za letošnji Dan miru — 1. januar 1984 — je sv. oče pripravil posebno poslanico, v kateri je utemeljil geslo dneva: »Mir in spreobrnjenje srca.« Srce je tisto, iz katerega po Jezusovih besedah prihajajo slabe misli, predrzne sodbe, prepiri, hudobije, umori, torej tudi nasilje in vojne. Samo če spremenimo srce, bo prevladala preudarnost, strpnost, odpuščanje, prijateljstvo, bratstvo in s tem mir.
Mir se ne poraja zunaj srca, ampak znotraj njega, ne prihaja od večjega k manjšemu, ampak začenja pri malem: pri posamezniku, majhnih skupnostih in občestvih ter nato sproži verižno reakcijo, ki
morca. Ta ideološki bojkot je na deželi živ še danes, posebno po tržaških vaseh. Bralci, še bolj pa naročniki Katoliškega glasa so pri partiji črno zapisani. Zavedni partijci in somišljeniki ne smejo brati katoliškega tiska, da se ob njem ne pohujša-jo, da se ideološko ne izpridijo.
Ta parola iz časov po vojni velja še danes. Toda nič za to. Kakor smo bili glas vpijočega v puščavi v hudih letih po zadnji vojni, taki hočemo ostati še naprej, tudi v letošnjem letu Gospodovem, ki je jubilejno leto našega odrešenja. Še naprej hočemo oznanjati in širiti besedo odrešenja, svobode, miru in socialne pravičnosti, kot jo oznanjata sv. oče Janez Pavel II. in predsednik Sandro Pertini.
K. HUMAR
zajame vso družbo. Toda izhodiščna točka je vedno spreobrnjenje srca. Kdor ljubi mir in hoče biti resničen graditelj miru, preden gre na ulice in vzklika zoper to in ono (kar ni ravno pričevanje za mir), se mora najprej prenoviti, preden začne s prenovo drugih; spremeniti najprej sebe preden se loti ostalih, najprej se sam vreči na delo namesto to zahtevati od drugih, kritizirati sebe poprej kot druge, zatreti v sebi egoistično miselnost in zavreči miselnost nasilja, ki se zanaša le na orožje.
Po besedah sv. očeta prispevajo k resničnemu miru solidarnost z revnimi ljudstvi, medsebojno zaupanje in iskrena ljubezen. Toda pri tem obstajajo razne stopnje odgovornosti: največja leži na voditeljih držav in političnih voditeljih. Bolj kot vsi drugi »morajo biti oni prepričani, da je vojna sama v sebi nekaj nerazumskega in da je samo miroljubno reševanje spopadov vredno človeka«. Seveda ostaja še vedno načelo zakonite obrambe, toda tveganje spopada z uničevalnimi orožji je danes preveliko, da ne bi bili vsi dolžni iskati sodelovanja in razorožitve, ki bo vojno napravilo nemogočo.
Pri tem delu pa ni izvzet nihče, tudi navadni ljudje ne, čeprav so brez politične teže. Vsi so dolžni spreobrniti svoja srca in moliti, saj Bog sam hoče, da ljudje sodelujejo z njim. Nevarnosti so velike, ovire za mir številne, toda »ker zavisijo — po besedah sv. očeta — od dobre volje človeka, od njegovega srca, so jih ljudje z božjo pomočjo zmožni premagati«.
PERTINIJEV GOVOR ZA NOVO LETO
Tudi predsednik italijanske države S. Pertini je smatral v svojem govoru, ki ga je na starega leta zvečer prenašala RAI, za potrebno, da obsodi nebrzdano oboroževalno tekmo, ki ogroža svetovni mir. Zavzel se je za nadzirano in totalno razorožitev. Glede Libanona je bil mnenja, da se čete italijanskega mirovnega zbora absolutno ne smejo zaplesti v tamkajšnje spopade. Za palestinski narod je terjal pravico do lastne domovine, obsodil Izrael, ki da je odgovoren za pokol Palestincev v taboriščih Sabra in Šatila, obsodil članice Evropske gospodarske skupnosti, da se obnašajo kot trgovci, ne pa odgovorno kot to zahteva usoda Evrope. Glede Italije je zaželel, da se najdejo nova delovna mesta, iz tkiva italijanske družbe pa izloči mafija, da bo mogla Sicilija živeti v miru. Končno se je obrnil na mladino in ji obljubil, da ji bo vedno stal ob strani, boreč se »za mir v svetu, za svobodo in socialno pravičnost«.
Pertinijev govor je imel v domači in tuji javnosti velik odmev. Z negodovanjem so ga sprejeli edino v Izraelu. Papež Janez Pavel II. mu je takoj telefoniral v Wolfenstein (Selva Gardena) v dolini Groden, kjer je preživel Silvestrovo noč v vojašnici skupaj s karabinjerji in mu izrazil svoje zadovoljstvo in soglasje z izrečenimi mislimi. Po besedah sv. očeta je bil ta Pertinijev govor najlepši od vseh, kar jih je imel, odkar je predsednik države.	J>K_
SnfMie si. ečeta z itatihritn
V	torek po božiču je sv. oče obiskal zapor Rebibbia v Rimu, v katerem prestaja kazen nad 1.500 zapornikov. 403 od njih je bilo dano dovoljenje, da so se s papežem sestali v jetniški kapeli in se z njim razgovarjali poldrugo uro. Še poseben odmev pa je imelo srečanje z atentatorjem Turkom Agco, s katerim se je sv. oče 28 minut na samem pogovarjal v njegovi celici. Ob koncu pogovora je Agga pokleknil in papežu poljubil roko. časnikarjem je nato sv. oče dejal, da se Agga kesa svojega dejanja. Kaj sta se pa pogovarjala, bo ostala tajnost za vedno.
■ Italijanski obrambni minister Spado-lini je preživel starega leta dan z italijanskimi vojaki, ki so nastanjeni v Bejrutu v sklopu mednarodnih mirovnih sil. Sestal se je z libanonskim predsednikom Džemajelom. Iz Bejruta je odpotoval v Šarm el Šejk v Akabskem zalivu (Rdeče morje), kjer je od 25. marca 1982 kakih sto italijanskih marincev, ki' so vključeni v mednarodne enote opazovalcev in nadzorujejo svobodo plovbe po tamkajšnji Tiranski ožini.
■ Medtem ko so v Italiji pacifisti neovirano protestirali v Comisu na Siciliji zoper postavitev jedrskih raket Cruise, so pa oblasti v Pragi z dvema italijanskima pacifistoma, ki sta razvila napis »Ne jedrskim izstrelkom v Evropi!« energično opravile: nemudoma sta bila aretirana in odpeljana na policijo. V svoji naivnosti pač nista doumela, da se sme zoper jedrsko orožje protestirati le v zahodnih demokratičnih državah.
■ Za začetek novega leta so spet razni teroristi opozorili nase. Tako je prišlo do atentata v kraju Portici pri Neaplju, kjer so neznanci nastavili razstrelivo v avtomobil nekega jetniškega paznika. Pri tem je izgubil življenje neki železničar, ko je pomagal pri gašenju plamenov avtomobila v ognju. Atentat si je prisvojila skupina »Potere comunista«. V Madridu pa so trije teroristi, en moški in dve ženski, streljali na policijsko obhodnico in ubili dva agenta.
■ Jugoslovanska zvezna vlada je s 1. januarjem 1984 nekoliko omilila omejevalne ukrepe prehajanja čez mejo za jugo-
slovanske državljane. Odslej bo vsak državljan enkrat na leto lahko prešel mejo ne da bi plačal polog, imetniki maloobmejnih prepustnic pa bodo lahko spet neomejeno hodili v Italijo oz. Avstrijo.
■	Župnik Filip Pavič v Metkoviču je v župnijskem glasilu »Glas sv. Nikolaja« ob razglasitvi Leopolda Mandiča za svetnika naslovil na p. Leopolda sledečo prošnjo: »Daj, da se materializem, tako teoretičen kot praktičen, ne bo polastil našega ljudstva.« Za oblasti je bilo to dovolj, da so ga naznanile sodstvu. In sodnik mu je prisodil kar 50 dni zapora, ker je neokusno izrazil svojo negativno sodbo o druž-beno-političnem sistemu v Jugoslaviji, ki je zgrajen na marksistično-materialistič-nem pogledu na svet.
Teden
krščanske
edinosti
Teden krščanske edinosti bomo obhajali letos od 18. do 25. januarja. Tema letošnjega tedna krščanske edinosti je: Po križu našega Gospoda smo poklicani k edinosti. Ta temeljna misel je lepo povezana s sveloletno mislijo: sprava, e-dinost, mir. Nebeški Oče Je po križu svojega Sina uresničil spravo med seboj in človekom. Po križu odpravlja razdore med ljudmi In jih povezuje v odrešenj-ski edinosti. Po križu prinaša mir, ki ga svet zaman išče.
Potrudimo se, da bomo v tednu krščanske edinosti tako oblikovali bogoslužje, da se bo v nas poglobila sveto-letna misel o edinosti in se bomo pridružili molitvenemu klicu vesoljnega krščanstva po tej odrešenjski dobrini. V današnjem svetu, polnem napetosti, razdorov in vojnih groženj, je teženje po edinosti vseh verujočih v Kristusa za vse človeštvo življenjsko pomembno. Teden krščanske edinosti v svetem letu odrešenja naj bo za nas milostni trenutek, v katerem se tudi sami vključimo v delo za edinost in jo v moči Kristusovega križa zaživimo v vsakdanjem življenju.
Božični koncerti u Gorici
V preteklem božičnem času je bilo na sporedu veliko glasbenih prireditev z božično tematiko. Na nekaterih so sodelovali tudi slovenski zbori in solisti.
Po vrstnem redu je bil najprej na sporedu koncert, ki ga je priredil SKPD M. Filej v Gorici. Nastopila sta organist Boris Štakul ter violinist Fabio Franch. Na programu so bile skladbe Frobergerja, Daquina, Bacha, Telemanna, Yona, Tartinija, Komela, Kreka, Premrla ter Arci-diacona. Koncert je bil v zelo primernem okviru restavrirane semeniške cerkve sv. Karla, ki je vlila s svojo baročno podobo še večji blesk glasbenemu dogajanju. O-ba solista sta skladbam primerno odigrala svoji vlogi in žela lep aplavz.
V goriškem avditoriju je bil 22. decembra koncert mestnih in okoliških zborov, ki ga je priredila goriška občina. Sodelovala sta tudi slovenska zbora, namreč moški zbor Štmaver ter mešani L. Bratuž. Predstavila sta vrsto slovenskih božičnih skladb. Tako je šentmaverski zbor pod vodstvom dirigenta Gabrijela Devetaka odpel štiri skladbe (in sicer U. Vrabca Ura je polnoči, S. Premrla Božični večer, S. Jericija Tota silescit in V. Štalcerja Rajske strune. Zbor Lojze Bratuž pa je zapel tri skladbe, dve dirigenta S. Jericija Sveta noč ter Počivaj milo Detece, slednja z lepo sopransko vlogo in Kimovčevo Kaj neki bo to? Slovenska zbora sta doživela prav lep uspeh, pa tudi ostali goriški mestni zbori posebej so prikazali prerez prijetne božične muzike.
BOŽIČNICA NA TRAVNIKU
Višek božične pesmi pa je predstavljala gotovo že tradicionalna božičnica, ki jo prireja Združenje cerkvenih pevskih zborov v Gorici. Letos je bila v cerkvi sv. I-gnacija na Travniku, ker je stolnica v popravilu. Reči pa je treba, da je bila prav mogočna, velika in umetniško enovita baročna cerkev gotovo kar se da primeren okvir božični glasbi.
V zelo polni cerkvi se je najprej pred oltarjem zvrstil združeni otroški in mladinski zbor, ki je pod vodstvom Elvire Chiabai odpel tri pesmi: Glej zvezdice božje, Tam stoji pa hlevček ter Angelci stopajo. Spremljal jih je Bogomir Špacapan. Vsi drugi nastopajoči zbori pa so peli na koru. Štiri pesmi je odpel moški zbor Štmaver, ki ga vodi Gabrijel Devetak. Štmaverski pevci so zapeli Vrabče-vo Ura je polnoči, Jericijevo Tota silescit, Premrlovo Božični večer ter Štolcerjevo v Devetakovi priredbi Rajske strune. Sledil je mešani zbor Lojze Bratuž iz Gorice, ki ga vodi Stanko Jericijo. Najprej je zapel dve Jericijevi skladbi, O sveta noč ter Počivaj milo detece. Zaključil je s Kimovčevo Kaj neki to bo.
Mešani zbor Rupa-Peč je pod vodstvom Zdravka Klanjščka odpel štiri pesmi: Bila je noč U. Vrabca, Rihar-Premrlovo Zveličar nam je rojen zdaj, M. Renerja Božično noč ter A. Cerarja Počivaj milo Detece. Pri orglah je bila Lojzka Bratuž, ki je tudi spremljala združene pevce pri blagoslovu. Koncert je sklenil mešani zbor s Kostanjevice (Kapele), ki ga je vodil p. Lojze Kos, pri orglah pa je bila Terezika Paljk. Ta zbor-gost izza meje je zapel neznanega avtorja Pastirci hitro vstanite, Tomčevo Radujte vsi krogi se
zemlje ter Premrlovo kantatno skladbo Sveta noč.
Vsi nastopajoči zbori so doprinesli svoj delež k lepemu in globokemu praznovanju božičnega misterija, ki prav v glasbeni obliki razodeva toliko edinstvenega in skoraj mističnega bogastva. Slovenska božična pesem, tako stara kot nova, je nedvomno kar se da pristen tolmač našega duhovnega utripa. Zato pa tudi našemu ljudstvu prav ta pesem lahko toliko pove!
Božično misel je nato podal Danilo Čotar. Ko je Kristus prišel na svet, je povzročil pohujšanje: rodil se je v hlevu, v družini tesarja, kot član majhnega in preziranega naroda. Mi Slovenci smo, ker smo majhen narod, s skrivnostjo Kristusovega rojstva še posebej povezani. On nam sveti kot luč, ki se blišči na obzorju. Kaže nam trajne vrednote, prav v čemer so vse ideologije odpovedale. Mi živimo z nasmeškom, ker vemo, da se da v življenju vse popraviti. V tej luči tudi trpljenje in smrt nista več nesmisel. Iz preteklosti vera prihaja, sedaj jo živimo, v prihodnosti bo uresničena. Zato kristjani ne smemo biti togi v življenju, saj je krščanstvo vera veselja. Le škoda, da je človek v svoji zgodovini tna to že tolikokrat pozabil.
Celoten spored je napovedovala Barbara Rustja.
Božičnico, ki je bila res slovesna in zbrana, je zaključil blagoslov s petjem litanij ter božičnih ljudskih pesmi. Sledila je nato zahvalna pesem, ob koncu pa je še cela cerkev občuteno zapela vedno lepo Sveto noč.
Zadnja seja občinskega sveta v Gorici
V	sredo 28. decembra je bila zadnja seja občinskega sveta v letu 1983. Na dnevnem redu je bilo več vprašanj redne uprave. V začetku je bilo na sporedu veliko interpelacij. Med drugimi je svetovalec SSk vprašal župana, kako je letos z božičnimi voščili goriške občine v slovenskem jeziku, zlasti v okoliških predelih. Zahteval je, naj se zanje poskrbi vsaj za prihodnje praznike, če jih že sedaj ni.
Na koncu je župan povabil vse svetovalce na prijetno božično srečanje v beli dvorani občine.
Števerjanski vestnik št. 9
Malo pred božičem je izšla zadnja številka XV. letnika tega živahno pisanega glasila števerjanskega občestva. Večina strani je posvečena proslavi stoletnice ustanovitve »Slovenskega katoliškega bralnega društva St. Ferjan«. V celoti je objavljen govor, ki ga je na tej proslavi imel Marjan Terpin. Utrinki iz farnega življenja v Števerjanu povedo, kako se razvija versko občestvo. Tudi župnijska kronika iz Jazbin je zanimiva. Nadalje najdemo v vestniku poročila o Cecilijanki in Mali Cecilijanki v Gorici, o obisku predstavnikov SZDL severnoprimorskih občin na sedežu števerjanske občine, o miklavže-vanju ter članek Marka Marassija o ustanovitelju skavtov R. Baden-Powellu. - e;
Fantje izpod Grmade - Dekliški zbor Devin
priredijo v petek 6. januarja ob 20,30 v cerkvi v Štivanu
BOŽIČNI KONCERT
s sodelovanjem domačega mladinskega zbora
Jaslice v bazovski cerkvi
Od tistikrat, ko je sv. Frančišek v božični noči postavil jaslice, se je ta navada razširila po vsem svetu, najprej po zaslugi frančiškanov, dominikancev in nato jezuitov.
Zelo lep vtis so pustile na vaščane jaslice, ki so bile postavljene v bazovski cerkvi. Ko človek vstopi v cerkev, opazi pred seboj dolgo rdečo preprogo, ki se nekako v sredini cerkve spremeni v jaslice z vsemi podobami, ovčkami in pastirji. Hlevček z Jezuščkom v jaslih pa je postavljen na najvišjem kraju prav pred oltarjem. Nad hlevčkom visijo s stropa srebrne niti in med njimi je tanek rdeč trak. Te jaslice si je zamislil arh. Boris Grgič.
Rdeča preproga, ki vodi do jaslic, pomeni človeštvo, ki se s trpljenjem približa Bogu. Ko konča preproga, po belih stezicah, med mahom, obstaja sled rdečih kamenčkov, kot kapljice krvi prav do Jezuščka. Srebrne niti pa, v katerih je vpletena rdeča nit s stropa prav do jasli pa nas spomnijo na stavek: »In Beseda se je učlovečila in se naselila med nami« (Jan 1,44), da bi nas s svojim trpljenjem odrešila. Za jaslicami v desnem kotu pri oltarju je preprosto božično drevo, na katerem ni nobenega okraska, le pod njim sta dve škatli, v katerih je edino darilo, ki ga v današnjem času potrebuje vsak človek: »MIR«. Te posrečeno zanimive jaslice so res vredne ogleda.
E.	2.
Vzgoja v družini
V	sredo 14. decembra je bilo v Marijinem domu v ul. Risorta prvo mesečno srečanje za zakonce in zaročence pa tudi za vzgojitelje sploh. Ta srečanja organizira Slovensko pastoralno središče v Trstu že tretje leto.
Gospod Marij Gerdol, ki je pobudnik teh srečanj, je povabil med nas jezuita Tomaža Podobnika, ki je odgovoren za versko vzgojo med mladimi v ljubljanski nadškofiji. P. Podobnik je tudi lani sodeloval na teh srečanjih in s svojim neposrednim pristopom uvedel med udeleženci sproščeno razgovarjanje.
Letos je razgovor stekel ob branju nekaterih odlomkov iz papeževega apostolskega pisma o družini »Familiaris consor-tio«. Starši imajo pravico in dolžnost, da svoje otroke vzgajajo. Prav oni so prvi in glavni vzgojitelji. Pri vzgajanju otrok jih je skoraj nemogoče nadomestiti. Pomembno je, da starši ustvarijo družinsko ozračje, ki ga prevevata medsebojno spoštovanje in iskrena ljubezen.
Na otroke vplivajo najrazličnejši dejavniki zunaj doma. Na žalost ti dejavniki zelo pogosto ustvarjajo kvarno okolje, ki načenja otrokovo dušo v njenem jedru. Proti takim kvarnim vplivom je edina možna rešitev v pravi družinski ljubezni, ki jo prevevata sproščenost in vedrina.
Kljub čedalje hujšim težavam v vzgajanju otrok morajo starši pogumno vztrajati. Potrebne so seveda tudi žrtve in odpovedi nekaterim gmotnim dobrinam. Zato je zelo na mestu, da otroke vzgajamo prav k temu, da ne postanejo pretirano navezani na tvamo blaginjo in da se ne predajajo potrošništvu. Privajati jih moramo k zmernosti in skromnosti, čas posvetimo raje otrokom in družini kot pa zaslužku. Človek je več vreden po tem, kar je, kot po tem, kar ima.
Glede spolne vzgoje pa je potrebna jasna in modra beseda ter -seveda ozračje zrele ljubezni med starši in v družini.
Sklepna ugotovitev večera je bila, da so otroci božji dar. Zato nam bo Bog pomagal pri težkem in odgovornem delu vzgoje v družini.
V	januarju bo prišel med nas ljubljanski pomožni škof Jože Kvas. - M. B.
Božični koncert »Gallus-Consort«
Kljub vsestranski ogroženosti nas oznanilo božje blagovesti, prek glasbe in petja, vedno nanovo prevzame. Gospodovo rojstvo je pač tisti mejnik, po katerem se je začela nova doba, ki — »kaže pot skozi temo in stisko časov, njegova zvezda še vedno osvaja klečeče stotisoče« — (cit. M. Javornik).
Zvoki božične glasbe in petja segajo v skrite globine srca in izvabijo celo marsikatero solzo, zlasti med tistimi, ki se jim življenje izteka v bolnišnici za neozdravljive. O tem bi lahko kaj povedali gojenci glasbene šole vokalno-instru-mentalne skupine prof. Pahor - Slama. Skupno z možem sta mlade glasbenike pripravila, da so s petjem in igranjem na flavte prinesli v dom ostarelih bolnikov utrinek božjega oznanila upanja in ljubezni. Neminljiva lepota božične melodije je starčkom pričarala svetle spomine davnega otroštva v družini ob jaslicah; od tod vidna ganjenost in solze.
Sploh je ta naša slovenska vokalno-instrumentalna skupina zelo delavna. Pod naslovom Gallus-Consort so z bogatim programom nastopili že v Peterlinovi dvorani in tam ustvarili občuteno božično razpoloženje. Na sam sv. večer so po radiu Trst A predvajali kantato Slovenski božič. Dobro obiskan je bil tudi koncert, ki so ga izvajali v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Še posebno veliko odobravanje pa so poželi s koncertom v Domu upokojencev »Villa Serena« v Trstu; izvajali so skladbe slovenskih, francoskih, nemških in angleških avtorjev.
Za Marijin dom v ul. Risorta je prof. Dina Pahor-Slama pripravila igrico »Pe-trčkove poslednje sanje«. Primerna, čeprav nekoliko otožna igrica je našla hvaležno občinstvo, saj je družinska tematika tako blizu božičnemu dogajanju. Na kraju se je prikazal še dobri božiček s primernimi darili.	F. V.
Koncert božičnih pesmi v Sv. Križu
Svetokriška župnija je na Štefanovo, dne 26. decembra 1983 priredila v domači cerkvi koncert božičnih pesmi, pri katerem so sodelovali kar štirje zbori: od domačih mešani, dekliški in otroški,
kot gost pa mešani zbor Novega svetega Antona. Spored so povezovale primerne in dobro pripravljene recitacije na božično motiviko. Vsi štirje zbori so poslušalce, ki so se v lepem številu zbrali v svetokriški župni cerkvi, z ubranim petjem popeljali v pristno slovensko božično razpoloženje. V ubrano cerkveno akustiko so izzvenele znane in manj znane božične pesmi slovenskih, pa tudi tujih skladateljev. Dirigenti Edi Race, Albin Verginella in s. Celina Kontelj so dobro in temeljito pripravili sodelujoče zbore. Tudi pesnik Vinko Beličič, ki je podal priložnostno misel, se je zaustavil ob pomenu, ki ga ima božič za ves krščanski svet. Poudaril je, kaj lahko ta praznik pomeni v življenju vsakega izmed nas.
Ob božičnem koncertu je g. župnik Jože Kunčič v imenu vseh župljanov izročil posebna priznanja trem še posebno zaslužnim faranom: Ivanu Košuti, ki že 65 let sodeluje v domačem cerkvenem zboru, Slavku Tenceju, ki že 40 let pri-
pravlja jaslice v župni cerkvi ter Angelu Švabu in njegovi družini za 40 letno službo cerkovnika.
Na koncu koncerta sta oba mešana zbora zapela priljubljeno božično pesem Raduj, človek moj. Sledile so pete litanije Matere božje, nato pa blagoslov. Za zaključek so vsi prisotni skupno zapeli gotovo najbolj priljubljeno božično pesem »Sveta noč«.
Zgonik
V	sklopu božičnih praznovanj je bil v četrtek 22. decembra v zgoniški cerkvi božični koncert. Program je vseboval nastop otrok zgoniške osnovne šole ter tamkajšnjega cerkvenega zbora. Zbor naših malčkov (bilo jih je nad 50), je ob spremljavi harmonike, na katero je igrala ga. Bitežnik, brezhibno zapel nekaj priložnostnih pesmi. Tudi pevski zbor odraslih se je dobro odrezal, čeprav se je šele v zadnjem trenutku odločil za nastop in je imel le nekaj vaj.
Koncertu je prisostvovalo precejšnje število ljubiteljev petja; predvsem so to bili starši nastopajočih otrok, ki so z zanimanjem spremljali izredni program in s toplimi aplavzi vsakokrat nagradili marljive pevce. Pohvale je predvsem vredna pobuda učiteljstva, ki je odlično pripravilo učence in se odločilo, da izvede program v domači cerkvi, ki je zelo primerna za tovrstne glasbene nastope.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV V TRSTU
priredi
v nedeljo 8. januarja ob 16. uri v stolnici sv. Justa v Trstu BOŽIČNI KONCERT
Vabljeni!
Decembrska kronika iz Mačkolj
Ko se ob koncu leta 1983 ozremo nazaj na prehojeno pot in pogledamo bežno čez vse, kar smo doživeli, opravili ali o-pustili, beležimo med drugim, da je bil v naši vasi mesec december zelo razgiban, a v tisku tega še nismo poročali. Zato pišemo danes kratko kroniko.
Prosvetno-kultume dejavnosti. Začelo se je z miklavževanjem, ki ga je po že večletni tradiciji organizirala mačkoljan-ska skavtska družina. Na odru srenjske hiše se je 5. decembra ob polni dvorani odvil dobro pripravljeni in uspešen program: prvi letošnji nastop gojencev župnijske glasbene šole pod vodstvom Marije Družina, petje otroškega zbora Slovenski šopek, par doživeto odigranih skečev in posrečen prizor sodobno prirejene pravljice »Pepelka«, ki so jo odlično odigrale skavtinje popotnice. Najvažnejši junak prireditve je bil seveda Miklavž sam (požrtvovalni in hvalevredni Marjan Kravos), ki je osvojil ne le na splošno vse goste v dvorani, temveč zlasti otroke, ki so mu zaupno lezli na kolena, mu peli in deklamirali, ko jim je izročal bogata darila.
Bogat kulturni popoldan smo doživeli Mačkoljani v nedeljo 18. decembra 1983 ob srečanju s pesnico Ljubko Šorli Bratuž. Njen skromen, plemenit in prisrčen nastop je osvojil srca vseh prisotnih domačinov in gostov iz sosednjih krajev. O nastajanju, objavljanju in vrstah svojih pesmi nam je povedala pesnica sama, marsikaj tudi v odgovorih na vprašanja prisotnih v dvorani. Pesnico je predstavila Ljuba Smotlak, program pa je povezovala napovedovalka Alenka Deklič. Iz zbirke »Veseli ringaraja« so recitirali pesmi Monika, Tatjana, Ester, Damijana in Andrej. Nekatere pesmi iz zbirke, ki so že uglasbene, so zapeli otroci in dekleta »Slovenskega šopka«, Peter pa pa je deklamiral pesem, ki jo je Ljubka Šorlijeva ustvarila in poklonila našemu društvu ob razvitju novega praporja. Društveni predsednik Zorko Gorjup je pesnico šorlijevo iz hvaležnosti na nepozabno srečanje sprejel v PD Mačkolje kot častno članico in ji izročil s šopkom rdečih nageljnov še spominsko značko. Med tremi pesmimi, ki jih je ob koncu ubrano zapel domači mešani zbor, je najtopleje izzvenela Gregorčičeva »Soči«. Vse knjižice »Veseli ringaraja«, ki so bile ob tej priložnosti na prodaj, so hitro pošle, kajti vsakdo je hotel v spomin na enkratno srečanje odnesti s pesniško zbirko tudi lastnoročni podpis pesnice Ljubke Šorli Bratuž.
Na praznik nedolžnih otrok — 28. decembra — so otroci »Slovenskega šopka« priredili (kot vsako leto) svojo tepežnico: najprej so peli pri maši, nato pa še na prireditvi v župnijskem domu; tu so ob prisotnosti staršev in prijateljev še odigrali dva prizora: Ljubke Šorlijeve »Otroci postavljajo jaslice« in »Svete tri kra-
lje« iz Mavrice. S pridnostjo pri maši in s prisrčnim nastopom na odru so si otroci zares zaslužili bogato tepežnico — obloženo mizo z božičnimi dobrotami.
Življenje župnijske skupnosti. Našo župnijsko skupnost vodi komaj štiri mesece novi župni upravitelj g. Žarko Škerlj, ki se je hitro in dobro vživel v razmere majhne zamejske župnije. Veseli smo, da je prišel ravno k nam in da nam nudi že marsikaj novega. Ena izmed novosti je bil letos v cerkvi nad oltarno mizo viseči adventni venec. Pomen tega simbola nam je župnik lepo orisal, da smo nedeljo za nedeljo ob 1-2-3-4 prižganih svečah — postopno tudi sebe pripravljali na duhovno srečanje z novorojenim kraljem.
Številna udeležba naših fantov — zlasti mladih — na srečanju pri molitvi za mir v dolinski cerkvi 8. decembra je bila nekako prva etapa v duhovni pripravi na božič. Potem je bilo treba najti pravočasno pot do spovednice, če prej ne, pri spokornem bogoslužju nekaj dni neposredno pred praznikom. Pripraviti je bilo treba tudi cerkev; skrbne žene so jo očistile in božično okrasile ob izdatni pomoči moških rok, ki so postavile jaslice in vrsto drevesc.
Kot običajno so bili tudi letos v pripravah na božič zaposleni pevci zaradi pevskih vaj. Tokrat se je bilo treba pripraviti skrbneje zaradi sprejete obveznosti na radijski prenos polnočnice. Že dober četrt ure pred polnočjo se je oglasila božična pesem iz otroških grl. Sledil je nastop združenih cerkvenega in dekliškega zbora ob spremljavi ansambla župnijske glasbene šole. Vmes so se zvrstile nekatere deklamacije. Točno o-polnoči se je oglasila vsem in vedno draga Sveta noč, uvod v polnočno mašo, ki so jo peli naši pevci ne le za svoje farane, temveč tudi za vse poslušalce Radia Trst A. Petje je vodila Marija Družina. O lepem številu vernikov pri božičnih službah božjih ni treba posebej praviti: v tem času najde pot v cerkev marsikdo, ki sicer ne pride ali je drugače zadržan. Lepo je videti v cerkvi zbrano večjo župnijsko družino.
Četudi smo — kot zahteva običaj — silvestrovali tako, da smo v veseli in razigrani družbi pričakovali novo leto in se prebijali v zgodnje jutro, nismo opustili praznične maše. Ob župnikovem novoletnem voščilu nam je bilo kot v darilo prebrano pismo indijskega novomaš-nika, ki ga je naša župnijska skupnost finančno podpirala v letih šolanja. Novo mašo je bral naš Jožef Pompachal 27. decembra 1983 v svojem rojstnem kraju v Indiji. Iz njegovega pisma zahvale smo spoznali, da je tudi on eden izmed tistih molilcev, kateri prosijo Boga za milosti, ki jih je deležna v veliki meri naša župnija.
Z GORIŠKEGA
Umrl je Venče Černič iz Gabrij
Polna tri leta se božja dekla smrt ni več ustavila v Gabrjah, na dan sv. Štefana pa je le našla pot v to tiho vasico ob Vipavi in odpoklicala s tega sveta 74-letnega Venceslava Černiča, kremenitega moža in očeta, trdno povezanega z domačo cerkvijo in slovenskim občestvom.
Pokojni Venče, kot so ga klicali, je bil sicer rojen na Vrhu v zaselku črnci, toda prva svetovna vojna je spremenila njegovo življenjsko pot. S starši je preživljal svoja begunska leta v Brucku an der Lei-the ob avstrijsko-madžarski meji. Ko se je družina vrnila, se je oče z zamenjavo zemlje naselil v Gabrjah pod župnijsko cerkvijo, kjer je zrasla ob Vipavi nova hiša s kmetijskimi pritiklinami. Tu si je Venče z ženo Milko, ki je prišla iz Oseka, ustanovil pred zadnjo vojno svojo družino. Petim otrokom, eni hčeri in štirim sinovom je posredoval življenje. Ob pomoči zveste življenjske družice jih je vzgojil v verne in zavedne člane slovenskega občestva. Sam je ostal do smrti zvest zemlji, ki jo je z ljubeznijo obdeloval. Prav tako je ljubil naravo. Lovska družina je imela v njem skrbnega predsednika, njegova hiša pa je bil kraj, kjer se je vsakdo rad ustavil, saj sta bila tako Venče kot njegova žena znana po svoji gostoljubnosti.
Sonce je s svojimi zadnjimi žarki obsevalo Mirenski Grad, ko je našel v blagoslovljeni zemlji svoje zadnje počivališče. Sovodenjski nonet, katerega član je njegov zet, mu je zapel v slovo; od odprtem grobu sta se poslovila Lidija Srebrnič v imenu lovske družine Gabrje in Remo Devetak v imenu krajevne sekcije SSk. Nato je zadonel lovski rog in streli iz pušk so ga zadnjič pozdravili. Res je, ne bomo ga več videvali, a v spominu bo ostal za vse čase toplo zapisan.
Svojcem izrekamo iskreno sožalje. Pridružuje se tudi naš list, saj hodi k Černičevim od začetka svojega izhajanja.
J. K.
Sožalje
Krajevna sekcija krvodajalcev v Sovod-njah izreka svojemu predsedniku Branku Černiču občuteno sožalje ob težki izgubi očeta Venčeta.
Krajevna sekcija SSk v Sovodnjah se prav tako pridružuje izrazom sožalja, katere jih izreka tako Branku Černiču, ki predstavlja SSk v občinskem svetu v Sovodnjah kot svetovalec kakor tudi vsej družini pok. Venceslava Černiča. Če je družina izgubila dobrega in skrbnega očeta, je pa SSk izgubila vzornega člana, ki je ves čas povojnega življenja izpovedoval in branil ideale, ki so lastni naši edini slovenski politični organizaciji v zamejstvu in bil njen zvest pripadnik.
Sožalje izrekajo tudi uslužbenci tvrdke Čer-Impex, ki jo vodi Igor Černič, sin pokojnega Venčeta.
Pok. Venče Černič
Že nekaj let je Venče bolehal. Bila je to zanj težka preizkušnja, saj bi tako rad še delal in se gibal. Nazadnje se je zatekel v goriško bolnišnico, ker ga je huda influenca močno zdelala. Še prej pa je skrbno uredil svoje dušne zadeve. Tako ga je smrt v ponedeljek 26. decembra zvečer našla dobro in lepo pripravljenega za pot v večno domovino.
Dva dni nato se je vrnil v drage mu Gabrje in nastopil mimo svoje hiše svojo zadnjo pot v domačo cerkev. Izredno veliko prisotnih je pričalo, kako je bil blizu in daleč spoštovan, prav tako pa so mnogi prišli zaradi otrok in žene, ki povsod uživajo zaradi svoje dejavnosti splošen ugled. Tudi duhovniki so bili prisotni v lepem številu.
V	poslovilnih besedah je domači dušni pastir poudaril zlasti naslednje: pokojni Venče je svojo vero vedno jemal zares. Trpel je zaradi splošnega moralnega razkroja sedanje družbe. Dosledno je odklanjal tuje ideologije (čeprav mu je to v nekem času moglo postati usodno), ki slonijo na zavračanju Boga in so nestrpne do drugače mislečih. Dosledno je bil s tistimi, ki so bili za samostojno slovensko pot v javnem življenju. Ljubil je slovenski tisk, še zlasti katoliškega in ga zvesto prebiral. Vsi domači dušni pastirji so imeli tako v njem kot v njegovi družini veliko oporo pri svojem delu. Skratka: bil je dosleden kristjan in Slovenec v svojem mišljenju, ravnanju in življenju.
Dolg je bil sprevod, ki se je po pogrebni sv. maši razvil na domače pokopališče.
★ ODBOR DRUŠTVA KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pomagali društvu v preteklem letu ter jim vošči zdravo, uspešno in miru polno novo leto 1984.
Zbor Rupa-Peč
Od 7. do 9. januarja bodo v Železnikih pri Škofji Loki prireditve ob občinskem prazniku. Sovodenjska občina je z občino Škofja Loka pobratena. Zato bo v soboto 7. januarja mešani pevski zbor Rupa-Peč gostoval v Železnikih. Nastopil bo s kratkim koncertom desetih pesmi.
OBVESTILA
V	cerkvi v Bol juncu bo v soboto 7. januarja ob 20. uri božični koncert, pri katerem bodo nastopili zbori iz Skednja, Mačkolj in Boljunca.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu bo imelo svoj prvi večer v novem letu v ponedeljek 9. januarja. Na sporedu bo intervju s pisateljem Borisom Pahorjem ob izidu njegove knjige »Tržaški mozaik«. Začetek ob 20,30.
Slovenska Vincencijeva konferenca v Trstu obvešča, da bo mesečna maša za duhovniške poklice v četrtek 12. januarja ob 17. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu.
Dan emigranta. Slovenske kulturne organizacije videmske pokrajine vabijo na tradicionalni »Dan emigranta«, ki bo v nedeljo 8. januarja ob 15. uri v gledališču Ristori v Čedadu. Program bodo izvajali ansambel »Beneški fantje« Antona Birti-ča, pevski zbor »Pod Lipo« iz Barnasa in citiravci iz Rezije, »Beneško gledališče« pa bo uprizorilo predstavo »Preklete grabje« v Chiabudinijevi priredbi. Pozdravila bosta prisotne Giuseppe Romano Specogna, deželni odbornik za obnovo potresnih področij in Sergio Di Lenardo, župan občine Rezija.
Goriško svetoletno romanj'e v Rim
Kot je bilo že najavljeno, bo škofijsko svetoletno romanje v Rim v dneh od 10. do 13. februarja pod vodstvom g. nadškofa Bommarca. Prispevek za potni-no in bivanje v Rimu je 200.000 lir. Prijave sprejemajo v vsaki župniji dušni pastirji nepreklicno do 15. januarja. Ta dan morajo župniki poslati število prijavljenih, njihova imena in za vsakega na račun 50.000 lir. Ostalo je treba poravnati do 31. januarja. Če bo slovenskih romarjev za en avtobus, bodo imeli svojega vodnika v msgr. F. Močniku, drugače bodo priključeni drugim avtobusom in njihovim vodnikom. G. župnike naprošamo, da romanje oznanijo, zberejo romarje in takoj po 15. januarju oddajo imena prijavljenih msgr. Močniku. Po tem datumu vpisov ne sprejemamo več.
Števerjan
Zadnja občinska seja v letu 1983. Bila je v petek pred božičem. Iz bogatega dnevnega reda izstrgamo glavne postavke:
Dne 5. januarja 1984 bo javna dražba za napeljavo priključkov v posamezne domove od novega vodovoda. Oklicna cena 150 milijonov lir.
Smetarska služba v občini. Kot druge občine v državi moramo tudi v Štever-janu vpeljati obvezno odpeljevanje smeti na podlagi zakona št. 915 z dne 10.9. 1982. Navzoči so se čudili temu ukazu, saj je Števerjan izrazito kmečka občina, toda zakon ne pozna izjem. Predvideni stroški za to službo so 20 milijonov lir letno. Občinski odbor bo zaupal službo kakemu privatnemu podjetju, da bodo stroški nižji. Svetovalci so se ustavili tudi ob vprašanju, kako kriti te izdatke. Odločili so se, naj uporabniki prispevajo določeno vsoto na kv. meter stanovanja in sicer 300 lir. Sprejet je bil tudi zadevni pravilnik podobno kot ga imajo druge občine, ki so smetarsko službo že vpeljale. Pobiranje smeti bo samo ob glavnih poteh, ker bi tovornjak ne mogel do vseh zaselkov. Zato bodo morali iz bolj odročnih domov prepeljati smeti v najlonskih vrečkah do glavnih cest. Pobiranje smeti bo dvakrat tedensko. Ko bo začela delovati smetarska služžba, najbrž v marcu, bo odpravljeno odlaganje smeti v Močilah, kjer je sedaj štever-jansko »smetišče«.
Občinski svet se je ustavil tudi ob »kmečkem turizmu«. Naša občina ima dobre pogoje za razvoj kmečkega turizma, a do sedaj se je v tem oziru bolj malo storilo.
Seja se je zaključila z božičnimi in novoletnimi voščili.
Prosvetno društvo »Štandrež«, dramski odsek
vabi na uprizoritev burke Jake Štoke treh dejanjih
MOČ UNIFORME
Režija: Emil Aberšek
Premiera v nedeljo 8. januarja ob 17. ur
v župnijskem domu »Anton Gregorčič v Štandrežu
Letošnje jaslice pri Sv. Ivanu v Gorici so izvirne in animirane. Poleg palestinskega ozadja izstopajo cerkve v miniaturi, kjer so slovenske maše v mestu. Skupina mladih, ki jih Je izdelala, je hotela obiskovalce opozoriti s svetoletnim sporočilom: Odprite srca Kristusu, ki prihaja za nas posebno med sv. mašo. Tudi zvonovi vabijo. Poleg tega je na jaslicah vse polno premikanja in svetlobnih efektov med dnevom in nočjo. Priporočamo ogled jaslic. Cerkev je odprta zjutraj do 12. ure, zvečer pa od 18,15 do 19,30. Podrli jih bodo po svečnici - 2. februarja
Sovodnje
Občinska seja. Bila je v sredo 28. decembra. Na začetku se je župan Vid Primožič spomnil umrlega dolgoletnega občinskega uradnika Franca Plesničarja, ki so ga pokopali 24. decembra ter izrekel sožalje svetovalcu SSk Branku Černiču ob izgubi njegovega očeta Venčeta. Ta je bil eno mandatno dobo tudi občinski svetovalec.
V	zvezi z branjem zapisnika zadnje seje je svetovalec SSk Remo Devetak opozoril na nekatere netočno pojmovane besede glede izjave, ki jo je podal B. Černič pri glasovanju o prispevkih športno-prosvetnim društvom v občini.
Sledila je odobritev načrta za delno preureditev bivše osnovne šole v Gabrjah. Načrt predvideva celotno prenovo strehe ter poda na podstrešju. Oboje naj bi bilo iz cementa. Za ta dela je namenjena vsota 25 milijonov lir, ki pa gotovo ne bo zadostna za izvršitev vseh del. Svetovalec SSk Oskar Pavletič je s svoje strani predlagal, naj bi streha ostala lesena kot je sedaj, da bi tako ohranila današnji videz. Remo Devetak je izrazil zadovoljstvo, da je po letih obljub vendarle prišlo do nekih otipljivih korakov glede začetka omenjenih del.
Odobrena je tudi bila vsota 17 milijonov lir za popravilo strehe osnovne šole v Rupi. Tu naj bi se namestilo na sedanje lesene tramove, ki so še v dobrem stanju, jekleno mrežo, prekrito s
ureditev bo stala občinsko upravo nad
9.500.000	lir.
Društvo Sovodnje bo prejelo prispevek 2 milijonov lir, ker je priredilo občinski praznik 1983. Najbolj potrebnim osebam v občini je bila na predlog komisije za socialno skrbstvo odobrena izredna vsota 400.000 lir, ge. Ulian Florenin s Peči, ki deluje na socialnem področju, pa podaljšana delovna pogodba. Nadalje je bila odobrena različica splošnega regulacijskega načrta v Gabrjah ter nova lokacija pošte, ki naj bi bila ob vhodu v vas, če se pride iz smeri Rubij, na desnem kraju.
V	»raznem« je župan poročal o vabilih, ki jih pošilja kot vsako leto občina Škofja Loka za njihov občinski praznik, katerega praznuje 9. januarja. Pozval je predstavnike društev, naj izdelajo programske točke za stike, ki jih bo nato občinska delegacija iz Sovodenj predložila delovni komisiji občine Škofja Loka.
Na koncu seje je župan izrekel voščila sodelavcem in njihovim družinam za leto 1984. Voščilom se je pridružil tudi načelnik krajevne orožniške postaje, ki skozi vse leto zvesto prisostvuje občinskim sejam.
Novi diakoni slovenske Cerkve
V	nedeljo 8. januarja ob 10. uri bodo v župnijski cerkvi v Hrenovicah prejeli red diakonata štirje bogoslovci koprske škofije. V ljubljanski stolnici bo isti dan ob 15.30 prejelo diakonat sedem bogoslovcev, v Mariboru pa pet.
Eden izmed prizorov lepo uspele božične prireditve, ki jo je pripravila v župnijskem domu »Anton Gregorčič« v Štandrežu osnovna šola »Fran Erjavec« iz Štandreža
• ELEKTRIČNE VODNE ČRPALKE
• HIDROFORI
• KOMPRESORJI ZA ZRAK NA ELEKTRIČNI, BENCINSKI IN DIESEL POGON.
• KVALITETA NAJVEČJEGA SOLVENSKEGA PODJETJA V SEKTORJU V 33 DRŽAVAH NA ŠTIRIH CELINAH.
SEDEŽ IN KOMERCIALA :
TRST - UL. F. SEVERO, 20	TEL.	040/60516
Telex 460636 STAC I
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1984!
ZOBOZDRAVNIK IVO PETKOVŠEK
Želi svojim pacientom srečno 1984
TRST, ul. Canova, 2	Tel.	772120
SKPD »M. Filej« - Gorica vabi skupaj z Goriško Mohorjevo družbo na
PREDSTAVITEV
Mohorjevih knjig za leto 1984 in nove pesniške zbirke dr. Jožka Markuže »V času«.
Predstavitev vseh teh knjig bo v mali dvorani »Katoliškega doma« v četrtek 12. januarja ob 20,30.
cementom in strešnimi korci. To bo pomagalo proti tresenju, ki ga gosti promet povzroča na šolskem poslopju, zlasti težka vojaška vozila, katera vozijo po mimoidoči državni cesti.
Odobritev novega pravilnika občinske knjižnice je dala povod za posege številnih svetovalcev. Podžupan je razložil, zakaj je bil potreben nov pravilnik. S strani občinstva (krivdo za to nosi televizija in podobno) ni več toliko zanimanja in povpraševanja po tradicionalnih knjigah kot v preteklosti. Predvsem dijakom knjižnica dostikrat ne more ugoditi glede novih knjig, tako da se morajo ti obrniti na mestne knjižnice. So pa prav najbolj iskane knjige najbolj drage. Svetovalec O. Pavletič je izrazil mnenje, naj bi se knjižnica premestila v bolj primeren kraj, sodobno opremila in se oskrbela s sodobnimi knjigami.
Na tajnem glasovanju je dobil geometer Marino Mascoli naročilo za preureditev parcel v obrtniški coni v Rubijah. Cona je razdeljena na 15 odsekov. Pre-
Publikacija o Trinku
Srednja šola »I. Trinko« v Gorici je v lanskem decembru izdala razmnoženino na 16 straneh pod naslovom »Ivan Trinko Zamejski ob 120-letnici rojstva«. V novembru 1983 je bil razpisan natečaj o Trinku in Beneški Sloveniji. Udeležili so se ga vsi dijaki tretjih razredov s pisanjem nalog. Najboljša dela je komisija nagradila in jih vključila v brošuro. Nagrajeni so bili Elizabeta Paoletti (3.F), Suzana Macuz (3. B), Werner Florenin (3.B), Emanuela Kovic (3.A), Peter Boškin (3.D), Danijel Devetak (3.E) in Srečko Breganti (3.E).
Tudi prvi in drugi razredi so sodelovali na natečaju z likovnimi izdelki. Med temi je bila izbrana kot najboljša ilustracija za naslovno stran brošure perorisba dijaka Gabrijela Sfiligoja (l.D).
Odobren prispevek za potrebe goriških slovenskih dijakov
Na zadnji seji pokrajinskega odbora v Gorici je bil na predlog odbornika SSk dr. Mirka Špacapana sprejet sklep, da se odobri znesek 2.650.000 lir za potrebe slovenskih dijakov in sicer 1.500.000 lir za tiste, ki se iz naše pokrajine vozijo v šole izven Goriške in 1.150.000 za nakup knjig in učnega materiala za naši didaktični ravnateljstvi. Dijaki z Goriškega, ki se morajo voziti v šole izven pokrajine, bodo prejeli vsak po 150.000 lir (prošnje je predložilo deset dijakov).
Učni material za slovenski didaktični ravnateljstvi pa sestoji iz raznih knjig z diapozitivi, dveh filmov, dvajset žepnih slovarčkov in učnih kaset za tečaj slovenskega jezika, vse to na podlagi deželnega zakona 26.5.1978 št. 10, ki predvideva ukrepe za zagotovitev izobrazbe v lastnem jeziku predstavnikom slovenske narodne manjšine in ostalih jezikovnih sestavin v naši deželi.
f Franc Podobnik
Pred božičnimi prazniki je dokaj nepričakovano odšel od nas Franc Podobnik. Komaj teden dni je bil v bolnišnici, ko mu je srce odpovedalo.
Pok. Franc je bil pristen slovenski fant, kot jih najbrž ne najdemo več. Vsako nedeljo je prihajal k maši z zelenim klobukom, za klobukom pero, v gumbnici rožica. Če je le mogel, je bil pri maši v stolnici, kjer je rad tudi pomagal pri orglanju. Lani je zvesto orglal cel mesec maj	pri šmarnicah.
Korenjak	po	postavi je bil silno	me-
hak po srcu. Dobričina, kot je bil, je več let zvesto stregel mrtvoudni sestri. Sam se ni poročil, imel je pa več sestra, ki živijo v Jugoslaviji. Doma iz Konomlje je ostal veren Slovenec, kjer koli je hodil. Poleg	tega	je izredno ljubil	petje.
V	domači	fari	v Spodnji Idriji	je	pel
v cerkvenem zboru; pesem ga je potem spremljala celo življenje.
Po vojni se je umaknil od doma, ker mu nova oblast ni bila pogodu. Ustavil se je v Beli peči pri Jalnovih in gozda-ril tudi v Avstriji. Ko se je upokojil, si je kupil hišico na Solkanskem polju, bival tam s sestro, redil zajce, kokoši in živel življenje svobodnega fanta. Kdor ga je poznal, ga je moral imeti rad zaradi njegove skromnosti, možatosti, veselega nasmeha, pa tudi zaradi vernosti in narodne zavednosti. Malokdo je toliko prebral kot pokojnik. Ker ni mogel biti pokopan doma, si je za zadnje domovanje izbral pevmsko pokopališče. Tam je bil pokopan v torek 20. decembra.
Počivaj v miru, dobra duša.
Romanje goriških strežnikov v Padovo
Na pobudo slovenskega dušnopastirske-ga središča v Gorici so slovenski duhovniki iz več župnij na Goriškem popeljali svoje strežnike v četrtek 29. decembra v Padovo. Prišli so strežniki iz Gorice, Pod-gore, Štmavra, Štandreža, Rupe-Peči, Doberdoba, Gabrij-Vrha, skupaj 36; spremljalo jih je sedem duhovnikov ter novi bogoslovec Karlo Bolčina.
Ob res lepem sončnem ter blagem vremenu se je romanje začelo najprej v kapeli sv. Leopolda Mandiča v Padovi, kjer je svetnikov grob. Med somaševano sv. daritvijo je msgr. Močnik povedal strežnikom nekaj priložnostnih misli. Po maši se je skupina podala v baziliko sv. Antona Padovanskega ter si ogledala žive jaslice, katere navdušijo vsakogar, ki jih vidi. Sledil je ogled zvočne predstave o življenju tega priljubljenega svetnika v samostanskih prostorih.
Ura je že bila ena popoldne, ko je avtobus vso skupino odpeljal v 20 minut oddaljeni zavod »Villaggio S. Antonio« v No-venta Padovano, kjer je vodstvo zavoda za vse udeležence pripravilo okusno in obilno kosilo. Naj omenimo, da se je za to potovanje goriški nadškof Bommarco osebno zanimal, vesel, da so slovenski strežniki obiskali kraje, kjer je preživel toliko let.
Po kosilu so se naši mladci pomerili na dvorišču zavoda v raznih igrah. Vse prehitro je prišla ura povratka. Tako strežniki kot tisti, ki smo jih spremljali, smo bili s potekom romanja zelo zadovoljni in si želimo le to, da bi se pridružili prihodnjič tudi vsi tisti, ki so letos iz raznih vzrokov izostali. - jk
ALI ŽE IMAŠ LETOŠNJE KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE? ZA BORIH 25.000 LIR PREJMEŠ ŠTIRI KNJIGE Z 872 STRANMI KORISTNEGA BRANJA
Ronke
Božični koncert. Na povabilo slovenskega verskega središča v Ronkah je na Štefanovo nastopila v domači župnijski cerkvi sv. Lovrenca glasbena skupina »Gal-lus-Consort« iz Trsta, ki jo vodi M. Pahor. Najprej so bile v cerkvi litanije v slovenščini, ki jih je opravil domači dušni pastir msgr. Virgulin in pri katerih je pel slovenski zbor iz Laškega, ki ga vodi Olga Lavrenčič, naše lepe božične pesmi.
Pevsko skupino iz Trsta je predstavil Davorin Devetak, ki je na koncu nastopa tudi izročil solistki Dini Slama v imenu skupnosti iz Laškega šopek cvetja.
Občinstvo je bilo za naše razmere kar precej številno. Splošno občudovanje so želi mladi glasbeniki, ki so raznolike in skrbno izbrane skladbe spremljali z zvokom lesenih flavt. - K. M.
Vrli sv. Mihaela
Eno uro pred iztekom starega leta je po hudi in težki bolezni dotrpel v goriški bolnišnici Marčelo Devetak z Vrha. Letos 9. aprila bi bil spolnil 62 let. Na Vrhu in v sovodenjski občini je bil dobro poznan, saj je bil zelo zavzet za napredek svojega kraja in slovenskega občestva. Tri stvari so ga odlikovale: velika iskrenost in čut za pravičnost ter zvestoba slovenstvu. V tem duhu je vzgojil tudi svoja dva sinova Darina in Walterja.
Bil je socialno čuteč, saj je kot delavec sam občutil vse krivice, ki jih je polna sedanja družžba. V obdobju, ko je vodil sovodenjsko občino župan Jožef češčut, je bil tudi občinski svetovalec, izvoljen na večinski listi. Ob veliki udeležbi so ga pokopali v ponedeljek 2. januarja na vrhovskem pokopališču. Naj se odpočije v Bogu, ki ga je na svoj način v življenju iskal ter pred smrtjo tudi našel, svojcem pa izrekamo svoje sožalje.
GORIŠKO PASTORALNO PODROČJE vabi na
8. BOŽICNICO
v nedeljo 8. januarja 1984 ob 15.00 na Mirenskem Gradu
Sodelujejo zbori iz Bilj, Bukovice, Dornberka, Mirna, Nove Gorice-Kapela (odrasli in otroški), Nove Gorice-Kristus Odrešenik, števerjana. Vogrskega in Vrtojbe (odrasli in mladinski)
Za cerkev v Ricmanjih: N. N., Ricma-nje 50.000, druž. Slokar, Ricmanje 20.000, Cilka Petaros, Ricmanje 15.000, Dorina Komar, Ricmanje 30.000, Marta Komar, Ricmanje 25.000, druž. Hrvatič, Ricmanje (58) v spomin na pok. starše Antona in Antonije 10.000 lir.
Za misijone: N- N. 50.000; N. N. 10.000;
F.	M. 10.000; S. Sl. 100.000 lir.
Za slovenske misijonarje: Štefan in Marica Marušič, Sovodnje namesto cvetja na grob Venceslava Černič 20.000; N. N., Rupa 25.000; druž. Ludvik Čevdek 50.000; Jože Kozjek, Avstrija 2.500 lir.
Za lačne po svetu: Ida Koshuta, Gorica 20.000; Dora Bensa 20.000; N. N., Rupa 25.000; N. N., Opčine 10.000 lir.
DAROVI
Za katoliški tisk: F. P. 20.000; N. N. v spomin pokojnih staršev 50.000; N. N. Rupa 25.000; N. N. 25.000; Luisa Gregorič 25.000; Kristina Mazora v spomin Zofije Cotar 30.000; Marija Goljevšček 5.000; J. Bevc 5.000; N. N., Foljan 10.000 lir.
Za »Katoliški glas«: župnija sv. Jerneja, Opčine za objavljanje darov v preteklem letu 50,000; Zora Brundula, Opčine 5.000; Ana Jurca-Sosič ob zlati poroki 5.000; družina Černič, Gabrje v spomin moža in očeta Venčeta 50.000 lir.
V sklad za zdravljenje Emila Valentinčiča v Parizu: N. N., Solkansko polje 20.000; Venosi, Žabnice 30.000; Any češčut 50.000; N. N., Sovodnje 50.000; N. N., Gorica 25.000; A. Č., Gorica 100.000; Vicchi, Gorica 5.000; M. R. 20.000 lir.
Ob prvi obletnici smrti prof. in župnika Rafka Premrla darujejo sestra in bratje za Katoliški glas, za Katoliški dom, Zavod sv. Družine in Alojzijevišče po
25.000,	skupaj 100.000 lir.	>
Za Zavod sv. Družine: družina Lasič, Sovodnje 10.000 lir.
Za novi športni center v Gorici: HDK 50.000; Milka Goričan želeč mladini svetlo bodočnost 80.000; J. Č. 50.000 lir.
Za Zeleni križ v Gorici: Jerica, Adrijan, Albin in Marija v spomin tete Zofije
40.000 lir.
N. N., Gorica: za Katoliški glas 200.000, za Katoliški dom, za skavte in za župnijo sv. Ivana po 100.000 lir.
Ob peti obletnici moževe smrti žena Rozalija za cerkev na Sv. gori 20.000 in za Katoliški glas 5.000 lir.
M. B„ Gorica: za goriške skavte 50.000.
V spomin duhovnika Mirka Mazora daruje odv. Emil Lenchi za Katoliški glas
50.000 in za kapelo sv. Leopolda pri Do-mju 50.000 lir.
Za cerkev v Sovodnjah: Sonja Vižintin namesto cvetja na grob pok. Venčeta Černič 30.000 lir.
Za cerkev v Gabrjah: Drago Komjanc, Bukovje-Števerjan namesto rož na grob pok. Venčeta Černič 50.000; v isti namen: družina Lasič, Sovodnje 30.000; Marko in Marčela Devetak 50.000; Jelka in Karlo Fajt 50.000; Mara in Ladka Batistič 40.000; Patricija in Sandra Batistič 20.000 lir.
Za ŠZ »Soča«: Benjamin Čemic, Vrh namesto cvetja na grob Venčeta Černič
20.000 lir.
Ciril češčut, Sovodnje: v spomin Franca Plesničar in Venčeta Černič za ŠZ »Soča«, za Katoliški glas in za skavte iz Sovedenj po 10.000 lir.
Za župnijsko dvorano v Nabrežini: domači pevski cerkveni zbor 100.000; učiteljice osnovne šole namesto cvetja na grob Ettera Fermana 35.000; N. N., Trst 500.000; Zidarič 25.000; prijatelj duhovnik 20.000; Kakeš 55.000; Caharija 15.000; Šavli 10.000; G. J. 10.000; Šemec 50.000; Bogomila Goljak 50.0000; Rustja 30.000; Vižintin 45.000; Marchesan 5.000; Caharija 10.000; nabirka za božič 343.150 lir.
Za cerkev na Opčinah: Vetka Vremec 100.000; N. N., božični dar 100.000; Neva Bandelj ob obletnici smrti moža in očeta Sergija 40.000; Ana Jurca-Sosič za o-grevanje cerkve ob zlati poroki 40.000; N. N. 25.000; Onelija Purič - Bradetich 25.000; Ivanka Malalan 30.000; Nini in A-na Milič 20.000; Ana Jurca-Sosič ob zlati poroki 20.000; Angela Sosič-Trento 15.000; Marija Sosič 15.000; Antonija Sosič 15.000; Nini in Ana Milič za ogrevanje cerkve 10.000; Rafaela škerlavaj 10.000; Livija Sosič 10.000; Nerina Kralj 10.000; Marija Žvab 10.000; Zora Vremec 10.000; Zora Škerlavaj 5.000; Miha Sosič 5.000; Angela Tavčar-Sosič 5.000; OPZ, MPZ »Vesela pomlad« ter mešani zbor »Sv. Jernej« od koncerta 257.270; razni 108.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: Karla Cigoj 50.000 lir.
Za cerkev na Banah: Marija Sardi-Ger-mek 5.000; Milkovič 25.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: Ivanka Andol-šek 5.000; Gemma Mantovan 5.000 lir.
Za cerkveni pevski zbor Opčine: Ana Jurca-Sosič ob zlati poroki 40.000; Marija Dolenc, božično darilo 50.000; Zora Brundula 20.000 lir.
Za OPZ-MPZ »Vesela pomlad«: Zora Brundula 20.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Martina Vol-pi ob smrti mame Marije 50.000; Marija Žagar v spomin Ivanke Furlan 15.000; družina Vatta-Kravos 25.000; I. P. 60.000.
Za popravilo orgelj v cerkvi sv. Ivana v Trstu (2. seznam): po 50.000: E. Čok, M. Cobani, Pahor, Sola, Levak-Budal, A. Kravos, Čok; po 30.000: Posega, M. Bajc; po 20.000: Bizjak, Lozej, Negode, Kaluža, J. in A. Mljač, E. Adami, Kozina; Hmeljak 15.000; po 10.000: Fičur, Decleva, J. Štrancar, Rustja, D. Cusina, D. Canciani, L. Novak, Kocjančič, P. Adam, N. N.; po 5.000: Marija Bajc, Škamperle, Urbančič.
Vsem plemenitim darovalcem Bos povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
IHM
Spored od 8. do 14. januarja 1984
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »V svetu igračk«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Nediški zvon. 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev. 16.30 Delni prenos koncerta božičnih pesmi iz stolnice sv. Justa.
Ponedeljek: 8.10 Sedma stopnja sreče.
10.10	Leo Delibes: Lakme. 11.30 Literarni listi. 12.00 Slovenski umetniki na Montmartru; glasbeni potpuri. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 T. Partljič: »Volk na madridskih ulicah«. 16.00 Prigode navadnega vojaka. 16.15 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simfonični orkester Slov. filharmonije. 18.00 Pod Mata-jurjan.
Torek: 8.10 Slovensko učiteljstvo pod fašizmom. 10.10 Leo Delibes: Lakme. 11.30 Literarni listi. 12.00 A. Goljevšček: Mit in slovenska ljudska pesem; glasbeni potpuri. 14.10 Naš pravljični telefon. 15.00 Naš jezik. 15.05 Mladi mladim. 16.00 Od Milj do Devina. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Glasbena kronika s Hrvaškega. 18.00 R. Rosso: »Kletka«, radijska igra.
Sreda: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Literarni listi. 12.00 Iz noči življenje se poraja. 13.20 Cecilijanka 83. 14.10 T. Partljič: »Volk na madridskih ulicah«. 16.00 Majhna sem bila... 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Okostnjak v omari.
Četrtek: 8.10 Trim za vsakogar. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Zdravniški nasveti; glasbeni potpuri. 14.10 Otroški kotiček: »To je pa laž!«. 14.30 Naš jezik. 16.00 Na goriškem valu. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zbor Obala iz Kopra. 18.00 Dosje Koprivišče.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Sestanek ob dvanajstih; glasbeni potpuri. 13.20 Dogodki in problemi. 14.10 T. Partljič: »Volk na madridskih ulicah«. 16.00 Trim
za vsakogar. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki. 18.30 Nabožna glasba.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Javni koncert na tržaški univerzi. 11.30 Beležka. 12.00 Glas od Rezije; glasbeni potpuri.
14.10	Otroški kotiček: »Zakajček in Vseved«. 14.30 Naš jezik. 14.35 Naš dobri stari radio. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Komorni zbor RTV Ljubljana. 18.00 I. Torkar: »Balada o črnem noju«.
D ARO VI
Za popravilo cerkve na Repentabru: Dorica, Rozeta, Meri, Marta, Marija, Matej-ka in Helena v spomin pok. Ivanke Furlan 75.000; Pina Tavčar 10.000; starši no-voporočencev ob poroki Walterja Milič in Marine Škabar 150.000, sama novoporo-čenca tudi 50.000; 4. steg SZSO ob skavtskem večeru pri Sv. Ivanu v Trstu 22. decembra lani 30.000; v organizaciji Slovenske prosvete nabranih v Peterlinovi dvorani v Trstu 445.000; N. N., Sv. Anton Novi - Trst 150.000; N. N. 71.000; N.N. 75.000; N. N. 50.000; namesto cvetja na grob Franca Škabarja: sestra Marija Bizjak 50.000, nečakinja Marija Černuta 20.000; Marija Švab 15.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda Mandiča pri Domju: v spomin na pok. Ivanko Furlan: Marija Fabjan, Trst 50.000, Suzana Melinc, Trst 15.000, Marjeta Hrvatin, Trst
10.000,	Svetka Vovk, Trst 10.000, družina Stopar-Sacchi, Trst-Rovigo 20.000, Marija Cigoj, Trst 50.000; za nove orgle: družina Mokor, Domjo 10.000, druž. Jakomin, Kr-menka 10.000, druž. Babič, Domjo 50.000, N. I. 500.000; Vera Turk, Trst 50.000; Renata, Trst 20.000 lir.
Za Sv. goro: N. N., Opčine 10.000 lir.
Za misijon p. Kosa: Marija Kerševan 50.000; N. N., Opčine 25.000; N. N., Opčine 5.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Na	praznik	sv.	Štefana	v ponedeljek	26. decembra je	po	daljšem	bolehanju,
previden	z	vsemi	tolažili	vere,	v starosti	74	let zatisnil oči za	ta	svet
Venceslav Cernic
Svoj zadnji počitek je našel po pogrebni sv. maši na gabrski božji njivi v sredo 28. decembra. Zahvaljujemo se domačemu dušnemu pastirju za opravljene pogrebne obrede in tolažilne besede v cerkvi, vsem številnim gg. duhovnikom, ki so se pogreba udeležili, vsem, ki so pokojnika pospremili na zadnji poti, ženskemu zboru z Vrha, ki je pel v cerkvi in pevcem sovodenjskega noneta, ki je zapel pesem slovesa na pokopališču, govornici, ki je spregovorila ob grobu v imenu krajevne lovske družine kakor govorniku, ki se je poslovil v imenu krajevne SSk, končno vsem, ki so nam na ta ali drugi način izrazili sožalje, za pokojnika molili, darovali za sv. maše, za cvetje ali v druge namene.
Gabrje, Sovodnje, Rupa, Gorica, 2. januarja 1984 na osmi dan smrti
Žena Milka, hči	Olga in	sinovi Dušan,
Branko, Marjan	in	Igor	z	družinami,
sestra Olga in ostalo sorodstvo
SLOVENSKI HOTEL
»B L E D«
v RIMU-ROMA Lastnik:
LEVSTIK VINKO
Hotel« BLED >»
Via S. Croce in Gerusalemme 40 00185 ROMA Tel. (06) 777102-7579941 Telex 620196
j® Banca Agricola GoriziacrO0,
3 Kmečka banka Gorica—*
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN