PTUJ, 9. avgust 1968 Št. 31 Leto XXI. Izvod 0,50 N din, 50 S din , M t, Ji Peseti praznik občine Ptuf ; svečane seje ob 40-lelnlcl ustanovitve prve celice KP na ptujskem območju proslavo v počastitev letošnje- a občinskega praznika v Ptuju, sniega avgusta, so pričeli že v ftdo z razširjeno svečano sejo omiteja občinske konference ;I<,J Ptuj v narodnem domu. Sve- an;) seja je bila v počastitev 40- einicc ustanovitve prve partijske ^eiitc na ptujskem območju. Bianko Gorjup, sekretar OK Ptuj, je v uvodu pozdravil ia\«)če komuniste, med katerimi o bili še preživeli najstarejši ko- ininit)!! iz predvojnih let, mladin- ce iu mladince ter druge, ki so ili na lej proslavi svečano spre- eii v članstvo ZK. Franc Kosec, najstarejši komu- lis!. jG prebral uvodni referat, v [aicrcm jo obrazložil pomen pro- ilave in srečanje z najstarejšimi [oniunisti v občini. Povedal je, ka- ;o .so pred 40 leti organizirali pr- ■0 partijsko celico na ptujskem »bmocju. Pripovedoval je, kako se e v gostilni Pri pošti sestala sku- rina delavcev. Med drugimi je bil avzoč tudi Ivan Spolenjak, Ime- o\al je še nekaj komunistov, ka- nili imena so predvsem med rugo svetovno vojno stopUa v godovino. Tako so pri mizi v o- fienjeni gostilni pričeli priprav- jaii sestanek, za ustanovitev prve partijske celice. Govoril je tudi o poznejšem de- lu ustanovljene celice in o težkih nalogah komunistov v tedanjem času. Opisal je tudi razvoj partije v ptujskem območju v poznejših letih. Dejal je, da so bili ptujski komunisti s svojim delom pred drugo svetovno vojno in pred- vsem med njo, vzor komunista. Opisal je tudi delo komunistov v želemiški delavnici, katerih ce- lica je bila matična celica za ko- muniste tega področja. Z enominutnim molkom so po- častili spomin na padle revolucio- narje. Branko Gorjup je v referatu go- voril o razvoju in delu ZK in o potrebi pomladitve članstva s sprejetjem mladine v ZK. Starej- šim komunistom se je zahvalil za njihovo delo in napore. Pred spre- jetjem novih članov v ZK je spre- govoril obširno tudi o liku komu- nista. Na proslavi so svečano spreje- li 32 novih članov v organizacijo ZKi od teh je bila večina mladin- cev in mladink. Pred koncem svečanosti je Franc Tetičkovič prebral pozdravno br- zojavko, ki so jo poslali predsed- niku Titu. Franc Kosec bere uvodni referat Po svečanosti so med zakusko najstarejši komunisti pripovedo- vali o hudih časih, ki so jih preži- veli vse od ustanovitve celice, v predvojnih in vojnih letih. Več o 40-letnici ustanovitve pr- ve celice KPJ na ptujskem po- dročju in o razvoju ZK na tem ob- močju berite v posebnem sestav- ku. Z. R. carskega razvoja v letošnjem letu je predvsem pospešiti gospodarsko rast in okrepiti stabilnost gospo- darstva. Posebno pozornost bo tre- ba posvetiti nekaterim problemom v kmetijstvu, o katerih je nedav- no bila razprava v republiški skup- ščini, realizaciji integracijskih za- misli v kmetijstvu in trgovini, na- dalje določenim nalogam na pogl- ročju obrti, gostinstva, turizma, stanovanjske izgradnje, komunal- ne dejavnosti, modernizacije cest, zaposlovanja, šolstva, kulture, zdravstva, socialnega varstva itd. Tudi krajevne skupnosti, kjer so uspeli z referendumom za uvedbo krajevnega samoprispevka, so pol- ne načrtov za ureditev najnujnej- ših krajevnih potreb. Občinska skupščina v svoji re- soluciji meni, da so osnovni no- silec prizadevanj za uspešnejši in učinkovitejši gospodarski in druž- beni razvoj lahko le delovne or- ganizacije, katerih aktivnost bi se naj odrazila predvsem v hitrej- šem preusmerjanju njihovega po- slovanja na pogoje, ki jih postav- lja tržno gospodarstvo. Za rezultate take aktivnosti pa je osnovnega pomena predvsem optimizem, zaupanje in vera proiz- vajalcev in občanov v uspeh svo- iega dela in naporov. 1 Slavnostna seja SO Ptui .\.V Sl.AVNOSTNI SEJI SKUPŠČINE OBCINEPTUJ V POČASTITEV LETOŠNJEGA OBCIN- JKIGA PRAZNIKA JE SPREGOVORIL PREDSEDNIK SKUPŠČINE FRANJO REBERNAK. KI JE pEJAL: Letos praznuje ptujska občina le desetič svoj praznik, desetič v 't^oinin na zadnji junaški boj slo- ' Mukogoriske — Lackove čete v Moftjii pri Juršincih. Usodnega dne, to je 8. avgusta 1942, se je v gozdičku ob Pesnici, nekaj me- secev po njeni ustanovitvi, zara- di izdaje domačih okupatorjevih fomagačev spopadla prva in te- daj edina slovenskogoriška parti- zanska skupina z desetkrat moč- nefsitni okupatorjevimi enotami, lukaj je ugasnilo življenje mla- iih, predanih slovenskih patrio- lov — borcev, organizatorjev upo- 'a na področju Slovenskih goric ^roti fašistični okupaciji in nasi- ju na slovenskih tleh. Leto 1942 je zapisano v zgodo- ini Ptuja in naše občine kot za-i etek narodnoosvobodilnega giba- nja na našem področju in prvo '■to njegove politične pa tudi VO' Kke afirmacije. To je hkrati za- etek trpljenja in začetek upanja, i ie kot iskra tlela v slovenskih ''cih in nam bila v bodrilo prav v leli, ko je fašistično nasilje stra- ^^ala narode na pretežnem delu 'tropskega kontmenta in ko se je w acet zavedal, da podivjani na- ^stični režim streže po življenju ' svobodi vsega človeštva, 'tragičen konec prve slovensko- ^riške čete, povečana podivjanost ' nasilje nacizma, izdajalsko de- ^^mje okupatorjevih domačih ^nagačev in nekatere druge raz- '^'■e so sicer pogojile specifičen :^2l"o_/ narodnoosvobodilnega gi- ^^ja na področju Slovenskih go- niso pa ovirale, zlasti v drugi '^^ovici okupacijskih let, zavest- ^ pripravljenosti našega ljudstva nnožično podporo v vseh ob- ''^oh osvobodilnemu gibanju. Opo- ' Protifaštističnemu boju je po- svoje koremne v vseh pla- našega ljudstva, v mestih in ^^^h, pri starejših in mlajših, ^^czovali so jih enotna volja, po- ""^ odločnost in prepričanje v '^%ovlti konec boja in trpljenja i-elja in revolucionarno strem- ^'^Je po družbeni preobrazbi na- ■ dežele. ^ ieh dneh nas še prav posebno ]^^]o spomini na vse junaške bo- ^dejanja padlih in preživelih ^S^^o in aktivistov z našega pod- na imena organizatorjev ^"f". kot so narodni heroj Jože ;^^0. Osojtnk, bratje Reši. ^^ibcrgcr, Mmia Kovačeva. Sa- J'^ in drugi, na imena vseh tts- " NOB padlih ali po njem '"'i/i revolucionarjev, herojev in ki so delovali ali se boje- ' Jtmaj ptujskega področja, kot j^^Polenjak. Znidarič, dr. Potrč, i Q!er in drugi, in na številna i ^^'^ žrtev okupatorja. jg '^^^ spomini na žrtve in trplje- S[, jugoslovanskega ljudstva v \ })iydiLnem boju naj ne bodo '^^i. naj bodo stalno prisotni naj živijo v naši zavesti kot vir naših moči in naša gibalna si- la pri izpolnjevanju sedanjih nalog in premagovanju naporov in te- žav v našem družbenem razvoju. Naš občinski praznik postaja vse bolj tudi tradicionalna mani- festacija uspehov dela in naporov delovnih organizacij, proizvajalcev in občanov. Naš občinski praznik dobiva vse bolj delovni značaj in v takem vzdušju proslavljamo tu- di letošnjega. Praznujemo ga v znamenju novih, večjih ali manj- ših lanskih in letošnjih delovnih uspehov na vseh področjih gospo- darske in družbene dejavnosti pa tudi v znamenju nekaterih težav. Pomen teh uspehov je tem večji, če upoštevamo določene specifič- nosti in probleme našega sedanje- ga družbenoekonomskega razvoja, ki se po svoje na poseben in raz- ličen način odražajo v posameznih delovnih organizacijah, proizvod- nih panogah in družbenih področ- jih in ne nazadnje tudi različno na posameznih področjih občine in različno po občinah. Povsem nov položaj občine in delovnih orga- nizacij ne glede na njihov značaj in naloge so pogojene z določeni- mi posebnostmi novih ekonomskih sprememb in odnosov, ki jih pri' naša gospodarska in družbena re- forma. Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja in zaradi različnih razvojnih in materialnih možnosti delovnih organizacij pa tudi zaradi šibkejše materialne osnove občine se sedanji uspehi v naši občini ra- zumljivo manifestirajo v povsem drugačnih razsežnostih in v dru- gačni luči. Poleg nekaterih pomembnejših objektov gospodarskega in druž- benega značaja — ki so bili lani in letos zgrajeni ali pa so v izgrad- nji po zaslugi prizadevanj delov- nih organizacij ali občinske skt{p- ščine, kot so npr. nova pošta, tri- je novi in nekaj adaptiranih tr- govskih poslovnih lokalov, nekaj novih je v izgradnji, perutninar- ska klavnica, silos z mešalnico na farmi bekonov, sodobna valilnica za potrebe perutninarske farme, nova umetna sušilnica v opekar- ni Zabjak, dva stanovanjska blo- ka, dva sta v začetku izgradnje, blizu 15 km moderniziranih cest (v Kidričevem, Sikole—Pragersko, Cirkovce, Vičava), kanalizacija v Ptuju, vodovod v Zavrču (v pro- gramu sta vodovoda še za Rogoz- nico in Spuhljo ter vodovod in ka- nalizacija v nekaterih predelih Ptuja), obnova narodnega doma in šolskega centra za kovinsko stro- ko, obnova fasad zgodovinsko po- membnejših hiš v starem delu Ptuja, izdelani .so programi za ureditev mestnih zelenic, ureditev razsvetljave v starem mestnem jedru, ureditev grajskega hriba, restavriranje pomembnejših kul- turnozgodovinskih stavb in objek- tov, itd. (poleg teh obiektov) — ie za gospodarska gibanja v lanskem in letošnjem letu značilno pred- vsem dejstvo, da so spremenjeni pogoji gospodarjenja imeli dokaj pozitiven učinek in vpliv na izbolj- šanje gospodarnosti in na odločit- ve samoupravnih organov za iz- boljšanje delovnih postopkov, or- ganizacijo dela, komercialnih služb in poslovanja nasploh. Če k temu dodamo še določeno pripravljenost in razumevanje delovnih organi- zacij tudi za skupne družbene po- trebe v občini, potem prav goto- vo iz tega izhaja tudi dejstvo, da se v delovnih organizacijah vedno močneje poraja zavest o nujnosti povezovanja funkcije občinske skupščine in delovnih organizacij glede skupne skrbi ne le za na- daljnje razvojne perspektive de- lovnih organizacij, marveč tudi za krepitev materialne osnove občine. Poleg tekočih in zarodi splošnih gospodarskih razmer skoraj ra- zumljivih problemov in težav, kot so sorazmerno nizka stopnja rasti proizvodnje, ponovni porast zalog izgotovljenih izdelkov, stagnacija zaposlovanja, porast števila neza- poslenih in podobno, so se dolo- čeni problemi, ki so bili v prejš- njih letih prisotni v proizvodnji, zožili v zadnjem času predvsem na plasma, kar je še zlasti speci- fično za nekatere panoge industri. je in kmetijstva. Od tod tudi iz- vira večina težav, kot so: poslab- šanje likvidnosti, uporaba investi- cijskih sredstev za obratne potre- be in zato še vedno prenizka vla- ganja v modernizacijo proizvod- nje, itd. Problemi v drugih proizvodnih panogah ter družbenih dejavnostih in področjih nič manj očitno ne izstopajo in so tudi po svoje zna- čilni za sedanje razmere v gospo- darstvu in družbenih službah. Tu mislim predvsem na problem za- poslovanja, politiko nagrajevanja, močno zaostajanje realizacije pro- računskih dohodkov, na neurejene razmere v šolstvu, na določene motnje pri zbiranju in delitvi sred- stev za osnovno in zdravstveno službo nasploh itd. Na slednje ob- činska skupščina sicer nima nepo- srednega in bistvenega vpliva za- radi obstoječe zakonodaje, mora pa v bodoče dobiti učinkovitejši vpliv na oblikovanje določenih ukrepov in politike republike na teh družbeno zelo pomembnih področjih. Nedavno sprejeti raz- lični zvezni dokumenti optimistič- no napovedujejo doslednejše ures- ničevanje ustavne koncepcije ko- mune v našem družbenopolitičnem sistemu. V naslednjem obdobju bodo ime- le občinska skupščina in delovne organizacije polne roke dela, če še posebej upoštevamo težo in po- membnost nalog, ki so določene v resoluciji o družbenem in gospo- darskem razvoju ptujske občine v letu 1968 in ki jih bo nakazal sred- njeročni načrt razvoja občine, ki bo izdelan še letos. Temeljna na- loga ekonomske politike in gospo- Prihodnji mesec bo Ptuj vkliučen v avtomatsko telefonsko omrežje Ptujčani se že dalj časa jezimo zaradi telefonskih zvez s sosed- nimi mesti in kraji, ki jih ni moč dobiti. Skoraj v vsakem podjetju mi kot novinarju naro- čajo: »Pa še to zapišite, da je naša telefoniada z drugimi kra- ji nemogoča ...« Gospodarskim organizacijam to, razumljivo, povzroča škodo. V ptujskem ho- telu so se potožili, da so navad- no gostje tam prej, kot prispe po telefonu naročena rezervacija zanje. Kaže, da bo tega že v prihod- njem mesecu konec. Ptujska po- šta se bo kot zadnja delovna enota ptt podjetja iz Maribora vključila v avtomatsko telefon- sko omrežje. Potniki proti Mariboru se prav gotovo spominjajo delavcev, ki so vso pomlad in do danes kopali in skopali jarek ob Mariborski cesti ter vanj polagali telefonske kable, vse od Maribora do Ptuja. Pretekle dni sta sicer naglo po- laganje kabla nekoliko zadržala prekop cestišča na Mariborski cesti ter polaganje kabla pod ■ mostovi Studenčnice in Drave. Računajo, da bodo v tem mese- cu priključili kabel na novo av- tomatsko telefonsko centralo in da bodo po preizkusnem delu v začetku prihodnjega meseca ste- kli telefonski pogovori avtomat- sko. Z novim poštnim poslopjem, ki so ga pred nedavnim predali svojemu namenu, in vključitvijo Ptuja v avtomatsko telefonsko omrežje bodo Ptujčani in okoli- čani pridobili veliko na kvali- teti poštnih storitev. Ptujski poštarji so zadovoljni z novimi prostori. V njih je že vgrajena nova avtomatska tele- fonska centrala. Pravijo, da se bo Ptuj tako pozno vključil v avtomatsko telefonsko omrežje zaradi zakasnele dograditve poštnega poslopja. Kot vemo, je gradnjo nove pošte financirala skupščina občine Ptuj in delno tudi ptt podjetje iz Maribora. Avtomatska telefonska centra- la ni izkoriščena. V Ptuju je le okrog 340 telefonskih priključ- kov, telefonska centrala pa jih ima 600. Nanjo bi se lahko pri- ključilo še skoraj enkrat toliko naročnikov. To bo glavna skrb in naloga ptujske pošte v bodoče. Odpraviti bo morala tudi težave pri priključevanju zaradi pre- (Konec na 2. strani) Vreme LUNINE SPREMEMBE IN VRE- i MENSKA NAPOVED j za čas od sobote. 10., do nedelje, j 18. avgusta 1968 Polna luna je bila včeraj, v četrtek, 8. avgusta, ob 12.32. Napoved: nevihte bodo v so- boto, 10. avgusta, in v torek, 13. avgusta. Vmes bo lepo in vroče do 30 stopinj C. Splošno poslab- šanje vremena je predvideno za 16. avgust, ko bodo nastopile ne- vihte in ohladitev. Alojz Cestnik TE DNI PO SVETU Umiritev situacije okrog Cehosiovaške Napeta atmosfera okrog Češ- koslovaške in pet držav podpis- nic varšavskega pisma se je po štiridnevnem sestanku predstav- nikov Češkoslovaške in ZSSR ter poznejšim sestankom pred- stavnikov vseh teh dežel v Bra- tislavi precej polegla. Na tem skupnem sestanku je pet držav podpisnic varšavskega pisma to pismo na tihem pokopalo, ker ga nobeden niti z besedico ni omenil. Češkoslovaška pa si je izbojevala pravico sama odloča- ti o svojih notranjih zadevah, ne da bi bila potrebna prisot- nost oboroženih sil zavezniških držav na njenem ozemlju. Trenje v Iraku Komaj štirinajst dni po držav- nem udaru v Iraku je prišlo v tej državi do novih trenj in ob- računov v na hitro ustvarjeni koaliciji predstavnikov vojske in stranke BAAS. Pravkar usto- ličenega predsednika vlade Na- jefa in ministra za obrambo Dauda so nagnali iz dežele, po- tem ko so ju razglasili za proti- revolucionarja. Novi šef države Bakr je reorganiziral vlado ta- ko, da dominirajo v njej pred- stavniki njegove stranke BAAS. Izrael : Jordanija v zadnjih dneh je meja oziro- ma linija prekinitve ognja med Izraelom in Jordanijo iz lansko- letne vojne ponovno vzplamtela. Izraelci so še enkrat vdrli na ozemlje Jordanije, kar je spro- žilo ponovne razprave v varnost- nem svetu OZN. Spremembe v Kongu (Brazzavilie) Kongoški predsednik Masem- ba je reorganiziral vlado. Po dr- žavnem udaru v prejšnjem ted- nu je prevzel oblast kot šef dr- žave Augustin Poignet, vendar je kot tak ostal samo en dan. Sedaj je ponovno prevzel oblast »revolucionarni svet«, predsed- nik Masemba pa je enodnevne- ga šefa države postavil za ob- rambnega ministra. danes TRGOVCI 2E RAZ-, PRAVLJAJO O UVOZU i SADJA — 2. stratti REŠEVANJE PROBLE-1 MOV SLOV. GORIC — 3. stran. POKOJNINSKI ZAKON NI V SKLADU Z USTA-| VO — 4. stran ..ŠE NE NAMERAVAM' TAKO HITRO UMRETI*] 5. stran ŠTIRI DVOJČICE — ŠTI- RI ODLIČNE GLASBENI-! CE — 6. Stranj ZA VSAKOGAR NEKAJ ] ______________........rr.7,.m»Ai V tedniku Odbor za obrambna vprašanja Obrambne priprave teritorija - XI. V bodoči vojni bi imela po- membno vlogo kolektivna zašči- ta, kar pomeni, da bi se na enem mestu zbralo večje število ljudi in živine ali spravila materialna sredstva večje vrednosti. Takšen način zaščite bi dosegli z upora- bo javnih, industrijskih, hišnih in individualnih zaklonišč. V večjih mestih in industrij- skih središčih se predvideva za- ščita tudi tako, da bi začasna ali za dalj časa umaknili prebi- valstvo. Glede na to, da so bila obstoječa javna in industrijska zaklonišča v naši občini zgraje- na že pred drugo svetovno vojno ali takoj prva leta po osvobodi- tvi za zaščito pred klasičnimi zračnimi napadalnimi sredstvi, bi jih bilo treba opremiti še s prečiščevalnimi filtro-ventila- cijskimi sredstvi in izvršiti her- metizacijo, kar pomeni izolirati notranje prostore od zunanjega zraka. Veliko večji problem bi bil, kako zaščititi prebivalstvo na podeželju, ker tam ni javnih za- ščitnih objektov razen kletnih prostorov pri posameznih stano- vanjskih objektih. V primeru zaščite pred radioaktivnimi pa- davinami je bivanje ljudi v sta- novanjskih prostorih sicer mo- goče, vendar bi bilo treba te pro- store hernjietizirati, in sicer ta- ko, da se bkna, vrata in druge odprtine zaprejo, da ne bi v no- tranjost prodiral vnanji zrak, ki bi bil začasno kontaminiran. Za hermetizacijo oken in vrat bi uporabili vse vrste lepilnih in izolirnih ter tesnilnih trakov, lepilo iz moke, lepilni papir vseh vrst in v skrajnem primeru tu- di ilovico ali blato. Posebno odgovorna naloga je pred delovnimi organizacijami, ki se bodo morale usposobiti, da bodo nadaljevale s proizvodnjo v izrednih razmerah in tudi v primeru časovno daljše konta- minacije. To se nanaša predvsem na zaščito ljudi pred poznejšim radioaktivnim izžarevanjem. De- lovna organizacija bo lahko pri- šla v položaj, da bo morala kljub kontaminaciji okolice nadalje- vati s proizvodnjo. V takem pri- meru bi morali delavci na de- lovnih mestih uporabljati oseb- na zaščitna sredstva. Delovni čas bi se nekoliko skrajšal, uve- dli pa bi več izmen. Uspešno bodo nadaljevale s proizvodnjo le tiste gospodarske organizacije, ki bodo imele v zalogi zadostno količino reprodukcijskega mate- riala, ker bi bil prevoz in mani- pulacija v izrednih razmerah zelo težaven ali pa v celoti za- časno nemogoč. Stran 2 T E D M K — petek, 9. avgusta 1968 40-letnica ustanovitve prve celice KPJ na ptuiskem območju Letošnji praznik občine Ptuj povezujemo tudi s spominom na 40-letnico ustanovitve prve celice KPJ na ptujskem območju. Bilo je v avgustu 1928, datuma žal ne moremo ugotoviti. Komu- nistična partija Jugoslavije je bi- la takrat zunaj zakona, komuni- ste so preganjali in zapirali, zato je bilo treba delati v največji taj- nosti. V gostilni »Pri pošti« v Ptu- ju se je zbrala skupina delavcev železniških delavnic. Prisedel je še Jože Potrč iz Janežovec, takrat študent medicine v Zagrebu, pri- šel je tudi Ivan Spolenjak, ko- vač po poklicu, doma na Bregu pri Ptuju, delal pa je v maribor- skih železniških delavnicah. Na ziinaj je bil videz, kot da se je pri gostilniški mizi srečala sku- pina znancev ... Vendar to je bil zgodovinski se- stanek, plod večletnega dela in skrbnih priprav. Jože Potrč, te- daj študent, vendar že prekaljen komunist, je uvidel potrebo po organizaciji v Ptiiju. Povezal se je s skupino napredno mislečih delavcev iz železniških delavnic, prihajal je med delavce, z njimi razpravljal, jih učil in vzgajal. Pri tem mu je izdatno pomagal komunist Ivan Spolenjak, ki je bil povezan v Mariboru. Na tem prvem — pripravljal- nem sestanku so bili sprejeti v KP Leopold Voda, Franc Kram- berger, Alojz Arnuš in Femec. Dogovorili so se tudi, da bo na- slednji sestanek v Femčevem sta- novanju v Rogoznici. Ta sestanek, ki je bil čez nekaj dni, je skupno s prvim pomenil ustanovitev prve partijske celice v Ptuju. Na njem so bili sprejeti v partijo še Franc Kosec, Jakob Herceg, Bole in Borovšek; Femec pa je odstopil, ker se je zbal hu- dih nalog in odgovornosti. Za se- kretarja je bil izvoljen Leopold Voda, nadaljnji sestanki celice pa so bili v njegovem stanovanju v Novi vasi pr^i Ptuju. V začetku leta 1929 sta'bila sprejeta v KP še Ivan Frankovič in Karel Ko- ren. Tako je prva partijska celica štela devet članov. Po šestojanu- arski diktaturi je bilo treba delati v največji tajnosti, zato so bili organizirani v trojkah, tako da ena trojka ni vedela za delo in naloge druge. To je nekaj skopih podatkov o tLStancvitvi prve celice KPJ v Ptuju pred 40 leti — zbranih iz spominskih zapiskov tvorcev in članov te prve celice. Njena usta- novitev in njeno delovanje v že- lezniških delavnicah v Ptuju po- mejii tudi začetek odločne, revo- lucionarne poti delavskega razre- da ptujskega območja, prižgan je hil revolucionarni plamen, ki se je nezadržno širil dalje. Celica je številčno in idejno rasla. V letih do fašistične okupacije so bili v celico sprejeti še Avgust Hlupič, Jurij Svenšek, Alojz Lovrenčič, Rudi Znidarič, Adolf Carman in Janko Vogrinec — vsi delavci že- lezniških delavnic. Iz železničarskih vrst so se ši- rile ideje komunizma na vse stra- ni. Raslo je revolucionarno raz- položenje množic, rasle so tudi nove celice KP. Ze leta 1933 je bi- la ustanovljena celica na ptujski gimnaziji, ki danes nosi ime po enem prvih in najaktivnejših čla- nov te celice — Dušanu Kvedru. Nastale so še celice KP v ptuj- skem gledališču, v podjetju »Pe- tovija«, na Mestnem vrhu, v Maj- šperku, v Leskovcu, v Novi vasi pri Ptuju in v Markovcih. Sekretar celice KP v železni- ških delavnicah Leopold Voda je svojega soseda v Novi vasi pri Ptuju kmeta Jožeta Lacka navdu- šil za stvar delavskega razreda. Tudi Lacko je postal komunist, bil je eden največjih slovenskih kmečkih revolucionarjev in je naš narodni heroj. Skupaj s prijate- ljem komunistom Francem Kram- bergerjem iz železničarske celice je bil tudi v poslednjem boju slo- venskogoriške čete. Vpliv komunista železničarja Jakoba Hercega je segal v Halo- ze. Med drugimi je tam v Mihi Arbeiterju iz Paradiža pri Cirku- lanah našel zvestega sodelavca in soborca. Siril je napredno misel med najbolj zaostalim in najbolj izkoriščanim slojem našega prebi- valstva, med haloškimi viničarji. Celica KP v železniških delav- nicah je za predvojno revolucio- narno gibanje v Ptuju pomembna tudi v tem, da je s svojimi člani ostajala v Ptuju vedno prisotna. Mladi komunisti iz gimnazijske, gledališke in iz drugih celic so od- hajali drugam in tam nadaljevali revolucionarno delo; celica v že- lezniških delavnicah pa je bila v določenem smislu matična celica ptujskega okoliša. Ob vdoru oku- patorja je ta celica štela enajst članov. Razen dveh, Kramberger- ja in Znidariča, ki sta padla kot borca, so vsi šli skozi pekel nacističnih koncentracijskih ta- borišč; od teh danes živijo še štir- je — Kosec, Hlupič, Svenšek in Vogrinec. Prav je, da se ob 40- -letnici ustanovitve prve partij- ske celice v Ptuju spomnimo tudi vseh tistih, ki so žrtvovali revo- luciji svoja življenja, in onih, ki so zaradi posledic mučenja in na- porov omahnili v prerani grob. Poznavanje naše revolucionarne preteklosti nam olajšuje tudi ra- zumevanje današnjih revolucio- narnih tokov, nam odpira per- spektivo in vliva zaupanje. Bitka za vsebinsko novo vodilno druž- beno vlogo Zveze komunistov da- nes ni nič manj pomembna, kot je bila nekoč. Tako kot je nekoč partija rasla iz množic, tako mo- ra rasti tudi danes Zveza komu- nistov, opirajoč se na samouprav- ljanje delovnih ljudi. V burnem povojnem razdobju, v napredku tehnike in v hlastanju za osebnim standardom, smo na marsikaj po- zabili. Skromnost, čut za sočlo- veka, odgovornost, revolucionar- nost in pripravljenost na žrtve, če je to v interesu napredka — vse to so splošno veljavne komuni- stične moralne vrednote, ki jih moramo nenehno uveljavljati tu- di z osebnim zgledom. Ali ob tem svoje »pozabljivosti« cesto ne o- pravičujemo z drugačnimi okol- nostmi, pogoji; ali pa sploh po- zabimo na opravičilo, ker pozab- ljamo tudi na učinkovito borbo proti ne socialističnim vplivom in pojavom. Decembra lanskega leta smo se spomnili 30-letnice prihoda tova- riša Tita na čelo KPJ; prihodnje leto 20. aprila bomo praznovali 50-letnico ustanovitve KPJ. Stiri- desetletnica ustanovitve prve ce- lice KP v Ptuju, ki po svoji re- volucionarnosti v preteklosti ni zaostajala, naj bo naš skromen prispevek k tem pomembnim ju- bilejem. F. Fideršek Kmetijski Icombinat Slov. Bistrica Trqovci že razpravljajo o uvozu sadja Letošnje leto ni bilo najbolj- še za posevke, ki so jih pred ne- kaj tedni poželi. Predvsem mi- slimo tukaj na pšenico. Ker nas je zanimalo, kakšni so rezultati v bistriški občini, smo se obrnili na upravo kmetijskega kombi- nata Slovenska Bistrica, kjer so nam radi dali nekaj letošnjih prvih rezultatov o žetvi pšenice ter o izgledih za pridelek sadja in vina. PŠENICA NI NAJBOLJE RO- DILA Bistriški kombinat je imel ne- kaj nad sto hektarov posejanih s pšenico. Od tega je precejšen del v dolini Ložnice v letošnji spomladi zajel mraz, tako da je pridelek manjši, kot so planira- strugo z bagrom poslobiti. Odtra- li. Delno pa je oškodovala pri- delek tudi suša. Kljub temu so na nekaterih področjih v Polj- čanah dosegli zadovoljive rezul- tate, kjer je bil pridelek večji od petdeset metrskih centov na hektar. Najslabše pa se je odre- zala dolina Ložnice, kjer je po- prečni pridelek 24 metrskih cen- tov na hektar. Zaradi tega se je planirano poprečje v pridelku pšenice iz 35 metrskih centov spustilo na okoli trideset metr- skih centov v občini. Ob tem pa moramo pripomniti, da je pri- delek na kmečkih površinah še manjši, ker tam niso bili izve- deni vsi agrotehnični ukrepi za čim boljši pridelek. SADJA IN VINA BO DOVOLJ Seveda pa pričakujejo v dru- gem delu sezone večji pridelek. Sadovnjaki in vinogradi kažejo izredno dobro. V letošnjem letu jih niso prizadele niti večje vre- menske neprilike, ker toče v le- tošnjem letu do sedaj ni bilo. Dober bo letos tudi pridelek ja- bolk, kar preseneča glede na izredno lansko letino. Ko sem povprašal, kako je z zagotovlje- nim odkupom sadja, so dejali, da imajo zagotovljen odkup za vse plantažno sadje, da pa bodo težko prodali svoje sadje, ki ga pridelujejo v ekstenzivnih sa- dovnjakih. Prav tako bo pred- stavljala problem tudi prodaja kmečkega sadja, ker že sedaj tr- govci na veliko razpravljajo o nakupu oziroma uvozu večjih količin sadja. SE VEDNO PROBLEM, KAKO PRODATI ŽIVINO Ker je akuten v vsej naši ži- vinorejski proizvodnji problem prodaje živme, nas je zanimalo tudi, kakšni so izgledi za naprej. Odgovora ni bilo težko dobiti. Na kombinatu redijo okoli 160 pitancev, ki jih bodo zelo težko prodali. Trenutno se razgovar- jajo s podjetjem Mesnine iz Ce- lja, kamor bi prodali okoli 25 glav živine, ter s Pomurko iz Murske Sobote, ki bi lahko Izvo- zila meso v Italijo, vendar ima trenutno njihova živina pre- majhno težo, tako da bodo mo- rali s to prodajo nekoliko poča- kati. Na seji skupščine občine so odborniki dejali, da se odkupuje meso tudi po dvesto dinarjev za kilogram žive teže ali še manj. Iz razgovora smo zvedeli, da gre pri tem odkupu za živino, pred- vsem za krave. To meso uporab- ljajo za predelavo. Za živino iz kooperacije pa so cene od 450 do 530 starih dinarjev za kilogram žive teže. Trenutno redijo v ko- operacij skem odnosu 250 do 300 pitancev. Odkup vseh teh pitan- cev je zagotovljen, niso pa za- sebnim proizvajalcem zajamče- ne cene, ker so te odvisne od dnevnega stanja na tržišču in pa od procenta klavnosti posamez- nega pitanca. Ob takšnem stanju v reji ži- vine so na kmetijskem kombi- natu v Slovenski Bistrici še v dvomih, kolikšno število pitan- cev bodo redili v prihodnjem le- tu, ker so samo v prvem pollet- ju letošnjega leta izgubili zaradi slabe prodaje živine več kot 20 milijonov starih dinarjev. -b Spremembe ustave Ob začeticu javne razprave Po sklepu zvezne skupščine je posebna poslanska komisija vseh skupščinskih zborov pripravila načelne predloge za spremembo nekaterih določil ustave SFRJ in volilnega sistema. O teh pred- logih bo javna razprava v druž- benopolitičnih in delovnih orga- nizacijah, znanstvenih in stro- kovnih institucijah in med dr- žavljani. Upoštevajoč sugestije in mišljenja iz javne razprave, bo komisija sestavila predlog ustavnih amandmajev in jih predložila konec septembra skupščini. Teze o volilnem siste- mu bodo po javni razpravi os- nova za nov volilni zakon. Ustavne spremembe so v pri- pravi že dobro leto Skupščina je prišla do sklepa, da so osnovna načela ustave potrjena v praksi. Menijo, da je treba ohraniti kontinuiteto in nedotakljivost ustave, spreminjati pa jo le, ko je to glede na razvoj družbenih in političnih odnosov in nadalj- njega uresničevanja procesa deetatizacije in družbenega sa- moupravljanja potrebno. Predvsem bodo spremembe v strukturi zborov skupščine, ker bodo, kakor narekuje ustava, v aprilu 1969 leta parlamentarne volitve. Druge spremembe izha- jajo iz potrebe, da se dosledneje rešujejo problemi razvoja fede- ralizma in samoupravljanja. Zbor i(omun Po predlogu, o katerem bo konca septembra javna razj va, bi naj postal zbor nart, popolnoma samostojen skupj ski dom, ki bi ga naj sestav delegati republik in avtonon pokrajin. Ustanovili bi naj komun kot zbor delegatov žavljanov Zbori — gospodai kuiturno-prosvetni in socig; -zdravstveni — bi naj ostali so bili doslej. Ce bo sprejet struktura, ne bo več sedan zveznega zbora niti organi?; sko-političnega zbora. Predlagatelji poudarjajo, (j takšna struktura skupščine ražala obstoječo družbenopoi no in samoupravno strukt Temelj te strukture tvorijo lovni ljudje na posameznih j ročjih združenega dela, dr Ijani v občinah ter narod narodnosti v republikah in tonomnih pokrajinah. Predlogi izhajajo iz ns enakopravnosti zborov. Pos pristojnosti skupščine bi v obravnavala enakopravno zbora, s tepn da je v vseh v šanjih en zbor vsakikrat narodov. Ne spreminjajo se ločbe ustave, ki govorijo o : da opravlja določene posle p- m.ezni zbor samostojno in druge obravnavajo vsi zbori skupni seji. Neposredne volitve so pred dene samo za volitve poslar; zbora komun, medtem ko bij slance zbora narodov volili zbori republiških skupščin skupščin avtonomnih pokr^ poslance kulturno-prosveti in socialno-zdravstvenega j ra pa odborniki občinskih sk ščin. V zbor narodov bi v( vsaka republiška skupščina dvajset, skupščina avtonoi pokrajine pa po deset poslan Vsi drugi zbori bi imeli po poslancev. Spremembe v načinu kandidiranja Predlog ne odstopa od si njega sistema v načinu vo!: So pa dileme glede volitevj slancev za zhnr delovnih V# nosti. So resne pripombe srednemu načinu volitev v činskih skupščinah, prav ' pa predlogi, da bi tudi v te. re volili poslance neposre. Bistvene spremembe pa so v činu kandidiranja. Socialist: zveza postaja nosilec celoti kandidacijskega in volili procesa. Njena vloga je bila slej v organiziranju družb« politične aktivnosti v predla nju kandidatov in v iniciat: za delo zborov volivcev, sf pa bi dobila pravico predla in določati kandidate za zvf poslance vseh zborov. Mandat poslancev bi tr štiri leta, vsako četrto leto p se obnovil celoten sestav sh ščine. Doslej se je obnavl vsaki dve leti polovica sesi zborov. Se nadalje bi veljalo čelo omejevanja ponovne izv ve in poslanec ne bi mogel izvoljen več kot dvakrat zi red v skupščino. Doslej je vf lo to načelo za isti skupšči zbor, če je šlo vsakikrat za ( gi zbor. Zaradi večje reje perutnine povečuje mešalnica krmil proizvodnjo Kot smo že poročali, je opazi- ti v ptujski občini nagel razvoj perutninarstva tako pri podjetju Mesokombinat-Perutnina kot pri zasebnih kmetovalcih, ki redijo perutnino v povezavi z obratom za kooperacijo omenjenega pod- jetja. Kako zmore mešalnica krmil, enota Mesokombinata, • proizvodnjo krmil za vedno več- je potrebe, nam je povedal dipl. inž. Franc VRABER, vodja te delovne enote: »Vzporedno z razvojem perut- ninarstva v podjetju in pri na- ših kooperantih se širi tudi obrat za proizvodnjo krmil. Za mešalnico je povečana proizvod- nja važna predvsem glede na perutnino. Mešalnica je predvidena za proizvodnjo 15.000 ton krmil let- no v eni izmeni. Proizvajamo vse vrste krmil za vse vrste in proizvodnjo 80 odst krmil za kategorije živali: za govedo, pra- šiče, perutnino in manjše količi- ne tudi za fazane. Z vsemi krmi- li so potrošniki zadovoljni. Pro- izvodnja krmil iz leta v leto na- rašča. Leta 1963 smo proizvedli 8000 ton krmil, letos pa smo že konec julija proizvedli 14.000 ton krmil. Do konca leta bomo pro- izvedli še 9000 ton krmil. Tako bo znašala letošnja proizvodnja okoli 23.000 ton krmil. Naglo širjenje perutninarstva v našem podjetju in pri kooperantih nas sili k povečanju proizvodnje. Le- tos delno oskrbujemo s krmili tudi farmo bekonov KK Ptuj. Predvsem perutninska krmila prodajamo tudi v mariborsko, lenarško in radgonsko področje, v Šmarje, v Podčetrtek. S krmi- li oskrbujemo skoraj celotno ko- roško območje.« — Kaj predvidevate v bodoče, ali boste kos vedno večjim po- trebam? »Proizvodnja krmil v tovarni teče že sedmo leto. Moramo mi- sliti na rekonstrukcijo, pred- vsem na postopno zamenjavo strojnih naprav. V letošnjem letu smo predvi- deli gradnjo silosov za krmila, iz katerih bodo prevažali krmi- la v naša pitališča v razsutem stanju. Tako bomo dobavljali krmila tudi drugim, ki jih bodo lahko v taki obliki sprejemali. S tem bomo odpravili ozko grlo v proizvodnji, ki nastaja ob pol- njenju krmil v vreče. Krmila brez embalaže bodo tudi neko- liko cenejša. Se letos bomo zgradili tudi 40-tonsko mostno tehtnico, ki jo močno pogrešamo. Z njo bomo lahko kontrolirali tudi težo do- spelih surovin. Predvsem pa bo- mo na njej tehtali krmila v raz- sutem stanju. Ob tovarni bomo odprli tudi maloprodajo krmil za individu- alne rejce, ki se vse češče ogla- šajo z željo, da bi kupili krmila. Uredili bomo tudi laboratorij za ugotavljanje surovin in krmil. Poleg rekonstrukcije in razši- ritve bomo morali povečati tudi skladiščne prostore, ki nam jih primanjkuje. Z zalogami bomo manj odvisni od trenutnih spre- memb cen kmetijskih pridelkov na tržišču. Zadnje čase je na primer močno porasla cena ko- ruze. Na proizvodnjo vpliva tudi neredna oskrba s surovinami iz uvoza, to je soje in ribje moke. Upam, da bomo te in podobne težave zmogli. Zmogljivost me- šalnice je še veliko večja. Z do- brim delom bo krmil za rejo vedno dovolj.« ZR Tovarna avtomobiisl»S!0v. goricah« prodaio in potrošnjo vina Haloški in slovenjegoriški vi- nogradniki končujejo zadnja škropljenja vinske trte. Nekate- re sorte je prizadel spomladan- ski mraz. Na pridelek je vpliva- lo tudi letošnje muhasto vreme. Večje katastrofe, ki bi jo po- vzročila toča, za sedaj še ni bilo. Strah pred točo še vedno naj- bolj skrbi naše vinogradnike. Kljub temu da so trsi letos še kar obloženi z grozdjem, si vi- nogradniki ne upajo prav oce- niti letošnje letine. Pravijo, da bodo takrat, ko bo mošt že v sodu, lahko rekli pravo oceno. Vinogradnike in podjetja z vi- nom skrbi tudi padec potrošnje vina za 40 odstotkov v Sloveni- ji, kjer je zadnje čase tudi ved- no več vinotočev, ki konkurira- jo domačim podjetjem. V Ljubljani bo kmalu vinski sejem. Vzorce vin so že ocenili, O teh in podobnih vprašanjih v zvezi z vinom smo se pogovar- jali z inž. J ANI JEM GONCEM, direktorjem »Slovenskih goric«, obrata KK Ptuj. O poslovnih rezultatih obrata je dejal, da so slabši kot prej- šnja leta. Promet z vinom je pa- del za 20 odstotkov. Glede na neugodne carinske pogoje je stagnacija tudi pri iz- vozu vina, predvsem na zahod. Naše proizvodne cene vina so tako visoke, da ne moremo kon- kurirati izvoznikom iz Španije, Francije... Da je prodaja na domačem tržišču slabša, so krivi tudi vi- notoči, ki jih je vedno več. V bivšem mariborskem okraju jih je več kot 150. Tudi kvaliteta njihovega vina ni najboljša. Po neuradni oceni prodajo na biv- šem mariborskem področju do 450.000 litrov vina mesečno. Zal ugotavljajo, je dejal inže- nir Gonc, da okoli 50 odstotkov vina lastne proizvodnje niso prodali. Vzrok za to je v že ome- njenih dejstvih. K temu so pri- pomogle tudi previsoke cene v prodaji. Sicer bi bilo prav, da bi zaloga vina ležala v kleti vsaj leto dni, a današnji finančni po- goji tega ne dopuščajo. Glede na velike kletne kapa- citete je zagotovljen px-ostor za letošnji pridelek. Cene mošta bodo kot vsako le- to tudi letos določili tik pred trgatvijo. O letošnjem vinskem sejmu smo zvedeli, da se tudi »Sloven- ske gorice« kot vsako leto tudi letos nanj pripravljajo. Na raz- stavišču bodo postavili paviljon, ki ga bo tudi letos krasil štajer- ski klopotec. Gostom bodo po- stregli s štajerskimi specialite- iU, ki jih 1' ' :!ko zalili s 1 '\ i.-,lno kapljiv.. Komercialnega uspeha od sej- ma ne pričakujejo. Resni kupci prihajajo navadno v njihove kleti, kjer si izberejo vino po želji. Z rezultati ocenjevanja vin, ki je bilo pred kratkim v Ljub- ljani, so zadovoljni. Po neurad- nih rezultatih so prejeli odliko- vanja za vseh šest vzorcev, ki so jih poslali v oceno. V naslednjem letu pričakujejo zvečano potrošnjo vina. Potroš- niki vedno bolj iščejo kvalitetno vino. Namesto večjih količin manj kvalitetnega raje vzamejo manjše količine boljšega. Obrat »Slovenske gorice« ima velike količine visoko kvalitetnega vi- ■na, ki bo postalo vedno bolj iskano. ZR KAKO UREDITI STUDENČNICO? o stalnem slabšanju stanja Stu- denčnice, ki se vedno bolj zara- šča in zamulja, smo že poročali. Kakšne so možnosti za ureditev tega potoka, nam je povedal Bran- ko Bartol, šef sekcije vodne skup- nosti v Ptuju: Studenčnica ni naraven vodotok v občem smislu. Ne dobiva di- rektno meteornih voda. Zbira sa- mo podzemne vode. Zato nivo vo- de ne naraste. Visoke vode. ki so se pojavljale od časa do časa v Studenčnici, so izvirale iz Dra- ve, To se ne bo več dogajalo, ker je zgrajen na desnem bregu Dra- ve visokovodni nasip, ki prepre- čuje poplave desnega brega in s tem tudi vdor visoke vode v Stu- denčnico. Voda, ki prihaja podtalno v Stu- denčnico, izvira v poliorskih poto- kih, ki ponikujejo v gramozni plasti Dravskega polja. Z gradnjo hidroelektrarne SD-1 je ta pod- talna voda znatno nižja. Vode je manj tudi zaradi potrošnje v Ki- dričevem in Ptuju, Ivi jo črpa vo- aovod. Poudariti je treba, da je ta pod- talnica izredno kvalitetna tako po kemijski sestavi kakor tudi v bakteoriološkem smislu. V bodoče se bo lahko uporabljala samo za oskrbo z vodo in za tako industri- jo, ki potrebuje kvalitetno vodo. Dotoka vode v Studenčnico bo žal vedno manj. Z namenom, da bi se Studenč- nica v bližini Ptuja uredila, je sekcija za Dravo že pred leti na- pravila koncept projekta, po ka- teren/ bi morali odstraniti vse u- metne jezove in zožiti profil. Po temeljitem čiščenju bi dobila Stu- denčnica zopet naravni značaj, ka- kor ga ima sedaj v spodnjem to- ku za Pinčerjevim mlinom. Količina vode je omejena. Z do- datnim odvzemom je bo še manj. Globina vode bo minimalna. Stu' denčnica bo bolj primerna za ri- bogojstvo, kakor za čolnarjenje. Za ureditev Studenčnice so možne še druge variante. Vodna skupnost Drava — Mura v Mari' boru izdeluje projekt za ureditev Studenčnice. Poleg navedene variante je mož- no Studenčnico urediti tudi tako. da bi imela večjo globino. Ce te- ga ne bi naredili, bi bila voda sivoraj stoječa, saj je dotok pre- majhen. V ta namen bi morali strugo z bagrom poglobiti. Odstra- niti bi bilo treba travo, trstiRC ipd. V tem primeru bi morali za- varovati obrežje z obrežnimi zido- vi ali s tlakovanimi brežinami. Ta način izvedbe je seveda znatno dražji. Projekt, kako urediti Studenč- nico, bo izdelan po vsej verjetno- sti v enem mesecu in bo dan ^ širšo razpravo Ptujčanom. Upravni odbor uporabnikov hi' dromelioracijskega sistema Ptuj; sko polje je letos odobril 500 tiso^' starih dinarjev za začasno čišče- nje Studenčnice. Studenčnico čistila krajevna skupnost iz PtO' j a. Uspeh čiščenja bo le začasefl'^ V solioto zo sprememfio na Madžarsko do Blatnega Jezera Zadnja leta, posebno pa lan- sko leto, je naša oblast našim državljanom tako poenostavila obisk, turistični izlet ali kaj po- dobnega v tuje države, da to lahko vsakdo izkoristi. Tudi za tujce so naše meje vedno bolj »odprte«. K nam jih prihaja iz leta v leto več. Obmejni prehodi so vedno polni. Postali so že oz- ko grlo, predvsem v poletni tu- ristični sezoni. Naši ljudje, med njimi mnogi Ptujčani, vse češče hodijo v sosedno Avstrijo in Italijo, posamič z osebnimi avto- mobili ali pa v skupinskih izle- tih, V teh deželah je bilo že to- liko naših, da so naši bralci že seznanjeni s prehodom v te dr- žave, kaj se tam dobi, kaj se iz- plača tam kupiti ali prodati in podobno. Ker so zadnje čase razširili prvi Ptujčani, ki so bili na Ma- džarskem, različne vesti o tej deželi, predvsem o Blatnem je- zeru, me je zanimalo, kako je kaj s potovanjem v to deželo. Prejšnjo soboto sem imel prilož- nost sesti v avtomobil in z dve- ma prijateljema obiskati Blatno jezero. Prostor mi ne dopušča, da bi na široko opisoval vse, kar sem videl in doživel. Skušal bom opisati za vas morda le najbolj zanimive stvari, čeravno je to zelo relativno, ker ima vsak člo- vek svoja interesna področja. Iz Ptuja smo se odpeljali proti Ormožu in Središču. Tod smo se močno začudili, kako je mogoče, da tako važna mednarodna tran- zitna cesta, ki povezuje Italijo z Madžarsko in drugimi vzhod- nimi državami, na odseku med Ormožem in Obrežem na sloven- ski strani in med Središčem in Nedeljiščem na hrvaški stranišč vedno ni asfaltirana. V Cakovcu smo zagledali kažipot za Budim- pešto. Mursko Središče je bil zadnji naš večji kraj. Na asfaltni cesti proti meji, polni mnogih ovinkov, smo srečavali kolone avtomobilov, največ češke regi- stracije Med njimi je bilo tudi precej madžarskih avtomobilov. Največ jih je bilo iz tovarne Sko- da na Češkem, pa tudi trabantov z iMadžarske ni manjkalo. Prese- netljivo veliko je bilo tudi če- ških turistov z motorji ]ava. Omenjena vozila smo največ sre- čali pozneje na madžarskih ce- stah, kjer je bilo le malo boljših avtomobilov. Po kratkem pregledu na naši carinarnici smo zapeljali na murski most. Mene in prijatelje, ki smo vajeni enostavnih, in hi- trih prehodov v Avstrijo ali Ita- lijo, je na drugi strani reke pre- senetil madžarski stražar z brzo- strelko,. Presenetili sta tudi dve strelko. Presenetili sta nas tudi dve močni zapornici, med kate- rima je carinarnica. Vsi, tudi turisti iz drugih držav, smo mo- rali zamenjati svoj denar za ma- džarske forinte. Vsak Jugoslovan je moral zamenjati pet starih tisočakov. Dobili smo vsak 120 forintov. Za en forint smo dali 42 starih dinarjev. Ob jezeru so nam pozneje ponujali forint za 25 starih dinarjev. Do Blatnega jezera smo se pe- ljali po tipični panonski pokra- jini. Dokaj dobra cesta, na več odsekih po več kilometrov po- vsem ravna in le nalahno valo- vita, je peljala med velikimi, že požetimi njivami pšenice. Na ko- ruzi se je poznalo, da suša tudi sosednjim kmetijcem ni priza- nesla. Sredi te nižine smo ugledali Blatno jezero. Ko je števec po- kazal 86 km vožnje od državne meje, smo prispeli v mestece Fonyod ob jezeru. Ob jezeru je veliko vikend hišic, avtokampov, taborov in restavracij, V mestu je tudi večji hotel Siraly, ki je bil zaseden, V nem je bilo ti'e- nutno največ turistov iz Vzhod- ne Nemčije. S prijatelji smo pre- spali vsi trije v zasebni sobi za 120 forintov (okoli tri tisoč sta- rih dinarjev). Tudi hotelske cene so bile pri- merne za naš žep: juhe od 3—5, solate 1.8—3,2, golaž 17,70, svinj- ska pečenka z rižem 17,30, pol- njena paprika 18,80, pariški zre- zek z rižem 19 forintov. Tudi pi- jače se ni bilo treba odreči. Ho- tel bi po naše sodil v kategorijo B. Zal ne morem opisati, kakšno je kopanje v jezeru. Na nesrečo je bilo slabo vreme. ZR Ctran ^ --- TEDNIK — petek, 9. avgusta 1%8 Stran 5 L ADINSKI AKTIV JURŠINCI ^elimo več razumevanja in sodelovanja Y zadnjem času pri nas soraz- i,erno veliko govorimo in piše- o aktivnosti, še večkrat pa neaktivnosti mladih. V mno- zgrešenih mislih in v sub- 'pjjtivneni gledanju posamezni- ,(,v so mladi postali pasivna in jg^rainteresirana družbena sila tarča upravičene, še večkrat i3 neupravičene kritike, ki se 13»! kot bumerang vrača s šte- jlninii dejstvi in vprašanji, ki ^ odraz naše lastne neaktivno- ji in nerazumevanja do dela in !glja mladih. V.se premalo se za- ^eciamo, da so mladi — naši si- ,(,vi in hčere — plod današnjega jsa ter plod naše osebne dru-, inske in končno splošne druž- ,ene vzgoje. IVIladi se učijo na ,ašeni delu, na uspehih in ne- ispchih ter na napakah, ki jih lelanio donui v krogu družine, ,a delovnih mcslih ter v sploš- ,em družbenem življenju. Se posebej pereči so problemij vaške mladine, ki je v mnogihj krajevnih centrih odrezana od kullurno-prosvctnega in sploš- nega družbenega življenja ter utesnjena v začarani krog spe- ;ifičnih problemov Slovenskih roric in Haloz, kjer mladi živo- arijo svoje življenje v povsem spremenjenem tempu, kot so ga %olarili njihovi očetje in ma- Ker tudi sam izhajam iz Slo- venskih goric, so mi ti problemi prav gotovo dobro znani. Za pri- mer bomo tokrat obravnavali delo in probleme mladinske or- ganizacije Juršinci. K razgovo- ru sem povabil Borisa Goloba, novo izvoljenega predsednika^ mladinske organizacije, Tončko Matjašič, sekretarko mladinske organizacije, in mladinko Ido Podhostnik. Imenovani predstavniki mla- dinske organizacije Juršinci so v razgovoru samokritično pri- znali, da delo njihove organiza- cije ni zadovoljivo ter da že ne- kaj let nazaj organizacija ne opravičuje svojega obstoja. Od nekaj več kot 120 članov orga- nizacije zadovoljivo deluje v mladinskem aktivu le 10 do 12 mladincev in mladink. Kot glavno oviro za svoje delo na- vajajo problem mladinske sobe, v kateri bi se lahko sestajali, ne preveč pohvalen odnos nekate- rih staršev, ki še vedno vidijo v sestajanju mladine in v njiho- vem organiziranem delu izprije- nost in pohujšanje, ter premalo razumevanja in akcijskega po- vezovanja z drugimi organizaci- jami v Juršincih. Mladi se sicer aktivno uveljavljajo v delu pro- svetnega društva in so letos so- delovali pri uprizoritvi dveh odrskih del, in sicer Desetega brata in Jurija Kozjaka. Poleg nekaj sestankov z maloštevilno udeležbo so pred nedavnim or- ganizirali izlet na Bled, v Bo- hinj, v Vrbo, Vintgar in k slapu Savice, in to je bilo v tem le- tošnjem letu vse. V nedeljo, 11. t. m., prirejajo v prosvetni dvorani veselico, od katere pri- čakujejo določen denarni izku- piček, s katerim bodo poravnali nekatere najnujnejše izdatke za nadaljnje delo aktiva. Notranjost prosvetne dvorane v Juršincih je neurejena. Po- lomljene klopi in kulise ter za- mazane stene dajejo videz vse- ga drugega, samo kulturne zgradbe ne. Juršinski mladinci pričakujejo, da jim bo tam- kajšnja krajevna skupnost od- stopila v uporabo eno izmed tre- nutno treh praznih sob v pri- zidku prosvetne dvorane. Meni- jo tudi, da se je kinoprojektor, ki ga ima že več let v skladišču prosvetno društvo, dovolj »ule- žal«, da bi končno le lahko začel služiti svojemu namenu in vna- šati v kraj nekoliko bolj pospe- šen utrip življenja. Naj mi Juršinčani ne zameri- jo, če sem tokrat nekoliko pome- tel pred njihovim pragom. Res je, da tovrstni problemi tudi v drugih krajevnih centrih niso mnogo boljši, vendar jim to naj ne bo v opravičilo. J. S. RADO BRAUČIČ, umetnik-amater iz Ormoža O njem govorijo njegova dela Danes je gost našega lista RA- DO BRAUCIC, ormoški umetnik amater, ki zavzema med ormoški- mi ustvarjalci prav gotovo naj- vidnejše mesto in zasluži, da ga predstavimo širši javnosti. Rado je svojevrsten umetnik amater ki se ukvarja z rezbarstvom. iz- delovanjem lesorezov in umetni- škim oblikovanjem starih kore- Rado Braučič nin. ki jih najde ob Dravi. Zelo zanimivi in privlačni so tudi nje- govi izdelki, ki jih napravi iz ko- renin vinske trte. Ko sem ga v torek obiskal na njegovem domu, sem imel povsod, v katerikoli prostor sem stopil, dovolj zanimive paše za oči. Na policah, na stenah in v kotih so v posebno posrečenem razporedu razstavljeni njegovi izdelki, ki po- življajo sleherni kotiček njegovega stanovanja in ustvarjajo v njem videz nevsakdanjega umetniškega življenja. Ko sem opazoval njego- va dela, skratka nisem mogel ver- jeti, da so ti izdelki plod njegove povsem amaterske ustvarjalnosti, ki ji lahko povsem upravičeno rečemo — umetnost. RADO je po poklicu strojni ključavničar in je v tem poklicu tren. nezaposlen. Z rezbarstvom in z izdelovanjem lesorezov se je začel ukvarjati pred približno šti- rimi leti. Njegovi nevsakdanji iz- delki so kaj hitro zamikali jav- nost in našli svoje mesto v po- sameznih gostiščih v JERUZALE- MU, V GOSTILNI PRI HAVLA- SU V ORMOŽU in v nekaterih družinskih stanovanjih. V letoš- njem letu je razstavljal tudi na razstavi slikarjev amaterjev v Ormožu, kjer je bil deležen zelo pohvalnih in spodbudnih kritik. Na tej razstavi jo razstavljal svo- jega znamenitega »Starčka« in »Trgatev s prešanjem«. Takoj po razstavi je obe deli tudi z lah- koto prodal. Njegovega »Starčka« je kupil kmetijski kombinat v Oromožu, »Trgatev s prešanjem« pa na priporočilo avstrijskega a- kademskega slikarja Kurta Gube neki avstrijski državljan. Ome- njeni avstrijski akademski slikar se je zelo pohvalno izrazil o nje- govih delih in jih ocenil kot ne- vsakdanjo ustvarjalnost amaterja. Zelo zanimiva je ugotovitev, da se za njegova dela, ki so po ve- čini izraz motivov iz Slovenskih goric, veliko bolj zanimajo tudi državljani in umetniki, ki bi ga zelo radi pritegnili v krog svo- jega delovanja. To dejstvo, pre- pleteno z vrednostjo in kvaliteto njegovih do sedaj ustvarjenih del, bi kazalo upoštevati tudi v Or- možu in mu na neki način omo- gočiti, da se izpopolni in uveljavi s svojim nevsakdanjim čutom za ustvarjanje nevsakdanjih stvari. RADO si najbolj želi, da bi imel svoj lasten atelje, v katerem bi lahko nemoteno ustvarjal. Kot svoja do sedaj ustvarjena najbolj uspešna in posrečena dela ocenju- je svojega »Starčka«, »Mater z otrokom«, »Trgatev s prešanjem« ter vsekakor tudi svoj znameniti »Robbov vodnjak«, ki ga prika- zuje naš posnetek. Kot lahko o- pazite na posnetku, ga je po svo- je zelo posrečeno popestril z mo- tivi iz Slovenskih goric (grozdje, ki ga drži v rokah znameniti Rob- ba, ter mogočna korenina vinske- ga trsa kakor tudi napis »In vino veritas« ali po naše »V vinu je resnica«. RADO je tudi strasten alpinist. Ko je živel še v Slovenski Bistri- ci, je preplezal celotne Julijske Alpe in bil leta 1951 v osemčlan- ski skupini, od katere se je v enem dnevu smrtno ponesrečilo pet alpinistov — njegovih prija- teljev in ljubiteljev gora. Po pri- hodu v Ormož je kaj hitro vzlju- bil našo Slovenske gorice, ki mu, kot sam pravi, nudijo obilo novih motivov za ustvarjanje. Jo poro- čen in ima dve hčerki. Zena mu jo pred nedavnim naročila knjiž- no zbirko o zgodovini svetovne umetnosti, ki stane 162.000 S din. Ob tem je RADO smeje se pri- pomnil, da so verjetno v tem že- ninem izdatku zajeta vsa navad- na darila za nekaj let vnaprej. Vse, kar sem napisal o RADU BRAUCICU, je le skromen del- ček njegove ustvarjalnosti. O njem najbolj zgovorno govorijo njegova dela. Ce se boste kdaj mudili v Ormožu in če si boste zaželeli kaj lepega za vaše sta- novanje, se ne pozabite oglasiti pri njem. J. S. Zamislite si, kolikokrat je moral Rado zarezati v les, da jc dobil obrise Robbovega vodnjaka! Iz razgovora z najstarejšim Bistričanom: ,,Še ne nameravam lako hilro umreli" Ni mi bilo težko najti najsta- rejšega Bistričana. Na matičnem uradu v Slovenski Bistrici so mi povedali, da je to Jože KOREN, stanuje pa pri Gregoričevi ma- mi v Zgornji Bistrici 124. Na vrtu je Gregoričeva mama lupila krompir. Povprašal sem, kje so oče Koren, njen kazalec pa mi je pokazal pot v kuhinjo. Ko sem stopil čez prag, sem bil že v večji kuhinji, kjer je se- del čil starec sklonjen nad ča- sopisom. Sele ko sem malo glas- neje rekel dober dan, se je obr- nil in mi odzdravil. Ko sem vprašal, kje je oče Koren, mi je odvrnil, da je to on. Skoraj ni- sem mogel verjeti, saj bi mu jih človek ne prisodil niti osemde- set, on pa se je pohvalil, da gre že v stoto leto svojega kratkega življenja. Sedla sva za mizo in v nekaj stavkih mi je s preprosto bese- do opisal svoje življenje. Kot mlad fant je živel doma in hodil v šolo, kjer se je naučil citati in pisati. Kasneje se je na Spodnji Polskavi izučil za kovača. Nato je bil zaposlen v tovarni, ki še sedaj dela oziroma predeluje aluminij pod obronki Pohorja. Življenjska pot pa ga je vodila zelo daleč od domačih krajev. Tri leta je sodeloval tudi v prvi svetovni vojni. Udeležil se je bitk na romunski in bolgarski meji, kasneje pa je sodeloval tu- di v bitkah na Piavi na italijan- ski fronti. Jože Koren pred Gregoričevo kmetijo Se prej je bil v službi pri po- liciji, vendar je po nekaj letih v tej službi zbolel in tako to službo tudi opustil. Sedaj pa že več kot trideset let živi pri Gre- goričevi mami. »Dvakrat sem bil tudi oženjen, vendar se je obe- ma ženama mudilo na oni svet, tako da sem že dolgo let sam,« je pripomnil s težkim srcem. Med kramljanjem sem bil pre- cej nestrpen, zato sem si prižgal cigareto, ki sem jo ponudil tudi njemu. Ni se je branil; povedal mi je, da kadi že vse življenje in da se tudi sedaj na stara le- ta ne bo odrekel tobaku. »Ja, pa vinu se tudi ne bom odrekel,« je pripomnil. Mati stca pan z,pebsrš-Gre j ndm Gregoričeva pa je povedala, da nekako pred desetimi leti vina ni pil pol leta. V tistem času je tako shujšal, da so vsi mislili, da ga bo vzelo. Ko pa je po nje- nem nasvetu zopet prijel kupico, se mu je zdravje povrnilo. Ob koncu najinega razgovora sem ga hotel vprašati za recept, kako bi tudi jaz dočakal tako ča- stitljivo starost. On pa je bil hi- ter in kratek: »Ja, jaz še ne nameravam tako hitro umreti, vsaj petindvajset let še moram dočakati!« je dejal stoletnik Koren. Ob slovesu sem mu obljubil, da se bom zopet oglasil v febru- arju prihodnjega leta, ko bo Jo- že KOREN slavil stoletnico, ter ga presenetil s skromnim daril- cem. Se NA MNOGA LETA, OCE KOREN! -b Obči-na Slovenska Bistrica Okrepiti kontrolo in odgovornost Zadnji meseci so prinesli v pri- adevanjih za čim boljšo uresni- •■tev gospodarske reforme precej lovega. pred^/sem pa težnje, naj 3i se čimprei uredile določene nepravilnosti. Tako bi se naj za- mrlo osebno bogatenje, povečala bi ^ nLi.i kontrola inšpekcijskih 'lužb, državljani pa bi naj po- ''ali bolj odgovorni do svojega ^elri. Osnovni izvajalci bi naj bile '''^ir.e in družbenopolitične orga- nizacije, ki bi po svojih močeh 'omagale. Obiskal sem skupščino občine 'lovonska Bistrica, kjer mi je taj- '•k Stevo b e r 1 odgovoril na lekai vprašanj. ,Cc: pogledamo gospodarstvo v "^'■'ini. moram reči. da niso po- ■■ebni nobeni vecji posegi. So pa '''^ela nekatera industrijska pod- ^tiu v m^vem polletju določene ?^ave, ki so jih že prebrodila, ^liub določenim uspehom bo tre- v nekaterih podjetjih spre- '"-'lili kadrovsko strukturo, ki je ''^■l zahtevano stopnjo izobrazbe. ^ občini imamo tudi nekai za- '^.tinikov ki imajo glede na svoie •^'^ale oziroma obrti precej.sen 'Omet. vendar mislim, da pri teh [' Drišio do večjega osebnega bo- 'Stenja. Kljub temu bomo uvedli j^^ntrolo. Zaradi tega bomo v bo- ."^-e povečali tudi inanekcLisKO •■Jančno kontrolo, da ne bi za- ;\°Jiiki toliko zaslužili, da bi to '^■^rilo našo socialistično uredi- določenih sprememb pa bo J"alo priti tudi v davčni politiki. kmetje težko zmorejo sred- ic'' Za odplačevanje davkov, j^^dvsem ie kritično spomladan- ^ obdobje, ko je potrebno v ■j^^Ujstvu Drece.išnjc vlaganie J^^/istcv. fin-mčni efekt na se po- šole poleti oziroma jeseni. ; ^0 smo v prvi polovici leta tudi ^^aostanku s plačevanjem dav- jj,^- kar Pa bomo nadomestili v i^^^i Polovici leta. Zraven tega Vsem ki so prijavili na svo- 'Nasadih in poljih škodo zaradi j^f^enskih neprilik. ki so priza- ijif njihovo proizvodnjo, zman.i- j.'; davek. Nekaj pa bo treba ure- ^udi v socialnem zavarovanju kmetov, ker si morajo ti. kolikor niso poravnali davčnih obvezno- sti, sami plačati stroške pri zdrav- niku. Poseben problem so obrtniki, ki zaposlujejo več delovne sile. kot je imajo prijavljene. Problem za- se pa so tudi popoldanski obrtni- ki, ki se ukvarjajo z vsem mogo- čim razen z uslužnostnimi dejav- nostmi, s čimer bi se naj popol- danski obrtniki ukvarjali. Tukaj se kaže predvsem problem naše inšpekcijske službe in njene efekt- nosti. Predvsem pa se v inšpek- cijski službi opaža manjša stro- kovnost. To je posledica več vzro- kov. Eden glavnih so tudi osebni prejemki. Primer, da ima poslo- vodja tudi do dvesto tisoč in več starih dinarjev osebnih mesečnih prejemkov, inšpektor pa samo sto dvajset tisoč, zgovorno pričajo o vrednosti posameznega dela. Posledica neefektnosti davčne oziroma inšpekcijske službe pa je tudi slaba strokovnost, ker je pri nas tak učni sistem. Kdor pa že dobi prakso, bo težko šel v službo, kjer se lahko zameri vsem za tako majhen osebni dohodek. Tako lahko pričakujemo uredi- tev obstoječih nepravilnosti šele, ko bomo odstranili ovire, ki pa nam jih bo pomagala urediti tudi drugačna delitev dohodka v ob- čini, republiki in zvezi. -b Važno je plačati, ne pa pomagati Hogodek, ki ga nameravam opi- sati, se je že večkrat pripetil. O tem so že tudi pisali časopisi, vendar se še dogajajo. Torej ni važno, kje se je dogodil zadnji primer, važno je, da se je zgodil. Blizu neke ambulante v eni na- ših občin, za katere izhaja Ted- nik, se je pripetila lažja promet- na nesreča. Sopotnica voznika je bila lažje poškodovana in ker še ni bilo rešilnega avtomobila in ker nismo vedeli, kdaj pride, sem sopotnico odpeljal v najbližjo am- bulanto ali zdravstveni dom. Bi- lo je nekaj minut čez drugo uro, ko sem ranjenko pripeljal v ča- kalnico. Ko sem osebju, ki je še bilo na delu, razložil, koga sem pripeljal, so mi rekli, naj bolnico pripeljem naprej. Površen pre- gled njene ranjene glave je izzval kaj različna mnenja. Toda to ni- važno. Važno je dejstvo, da ni nobeden bolnici ponudil sedeža* čeprav se ji je zvrtelo. Sele ta- krat je vstal bolničar in ji rekel, naj stopi za njim v drugo sobo, kjer je na ranjeni del glave na- lepil obliž. Ob tem ne smem pozabiti pove- dati, kaj so uslužbenci delali. Vsekakor so bili v živahnem po- menku, ker je sestra pletla, bol- ničar je sedel na stolu, čistilka je pra vtako sedela na stolu, med- tem ko je drugi mož slonel na pi- salni mizi. Ko je bolničar poško- dovanko previl, jc nastopilo vpra- šanje, ali bi poklicali rešilni voz in bolnico odpeljali v bolnišnico zaradi temeljitejšega pregleda po- škodbe. To pa je bilo potrebno tudi zato, ker je bolnica spoznala voznika šele takrat, ko je zapu- stila ambulanto. Vendar rešilne- ga voza niso klicali niti na vse prigovarjanje bolničarju. Vse se je ustavilo pri vprašanju KDO BO PLAČAL BOLNIŠKI VOZ. Tak- šen odnos me je izredno začudil, ker bi lahko bila bolnica težje poškodovana in kdo bi potem od- govarjal zaradi zakasnelega pre- voza bolnice v bolnišnico? L K. POKVARJENI TELEVIZORJI Nedvomno ob večerih tudi ve- čina Mariborčanov rada sede pred televizor. Toda ta čudežni aparat se velikokrat pokvari. Pri servisu EI Niš prejemajo na dan v po- pravilo 30, pri Ferromoto TV ser- visu od tri do pet in pri TV ser- visu Bodočnost od 23 do 30 tele- vizorjev. Šoferji, v šikolali pozor! Novo asfaltirani odsek med Hajdino in Slovensko Bistrico je marsikaterega šoferja razveselil, toda odcep ceste v Sikolah v dol- žini dvesto metrov je ostal ne- asfaltiran. Tako vsak voznik pred tem odsekom ceste zasledi opozorilno tablo z maksimalno hitrostjo 50 kilometrov na uro. Toda ka- ko se počuti voznik, ki pripelje s to hitrostjo na neasfaltirani del ceste? Niso redki, ki vzklik- nejo: »Joj, moj avto!« In ne za- man. Ta del ceste je popolnoma brez gramoza, avtomobil pada iz luknje v luknjo, ki jc druga več- ja od druge. Problem predstav- lja tudi prehod na asfalt in na- robe, kjer je višinska razlika skoraj dvajset centimetrov. Zato se vozniki upravičeno sprašujejo, ali ni za ta del ce- ste nobenega cestarja, ki bi vsaj vsakih štirinajst dni poravnal in zasipal luknje, da voznikom ne bi bilo treba preklinjati cestar- jev in cestne uprave ali krajev- ne skupnosti, kdor pač že uprav- lja ta del ceste, zaradi njihove malomarnosti. — b Iz Kidričevega: PRUEL! SO ZA KRAMPE !N LOPATE Marsikateri obiskovalec baze- na v Kidričevem se je začudil, ko je videl v okolici večjo sku- pino mladih, ki možato vihtijo krampe in lopate ter rux^ajo pa- nje, planirajo itd. Zanimalo me je, kaj hočejo doseči s svojim delom. V razgovoru sem izvedel. da dela v dveh izmenah — do- poldanski in popoldanski — več kot trideset mladincev. Namera- vajo urediti širšo okolico baze- na in otroškega vrtca ter tako prispevati svoj delež k ureditvi naselja. Popoldanska skupma pri delu Stran 6 TEDMK — peiek, 9. avgusta 1968 Stran ( -S Stanovanfe v ruševinah JurančičevL oče in hčeri, prebivajo v prostoru, k\ bi si ga čioveic ne izbral za prenočišče - Kaj sta povedali prizadeti strani? - »Kadar dežuje, ne mo- remo kuhati, kadar piha veter, smo kakor na odprtem...« v Pekrah pri Mariboru živijo ljudje kakor drugje. V majh- nih in velikih, v novih in nekoliko starejših hišah. Jurančičevi, oče In hčerki, pa živijo drugače. V ruševinah. 23 let po vojni živijo v prostoru, ki bi si ga človek ne izbral za prenočišče. Pa ni bilo zmeral tako. Nekoč je tu stala hiša in Juvančičevl so stanovali v nlel kot podnajemniki. fa je prišla nova lastnica in s-ue- nila zgraditi novo hižo. staro pa poružiti. In nekega dne so priSli delavci In pričeli rušenje. Jurančičevi so se selili iz prostora v prostor, končno pa »pristali« v kuhinji. Bolje rečeno v ruševinah, ki so nekoč bile kuhinja. Ko smo se ustavili pred -hiišo*. nam je prišla naproti Metka Ju- raničič. PredataviU smo se. tn ker očeta m bilo doma smo sklenili, da se bomo Dogovorili kar z n.1o. »18 let imam. Dokončala sem osnovno 4olo zaposlena trenutno nisem. V tej hi&i smo že 18 let. Podi- rati so jo pričeli pred kakšnim letom. RuSlll so postopoma, pro- stor za prostorom. Pred nekaj te- dni, na primer, smo odšli v mesto. In ko smo se vrnili, nismo imeli več sobe. Od takrat živimo v ku- hinji.« Med njenim pripovedovanjem nam je pogled begal po prosto- ru. Težko le opisati, kar smo vi- deli. Desno od vrat Je v steni odpr- tina, pri kateri stoji štedilnik. Po- leg tega BO v prostoru še kuhinj- ska omara, pa sobni omari in po- stelji. Tu je še miza, in to je vse. Pod je razmočen (kadar dežuje, jp vode tudi do gležnjev), deske po- lomljene. Strop, nad katerim ni strehe, je nevarno nagnjen in v kotu se vidi stropno tramovje. Ži- veti v tem prostoru torej ni sa- mo zdravju škodljivo, stanovalci so ves čas v smrtni nevarnosti. ►stanovanje iščemo že precej časa,* je nadaljevala Metka, »pa nas nikjer nočejo. V bližini je ne- kaj prostih sob. toda tudi tam nas nočejo. Ljudje se nas ogibljejo. kakor da bi bili garjevi. Mi pa tr- pimo. Kadar dežuje, ne moremo kuhati, kadar piha veter, smo ka- kor na odprtem... Nedavno so nam podrli tudi stranišče. Mi pa čakamo, čakamo, da se bo nekega dne tudi kuhinja podrla. Takrajt bomo morda le dobili sobo.. .-« Ko je končala, je strahoma pogle- dala v strop, kakor da bi pričakovala, da se bo zdaj zdaj zrušil. Mi pa smo se poslovili in Jo prepustili njeni ža- losti. Odšli smo naprej, v Hraelje, kjeir sta- nuje lastnica hiše T. M. Hoteli smo sli- šati tudi njeno mnenje. Srečali smo jo na dvorišču, se predstavili in pogovor je stekel. »Hišo sem kupila pred sedmimi leti. V njej so bile tri stranke. Dve sta najemnino redno plače- vali. Jurančičevi pa je že prejš- njemu la-^tniku niso hoteli. Lani sem sklenila hišo nadzidati. Ko sem na občini dobila dovoljenje, sem prosila stranke, da se izseli- jo. Dve sta se, Jurančičevi pa se, kljub temu da sem jim priskrbela drugo stanovanje, niso hoteli. Ta- ko so ostali v hiši in i o sami pri- čeli rušiti. Pozimi so pokurili sko- raj celo ostrešje, in tako sem sklenila, da bom zgradila novo hišo. staro pa podrla. Jurančiču sem ponudila drugo stanovanje, toda bilo mu je predaleč. Ce se bo podrlo? No. potem bo že dobil stanovanje, morda kje pod Pohorjem « Izvedeli smo dovolj. Poslovili smo se in se odpravili nazaj. Martin Jurančič je zaposlen kot cest- ni pometač pri Snagi. Na njegovem de- lovnem mestu smo povprašali, kako je s stanovanjem. Odgovor je bil kratek; stanovanj ni. To smo izvedeli tudi na oddelku za gradbene In premoženjsko- pravne zadeve občinske skupščine Ma- ribor. T. Ivič Z OBISKA ORMOŠKIH DVOJČICAH MARTINI IN MARIJI LAH TER ŠTEFKI IN J02ICI PETEK Štiri dvojčice - štiri odlične glasbenice v ponedeljek me je pot po na- ključju pripeljala k Lahovim v Ormožu, kjer sem doživel pravo presenečenje in našel obilo zani- mivega materiala za sestavek v našem listu. Po uvodnih formalnostih, ki so značilna ob srečanju še ne- znanih ljudi, mi je prijazna to- varišica LAHOVA predstavila tudi svoji oscmnajstletni hčerki- dvojčici MARTINO IN MARI- JO, ki sta obe bolj ali manj že skoraj poklicni glasbenici. Naš pogovor je stekel v prijazni so- bici ob turški kavi, brizgancu in »zabeli« iz domače tunke. V na- šem razgovoru je sodeloval tudi Alojz KRAJNCaN, direktor niž- je glasbene šole v Ormožu. Mi- slim, da ni treba posebej po- udarjati, da sta bili v središču pozornosti našega razgovora simpatični dvojčici Martina in Marija, ki sta si z nekaterimi majhnimi razpoznavnimi razli- kami zelo podobni. Do nedavne- ga sta obe obiskovali srednjo glasbeno šolo v Mariboru, kjer sta dodobra spoznali skrivnosti glasbene umetnosti in še bolj vzljubili svoja najbolj priljub- ljena inštrumenta klavir in flav- to. V Mariboru sta obe igrali v šolskem orkestru glasbene šole, že nekaj časa pa pridno vadita in uspešno nastopata tudi v or- moški godbi na pihala, kjer sta — kot pravi njen dirigent Alojz KRAJNCAN — prijetna osve- žitev ansambla in neločljiv se- stavni del ormoških godbenikov. Starši so jima za njuno glas- beno prizadevanje že pred nekaj leti kupili klavir, za katerim je njuno najbolj priljubljeno me- sto. Njuna mama Pavla mi je povedala, da sta že od malega zelo navezani druga na drugo in da se zelo dobro razumeta. S svojimi vsakodnevnimi vajami za klavirjem in s flavto vnašata v njihov dom prijetno svežino prešerne mladosti, ki jo dopol- njujejo ubrani akordi njunih inštrumentov. Ko ju ni doma, se jim zdi. da je njihov dom pra- zen in brez življenja. Sedaj, v času šolskih počitnic, sta obe doma, kjer pridno pomagata ma- mi pri gospodinjstvu, vadita na svoja inštrumenta, se hodita ko- pat ... Kot vse kaže, se bo v je- seni njuno sestrsko sožitje de- loma pretrgalo. Martina oziro- ma Ina, kot jo doma najraje kličejo, bo nadaljevala študij na pedagoški akademiji v Maribo- ru — na smeri glasbenega po- uka, medtem ko se Marija še ni povsem resno odločila za svoj poklic. Njuna ločitev bo prav gotovo huda in boleča, toda živ- ljenje je včasih kruto in neusmi- ljeno in ne prizanaša, ko gre za ločitev z nekom, ki nam je naj- dražji in najbolj pri srcu. Vsa Lahova družina iz Ormo- ža je pravzaprav muzikalično nadarjena. Poleg Martine in Ma- rije, ki sem vam ju že predsta- vil, poje mama v ormoškem me- šanem pevskem zboru, oče Alojz še vedno rad zabrenka na kita- ro, stara mama pa lepo zaigra na ustno harmoniko. Glasba je zelo prijeten konjiček tudi sinu TONCKU, ki bo v kratkem kon- čal študij medicine. Lahko bi rekli, da imajo pri Lahovih v Ormožu — družinski orkester v malem. Ob koncu našega razgovora pa se zopet še za trenutek vrnimo k našima mladima dvojčicama- umetnicama, ki sta se ob moji ocenitvi, katera je večja, malce sporekli. V merjenju v višino je verjetno ne za več kot centime- ter zmagala Martina. Sestra Ma- rija ji tega »ponižanja« ni osta- la dolžna in je hudomušno pri- pomnila: »Ina, ti si malo večja, jaz pa sem eno uro starejša, pa sva si enaki!« Pred odhodom sem ju zaprosil, naj mi kaj lepega zaigrata. Po kratkem prepričevanju sta moji prošnji ustregli. Sedli sta za kla- vir in zaigrali v »duetu«. Moram priznati, da sem v glasbi popoln laik, toda v tistem trenutku sem prav gotovo na široko odprl usta in poslušal nežne zvoke, ki so jih izvabljale kretnje njunih rok. Dolgi kiti, ki sta bahavo vihrali in plesali na njunih ra- menih, sta me inspirirali, da sem si vtisnil ta trenutek v spomin pod naslovom: »Mladost, lepota in glasba«. KONCERT PRI PETKOVIH NA HARDEKU Ko sva se s tovarišem Krajn- čanom poslovila od gostoljubne Lahove družine, je bil naslednji cilj najinega »glasbenega pote- panja« Petkova družina na Har- deku pri Ormožu oziroma njiho- vi dvanajstletni hčerki-dvojčici ŠTEFKA in JOŽICA, ki obisku- jeta peti razred osnovne šole in četrti razred nižje glasbene šole v Ormožu. Ko sva parkirala na dvorišču njihove domačije in povprašala sina SLAVKA po Štefki in Jožici, nama je pove- dal, da sta na polju, kjer okopa- vata peso, in da sta oče in mama v službi. Ni trajalo dolgo, ko sem lahko pozdravil dve povsem enaki — vihravi in zgovorni de- klici, ki ju nikakor nisem mogel razločiti. Kaj hitro sem zvedel, da sta vsa leta odlični učenki osnovne in glasbene šole, da igrata pri ormoški godbi na pi- hala, pri zabavnem ansamblu in pri harmonikarskem orkestru. Sta zelo pridni in priljubljeni doma in v šoli, kjer sta bili le- tos tudi pohvaljeni. Najbolj za- nimivo se jima zdi takrat, ko ju učitelji v šoli zamenjujejo in si izposojata svoji imeni. Kot je to navada skoraj pri vseh dvojč- kih, se tudi onidve radi enako oblačita. Njun najbolj priljub- ljen konjiček je glasba, ki jima nudi veliko prijetnega razvedri- la. Jožica igra na male bobne, Štefka pa na klarinet. V razgo- voru se nam je pridružil še njun starejši brat Slavko, ki igra tro- bento in je član ormoške godbe na pihala. Ni čudno, da so pri Petkovih na Hardeku kar trije mladi mu- zikantje, saj imajo pri hiši kla- vir, klarinet, harmoniko, tro- bento in bobne. Oče in mati ra- zumeta svoje mlade glasbeinke in jim omogočata, da se v tej smeri tudi izpopolnjujejo. Ko sem ob koncu razgovora predlagal, da bi se fotografirali, sta Štefka in Jožica kaj hitro pristali na skupen posnetek. »Pa še našo Piko bi lahko vzeli zra- ven,« sta v en glas zaprosili na- vihani dvojčici. Nisem vedel, kdo naj bi to bil, toda na ves glas smo se nasmejali, ko so pri- gnali iz hleva majhnega oslička, ki je že enajst let gost pri nji- hovi hiši. Otroci imajo z njim veliko veselje, saj jih vozi na kopanje, pa tudi v ormoškem pustnem karnevalu vedno na- stopa. Preden sva se poslovila, je na Petkovem dvorišču veselo zado- nela poskočna polka. Petkovemu tercetu se je pridružil še mladi harmonikar Milan SARIC. Navi- hani in za las si podobni dvojči- ci Jožica in Štefka sta bili v tem majhnem orkestru prav gotovo posebna zanimivost. Vsem štirim ormoškim dvoj- čicam — Martini in Mariji Lah ter Štefki in Jožici Petek želi tu- di naš list še mnogo glasbenih uspehov in nerazdvojene živ- ljenjske sreče. J. S. Mladost, lepota in glasba Martina in Marija Lah pri svojih instrumentih. Mladi muzikantje so veselo zaigr rali NIKON DOBIL 692 GLASOV Na 1. strani že poročamo, da je Richard Nixon kandidat republi- kanske stranke za predsednika ZDA. Kasneje smo dobili že prva podrobnejša poročila. Nixon je že pri prvih volitvah dobil 692 gla- sov. 25 več kot jih Je potreboval. Rockefeller je dobil 287 glasov, guverner Reagan pa 182. PREDSEDNIK TITO DANES DOPOLDNE V CELJU IN KUM- ROVCU Predsednik republike Tito se je danes dopoldne okrog devete ure peljal skozi Celje. Kolona avto- mobilov Je peljala skozi Teharje, Šentjur in zavila proti Rogaški Slatini. Ob desetih smo izvedeli, da se Je predsednik Tito odpeljal v Kumrovec. L. Trstenjak Ob 75 - letnici ptujskega muzeja Ko je leta 1953 praznovalo muzejsko društvo v Ptuju 60- -letnico svojega delovanja in tu- di muzeja, je izdalo zbornik v spomin na delo tistih mož, ki so si pridobili pri odkrivanu pre- teklosti ptujskih tal, od ilirskih prek rimskih in staroslovanskih do današnjih časov, neminljive zasluge. Od tedaj je minilo spet 15 let, in letos slavi ptujski mu- zej svojo 75-letnico z na novo urejenim oddelkom narodne os- voboditve, preuredil pa bo še vi- teško dvorano in tri druge pro- store na gradu. V jeseni bo mu- zej v čast te obletnice priredil za šole nekaj strokovnih preda- vanj. Bogastvo ptujskega muzeja je v ponos našemu mestu, ki tudi samo po sebi z zgodovinsko po- membnimi stavbami predstavlja muzejsko mesto. Kakor je znano, so ptujski muzej ustanovili ptujski mešča- ni leta 1893 skupaj z muzejskim društvom, da bi zanimivih in po- membnih arheoloških najdb ne odnašali arheologi več v druge muzeje, v Graz in na Dunaj, kjer so jih do tedaj že veliko shranili. Ko proslavljamo 75-letnico na- šega muzeja obenem z občinskim praznikom, se spominjamo mož, ki so polagali temelje našemu muzeju s svojimi prizadevanji in s svojim strokovnim znanjem, in vseh, ki so pripomogli k raz- voju muzeja v njegovi 75-letni zgodovini. SIMON POVODEN, prepojen z duhom prosvetljenstva in ro- mantike, je zbiral rimske kam- ne v Ptuju in se poglabljal v krajevno zgodovino. Rodil se je 1753. leta v Vrhovcih pri Juriju ob Sčavnici, umrl pa je v Ptuju leta 1841, kjer je dolgo službo- val kot duhovnik. Okoli leta 1830 je vzidal rimske spomenike v mestni stolp in tako prvi ure- dil ptujski muzej na prostem. Povoden je med prvimi ocenil tudi zgodovinsko vrednost starih ptujskih spomenikov. Iz njego- vih zapiskov so črpali gradivo arheologi in zgodovinarji. Za prvo muzejsko zbirko, ki jo je uredilo muzejsko društvo leta 1893 v stari stavbi gimna- zije v Ptuju, Ima največ zasb FRANC FERK (1844—1925J. ma je bil v Gomilicah pri j novžu v Avstriji, blizu naše tj) je. Na graški univerzi je štU( ral germanistiko in zgodovii nato je služboval v grašk( Joaneju, na meščanskih šolal) Fiirstenfeidu in .ludenburgu. { ta 1874 je prišel na ptujsko gj, nazijo. Po enoletnem službov nju je Ptuj že zapustil in od, za profesorja v Graz, vendar je vabilo naše mesto vsako i, nazaj, kjer je izkopaval in pj učeval staro mesto Poetovio. | leta 1889 do 1891 je kopal Hajdini in izsledil veliko rimj grobišče, kjer je nato prof. Gi litt iz Graza odkopal nad 2| rimskih pepelnih grobov. Guri je odkril v letih 1898—1899 | vi, leta 1901 pa drugi mitrej Spodnji Hajdini. Ferk in ptujski lekarnar i lak sta odkopala zgodnje ilirs žarno grobišče na Hajdini. L( 1898 je podaril profesor P« Ptuju 10.000 zlatih kron, sv( prirodopisno zbirko, zbirko rii skih in kulturnozgodovinsi predmetov ter svojo knjižn zato so njemu v čast imeno muzej: Mestni Ferkov muzej Izredne zasluge za razvoj pt skega muzeja ima notar in heolog VIKTOR SKRAB (1877—1938), doma iz Ptuja, je že od leta 1904 vodil in nj ziral izkopavanja ptujskih v družbi znanega arheologa Abramiča iz Splita. Oba sta o krila v letih 1908—1909 na ] Bregu poznoantično rimsko gi bišče z grobnimi pridatki. Ls 1909 je Skrabar odkril na gri skem griču staroslovansko rj tropolo s 66 skeleti in grobnli pridatki, leta 1913 pa je odko] III. mitrej na Bregu. Dr. Abramič je napisal zna stveno delo Poetovio, ki bral odkriva spomenike nekdanjt rimskega mesta. Skrabar je p občeval svoje arheološke člac v avstrijskih in jugoslovansl strokovnih glasilih. Ptujska tla je prekopaval ti domačin arheolog dr. Baldi Saria, bivši profesor klasii arheologije na ljubljanski u verzi. Za ptujska arheolo raziskovanja in ptujsko zgoi vinopisje so pomembni še: 5,' char, Reisp, Felsner, Kota Tragau. Pirchegger, Sc^jl Egger, Kovačič, Slekovec, iiw^ Baš in Klemene, ki so odkrEi ptujsko zgodovino do II. svet; ne vojne. Po osvoboditvi sta nastop arheolog dr. Josip Korošec, je nadaljeval z raziskovanj staroslovanskega grobišča ptujskem grajskem griču, njegova žena Paola, ki je koi la na Panorami in Turniši Prof. dr. J. Klemene in dr, Bratanič sta nadaljevala z ri iskovanji rimskega Poetoii Nastopil pa je še mladi rodi heologov: Jaro Sašel, Staci Pahič, Bernarda Pere, dr. I Miki in v zadnjih dveh lel Zorka Subič, ki so nadaljev in nadaljujejo z arheološK poslanstvom. V ptujskem muzeju je sh; njenih okrog 50.000 arheološl predmetov in fragmentov, I membnih za arheologijo — prazgodovino, rimsko in sta: slovansko zgodovino. Arheološki muzej v Ptuju med najbogatejšimi v Jugos viji — je jedro našega muzf ki se mu je po osvoboditvi F družil grad z bogato graji opremo, umetnostno galerijo,! rodopisno zbirko in oddelH' narodne osvoboditve. Za pokrajinski muzej v Pt« ki zajema raziskovalno podr je ptujske in ormoške obči vlada veliko zanimanje, saj obišče letno nad 30.000 domi nov in tujcev. V Jubilej, ki bi šel sll»OT n* »ra^anuo