St. If)
„S L 0 V E N K A*
Str. 9
Dr. Dežmanovi medicinski spisi.
Dr. .Dežman je zaslužea pjsatelj poljudnih spisov iz
medicinićne stroke Namenjeno v prvi vrsti hrvatskemu
ženstvu, uvažujoči njegov velik pomen in upliv na zdrav-
stveno stanje v družini, podiijejo v prijetni obliki le taka
poglavja, ki so obče zaniiriiva, a kljub temu zlasti v hi-
gijeničnem oziru velike važnosti. Tvarina je vsakdanja in
priprosta,.a vendar uprav pri nji se greši tohkrat in vča-
sih s toliko nepremišljenostjo — kar se cesto kaznuje z
mnogimi zlimi nasledki.
V hrvatskem leposlovneiji^ listu: ,,Vienac" je priob-
Str. io
¦ SLOVENKA.
St. 15
<Sil celo vrsto razprav. Uže njih naslovi nam razodevajo
smer, v kateri se giblje vse Dežmanovo medicinsko pi-
sateljevanje. ,0 vinu" — ,0 pivu" — „0 kavi" — „o
sadju", — „0 čaju in čokoladi*' — „o jedi in pijači" —
poučuje nas o naših običnih jedilih in pijiačah; saj jfe
znanje o njih pridobivanji, o njih učinkih na zdravega
in bolnega človeka v ljudstvu ,vse premalo razširjeno.
„0 plesu" — „0 pripravnem času za kopanje" — ,^0
drsanju na ledu" — „o očeh", „o koži" in „o laseh"
— vsi ti in še nekateri drugi članki so higijenične važ-
nosti. — „0 obleki in modi" — „o razmerju šole k
— zdravju" — obravnavajo prašanja velikega pomena.
Glavno delo njegovo pa je knjiga, „Človek v svojem raz-
merju k lepoti in zdravju" katero je izdal 1871. s pod-
poro „Matice hrvatske".
Tako marljiv in neumoren si je stekel s svojiitd
spisi gotovo mnogo zaslug za narodno prosveto. Ako si
je pridobil le nekaj zvestih čitateljev, ki njegovih naukov
niso zabili ali zanemarjab^ temveč izpolnjevali v življe-
nju, koristil je s tem v veliki meri svojemu narodu.
„Matica hrvatska" je letos izdala „izbrana dela Dežma-
nova, v katere je sprejela le nekatere odstavke in spiske
njegovih mediciničnih razprav.
Slovencem se doslej še ni rodil mož, ki bi v jed-
nakem smotru deloval jednako neutrudno, kakor je to
Dežman v Hrvatih. A bi li ne kazalo, da se to, kar je
napisal bratskemu narodu, poda tudi slovenskemu ? Da
se njegovi medicinični spiski, zbrani v nekako celoto, pri-
rede za naš narod? Pregleđa:ti, deloma okrajšati in do-
polniti, ter prevesti jih na naš jezik, temu bi bil kos
marsikak zdravnik ali medicinec, ki sicer ne bi hotel aM
mogel sam slovstveno delovati v isti smeri- Seveda, stro-
kovnjak, a ne lajik moral bi i)r€fvzeti tako prireditev,
da bi bila uspešna. In „S1. Mat." ali pa „Moh. družba"
menda ne bodeta ugovarjali preveč založništvu take
knjige. F. G—I.