KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
RAZRED 12 (5)
INDUSTRISKE SVOJINE IZDAN 1. NOVEMBRA 1929.
PATENTNI SPIS ŠT. 6472.
Compagnie Internationale pour la Febrication des Essences & Pe-
troles (C. I. F. E. P.) Paris.
Postopek in uredba za izdelovanje karburantov s pomočjo hidriranja plinastih mas
v prisotnosti katalizatorjev.
Prijava z dne 17. decembra 1928.	Velja od 1. maja 1929.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 20. decembra 1927. (Francija).
Obdelavanje plinastih mas, potekajočih zlasti iz destilacije ali pirogenacije goriv manjše vrednosti (lignitov, škriljev, šote itd) ali katranov, dopušča v načelu pri izhodu iz plinskega generatorja katali-tično čiščenje, ki ima namen, izločiti, kolikor je sploh mogoče, mineralno in orga-nično žveplo. Tako očiščeni plini se nane-Ijejo v aparate, kjer se v prisotnosti aktivnih katalizoričnih sredstev, n. pr. kovin, kovinskih zmesi ali spojin ali njihovih oksidov, oljajšajo in najobičajnejše obogatijo z vodikom, s tem da dodamo v te aparate čistega vodika ali vodikovih plinov, napravljenih v ta namen, ali najobi-čajneje vodnih plinov usedlinskih plinov, ki jih dobavljajo osnovne snovi same.
Hidriranje v prisotnosti katalizatorjev z normalnim tlakom, se je dolgo smatralo v praksi za nepremostljivo težkočo radi tega, ker se predhodno čiščenje ne more vršiti v idealnih okolnostih ter se katalizatorji naglo napolnijo s strupenimi snovmi, kar dovede do pogostih regeneracij in dolgotrajnih operacij, ki onemogočajo nepretrgan industrijski obrat.
Da bi se torej povečale afinitete prisotnih teles, se je posebno priporočalo hidriranje pod zelo močnim tlakom s odsotnosti kataliztorjev. Toda postopki, ki temelje na tem sredstvu, zahtevajo komplicirano in občutljivo aparaturo in tudi niso brez nevarnosti.
Prijavilec je že poprej označil, kakor se mu je posrečilo pri operaciji z normalnim pritiskom izvršiti pri nepretrganem obratu vsaj zelo močno očiščenje, pri čemur mu je uspjelo zadržati v mejah možnosti tako mineralno kakor tudi organično žveplo.
V patentu štev. 6462 je bilo zlasti označeno, kako se morejo meje očiščenja še potisniti nazaj, ako seriji večjega števila čistilcev, ki so izmenoma v perijodi aktivnega obrata in v perijodi regeneracije, dodamo zaščitni epurator mnogo manjše kapacitete in mnogo daljše aktivitetne perijo-de.
Iz del, ki sta jih nedavno izvršila Eugene Houdry in prijavilec pa se je pokazalo, da moremo, vršeč operacije pri prikladnih temperaturah, do neke mere brez nevarnosti pustiti v olajševalne in hidro-genatične aparate v prisotnosti katalizoričnih sredstev plinske mase, ki niso bile podvržene popolnemu idealnemu razžvep-Ijenju, ako se potrudimo, izvesti nepretr-'goma regeneracijo teh katalizorinih sredstev.
Ako na primer uporabljamo kot kata-lizorno sredstvo čist nikelj, bo ta kovina povzročila tvorbo žveplovih spojin z vsem žveplom, ki ga ni zadržalo čiščenje. Zadostovalo bo, ako trajno reduciramo te žveplove spojine, kakor se sproti tvorijo, da osiguramo v vsakem trenotku regeneracijo čiste kovine.
Din 15,—
Ta rezultat je bil deloma že dosežen, ako smo različne elemente aparata, kjer se stopnjema vrši kataliza plinov in predhodno očiščenih hlapov, trajno hranili z redukcijskimi plini v obliki vodika, vodnih plinov ali usedlinskih plinov iz kakega prejšnjega postopka.
Prijavilec in —g. Houdry sta ugotovila bas to, da dodatni plini igrajo dvojno vlogo, namreč vlogo bogatilnih plinov in vlogo plinov, ki služijo za trajno vzdrževanje katalizornega sredstva v aktivnem stanju. Skratka, obratljiva reakcija se vrši trajno, n. pr. z nikljevim katalizatorjem.
Ni S + H, 7~Zlt Ni + H2S
Toda, ako se to res vrši pri vstopu in v večjem delu katalizornega aparata, je vendar praktično nemogoče regulirati do-voljno točno dovod plina za hidriranje, da bi se hkratu s sintezo, ki omogoča dobivanje zaželjenih lahkih ogljikovodikovih spojin, ohranila tudi katalizorna kovina v čistem kovinskem stanju, ne da bi se usedel pri izstopu žveplovodik. Z drugimi besedami, ako se olajšajo z vodikom nasičeni plini, morejo ob izstopu iz katalizornega aparata vzeti seboj nekoliko žveplo-vodika.
V smislu pričujočega izuma, ki obstoji v praktični uporabi znanstvene ugotovitve g. Houdry-ja, namestimo ob izstopu iz aparata, kjer se vrši pri normalnem tlaku obogatenje z vodikom v prisotnosti katalizornih sredstev, čistilec, ki omogoča, da se masa, vsebujoča že stvorjene sintetične ogljikove spojine, osvobodi žvepla, ki se je povleklo v preostali žveplovodik, ki se je tekom katalize nanovo stvorih V tem čistilcu se razkroji bLS na primer na osnovi bakra in osvobojeni vodik se lahko privede deloma zopet v katalizorni aparat.
Skratka, novi postopek dopušča hidriranje v prisotnosti katalizatorjev, vrinjenih med dvoje čiščenj: predhodno čiščenje ima nalogo, da zadržuje mineralno žveplo in v najvišji možni meri tudi organično žveplo in v najvišji možni meri tudi organično žveplo. Tekom hidriranja v prisotnosti katalizatorjev tvori preostalo žveplo, prihajajoče zlasti iz zelo stabilnih tiofenov, s svežimi bogatilnimi plini, HLS, ki se v prisotnosti katalizorne kovine razkroji in tvori žveplovo spojino, ki se takoj zopet razkroji pod vplivom nanovo dovedenih redukcijskih plinov. Ostanek od ELS uhaja s sintetičnimi ogljikovimi spojinami in žveplo, ki ga vsebuje, se zadrži v izstopnem čistilcu; pri tem se more osvobojeni vodik deloma zopet privesti v katalizorne aparate.
Slike na priloženi risbi kažejo sheme dveh instalacijskih primerov za uporabo opisanega postopka.
V	primeru slike 1 odhajajo plinske mase, proizvedene v aparatu A, na znan način v baterije čistilcev B za obratljivi obrat. Pri izhodu vsake čistilne baterije, kjer se v največji možni meri zadržujeta mineralno in organično žveplo, odhajajo plini in hlapi skozi zaščitni čistilec C, ki zadržuje sledove žvepla, kateri niso bili zadržani v B. B in C bosta v celoti dobila najbolje obliko, ki je opisana in v podrobnem ponazorjena v prejšnjem zgoraj omenjenem patentu. Pri izstopu iz zaščitnih čistilcev se napoti zlinska masa v katalizor-ske aparate D,, I)2 D:;, ki so nameščeni zato, da sprejmejo skozi cevi d,, d2, d:„ prirastek svežih plinov za hridriranje, kateri se morejo v celoti ali deloma stvoriti s pomočjo usedlinskih plinov iz poprejšnje operacije.
V	mislu izuma odhaja žveplovodik, ki se je nanovo stvoril v katalizornih aparatih, v izstopni čistilec kateri je v tem prvem primeru nameščen takoj za serijo katalizornih aparatov. Ta izstopni čistilec more dopuščati čistilne baterije E, katerim sledijo, kakor čistilnim baterijam B, zaščitni čistilci F. Pri izstopu iz teh zašit-nih istilcev se plinasta masa, sestoječa tedaj večji del iz obogatenih zgostljivih ogljikovodikovih spojin in iz neke količine lahkih nezgostljivih ogljivodikovih spojin, napelje na znani način v aparat G, odkoder odhajajo nezgostljivi plini v zadrževalni aparat H obložen s kakim absorbantom, n. pr. aktivnim ogljem ali pralnim oljem. Plini, ki preostanejo po prehodu skozi aparat I, kjer se iznebijo ogljikove kisline, s katero so nasičeni, krenejo v gazometer J. Del teh plinov more že v naprej prevzeti cev K in se more privesti nazaj v vstopni element D, katalizornega aparata, potem ko so šli skozi ogrevalec L, ki jih dvigne do temperature, ki je primerna za reakcijo v omenjenem elementu.
V	varijanti slike 2 izstopni čistilni aparat E ni nameščen takoj za katalizor-nim aparatom D,—D»—D3—D.,, ampak za skupino G—H—1. Žveplovodik, ki se nanovo tvori v katalizornem aparatu, se tu ujame šele pri izhodu iz te skupine. Kakor v prejšnjem primeru, se vodik, ki preostane pri izhodu iz čistilca E, privede večinoma v gazometer J, ostalo pa se zoper privede v krogotok po prehodu skozi ogrevalec L.
Razume se, da morejo biti vstopni čistilni aparati B—C, kakor tudi izstopni čistilni aparati E ali E—F poljubnega zna-
nega tipa, to se pravi, da ni potrebno, da brezpogojno odgovarjajo posebnim čistilcem, ki tvorijo predmet prejšnjih patentov prijavilca.
Izstopno čiščenje E se more eventuel-no izvršiti hladno, pri čemur se usedlin-ski plini v tem slučaju morajo segreti, predno jih spustimo v katalizorni aparat, kakor kaže slika 2.
Patentni zahtevi:
1.) Postopek in uredbe za hidriranje plinskih mas, potekajočih iz destilacije ali zgorevanja ogljik vsebujočih snovi, pri normalnem tlaku in v prisotnosti katalizatorjev, označeni s tem, da je operacija olajšanja in hidriranja v prisotnosti katalizatorjev, katera dopušča stalni pritok svežih ogljikovih plinov, vrinjena med dvoje čiščenj: predhodno čiščenje pred vstopom v katalizorne aparate, ki zadržuje kolikor mogoče vse mineralno žveplo in večji del organičnega žvepla; potem čiščenje onstran katalizornih aparatov, kjer se obogačeni plini oprostijo žvepla,
ki ga vsebuje žveplovodik, stvorjen v imenovanih katalizornih aparatih.
2.	) Izvedbena oblika postopka po za-htevu 1.), označena s tem, da se en del vodika, osvobojenega v izstopnem čistilcu, prevede zopet v krog, najbolje pri stopu aparatov za katalitično hidriranje.
3.	) Izvedbena oblika postopka in uredbe po zahtevih 1.) in 2.), označena s tem, da je izstopni čistilni aparat nameščen takoj za aparati za olajšanje in katalitično hidriranje.
4.	) Izvedbena oblika postopka in uredb po zahtevih 1.) in 2.), označena s tem, da je izhodni čistilni aparat postavljen onstran naprave za kondenzacijo obogačenih ogljikovodikov, za katero stoji naprava za zadrževanje lahkih ogljikovodikovih hlapov, ki se ne dajo kondenzirati; pri tem se oni del vodikovih plinov, ki je bil že preje ujet pri uhajanju iz izstopnega čistilca, privede zopet v katalizatorje, po prehodu ogrevalca, ki jih dovede do reakcijske temperature v omenjenem aparatu, kadar se čiščenje vrši hladno.




						
						
						
						
						
						
						
						
						
.
Hg.!
L
=0=
=0=

/9
n
a
Adpatenf broj 64-72k
d1 \i-d3

D'

i J.
e
F
F
\r'°


. b.
l'-



tv, i

.

V ;
-

|
M M r-Jf^ ^
K.4

. •'•^tsa55^g»iiM«asgt
.	■ ••■■■--v
^ ;;■ }
: ■	. - f' \
‘ ■ .t r








■

■ i- n •
• k »,.
:''V.i,‘ r./ r
M :

: W|
*
a ; :
v J.
»f 'r


'rr*.

!■


1 «i
.^r >i

.



,w«;r

-
i

I

s
■. ; ’
BÄTV.-.. : !l
ir
i
r t-
i-
■*>
. 5 '*, "■
\
M.

/r


r U
■
;r- :^T1




\
.
% *.

. t


kr
fc

*?■ :v-

iy
.

\ -


P * ,|= jr I.-.
*?
h' .
f