-    121    -
Novičar iz slovenskih krajev.
Iz Celja. Deževno vreme pri nas je nehalo. Polja veselo zelenijo, žita lepo stoje, drevje obilno sadja o-beta; nad vsim tem sije sonca zlatojasno obličje, pro-stira se neba mila modrina! Ako nas Bog nesreče ob-varje, bomo dobro letino dobili. — Pa kaj govorim od zlatojasniga neba? V četertek, 5. t. m. popoldne so se tamni gromski oblaki na obnebju nakopičili. Votlo gromi. Treši! Blizo Celja, u vasi Kasese, je vžgalo hišo, navstal je silen ogenj, kije še štiri druge hiše z kozolci in dragimi poslopji vred v pol uri pokončal! Se ve da nobeden teh pogorelih gospodarjev ni bil zavarovan fasekuriran) — dobrote zavarvanja proti nevarnosti ognja se večina tukajsnih kmetov ne da prepričati!! — torej je zdaj nesreča velika, stokanje veliko, pa revšina še večja. — Kakor so ^Novice" posled-njikrat že povedale, so se pričele pri nas porotne so-dije 2. t. m., pri  kterih pervi je bil Anton Dobrejc  ne
*) Drugi poslani sostavek smo za današnje Novice prepozno prejeli} pride drugo pot.                                            Vred.
kriv spoznan in koj izpušen* 3. dan t. in. je pred poroto prišel 35 let star čevljar, Anton Hrastnik, iz Ruske fare, zatožen zločinstva zažiga. Spoznati je bil kriv, in obsojen na 7 let v teško ječo. — Tretja obravnava je bila kratka. Stala je pred poroto mlado dekle, zatožena, da je pred letam pri sodii po krivim pričalo. Zagovornik gosp. Hochberg je nje nedolžnost prav krepko zagovarjal. Porotniki so jo nedolžno spoznali.   Precej je bila izpušena.            J. Š.
Iz Celja Xp. *) S serčnim veseljem slišimo, da pi\de, ako je ne bo kaj posebniga zaderževalo, družba mnogohvaljenih slovenskih pevcov iz Gradca na dan sv. rešnjiga telesa k nam v Celje, nas ta dan popoldne v tukajšnim gledišu s petjem domačih pesem razveselit.   Dobro došlo!
Od Savine. U „Novicah smo pred kratkim brali, da od 1. maja t. 1. slovenske županije vse vradne razglase od Celjski ga kantonskiga poglavarstva v domačim slovenskim jeziku dobivajo. To je res. Pa komu gre hvala, da se u tej reči vunder enkrat enakopravnost spozna in spolnuje ? Visoko častitimu gospodu predsedniku Marb urškiga okrožniga vladarstva. Pritožili so se namreč slovenski župani že mnogokrat, da dobivajo od Celjskiga kantonskiga poglavarstva razglase in oznanila le v nemškim jeziku, kteriga ne razumejo, torej ukazaniga tudi spolniti ne morejo. Gosp. okrožni poglavar je tedaj resno za-povedal, da vsi proglasi, vse oznanila, ki so S love ne a m vediti potrebne, ter se njim pošiljajo, morajo tudi v slovenskim jeziku pisane biti. Hvala in blagor pravicoljubnimu gosp. predsedniku!            #
lz Kopra v lstrii 11. ro&nika. Ker se od več strani žalostni glasovi od nespoštovanja slovenščine slišijo, prosim, pripustite tudi meni iz tukajšniga Laški-ga(?Q proti pravičnimu Bogu za usmiljenje zdihnuti. Ni dolgo tega, kar sim bil v tukajšni veliki gostivnici, hRadeckimu, po imenu; kar vidim nekiga muštačastiga pisarja, ki pismo iz varžeta potegne, in ga z velikim zasmehovanjem svoji okolici bere. Bilo je pismo  slovenskiga  župana Z. iz Cern.....ki   ga  je
na tukajšno okrožje v laškim jeziku pisal, v kterlm res, ne ene besede prav zapisane ni bilo. Na to moj prijatel pravi: „ko bi leta župan namest po laško v svojim slovenskim jeziku pisal, bi gotovo toliko smešniga v pismu napravil ne bil." Na to mu muštacar zastavi: 5Jnič ni res, ker slovensko še učeni Slovenci pisati ne znajo, in Slovenci še zmeraj v tami tapajo, in se teško kadaj zbudili bodo." Mene so te besede do serca grizle — vunder sim molčal, ker sim vedil, da s tem bradačem se z lepo nič opraviti ne da. Oznaniti pa sim se vunder namenil to prigodbo, ktera nam zopet kaže, da namest hvale le zasmehovanje take čaka, ki v ptujim jeziku pisarijo, kteriga ne razumejo. Žalostno je, da nekteri Slavenci hočejo po sili biti drugih narodov solabarde! — Treba bi bilo, da bi se tukajšni župani zbudili in pokazali, da v slovenskim jeziku vunder veliko veliko bolje, kakor v laškim pišejo. Prosite župani! svoje duhovne, ki so vsi goreči Slovenci, da vam vaše pogreške popravijo, kakor neutrudljivi far-man iz Otoškiga dvora z velikim veseljem že davnej dela.