Izhaja vsako sredo Cene: Letno 32 din, polletno 16 din, četrtletno 9 din; Inozemstvo 64 din. Poštno-čekovni račun Številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste. LIST LJUDSTVU V POUK ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-18 Cene lnseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500'—, '/« strani din 250—, «/t« strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'— Italija stopila v vojno na strani Nemčije Dolgo so že pisali in napovedovali, da bo stopila Italija v vojno ob strani Nemčije, kakor hitro se bo ponudila za to ugodna prilika. Za zadnji ponedeljek zvečer je bil naznanjen govor Mussolinija, v katerem je zavzel svoje končno stališče v tej vojni. Mussolini govori Na balkon palače Venezzia je stopil Mussolini 10. junija točno ob 18. uri. Burno pozdravljen od ljudskih množic in posebno od mladine je začel Mussolini svoj govor z besedami : »Ura, določena po usodi, bije sedaj pod nebom naše domovine! To je ura neodložljivih odločitev. Vojna napoved je že bila izročena veleposlanikoma Anglije in Francije. Mi gremo v vojno proti narodoma na zahodu, ki sta zmerom ovirala naš korak in često grozila obstoju vsega italijanskega naroda. Dogodke najnovejše zgodovine pa bi lahko posneli v teh besedah : polovičarske obljube, stalne grožnje, izsiljevanje in nazadnje kot krona vsega tega nesramno obleganje od strani Zveze narodov in 52 držav. Sedaj zgrabimo za orožje, da branimo, kar smo si priborili, sedaj bomo pa uredili še zadevo naših meja na morju. Mi hočemo prelomiti vse verige, ki nas tlačijo. Te verige nas zapirajo v zaprto morje, če nima svobodnega dostopa na Ocean. Ta borba pa ni drugega kot samo del razvoja naše revolucije. To bo borba med revnimi in bogatimi narodi, ki imajo in ljubosumno tišče pri sebi vsa bogastva in vse zlato. To je borba med mladimi in rodovitnimi narodi in narodi, ki propadajo. Sedaj, ko smo se vdali svoji usodi in ko so porušeni mostovi za nami, izjavljam slovesno, da Italija ne misli drugih narodov potegniti v vojno, ki so z Italijo sosedi na morju ali pa na suhem. Švica, Jugoslavija, Turčija, Egipt in Grčija naj vzamejo na znanje te moje besede. Na predvečer tega silnega dogodka pa se spomnimo našega kralja in cesarja. Vljudno pozdravimo tudi voditelja Nemčije, ki je naša zaveznica. Fašistična in proletarska Italija je sedaj zopet tako e^ina in -nočna, kakor ni bila nikdar. Naše povelje je sedaj samo eno, in to povelje se že širi od Alp do voda Indijskega oceana: Zmagati! In mi bomo zmagali! Tedaj bomo pa Italiji in Evropi dali končno dolgo dobo miru s pravico.« Mussolini je nato vprašal: »Ali boste zgrabili za orožje?« Vsi so vzkliknili: »Da!« »Ali boste pokazali ves svoj pogum in vso svojo odločnost?« — »Da!« Množica je nato še dolgo vzklikala zadnje besede in pozdravljala Mussolinija. Enake manifestacije so se zvečer ponovile pred kraljevo palačo. Kraika vojna napovedi Italije Italijanski zu- iji minister gr_~ dano je 10. junija ob 16.30 sprejel najprej "rancoske-ga in koj za njim še angleškega veleposlanika in jima je izročil zelo kratko vojno napoved, ki se glasi: »Nj. Vel. kralj in cesar Italije se smatra v vojnem stanju s Francijo od 11. junija.« Prav tako se glasi tudi vojna napoved Angliji- Predsednik francoske vlade ob vojni napovedi Italije Po vojni napovedi Italije je govoril po radiu predsednik francoske vlade Reynaud ter izjavil: »Sedaj traja že šesti dan največja bitka v svetovni zgodovini. Naša vojska sijajno manevrira in ni opustila niti pedi zemlje, ne da bi prizadejala silne škode sovražniku. V tem Po Zaključek prvega dela bojev na zapadu V torek, 4. junija, so nemške čete po kratkem pouličnem boju z ostanki francoskih čet, ki so krile zavezniški umik preko morja, končno zasedle pristanišče Dunkerque ob Rokav-skem prelivu. Francoska in angleška mornarica sta odpluli izpred luke. V Dunkerqueu so imeli zavezniki svojo zadnjo luko in svoje zadnje oporišče ob kanalski obali severno od izliva reke Somme, kjer so Nemci najprej prodrli do francoskega morja. Z vkrcanjem zavezniške vojske in z zavzetjem pristanišča Dunkerque po Nemcih je bil zaključen prvi in uvodni potek srditih bojev na zapadu. Sprožitev nove nemške ofenzive Drugi del odločilnih bojev je pričel v sredo, 5. junija, ob štirih zjutraj, ko so sprožili Nemci velik napad na 200 km dolgem odseku od ustja Somme do Montmedyja na skrajnem zahodnem koncu Maginotove obrambne črte ali na tako zvanem Weygandovem pasu. Ugibanja o moči obeh taborov Angleški vojaški strokovnjaki trdijo, da so se spustili Nemci v nov napad z 90—100 divi- Zavezniški vrhovni poveljnik general Wey-gand je 15 dnevne boje Nemcev z zavezniki v Belgiji dobro izkoristil. Z modernimi tehničnimi sredstvi je organiziral širok obrambni pas ob rekah Somma in Aisne. Pri Wey-gandovih utrdbah ne gre za kako obrambno črto, ampak za pas, kateri onemogoča sovražne prodore posameznih motoriziranih kolon, kakor je to bilo mogoče še nedavno na severni fronti. Vsak tak prodor bo odslej izpostavljen na več desetin kilometrov bočnemu ognju z obeh strani, pri katerem so se že sedaj izkazali francoski poljski topovi "5 mm. Razen tega bodo take osamljene kolone odslej izpostav- trenutku, ko se je pogumna Francija tako sijajno borila proti nemški nadoblasti za svojo neodvisnost in za neodvisnost vsega sveta, je Mussolini sklenil kreniti proti nam v vojno. Visoke osebnosti, kakor Roosevelt in papež, so se trudile, da bi preprečile, da se vojna razširi. Vse je bilo zaman. Zakaj pa je Mussolini sklenil prelivati toliko krvi? To je danes ob 16.30 vprašal naš veleposlanik Andre Francois Poncet grofa Ciana, ko je prejel vojno napoved. Grof Ciano mu je odgovoril: Mussolini odločuje edini o vsem in vse svoje načrte je sestavil s Hitlerjem. — Sovražnosti se začno opolnoči. Francija vstopa v to vojno z mirno vestjo. Francija ne more umreti!« zijami. Nemci razpolagajo nadalje z 2000 letali, z 2250 tanki in s 15.000 prevoznimi bojnimi avtomobili. Pri ofenzivi sodelujejo vse one nemške čete, ki so zasedle Nizozemsko ter severno Belgijo, kakor tudi novi oddelki, ki so bili šele poslednje dni pritegnjeni iz notranjosti na fronto. Na drugi strani vodi obrambo francoski general Weygand, ki razpolaga komaj s tridesetimi francoskimi divizijami, pa tudi z nekaj oddelki angleške vojske, ki je bila že od vsega početka zbrana zapadno od Maginotove črte. Tudi del nove angleške pomožne vojske je bil že poslan v Francijo in je zavzel položaje na bojišču od Longvyja do švicarske meje. Londonski listi poročajo, da so bili na novo angleško fronto poslani najboljši in najbolje opremljeni angleški vojaki. Drugi del angleške vojske je v rezervi, odkoder bo poslan kot okrepitev na mesta, kjer bo najbolj potreben. Ta del vojske je izvežban za nagle in nepričakovane napade. Na strani zaveznikov se bojuje tudi 45.000 Belgijcev. ljene osredotočenemu napadu francoskih bojnih letal. General Weygand se bo sigurno potrudil, da z vsemi silami zadrži nasprotnika na tem pasu, posebno pa, da ne dopusti prodora na najvažnejših mestih, pri Soissonnu in Reimsu, kjer so francoske čete tudi v svetovni vojni vzdržale, kljub temu, da je bila sredi fronte zrušena stara, krasna škofovska cerkev v Reimsu. Soissons in Reims sta dva stebra med rekama Oise in Aisne, kjer so se tudi v svetovni vojni razbijali siloviti navali. Obrambni pas ob Sommi ni tolikšna zapreka — reka je široka 20—''Oni — z mnogo večjim koritom Vojna na zapadta zaključHvi prvega dela zapadnih bojev nov nemški naval Francoski obrambni pas, kaierega so napadli Hemci na obeh straneh naglo tekoče vode. Reka je precej globoka, francoske postojanke, posebno strojniške in topniške, pa imajo tu zelo dober pregled. Tu se bo težko prebiti na jug, dokler se ne prisili k molku protitankovsko in drugo topništvo, ki je znano s svojimi sigurnimi zadetki. Obrambni pas ob Sommi bo branilo največ topništvo vseh vrst orožij, proti pehoti, letalom in tankom. Toda prav tu bo nasprotnik tudi postavil svoje najtežje topništvo, da s pomočjo letal in tankov istočasno izsili prodor preko reke. Prišlo bo najbrž do topovskega ognja, kakršnega še ni bilo ne v svetovni, ne v sedanji vojni. Vzhodno od tod bodo imele veliko besedo pri pehotnih spopadih letalske sile. Tako nemška kakor angleška poročila javljajo, da so oboji pripravili na odseku od Peronne do Re-thela več tisoč najboljših letal in močne edi-nice tankov. Tu prehaja tedaj prava frontna črta v boje, ki bodo po svojih položajih spominjali na strašne bitke v svetovni vojni pred in po ofenzivi ob Marni leta 1914. Sporedno z boji na levem krilu francoske fronte se bodo prej ali slej poživile postojanke v Maginotovi črti. Tu bo morda le strašilni značaj topniškega ognja ali sporednih napadov skušal vezati čim več nasprotnikovih sil nase. lov način francoske of>rani-S>e napram tankom V bojih z nemškimi motoriziranimi oddelki v Belgiji si je osvojilo vrhovno vodstvo zavezniških čet nov in uspešen način obrambe napram tankom. Ker se Nemci poslužujejo tudi v novi ofenzivi na francoskih tleh glavnega probojnega sredstva oklopnih vozov, jih pustijo zavezniške čete, da zdrvijo z neugnano silo in brzino mimo njih v neposredno zaledje fronte. Nov francoski način protitankovske obrambe dopusti posamezne prodore, dokler sovražnim tankom ne poide gorivo. Nato jih napadejo iz zasede protitankovski in poljski topovi. Končno delo opravijo letala, ki s svojimi topiči v strmoglavnem poletu zaznamujejo velike uspehe. Veliko število takih kolon je že bilo uničenih. Po francoskem poročilu od 8. junija je uspel eni nemški oklopni diviziji prodor med francosko vojsko do okolice Forges les Eaux ob reki Bresli. Za oklopnimi vozovi ni mogla pehota. Francozi so skupino tankov obkolili in so jo začeli srdito napadati od vseh strani. V kratkem času so bili ti nemški oddelki povsem osamljeni in izpostavljeni uničenju. Ta način obrambe omogoča širo-kost obrambnega pasu. Hlemško mnenje o Weygand-ovem obrambnem pasu Nemška poročila pravijo, da se Weygan-dov obrambni pas ob rekah Somma in Aisna, kjer bi naj bil zadržan nemški naval, ni ob-nesel. Nemško poveljstvo je bilo prepričano, da bodo Francozi organizirali daleč za zadnjimi postojankami odpor proti nemškim oklopnim oddelkom in jih uničili. Izredno žilav in hraber odpor posameznih francoskih polkov ni nič pomagal. Francoske divizije, ki so imele nalogo, da branijo ta obrambni pas, so razbite. Tudi rezervne čete, katere so vrgli Francozi v boj, so se morale umakniti. Weygandovo mnenje, da bodo napadli Nemci na nepretrgani črti fronte, kakor je to bilo v svetovni vojni, se je izkazalo zmotno. Wey-gand mora priznati nemške uspehe na spodnjem delu reke Seine. Njegov načrt ni uspel, novega pa težko sestavi, ko se javljajo nemški napadi tudi na drugih delih fronte. Kaj pravi francosko vrhovno poveljstvo o nemškem odločilnem napadalnem načrtu ? Zgoraj navedeno nemško poročilo o zlomu odpornosti Weygandovega obrambnega pasu popravlja francosko vrhovno poveljstvo s trditvijo, da se tudi nemški odločilni napadalni načrt ni uresničil. Ogromni napori nemških armad, ki štejejo 1,800.000 mož, niso dovedli do zloma francoskega orožja, nasprotno, na mnogih točkah je bil njihov napad popolnoma blokiran (zaprt) in onesposobljen na najbolj učinkovit način. Posebno uspešni so bili Francozi v Champagne, kjer so preprečili nakane 40 sovražnih divizij, ki so hotele naglo predreti proti Parizu. Edini uspeh ogromnih nemških naporov je, da so utrdili dva mosto-brana na plitvih krajih reke Aisne. Položaj teh dveh mostnih križišč je pa za Nemce še vedno nevaren, ker prehajajo francoske čete neprestano v protinapade. Na tem delu bojišča je prišlo tudi do novega načina bojevanja. Nemci so namreč spustili padalce, prve na francoskih tleh. Ti pa niso uspeli, ker niso naleteli na krajevne sodelavce kakor na Norveškem in Holandskem. Padalci so bili obkoljeni severno od Vouziersa. V srednjem teku Aisne pri Chateau Parcien je nastala mrtva cona (pas) 35 km dolžine, kjer edino so mogli Nemci z motoriziranimi oddelki dalje. Sovražnim lahkim motoriziranim oddelkom in pehoti pa ni uspelo, vzpostaviti zveze s prednjimi tanki, kar je preprečil naš navzkrižni topniški ogenj. Preprečen je bil tudi sovražni predor v dolini Andele tja do predmestja Rouena ter po dolini Epte do Gisorsa, kjer gre le za prodore posameznih tankov, brez vsakršne zveze e močnejšim zaledjem. Je to napad neke vrste konjenice, ki ji je uspelo prodreti globoko od glavnine. Njih cilj je le, zanesti zmedo v nasprotnikove vrste. Tak način bojev uporabljajo Nemci na bojiščih ob spodnji Seini. Prodor do predmestij Rouena, ki je oddaljen 63 km od Pariza, je tedaj le postranskega pomena. Medtem, ko je vzplamtela bitka na vsej bojni črti od morja do Montmedyja, se je sprožil 10. junija zjutraj doslej najstrašnejši topniški ogenj na vsej Maginotovi črti do Švice. liaj pravijo Pusi o položaju? Naše čitatelje bo gotovo zanimalo, kako presojajo v sovjetski Rusiji položaj na za-padnem bojišču in kako se v Zedinjenih državah Severne Amerike krepi volja za pomoč zaveznikom. Rusi o dogodkih na bojišču Sovjetska sodba o poteku vojnih dogodkov na zapadu od 10. junija se glasi: Velika bitka za Francijo se je pričela z velikansko topniško pripravo in silnimi zračnimi napadi. Bitka divja kar naprej z nezmanjšano silo. Po obsegu je sploh največja bitka v zgodovini. Vendar se nemškemu napadu doslej še ni posrečilo izsiliti odločitev. Ne glede na to pa je položaj francoskih sil skrajno težak, čeprav so te sile prvovrstno opremljene. Odločitev bi zamogla pasti šele prihodnje dni. Splošno pričakovanje je, da se bo Weygandu posrečil nov »čudež na Marni«. (Gre za bitko v svetovni vojni leta 1914., v kateri so zmagali Francozi nad Nemci tik pred Parizom in je bil ta poraz odločujoč za celotni potek svetovne vojne.) Vzporedno s to novo ofenzivo trajajo medsebojni zračni napadi nepretrgano. Nemci bombardirajo zlasti letališča v Angliji ter pristanišča v Angliji in severni Franciji, zavezniško letalstvo pa bombardira zlasti bencinske zaloge in dovoz bencina ter čet, v notranjosti Nemčije. Amerika se vedno bolj bliža vstopu v vojno Ukrepi, ki se izdajajo v Zedinjenih državah, dokazujejo, da je zajelo Ameriko veliko gibanje, katerega končni cilj je odkrita postavitev na stran zaveznikov. Vsi znaki kažejo, da se Zedinjene države z naglimi koraki bližajo vstopu v vojno. Do temelja je spremenjeno delo v industriji, posebno v vojni, v kateri bodo delali odslej v treh osemurnih izmenah neprekinjeno noč in dan. Tovarne letal, ki so izdelovale letala za Zedinjene države, so že dobile dovoljenje, da jih smejo izročiti zaveznikom. Trenutno je pripravljenih 1500 letal, ki bodo s pospešeno naglico poslana v Evropo. Izdajati so se pričeli tudi že ukrepi proti peti koloni. Vsi Nemci bodo pod policijskim nadzorstvom, ako bo potrebno bodo tudi internirani. V Washingtonu so že vse nemške družine pod policijskim nadzorstvom, Dalje se pojavljajo prvi znaki demonstracij in izvršenih je bilo nekaj osebnih napadov na Nemce. Na drugi strani pa kažejo Zedinjene države tudi naraščajočo voljo, ne le pomagati zaveznikom z bistvenimi dobavami vojnega materiala, ampak tudi razširiti organizacijo obrambe vse zahodne poloble na Srednjo in Južno Ameriko. Zlasti pridejo tu v poštev države: Mexico, Venezuela, Panama, Ecuador, Costarica in Brazilija. Luč, ki sveti v tfemi Noč vojne zagrinja obzorje človeštva. Zmeda in tema se polašča duhov. Tema strahu in nemira, tema brige in stiske, tema pomanjkanja in trpljenja, tema dvoma in negotovosti o bodočnosti. Nekatere narode je ta tema že docela zagrnila. Hladen dotik njenih mrkih kril pa čutijo tudi tisti narodi, nad katerimi še ni švignila vojna s svojim krvavim bičem. V temi se je težko znajti. Človek nehote ustavi svoj korak. Nekaj korakov še morda stori tipaje okoli sebe, potem obstoji kakor prikovan na zemljo. Njegovo oko željno hrepeni po žarku svetlobe, ki bi razsvetlil mo-rečo temoto. Na vse strani se ozira, vse zavese odgrinja, vsa okna odpira, ali ne bi morda prišel od kod rešilni pramen svetlobe. Tudi duhovno oko človekovo hrepeni po luči. Če je človeku njegova zemeljska pot zastrta v meglo, da ne vidi izhoda; če se pred njim nakopiči toliko stiske in trpljenja, da ne spozna ne vzroka ne smotra, mu lega mrak v dušo. In človek se ozira okoli sebe in išče, od kod bi se zasvetil žarek, ki bi mu posijal v dušo ter mu razpršil temo dvoma in obupa. Temu naravnemu hrepenenju človekovemu je ustregel sam Stvarnik, ki mu je prižgal dvojno luč: razuma in nadnaravnega razodetja. Beseda božja je luč, ki sveti človeku na poti življenja, varujoč ga kvarnih stranpotov in kazoč mu ob vseh dogodkih, ki se dogajajo, in vseh udarcih, ki ga zadevajo, pravi vzrok in končni cilj. Glavni glasnik te besede je Kristusov namestnik na zemlji, rimski papež. Pij XII. se je pokazal pravega vodnika na težkem potu, ki ga mora sedaj hoditi človeštvo. Dvignil je svoj svareči glas, ko so se razmere v Evropi vedno bolj zapletale ter drvele v vojno katastrofo. Ko se je že razvil vojni požar, se je neprestano trudil in se trudi, da bi ga, kolikor mogoče, ublažil in omejil. Pretekli teden je imel o priliki svojega godu — na praznik sv. Evgenija — pred kardinali govor, poln pomenljivih besed. Evropa, tako je poudaril sv. oče, tista Evropa, ki jo je določila božja Previdnost za zibelko krščanstve omike, je postala pozorišče ubijanja, strahotnega uničevanja in neizmernega nravstvenega propada ter največje gospodarske stiske in zmede na verskem, moralnem in idealnem področju, ki sedaj sega tudi preko Oceana in grozi, da uniči "so duhovno in nravstveno dediščino narodov. Spričo teh strašnih dogodkov dvigamo svoje oči k nebu in prosimo Boga, naj se usmili človeštva, ki je med seboj ločeno po najbolj si nasprotujočih idejah in interesih, po neizmernem sovraštvu maščevanjaželjnosti in norosti medsebojnega uničevanja. Klanjajoč svojo glavo pred nedoumljivimi sklepi božje pravičnosti hkrati izjavljamo, da smo svetovali narodom in njihovim vladarjem, naj izberejo pot, ki vodi k miru po spoštovanju vsega, kar je vsakemu narodu najdražje po zahtevah pravičnosti. Prav v tem je razlog vojne, ker so vladarji narodov rajši kakor da bi izbrali pot mirne ureditve svetovnih vprašanj na podlagi pravičnega, častnega in njihovi veliki odgovornosti pred Bogom in ljudmi ustrezajočega sporazuma izbrali silo. Cilj vsake vojne pa ne more biti drug, kakor da se — po besedah sv. Avguština — doseže mir. To mora tudi imeti pred očmi vsaka vojskujoča se stranka, in sicer tisti pravični in trajni mir, ki bo zadovoljil vse upravičene zahteve in želje narodov. Medtem pa rotimo obe vojskujoči se stranki, da ne pozabijo, da je treba tudi v vojnem stanju spoštovati najosnovnejše zahteve človečnosti, ki se predvsem tičejo onih, ki se ne vojskujejo. Z žalostjo moramo namreč ugotoviti, da se z nedolžnimi ravna v največjem nasprotju z božjimi in človeškimi nravstvenimi postavami. Spričo človeške slabosti je to razumljivo, čeprav neopravičljivo, če se godi od strani posameznikov. Nikakor pa ne gre, da bi se take stvari godile z odobravanjem ali pa celo po pobudi javne oblasti. Predvsem so nam pri srcu narodi, ki so podvrženi ali pa kako drugače proti svoj; volji zavlečeni v sedanjo vojno. Nova oblast se naj zaveda, da morajo njene odredbe biti v skladu z določbami nravstvene postave in prava. Čim več držav je, ki so izpostavljene nevarnosti, da pridejo pod tujo oblast, tem bolj si mora novi oblastnik prizadevati, de so njegove odredbe v skladu z mednarodnim pravom, odnosno z naravnim pravom sploh. Predvsem mislimo pri tem na spoštovanje življenja,'časti in lasti posameznika, na spoštovanje družine in njenih pravic, na svobodo verskega prepričanja in bogoslužja ter na spoštovanje narodnega jezika, šolstva in kulture. Zmeda, ki je vladala pred vojno ter se med vojno povečala, je polna duhovne in moralne nevarnosti, ki jo v svoje svrhe porablja brez-boštvo in najrazličnejše zmote. Zato je baš v vojni treba tem bolj udejstvovati krščanstvo, ki je edini pravi voditelj sredi zmot, da bi se človeštvo povrnilo k duhovnemu zakladu krščanske vere. Zato imajo kristjani dolžnost, da se ne vdajo malodušju, da ne izgubijo poguma in da dokažejo svoje krščanstvo prav v stiski na še bolj učinkovit in goreč način. Saj se more in mora kristjan izkazat za kristjana najbolj ravno v najhujših časih Na koncu je papež opomnil vernike, na. ne prenehajo moliti, da bi se sredi toliki! ruševin in solz odprla pot k veličastnemi templu miru, zgrajenemu na neporušnem te melju pravice. O I ugosiavsg Hrvatsko jubilejno leto. Hrvatje obhajajo 1300 letnico prvih zvez hrvatskega naroda z rimskim papežem. S svojim vstopom v katoliško Cerkev so Hrvatje stopili v krog kulturnih evropskih narodov. Ta obletnica v resnici zasluži, da jo hrvatski narod obhaja z vso slovesnostjo. Katoliška Hrvatska je v to svrho izdelala podroben program, čigar točke so se že začele izvajati po raznih krajih. Pokazati hočejo svojemu narodu in svetu, kaj je katoliška Cerkev na raznih področjih kulture storila v hrvatskem narodu in za narod. Kot ena izmed najbolj bistvenih točk jubilejnega programa je predvidena duhovna obnova hrvatskega ljudstva po načelih životvor- nega katolicizma. V to svrho se je zagrebšk nadškof dr. Stepinac v imenu ostalih hrvat skih škofov obrnil na Apostolsko Stolico 1 Rimu, da se za to jubilejno proslavo pode' popolni odpustek. Na to prošnjo je odgovori državni tajnik rimskega papeža kardinal Ma glione s svojim pismom zagrebškemu nac! škofu dne 12. maja 1940, da je papež Pij XII zaprošeni izredni jubilejni odpustek dovolil Pogoji tega popolnega odpustka so: spoved sv. obhajilo, dvakratni obisk kakšne stolne ali župnijske cerkve v Jugoslaviji v dobi od dne 29. junija 1940 do 29. junija 1941 in molitev predpisanih molitvic na čast presv. Rešnjemi Telesu in Materi božji Mariji ter na namer. Kako živi lastavica. S svojim hitrim in neprestanim letanjem in svojo veliko skrbjo do mladičev nas lastovke privabljajo, da jih kaj radi opazujemo. V poletju jih vidimo, kako od ranega jutra hite in iščejo hrane zase in za svoje mladiče. Njihovo dnevno delo je ogromno. Ugotovili so, da par lastovic prinese v teku ene ure v gnezdo 20krat hrano. V enem dnevu prinesejo 640 krat. Ce vsaka ptica prinese vsakokrat enega komarja ali muho, je to že 640 komadov. Samo stari pojedo dnevno gotovo do 600 škodljivih žuželk. Dnevna potreba lasto-vičje družine znaša potemtakem 1840 žuželk. Na mesec bi to zneslo 55.200, a vse leto 160 tisoč žuželk. In to samo ena družina! Ce bi v V rdečem »raju« — Roman iz sovjetskega kmetskega življenja * 23 Klavs ga je molče poslušal. Malo prej so ga konjeniki, ki so bili poslani k reki, da bi preiskali obalo, obvestili, da so iz vaškega pristanišča izginili vsi čolni in on se je sedaj vznemirjal radi bega mnogih Baltičanov proti Romuniji. Ni želel, da bi v Moskvi doznali za upor v Balti, ker bi ga izvršilni odbor gotovo poklical na odgovornost, zakaj ni v krvi zadušil upora. Kaj je smrt treh ljudi, ko bi morali biti vsi postreljeni! Čim bolj se je Klavs zamislil v položaj, tem bolj je čutil, kako blizu mu je Balta. Ob drugih podobnih prilikah je dal brez pomišljanja postreliti na tisoče ljudi. Ko je nehote izdal svojo bojazen zaradi beguncev, ga je Karanzin skušal pomiriti. »Tovariš, ne delaj si skrbi,« je dejal. »Voda v reki je že nekaj dni sem tako divja, da ni verjetno, da bi kateri čoln dosegel romunsko stran. Jaz mislim, da nas je Dnjester rešil vseh protirevolucionarjev, ki so hoteli pobegniti.« »To je domneva, a ne gotovost,« je odvrnil Klavs. »Sicer pa bomo videli. Po povratku v Odeso bom na to- vornih avtomobilih takoj poslal ribiške čolne in upam, da boš zanje našel ribiče.« »Bodi brez skrbi! V Balti je dovolj ribičev in jaz bom poskrbel za to, da bodo bolj mehki, kakor so bili doslej.« »Dobro! Sedaj pojdi po svojih opravkih, V času večerje pa me spet obišči. Morda bom imel zate kaka nova naročila.« Karanzin je ponižno pozdravil in odšel. Bil je suženjska narava in je mislil, da mora pred mogočnim komisarjem kriviti hrbet. Klavs je čutil v duši veliko praznoto. Rad bi si ogledal Balto in rojstno hišo, a si ni upal ven. Ni zaupal vase in se je bal, da bo to, kar bo videl, premagalo njegovo prisiljeno boljševiško krutost. Najbolj se je bal srečanja z materjo. Njen ljubeči in bolestni pogled bi raztajal led okrog njegovega srca. Zamislil se je. V svoji duši je začutil bedo človeka, ki nima več doma. Prej, ko je govoril s Karanzinom o ribičih, je pred njegovimi očmi oživela preteklost. Videl je ribiče, kako so razpenjali mreže in kako jim je on pri tem večkrat nagajal. Spomnil se je na to, kako je često sedel na obrežju reke in razmišljal o vsakdanjem življenju. Pri reki je večkrat srečal Natašo, ki je čakala na po-vratek očeta. Potem je pomagala očetu pri razpenjanju sv. očeta. Tisočtristoletnica pokristjanjenja Hrvatov je izreden jubilej v verskem in narodnem oziru. Ta jubilej je hrvatskemu ka- toliškemu narodu v veliko čast. Naj bi hrvatskemu ljudstvu bil tudi v duhovno in kulturno rast! Zadružništvo v Sloveniji Predsednik senata g. dr. Anton Korošec je imel pretekli teden v beogradskem radiu govor o zadružništvu. Najprej je podal kratek oris o zgodovini zadružništva med Slovani. V Rusiji se je zadružništvo pojavilo leta 1865. ter se naglo in krepko razvijalo. Še leta 1918. je bilo pod Leninom 46.000 konzumnih zadrug in 40.000 kreditnih zadrug. Sedaj v Rusiji ni nobene zadruge več, tam vlada državni kapitalizem. V Poljski se je zadružništvo začelo leta 1869., med Čehi v 50. in 60. letih preteklega stoletja. V jugoslovanskih pokrajinah ee je zadružništvo začelo najprej v Sloveniji, v Srbiji leta 1894., v Hrvatski pa leta 1900. O slovenskem zadružništvu je g. dr. Korošec to povedal: Zadružništvo v Sloveniji je rodila narodna in gospodarska potreba. Predvsem so bile zadruge potrebne zato, da so izvile slovensko ljudstvo iz oderuških klešč denarnega izmozgavanja. Lahko rečemo, da so to nalogo docela izvršile, čeprav so se pred leti, ko je denar, vložen v denarne zavode, Bkoraj popolnoma zamrznil, takoj pojavile ljudske pijavke ter nastavile svoje sesalke na ubogi narod. Sedaj se zopet boljša. Izrabljani bi morali imena teh oderuhov brezobzirno povedati javnosti, da jih narod enkrat za vselej spozna. Naravno je, da so se z ozirom na oderuške prilike v Sloveniji najprej in v največjem številu pojavile kmetijske kreditne zadruge, hranilnice in posojilnice. Danes štejemo Slovenci 530 kreditnih zadrug, kar še ne zadovoljuje vseh krajev in vseh potreb, a je vendar lepo število. Ker znaša število vseh zadrug 1227, je jasno, da je mimo kreditnih zadrug tudi druga vrsta zadrug lepo razvita. Najbolj se približajo številu kreditnih zadrug konzumne in nabavljalne zadruge. Tudi pri izvozu se slovenske zadruge ne upoštevajo dovolj in se izvoz še dalje večinoma prepušča le kapitalistom. Težave, ki jih je slovenskemu zadružništvu napravila inflacija, deflacija in gospodarska kriza, so z vsakim dnem manjše in obratovanje zadrug postaja zopet normalno. Ko se je z letom 1923. začelo gospodarsko blagostanje, so postale naše kmetijske Raiffeisenovke milijonski zavodi, kar so potem v nastali gospodarski krizi morale drago plačati. Toda od teh ran se je slovensko zadružništvo spet ozdravilo. Zadružništvo v Sloveniji se razlikuje po političnih strankah in je organizirano v treh centralah: Zadružna zveza, Zveza slovenskih zadrug in Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo, vse tri s sedežem v Ljubljani. In ako so si politične stranke večkrat hudo v laseh, njihove zadruge delujejo v miru, strpnosti, zares v pravem zadružnem duhu. Sredina med krutim kolektivizmom, kateri uničuje vsako svobodo osebnosti in stvarja človeka za sužnja vsake kolektivne organizacije, in kapitalističnim liberalizmom, kateri se ne briga za eksistenčno mogočnost milijon- Vojnih dogodkov ne morete zasledovati brez zemljevida! Izšla je zopet karta Evrope za 6 din. — Naročite jo v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila Maribor—Ptuj! skega in milijonskega delovnega ljudstva, ta sredina, to je zadruga, ki v svobodnem kolektivu brani vse male ljudi, katera se korak za korakom bori proti kapitalizmu in vendar ne omejuje človeka ne svobode osebnosti, ne svobode njegove vesti. Zadruga je zeleni otok v morju kapitalističnih valov, samo na tem otoku je zavarovana sreča in dostojanstvo človeka. IHovice iz domačih krajev Huda nesreča zadela hlapca. 31 letnega hlapca Lovrenca Javornik je zadela v Dovžah huda nesreča. Vozil je les na postajo. Nasproti mu je privozil neznan avtomobil, katerega so se konji ustrašili in zdivjali. Hlapec je padel z voza, zlomil si je desno nogo in zadobil še več drugih poškodb. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico v Slovenjgradec. Sod pelinkovca iztekel. Na mariborski kolodvor je prispel iz Grčije za Nemčijo vagon finega pelinkovca. Ko so pregledali pošiljko v Mariboru, so ugotovili, da se je en sod 800 litrov razbil med vožnjo in je dragocena pijača iztekla. Lokomotiva tovornega vlaka iztirila. Dne 6. junija zjutraj je iztiril v Št. Lovrencu na Dravskem polju stroj tovornega vlaka, ki je prihajal iz Ptuja. Lokomotiva se je poškodovala, vendar so jo delavci iz mariborskih železniških delavnic hitro dvignili. Vlaki so imeli radi nesreče omenjeno dopoldne zamude. Od konjskega kopita poškodovan. Iz Ptuja javljajo: Andreja Baša, upokojenega orožnika, je brcnil konj s tako silo v nogo, da mu jo je zdrobil nad kolenom. Baša so oddali v bolnišnico. Lokomotiva treščila v konjsko vprego. Na cesti, ki pelje od dirkališča na Cvenu v Ljutomer, se je zgodila na železniškem prelazu huda nžsreča. Več posestnikov iz okolice se je vračalo s poljskega dela proti domu. Eden za drugim so peljali preko prelaza. Vprego posestnika Filipiča iz Radomirja pa sta zalotili na tiru dve premikalni lokomotivi. Ena je treščila v voz in je enega konja tako razme-sarila, da je obležal mrtev na cesti, drugega konja in voz pa je stroj vlekel nekaj metrov s seboj in ga sunil v obcestni jarek, čudežno sta ostala Filipič in drugi konj nepoškodovana, medtem ko je lokomotiva voz popolnoma razbila. Vlak razmesaril brejo kravo. Med postajama Križevci in Bučecovci na Murskem polju so pasli zadnje dni otroci precej živine. Ena od krav se je približala radi nepazljivosti pastirjev železniški progi in skočila pred prihajajoči osebni vlak, kojega lokomotiva je ži-vinče čisto razmesarila. Povožena breja krava je bila last posestnika Novaka iz Logaro-vec, ki je oškodovan za več tisoč dinarjev. Glavo si je razbil pri padcu z voza. Janez Žižek, posestniški sin iz Dragotincev pri Št. Juriju ob Ščavnici, je padel pod voz in si je razbil glavo. Žrtev neprevidnega ravnanja z orožjem. Dva drugošolca soboške gimnazije v Fazane-riji ob Lendavi v Slov. Krajini sta se igrala Indijance. Eden je imel samokres, iz katerega je pobral naboje, nato pa je pomeril proti tovarišu. Nesreča je hotela, da je ena od pa-tron še ostala v cevi. Naenkrat je odjeknil strel in krogla je zadela v trebuh Slavka Ku-ževič, sina kavarnarja iz Dolnje Lendave. Ob-streljenega so oddali v soboško bolnišnico. Strela ga je ubila. Aleksander Balajc, posestnik v Selu v Slov. Krajini, je delal s svojo ženo na polju. Ker se je bližala nevihta, sta se zatekla zakonca v bližnji gozd pod mreže. Domov je nesla polno košaro rib. On se ji je navadno pridružil in ji odvzel tovor. Kaj je sedaj z Natašo? Kaj je r Krilovom in Olgo-porom ter drugimi znanci? V duhu jih je vse gledal. Nataša je ohranila v njegovi domišljiji svojo živo mladost, mehko, nežno in privlačno lepoto. Polagoma je vse izginilo, samo Natašina slika je lebdela pred njegovimi očmi. Ali ni ravno obraz te lepe, ljubeznive deklice najprej oživel v njegovem srcu, ko je zjutraj skozi daljnogled opazoval Balto? V sobo je prišla Natalija, Šubinova vdova. Bila je bleda in potrta. Edino čustvo, ki jo je polnilo, je bil strah. Bala se je, da se bodo vaščani tudi nad njo maščevali. Ni se upala dotakniti Šubinovega trupla, ki je še vedno ležalo na vrtu. Za Šubinom samim ni žalovala. Samo to ji je povzročalo skrb, da ni vedela, kam se naj sedaj zateče. »Tovariš,« se je obrnila na Rišina, »kam naj grem, ko se bo Karanzin nastanil v tej hiši?« »Uredi zadevo s Karanzinom!« je suho odgovoril komisar. »Morda ti bo prepustil eno sobo?« ' »Ne morem ostati v isti hiši s človekom, ki ni poročen,« je nekam ogorčeno odgovorila Natalija. Rišin jo je začudeno pogledal in se glasno zasmejal. »A tako! Ne moreš ostati v isti hiši z moškim, ki ni oženjen? Kaj to pomeni? Ali nisi svobodna ženska? Česa se bojiš?« »Ne bojim se, a Karanzin je nasilen.« »V sovjetski republiki moški spoštujejo ženo, ki ga ne mara, in jo pusti pri miru.« »O, vem! Tako je pisano!« »No, in —« je začudeno vprašal komisar. »Kar je pisano, se ne izvršuje vedno,« je mirno odvrnila Natalija. »Ker smo predobri in popustljivi. Če bi s smrtjo kaznovali vsakega, ki krši sovjetske zakone, bi bilo drugače ...« Za trenutek je utihnil, listal po Šubinovi poslovni knjigi in nadaljeval: »Ker si tu, poslušaj! Pri pregledovanju računov sem opazil, da je bil tvoj mož tat, ki je kradel iz sovjetskega skladišča. Tudi ti si se okoriščala z ukradenimi stvarmi.« Natalija je prebledela in se začela tresti. Jecljaje je odgovorila: »O, komisar, jaz nisem bila obveščena o šubinovem postopanju. Jaz sem mu samo stregla in se za njegove posle nisem brigala.« »Dobro! Ne moti me dalje! Karanzin mi je govoril o tebi. Mislim, da te bo s hišo vred prevzel. Zaupaj vanj!« eni vasi bilo samo sto parov lastovk, bi te uničile 16 milijonov komarjev, muh in d nagih nepotrebnih žuželk. Meteorji (kamenje izpod neba) v puščavi. Puščava Atacama v Ci-leju v Južni Ameriki je bila pred kratkim prizorišče nebesnega pojava, kakršnih v tem obsegu ni bilo videti. Prebivalci neke vasi ob robu puščave so se sredi noči zbudili zavoljo silovitih razpokov, ki so bili podobni topniškemu grmenju in so prihajali dozdevno iz puščave Ata-came. Ko so stekli na prosto, so zagledali na nočnem nebu ogromne ognjene stebre, ki so švigali z neba ln se razblinjali nekje v puščavi kakor rakete. Pojav so spremljali vroči sunki vetra, ki so se pa kmalu ohladili na navadno drevo. Mem neurjem je urezala strela v drevo, pod katerim sta Balajčeva vedrila. V sence od strele zadeti Balajc je obležal pri priči mrtev, medtem ko je bila njegova žena omamljena in jo je mokrota dežja spravila zopet k zavesti. S težavo se je zavlekla do ceste, da je poklicala pomoč. Od strele poškodovano so spravili v soboško bolnišnico in je upanje na okrevanje. Slikar smrtno ponesrečil. Na cesti blizu Griž pri Celju je padel s kolesa umetnostni slikar Ernest Potočnik. Pri padcu si je pretresel možgane in je podlegel poškodbi v celjski bolnišnici. Pisnionoša hudo ponesrečil. Maks Uranjek, 32 letni pismonoša na pošti v Mislinju, se je peljal na kolesu proti Slovenjgradcu. Za njim je vozil na motornem kolesu Štefan Lušnic iz Gornjega Doliča. Motociklist je zadel v kolesarja, ki je padel na tla. Pri padcu mu je počila lobanja in je dobil poškodbe po vsem telesu. Tudi Lušnic ima poškodbe na glavi in telesu. Uranjeka so prepeljali v slovenjgra-ško bolnišnico. Prometna nesreča. V celjsko bolnišnico je bil oddan 32 letni hlapec Avgust Sinko iz št. Pavla pri Preboldu. V št. Petru v Savinjski dolini ga je podrl neki motociklist in mu je zlomil desno nogo. Od eksplozije poškodovan otrok. Devetletni Slavko Drnovšek, sinko delavca v Zagorju ob Savi, je našel nekje patrono. Po naboju je iz radovednosti tolkel tako dolgo, da se je raz-počil in neprevidnež je obležal ves v krvi. Eksplozija ga je hudo poškodovala na obrazu, rokah in eno oko je v nevarnosti. Usoden padec s strehe. Matija Osolnik, mali posestnik iz Snovnika pri Kamniku na Gorenjskem, je popravljal streho pri sosedu. Nenadoma mu je spodrsnilo in je padel na tla ter si je zlomil desno nogo. Vlak ubil mojstra in vajenca. Dne 4. junija kmalu popoldne sta se odpeljala iz Kranja proti Tržiču kranjski kleparski mojster Rihard Jakelj in njegov vajenec. Sedla sta na motorno kolo, katerega je vodil mojster, vajenec pa je sedel za njim. Na ovinku pod Zgornjimi Dupljami v bližini gozda, kjer se je radi nezavarovanega železniškega prehoda zgodilo že več nesreč, sta trčila v vlak. Sunek je bil tako silovit, da je vrglo oba v velikem loku in sta obležala mrtva. Mojster Jakelj je bil star komaj 45 let in zapušča družino. Od gramoza smrtno podsut. V ljubljanski bolnišnici je podlegel prehudim notranjim poškodbam 60 letni Jožef Luzanski, ki je služil za hlapca na Dolenjskem in je bil doma iz brežiškega okraja. Pri kopanju gramoza se je odtrgala plast in ga podsula. Ljudje so mu prihiteli takoj na pomoč in ga odkopali ter oskrbeli prepeljavo v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati. Huda nevihta s točo nad Ljubljano in okolico. Zadnjo nedeljo popoldne se je izsula nad Ljubljano in okolico huda nevihta s točo. Neurje je prihrumelo od Vranskega. Ko je okle-stila toča vrtove in drevje okoli Ljubljane, je neurje krenilo proti Dolenjski v smeri So-stro in Orle ter dalje na Grosuplje. Trpela je vinska trta, fižol, krompir in drugi pridelki. Nesreča pri popravljanju stavbe. 63 letni Martin Brudar iz Potovrha pri Novem mestu je bil zaposlen pri popravljanju stavbe pri graščaku Langerju v Bršljinu. Nenadoma se je podrl oder in Brudar je padel v globino. Poškodoval si je prsni koš, glavo in roke ter so ga oddali v bolnišnico. Štiriletno dekletce utonilo v vodnjaku. Iz Novega mesta poročajo: V Hrušici pod Gorjanci se je igrala pri vodnjaku posestnika Ovnička štiriletna hčerkica posestnika Am-brožiča. Otrok je izgubil ravnotežje, padel v vodnjak in utonil. Voz pokopal pod seboj posestnikovega sina. 20 letni posestniški sin Franc Sabotič iz Novakov pri Poljčanah je vozil les z Boča. Voz se je na nekem ovinku prevrnil in pokopal pod seboj Sabotiča, katerega so prepeljali v mariborsko bolnišnico s poškodovano hrbtenico. Vlak povozil 81 letnega starčka. Kakih 100 m od železniške postaje Kranj so našli razmesarjeno truplo neznanega starčka. V povoženem so pozneje prepoznali 81 letnega preužitkarja Mihaela Primožiča, doma iz Ho-toVelj, občina Gorenja vas nad Škofjo Loko. Stari se je mudil nekaj dni pri svojem sinu v Stražišču. Po nesrečnem naključju je zašel na tir in mu je lokomotiva odrezala glavo in desno roko v rami. Vagonček zdrobil dečku prsni koš. V Rožnem dolu na Dolenjskem ima gozdno podjetje ozkotirno železnico. Zadnje dni so se igrali z vozički te železnice vaški otroci. 12 letni Alojzij Baldin je padel pri igri in prišel z gornjim delom telesa čez tir. V tem trenutku je privozil vagonček, ki je zdrobil fantku prsni koš. Smrtnonevarno poškodovanega so koj prepeljali v novomeško bolnišnico, a je malo upanja, da bi ostai pri življenju. Mariborsko bogoslovje — visoka šola. »Službene novine« v Beogradu so objavile 7. junija odredbo ministra prosvete Maksi-moviča, ki jo je ministrski svet odobril in potrdil na svoji seji 30. maja, o stopnji rim-sko-katoliških bogoslovnih šol v naši državi. Te šole, ki sprejemajo slušatelje z višjim tečajnim izpitom in kjer traja pouk najmanj osem semestrov, dajejo visoko strokovno bogoslovno izobrazbo ter so na stopnji fakultet (bogoslovnih vseučiliščnih šol). Naslov teh šol je: Visoke bogoslovne šole. Diplome (končna spričevala) teh šol dajejo pravice do napredovanja v državne ali samoupravne službe na vse položaje, za katere je potrebna diploma o končani bogoslovni fakulteti in za vse druge pravice, ki jih dajejo diplome bogoslovnih fakultet. S to odredbo ministra prosvete, izdano na osnovi § 42. fin. zakona za leto 1939/40 in po § 1. uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1940, je bilo med drugimi katoliškimi bogoslovnimi učilišči — v hrvatskih škofijah jih je več — povzdignjeno na stopnjo visokih šol tudi mariborsko bogoslovje. To odliko je mariborsko bogoslovje, ki je ustanova nesmrtnega škofa Slomšeka, v polni meri zaslužilo. Pouk, ki se je v njem vršil, je bil vedno na znanstveni višini vseučiliških fakultet. O kakovosti in stopnji izobrazbe, ki jo je dajalo to učilišče in vzgojevališče, spri-čuje dejstvo, da so med absolventi tega uči-lišča prav mnogobrojno zastopani taki možje, ki so bili in so voditelji našega naroda ne samo na verskem in moralnem polju, marveč tudi na narodnem, gospodarskem, političnem in kulturnem področju. Maribor dobi vmesno radio-postajo. Prosvetna zveza v Ljubljani kot vrhovna organizacija naših prosvetnih društev ima pogodbo z ministrstvom pošte in brzojava z dne 22. julija 1939 glede radijske postaje v Ljubljani ter je v tej pogodbi tudi zabeleženo, da se ustanovi radijska relejna (vmesna) postaja v Mariboru. Za to postajo se je dobilo zelo primerno zemljišče na Teznem tik Maribora. Prosvetna zveza je te dni vložila na mestno občino mariborsko, oziroma njen gradbeni odbor prošnjo za odobritev načrtov radijske postaje v Mariboru. Gradbeni načrti so bili v minulem tednu odobreni in podpisani. Glavna zgradba za radijsko oddajno postajo bo merila v tlorisu 25X23.5 m. Zgrajen bo še transformator, stanovanjski prostori za nameščence postaje, pisarniški prostori in kleti. Napeljana bo telefonska zveza z Mariborom in Ljubljano. Stolp postaje, ki bo 100 m proč od ostalih naprav, bo visok 112 m in močno zasidran, da bo lahko kljuboval raznim vremenskim neprilikam. Električno silo bo dobivala postaja od mariborskega mestnega električnega podjetja. Nova vmesna radio postaja pa bo zelo velike važnosti za Maribor in vse kraje ob severni meji, ki doslej niso ali pa zelo slabo slišali Ljubljano. Cerkev Matere božje na Ptujski gori bo ostala črna. Dela na popravilu zunanjosti gorskega svetišča, ki so se začela v začetju ma- temperaturo. Med njimi je zavladal velik strah, ker so v svojem praznoverju mislili, da se bliža konec sveta. Slo je pa le za množestven padec meteorjev (kamnov izpod neba), med katerimi so bili nekateri prave velike skale. Spomenik postelji. To je bilo tisto, kar nam je še manjkalo in kar bodo mnogi s hvaležnostjo pozdravili. V Spring Lake Dodgeu v Zedinje-nih državah je dal bogat Američan postaviti spomenik na čast skromnemu kosu pohištva, na katerem se človek rodi in na katerem umre. Ta originalni spomenik sestoji iz vznožja in stebra, na katerem je v pomanj-šavi posneta navadna železna postelja. V spomenik pa je dal mož vklesati napis: »Na čast Natalija je odšla polna strahu. Misel na bodočnost jo je vznemirjala, zlasti ker še ni vedela, kako se bo zadeva upora končala. 14. V vasi je vladala mrtva tišina. Ljudje so se poskrili. Vedeli so, da se je Klavs, sin Alekseja Andrejeva, za to noč nastanil v šubinovi hiši in so se bali. šepetaje in z grozo v srcih so med seboj govorili o tem, da bodo naslednjega jutra ustreljeni Aleksej Andrejev, njegov sin Fedor in Peter Krilov. Možje in fantje, ki so bili med uporniki, so bili zelo molčeči. Sramovali so se zaradi svojega strahu pred smrtjo. Kesali so se, zakaj niso pristali na žrebanje. Fedor je postal v njihovih očeh junak, obenem pa glasen očitek. Ne bi ga smeli pustiti v prostovoljno smrt. On je sicer bil voditelj, toda za vstajo so bili vsi odgovorni. Drugi pa so bili zadovoljni s tako rešitvijo te nesrečne zadeve. Za njih je bilo tudi suženjstvo rešitev, samo če ni bilo treba umreti. Čutili so se tako globoko zakopane v trpljenje in ponižanje, da so v suženjstvu našli neko gotovost. Nekateri pa so v svojih srcih ohranili dostojanstvo in plemenitost ter so se upirali temu, da bi sprejeli svojo nesrečo. Poraz, ki so ga doživeli, jim ni vzel moči. Žalostna usoda Alekseja, Fedorja in Petra jih je klicala na dolžnost, da nekega dne stresejo s sebe sramotni jarem... V veliko sobo pri Andrejevih je sijala mesečina. V jasni svetlobi so se odražale črne in ostre sence. Po prostrani sobi se je od časa do časa premikala ženska senca. To je bila Natašina senca. Deklica je hodila po sobi sem ter tja, zatopljena v svoje misli. Iz enega kota je od časa do časa prihajal suh kašelj, ki je mučil ubogo Natašino mater. Za mizo je sedela Karina. Roke je naslanjala na mizo, glavo pa skrivala v dlani. Reva je bila popolnoma izčrpana. Ko je slišala Elzin kašelj, jo je obšla misel, da bi tudi zanjo bilo najbolje, če bi se ji zmešalo. Nataša se je vdajala eni sami misli, ki jo je vse bolj prevzemala. Hotela je iti h Klavsu in prositi, naj pomilosti tri obsojence. Morda je ni popolnoma izbrisal iz svojega spomina in se bo usmilil nesrečnih žrtev. Na vsak način je ona edina, ki more tvegati ta korak. Zakaj ga ne bi tvegala ? Življenje je za njo brezpomembno ... Ko je do dobra razmislila o stvari, se je prepričala o brezuspešnosti svojega koraka. Klavs ne bo popustil. Vila je roke v obupu nad svojo nemočjo. Hitreje je začela hoditi po sobi gor in dol. Od časa do časa se je ustavila pri oknu in pogledala proti vasi. Bil je čas večerje. Gotovo tudi Klavs sedi za mizo. Če ne bo šla sedaj, pozneje ne bo mogla priti pred njega. Naglo je še enkrat premislila vse, nato se je odločila, ja, radi dežja niso tako napredovala kakor bi bilo želeti. Le kamnoseki so med tem pod vodstvom domačega mojstra g. Jakoba Horvat pridno pripravljali nove kamne, ki jih sedaj vlagajo v podpornike cerkve namesto starih preperelih. Ljudje se silno zanimajo za popravilo tega Marijinega svetišča. Ob lepem vremenu prihajajo od daleč in blizu ter občudujejo to veliko delo, ki se je šele sedaj, ko je načeto, pokazalo v vsej svoji razsežnosti. Bistvo privlačnosti cerkve na Gori je v tem, da je njena zunanjost dobesedno črna. Legenda pripoveduje, kako je ta mogočni božji hram ob turškem napadu čudežno počrnel, da ga turški paša ni mogel videti in porušiti in od takrat da se njene zunanjosti ne prime noben belež. Ljudje sedaj ugibajo, kakšna bo cerkev, ko bo popravljena. Da se ohrani zgodovinski pomen in legendarna privlačnost cerkve na Ptujski gori, so strokovnjaki pod vodstvom g. inž. arh. VI. Mušiča določili, da mora biti novi omet na cerkvi naravne temne barve. Za sestavo takega ometa se je dobavil iz kamnoloma pri Sv. Roku ob Sotli zmlet črni andezitni kamen. Tako bo gorska cerkev tudi po obnovitvi dobesedno ostala črna. Ob tej priliki opozarjamo tudi na novo knjigo o Ptujski gori, ki je pred kratkim izšla. V njej vseučiliški profesor g. dr. Franc Štele opisuje lepoto svetišča Matere božje na Ptujski gori in njega velik zgodovinski pomen. Častilci gorske Matere božje pridno segajte po njih. Dobi se v župnišču na Ptujski gori. Nadaljevalna dela na novi obmejni cesti. Na novi obmejni cesti Sv. Ožbalt-Kapla-Sveti Duh so te dni začela nadaljevalna dela. Ban-ska uprava je dala izreden kredit 200.000 din in je za enkrat zaposlenih 50 delavcev. Lepi dohodki mariborske carinarnice. Zadnje dni so bili zaključeni na mariborski carinarnici računi za proračunsko leto 1939-40. Bilanca znaša 112,275.796 din dohodkov od carin. Dohodki so za 10 milijonov višji kot v predpreteklem letu. Letos majnika je imela mariborska carinarnica že 10,316.295 din dohodkov. Brod na Fali hočejo ukiniti. Lastnica broda, ki vrši promet med levim in desnim bregom Drave na Fali, gospa dr. Orozljeva, je sporočila okrajnemu cestnemu odboru mariborskemu, da bo ustavila promet z brodom, čim bo koncesija za brod potekla. Lastnica broda se izgovarja, da so naprave za brod že trhle in da jih sama z ozirom na majhen promet ne more vzdrževati. Glavni vzrok, da hoče gospa dr. Orozljeva ustaviti brod, pa je ta, ker gradi banska uprava in cestni odbor ve-■iko cesto od falske graščine preko znane pečine proti Rušam in da voznikom, ki so se doslej morali posluževati broda ob Fali, ako so hoteli priti s svojim tovorom v Maribor, ne bo več treba preko Drave, ampak bodo na desnem bregu po lepi zidani cesti lahko prispeli v Maribor. Kljub temu pa je brod še potreben, ker je vendar za podravske kraje promet med levim in desnim bregom dovolj živahen. Morda se bo našel kdo, da brod prevzame. Nove pogodbene pošte. Poštni minister je podpisal odlok, s katerim se otvarjajo nove pogodbene pošte 4. razreda, in sicer: pošta Pohorje, Št. Danijel nad Prevaljem in pošta Polenšak v ptujskem okraju, ki je bila doslej samo pomožna pošta. Od Drave naplavljeni trupli. Ne daleč od vasi Stojnci pod Ptujem je naplavila Drava truplo starejšega moškega. V utopljencu so prepoznali 59 letnega preužitkarja Ivana Bez-jaka iz Bukovcev, ki je pred več dnevi spodrsnil v Dravo in utonil. — Pri Spodnjem Bregu je bilo naplavljeno truplo v Dravi utopljenega 25 letnega Viljema Podlesnik iz Maribora. Dograditev občinske ceste na brod pri Za-vrču pod Ptujem. Občina Sv. Marjeta niže Ptuja je začela graditi potrebno cesto na brod pri Zavrču. Ker je občina tozadevni denar prejela od okrajnega cestnega odbora, bo sedaj cesto dogradila z dvema manjšima lesenima mostičema. Ljudje, ki so morali voziti radi nedograjene ceste naokrog po ovinkih, se bodo v kratkem lahko oddahnili od teh ovir in težkoč. Nov most. Čez Bistrico pri Št. Petru pod Sv. gorami bodo zgradili nov železobetonski most, ki bo stal 272.000 din. Od izletnikov prepodena medvedka. Travno goro pri Ribnici na Kranjskem je obiskala skupina izletnikov. Ker se je paslo na gori nekaj konj, se je prikazala iz hoste medvedka z mladičem, da bi se zapodila med konje. Izletniki so prepodili zver s kričanjem in oteli konje. »Orač«, najboljši in najcenejši slovenski kmetijsko-strokovni list, lahko še naročite, tudi samo za drugo polletje; če pa plačate celoletno naročnino, dobite tudi vse dosedanje številke, dokler zaloga ne poide. Celoletna naročnina samo 20 din, polletna 10 din. Zahtevajte z dopisnico list na ogled na naslov: Uprava lista »Orač«, Ljubljana, Tyrševa 38. Požari V Strtenici v Zibiki v šmarskem okraju se je vnela hiša posestnika Antona Malgaja. Poslopje je zgorelo do tal. Pri reševanju iz goreče hiše se je gospodar Malgaj opekel po vsem telesu in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. V Forminu v župniji Sv. Marjeta niže Ptuja so doživeli v zadnjem času kar štiri podtaknjene požare. V začetku minulega tedna je zgorelo pred nedavnim zgrajeno poslopje posestniku Janezu Munda, ki je oškodovan za 50.000 din. Formin-čani so v neprestanem strahu pred zločinsko po-žigalčevo roko. Zadnjo nedelje kmalu po poldne so preprečili mariborski gasilci s hitrim posegom požarno nesrečo v Melju v velikem Francovem mlinu. Vnelo se je žaganje pri cirkularki, najbrž radi kratkega stika. Zgorel je 5000 din vreden stroj. Ce bi ne bili gasilci zajezili nesreče, bi bil ogenj našel v mizarskem delu mlina dovolj hraniva in bi se bil razmahnil še na mlin, ki je itak nekaj let po prevratu neko nedeljo popoldne povsem zgorel in še danes ni dognan vzrok nesreče, ki je povzročila večmiljonsko škodo in je bilo tedaj v največji nevarnosti vse Melje z glavnim kolodvorom vred. Sosed kradel gostilničarki. Gostilničarka pri Lovskem domu nad Tremi ribniki v Mariboru je opazovala v zadnjem času, da ji izginja denar, vino ter jestvine. Skrila se je v noči v kuhinjo in prežala na tata. Okrog štirih zjutraj se je pojavil skozi vrata v kuhinji njen sosed, kateri stanuje v isti hiši. Odprl je predal v miznici, kjer hrani krčmarica ključe od kleti, in je pobral iz njega nekaj drobiža. S ključi se je podal v klet Gostilničarka je prijavila ugotovitev orožnikom. Prišlo je na dan, da je hodil sosed v tujo klet, iz katere je odnesel 160 litrov vina, za 120 din cigaret, razne jestvine in precej gotovine. Nočni vlom v trgovino. Neznan storilec je vlomil v noči minulega tedna v Mariboru na Trgu kralja Petra v galanterijsko trgovino Rada Ti-pla. S ponarejenim ključem je prišel z dvorišča v vežo in od tam v trgovino. Odnesel ie 200 din gotovine in razne predmete. Skupna škoda ša 7800 din. Iz bolnišnice pobegnil tat koles. V zaporih mariborske jetnišnice je bil na varnem znani tat koles Karel Rober. Radi bolezni ga je vodil paznik v bolnišnico, kjer so ga zdravili. Sredi minulega tedna pa je v bolnišnici nenadoma skočil skozi okno in pobegnil neznano kam. Rober jo je že enkrat pobrisal iz zaporov. Obstrcljen pri otroški Igri. V bolnišnico v Slo-venjgradcu so prinesli 11 letnega posestnikovega sina Ivana Merkača iz Sel pri Slovenjgradcu. Obstrelil ga je osemletni tovariš Engelbert Luter. Otroci so se že dalj časa igrali vojno. Okrog 11 dopoldne so šli šolarji iz Sel v šolo. Malo iznad Spodnjega Dularja v Selah je pričakal osemletni Luter Merkača in obstrelil njega in soseda iz samokresa. V sedanjih podivjanih časih bi morali starši skrbno skrivati in zaklepati orožje pred deco! žrtev pretepa. V Framu je nastal hud pretep, v katerem je obležal z 22 zabodljaji po vsem telesu 24 letni Ludovik Kugi. Kugla so odpremili v bolnišnico. Dobro si je plačal postrežljivost. Alojziji Novak iz Moškanjcev pri Ptuju se je ponudil neznanec, da ji rad pomaga s kolodvora nositi sodček s 14 litri vina. Ko sta prišla pred gostilno, v kateri je nameravala Novakova prenočiti, je postrežljivi nosač izginil s sodčkom in vinom. Pogledala je mater in Karino. Zdelo se ji je, da obe dremljeta. V naslednjem trenutku je tiho odprla vrata, stopila iz sobe in vrata tiho zaprla. Pri oknu je obstala in pogledala v sobo. 2eni sta bili še vedno nepremični. Nataša je zavila proti vasi. Izbrala je krajšo pot, ki je vodila med poljem. Okrog vasi so goreli taborski ognji. Ob njih so sedeli in ležali vojaki. Pod drevesi so stali konji. Tu in tam se je kateri vojak zasmejal. Vmes je zahrzal konj. Iz vasi se ni slišal noben glas. Tiha noč je pritiskala na duše in hiše. Polja so mirno spala. Mesec se je skril za oblake. Nataša je bila tega vesela, ker je bila bolj skrita. Hitela je proti Šubinovi hiši, v kateri je stanoval Klavs. * Klavs je večerjal. Komisarjev obraz je osvetljevala sveča, ki je stala na mizi. Plamen, katerega je vznemirjal rahel prepih, je metal ostro svetlobo in temne sence na te koščene in stroge črte. V mraku, komaj vidna, je stala Natalija. Pripravljen? je bila, da zadosti vsaki želji mogočnega komisarja. Toda on ni ničesar želel. Njegove oči se niso odtrgale od papirja, ki mu ga ie nekoliko prej prinesel Karanzin. Na papirju je bila napisana smrtna obsodba treh talcev in on bi jo moral podpisati. Ze kakih dvajsetkrat je prečital imena: Aleksej Andrejev, Fedor Andrejev, Peter Krilov. Njegov oče, njegov brat in Peter Krilov, ki je najbrž Natašin brat. Čim večkrat je prečital ta imena, tem bolj so črke plesale pred njegovimi očmi. V njegovi notranjosti je vrelo, toda obraz je bil hladen. V nemirnem srcu se je spet bil boj med Klavsom Rišinom in Klavsom Andrejevim. Srce je močno in naglo utripalo ter pričalo o tem, da spomin na preteklost še vedno ima veliko moč nad komisarjem. Toda istočasno se je z neusmiljeno surovostjo vzbudila tudi boljševiška vera. Silila ga je, naj zatre v sebi spomin na preteklost. Njegov oče ni njegov oče, temveč navaden upornik. Njegov brat ni njegov brat, ampak nevaren sovražnik komunistične oblasti. »O, sveta in velika revolucija,« je šepetal, »ki si poklicana, da preobličiš zemljo in človeška srca! Od tebe je odvisna sreča in bodočnost človeštva. Srečen sem, da si mi dala priliko, da izpričam svojo privrženost tvoji stvari!« fDalle sledil postelji, na kateri vsi živimo in nekateri doživljamo tudi vzvišene trenutke.« Zdaj smo s spomeniki vseh vrst menda dovolj založeni. Sestri z Istimi zobnimi bolečinami. Zobozdravniki z ameriškega vseučilišča Templea so pet mesecev opazovali petletni devojčici Marto in Ano Donnellyjevo il Filadelfije ter so ugotovili, da se njiju zobovja razvijata z naravnost neverjetno enakostjo. Pri obeh sestrah so se na petnajstih enakih zobeh pokazali isti znaki zobne gnilobe, tako da bi otroka imela istega dne na istem meV.i iste zobne bolečine, če bi ju ne bili zdravili pravočasno. Odtisa zobovij sta si tako podobna t*a so ju tvdi spec:a' -' črvjHfc ■ p Hranilnica Dravshe ftanoTincllanftor Centrala: Maribor v lastni novi paloCi na oglu Gosposhe-Slovenske ulice. * Podružnica: Celje nasproti pošte, prej iužnosto-iersha hranilnica. 5= Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina z vsem svojim premoženjem In z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. VSAKOVRSTNO ZLATO IN SREBRO plačuje najdražje draguljar Ackerman K. nasl., Ptuj, Krekova. 706 ZA BIRMO__- venčke, židane trakove, čipke, nogavice, hlačke, kombineže v veliki izbiri najceneje pri 892 »LUNA«, Maribor samo Glavni trg 24. NOGAVICE NAJNOVEJŠE BARVE PRI JAKOBU LAM. MARIBOR Kdor oglašuje — napreduje! M O S T 1 N Moštna esenca Mostin za izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov 20 din. Poštnina povzetje za 1 steklenico 20 din, za 2 ali več 25 din. J A B t I N za izdelovanje domače pijače brez dodatka pravega sadjevca. Zavitek za 50 litrov 20 din, poštnina povzetje za 1 zavitek 10 din, za 2 ali več zavitkov 15 din. Drogerija KANC, Maribor, Slovenska ulica Zaloga v Celjui Trg. Loibner, Kralja Petra cesta 17 Zaloga v Ptuju: Drog. Skočlr, Slovenski trg 11 Za mesec junij Vam nudimo sledeče kipet SRCE JEZUSOVO: visok 20 cm 65 din, 25 cm 46 in 88 din; 30 cm 40, 50 in 85 din; 40 cm 60 in 90 din; 65 cm 240 in 335 din; 90 cm 350 din; visok 1 meter 1720 in 2150 din. SRCE JEZUSOVO Z RAZPETIMI ROKAMI: visok 20 cm 80 din; visok 30 cm 90 in 130 din. Pri naročilu napišite zaželjeno velikost in ceno. B Za naročila se priporoča: Tiskarna sv. Cirila Maribor - Ptuj. ■■'..-■:;/-> -i]:;'. VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI ♦ ZAVARUJE« POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. -.s."'.vffiV "••.-"•' '•" ••."-- .fr r najbolje In najvarneje pri Spodn|eStaicrshi ljudski posofllnld posposna mua u f Horiboru Ulica 10. ohtoDra registrovana zadruga z neomejeno zavezo. J^ST* Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog din 53,000.000'—. Tiskar: TIskarna «v. Cirila, v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj: TIskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru 028902010048234848235353534823532323482353230000000223534823232348235323010002