Boj med Srbi in Bolgari. Cela Evropa obrača pozorno zdaj svoje oči proti jugu, slovanski narodi pa z žalostjo gledajo tje, kjer ata se dva slovanaka naroda, Srbi in Bolgari, v bratomornem boju zgrabila ter se tepeta in nbijata, njuni vedni aovražnik Turek pa gleda in le čaka, kako da bi spet oba, ko se oslabita, pod svoj jarem spravil, pod katerim sta bila že oba stoletja vzdihovala. Srb in Bolgar ae imata le mogounemu ruskemu caiju zahvaliti, da sta bila turške sile rešena. Leta 1878, ko je bila ruska vojaka tnrško popolnoma premagala, dobila je namreč Srbija popolno neodvisnost. Bolgarska pa vsaj deloma; namreč vsled berolinskega mira od dne 13. julija 1878 je severni del Bolgarije dobil lastnega kneza Aleksandra Battenberakega. južni del pa le krščauakega sultanovega nameatnika. Da ao v berolinskem miru Bolgarijo razdelili v pravo Bolgarijo in vshodnjo Rumelijo in Bolgariji večje svobošoine in pravice podelili, kakor Rumeliji, to je bila velika nesreča za Bolgarski narod in vedna zavira stainemu miru na balkanskem polotoku. Zakaj od tistega c-aaa, ko ee je ta loritev zgodila, je bilo vaeh Bolgarov hrepenenje na to obrnjeno, kako da bi se obe deželi zjedinili v eno bolgarako od Tnrka neodvisno državo. Letoa dne l(i. septembra po noči aq v Plovdivu nenadoma vjeli sultanovega nameatnika. Gabrijela Krestoviča in poklicali bolgarakega kneza Alekaandra tje, ter ga prosili, naj obe deželi združi v eno nfirazdružljivo Bolgarijo, to je aeveda Aleksander takoj obljubil storiti. Vsled tega pa je Bolgarija za dobro tretjino večja postala ter po obsegu in številu prebivalcev sosednjo Srbijo precej prekoaila. Srbija bi zdaj tudi rada večja postala in zlaati proti jugu se razairila, a tukaj je Tnrek goapodar, katerega 8e srbski kralj Milan boji, zato je pa kakor jalni sosed zabteval, da se tudi Bolgarija ne sme povečati, ker se Srbija ne more in da mora vse pri starem ostati. Ker pa se to ni zgodilp, napovedal je srbaki kralj Milan bolgarskemuknezu vojsko, in dne 14. t. m. je srbska vojaka zaeela naravnoat proti glavnemu bolgarskem mestu Sredcu ali Sofiji marširati. Pri Slivnici, ne daleč od srbake meje, ste se bolgaraka in srbaka vojska prvič hudo zgrabili, toda Bolgari so, vsaj kakor ae bere, Srbe jnnaško nazaj vrgli tako, da Srbi kljubu večjemu številn in boljšim pomočkom ne morejo naprej. Ze več dni ai vojski ondi nasproti atojite in pomoči prioakujete, ter bote ae bržčaa kmaln v odločilnem bojn še enkrat zgrabili. 0 izidu te žalostne vojske še se zdaj ne da kaj gotovega povedati, najbolj zato ne, ker ao poročila z bojišea jako nezanesljiva in ker se ne ve, kaj da bodo k tej vojski sosedi rekli, pred vsemi Turaka in Ruaija. Severni stric pač ne bo dopuatil, da bi Turek komaj pred osmimi leti rešene Bolgare spet v 8voj jarem vpregel, Avatvija pa bo tudi morala paziti, ako bo se še dalje ob njeni meji kri prelivala. S temi vrsticami smo hoteli avojim čitateljem samo povedati, kako je med Srbi in Bolgari piišlo do boja iu kaj je do zdaj iz tega boja zanesljivega znano. Bog daj, da bi bilo boja kmalu konec, aicer pa damo na drugem meatu vse zanealjive veati o tem boju.