Poštnina plačana v gotovini.
Cena 30J- Hr
1
Spediz. In abb. post. I. gruppo
DEMOKRACIJA
Leto XVII. - Štev. 2
'j11
Trst - Gorica, 15i januarja 1963
Kdor se odtrga od svojega
I naroda ni več človek, pač pa smet. Kamor potegne veter, tja | leti tudi smet.
LEV TOLSTOJ
Izhaja I. in 15. v mesecu
ODLOČILNI TRENUTKI.
Anglija - SET; Evropa - Amerika
V Bruslju so se začeli razgovori o britanskem vstopu v Skupno evropsko tržišče - Washingtonski odposlanec na obisku pri evropskih državnikih
Druga polovica januarja bo prav gotovo odločilnega pomena za bodočo zahodno politiko. Razgovori za vstop Velike Britanije v Skupno evropsko tržišče so prešli v odločilno fazo. V teku so potovanja najvidnejših državnikov, ki s svojimi kolegi razpravljajo o najpomembnejših vprašanjih. Zato lahko rečemo, da bodo sedanji politični razgovori velike važnosti za celotno zahodno politiko.
Britanski minister Heath je ponovno v Bruslju. Londonski dnevnik »Sunday Times« je priobčil intervju, v katerem je Heath razložil svoje gledanje o bodočih pogovorih. Heath se je najprej ustavil pri vprašanju različnega gledanja, ki ga prikazujeta Macmillan in ostali britanski ministri. Zunanji minister nikakor ne postavlja za temeljno točko pri pogajanjih naglico, s katero je treba rešiti vprašanje britanskega vstopa, kot to zagovarja Macmillan. Heath je prepričan, da pri pogajanjih nikakor ne smemo postavljati časovnih pregraj, ki lahko po njegovem mnenju prejudicirajo zaključke razgovorov. Dodal je še, da je število tehničnih vprašanj, ki jih je treba rešiti skromno. Najvažnejša točka, ki je na sporedu bruseljskih razgovorov je vprašanje britan-stega kmetijstva.
Vendar pa je najosnovnejše vprašanje za Angleže drugo. Nikakor nočejo vtakniti glavo v past, ki so jo pripravili Francozi, ki želijo, da bi Britanci sami napravili korak, ki bi pomenil prekinitev pogajanj in ki bi izoliral Anglijo od ostale Evrope. »Mi se nočemo postaviti v kraj«, je nadaljeval Heath, »in prav v tem smislu moramo razumeti zaključke nassairs-kih razgovorov: skupno se hočemo truditi za obrambo Evrope.« Iz taktičnega vidika lahko torej sklepamo, da se bodo Britanci odpovedali točnim določilom in da bodo najprej podpisali rimsko pogodbo ter si zagotovili možnost, da bodo šele kasneje debatirali o podrobnostih. Toda Francozi se do danes š*e niso jasno izro-kli ali zagovarjajo britanski vstop v Skupno evropsko tržišče ali ne. Heath pa bi hotel v svojem intervjuju odgovoriti na takratne francoske obtožbe.
V	prvi vrsti je Heath dejal, da Velika Britanija »ne bo vstopila v S.E.T. samo iz ekonomskih razlogov, pač pa zato, da bo doprinesla svoj delež pri obrambi Evrope«. S tem je londonska vlada prvič sprejela princip evolucije evropske politike. Britanski minister je tudi odgovoril Francozom, najradikalnejšim zagovornikom rimske pogodbe, da Velika Britanija sprejema sporazum in da »hoče postati navadna članica Skupnega evropskega tržišča«. V nadaljevanju svojega govora je Heath pristavil, da predstavljajo nas-sauski razgovori temelj bodoče politike med Evropo in Ameriko. Ravnotežje bo postalo tudi praktičnega pomena, ko bo Velika Britanija vstopila v S.E.T. in ko bo evropsko tržišče postalo ne samo gospodarska, pač pa tudi politična zveza med evropskimi državami. Iz vseh teh razlogov je zaključil Heath bi možni negativni zaključek bruseljskih razgovorov predstavljal največji korak nazaj v povojni zgodovini.
Gledanja različnih članic Skupnega evropskega tržišča v vprašanju britanskega vstopa so se v zadnjem času razjasnila. Po eni strani zagovarjajo Italija in države Beneluxa britanski pristop, Francija pa vztraja na svojih starih predlogih. Nerazčiščeno pa ostaja gledanje vlade bonn-ske republike. Adenauer je odkrit zagovornik De Gaullovih pogledov, medtem ko se minister Schroeder bolj približuje italijanski politiki.
Na prvi pogled bi ne mogli najti logične povezave med problemom britanskega vstopa v S.E.T. in bodočo obrambno politiko celotne Evrope in ravnotežja sil med Evropo in Ameriko. Toda, če se poglobimo v problem, jasno vidimo, da je cd vstopa Velike Britanje odvisna tudi bodoča obrambna politika. Mnogo je odvisno od Francije saj nam bo na marsikatero vprašanje odgovoril general De Gaulle v svojem govoru, ki ga bo imel v ponedeljek. Predvidevajo, da se bo De Gaulle ustavil pri vseh najvažnejših vprašanjih evropske politike.
Istočasno pa vidimo, da je Američanom mnogo do tega, da se Anglija vključi v ‘S.E.T., saj je eden izmed ciljev potovanja
ameriškega odposlanca tudi ta, da prepriča evropske državnike o potrebi močne evropske skupnosti. Na ta način, tako pravijo vladni krogi v Washingtonu, bo tudi laže rešiti vprašanje atomske kontrole.
V	ponedeljek je na napovedani tiskovni konferenci general De Gaulle jasno povedal, da se nikakor ne strinja z vstopom Velike Britanije v Skupno evropsko tržišče. »Ekonomija Velike Britanije« , je dejal, »se ne sklada z ono, ki si jo je postavilo za temelj S.E.T. Ko bi londonska vlada pristopila k tržišču bi nujno celotna organizacija morala odpreti vrata novim članicam. Evropska skupnost pa bi s tem prišla pod kontrolo Združenih držav, česar Francija noče.«
Nato je general polemiziral z Washing-tonom rekoč, da so rakete »Polaris« brez vsakega praktičnega pomena. »Mi si bomo izgradili lastno atomsko silo, lastno moderno orožje.« V nadaljevanju svojega govora je general omenil prijateljstvo z Bonnom in jasno prikazal, da ima tudi Zahodna Nemčija pravico do atomskega orožja. Končno pa je še dodal, da so vsi oni, ki zagovarjajo parlamentarno politiko v Franciji na napačni poti in prikazal vse dobrine režima, ki ga je uvedel.
Trije streli v Togu
Nenadni državni udar v Togu je zahteval smrt predsednika Sylvanusa 01ympia, ki je leta 1960 pripeljal državo do neodvisnosti. Truplo predsednika so našli pri vratih ameriškega veleposlaništva v Lomu. Na tem mestu se je predsednik zru-
šil pod streli, v trenutku, ko se je hote! zateči v veleposlaništvi. Ustajniki so že določili predsednikovega naslednika. Im -novan j<j bil Antoine *Meachi, ki je bi minister za kmetijstvokolonialni vlaJ:.
Ustajniki, tako'pravijo zadnje novice sc zaprosili predsednikovega svaka za vstop v Togo. Meachi je bil ;tedaj v izganstvu v bližnji Gani. Sedanji- predsednik je b j sicer nasprotnih političnih pogledov kot 01ympio, vendar' pa se; je z njim strinjal pri vprašanju, da mora} Togo ostati neodvisen in se ne sme pokoravati željam ganske vlade.	.	*f
Vsi ministri prejšnjfc vlade so bili aretirani.
Sylvanus 01yrapio je'bil državni poglavar Toga od 27. aprila 1960. Bil je katoliške vere in je govoril več jezikov. Preteklega meseca so ga imenovali za častnega člana londonske ekonomske šole. kjer je po prvi svetovni vojni diplomiral. Med drugo svetovno vbjno so ga oblasti vichynske vlade internirale zaradi njegovih filobritanskih. poglgdov. Leta 1944 so ga osvobodili. Dve leti!kasneje pa je postal prvi predsednik pferlamenta v Togu. To mesto je ohranil da leta 1955. V dobi od leta 1956 do 1958 je’ bil tajnik stranke za enotnost.
Togo je najmanjša 'afriška neodvisna republika. Tu prebiva nekaj manj kot en milijon prebivalcev* med katerimi je o-krog 2.000 Evropejcev. Pred prvo svetovno vojno je bil nemški protektorat, kasneje pa sta ga upravljale po nalogu Društva narodov Francija in Velika Britanija.
Stare napake...
«lnformaHvni bilten Slovencev v lteliji» in še kaj
Pred približno letom dni je bi* /o govora o ustanovitvi skupne* ga in nadstrankarskega akcijske* ga odbora Slovencev v Italiji, ki naj bi se zavzemal za mesnice* nje določil republiške ustave o posebnih pravicah narodnostnih manjšin, kakor tudi za uzakoni* tev in uvedbo manjšinskih dolo* čil tistih londonskih dogovorov, na os novih katerih je Italija zo* pet dobila v svojo upravo Trst in. okolico. Omenjeni akcijski odbor bi se moral nadalje zavze* ti za odpravo vseh predpisov ja* šistične zakonodaje, ki so v očit* nem nasprotju z omenjenimi n* stavnimi določili in mendarodni* mi pogodbami.
Pri medskupinskih razgovorih, na katerih se je razpravljalo o potrebi in možnosti sestave taks* nega odbora, je predstavnik Slo* venske demokratske zveze dr. Branko Agneletto med drugim predlagal, da bi moral ta odbor tudi izdajati poseben, v italijan* skem jeziku pisani bilten, s kat e* rem bi v Italiji živeči Slovenci obveščali italijansko javnost o svojih potrebah, svojem delu in stremljenjih, kakor tudi o krivi* cah, katerim so izpostavljeni. Po* trebo takšnega biltena je uterne*
Politični položaj v Italiji
Vladne krize, o kateri je bilo v zadnjem času toliko govora, zelo verjetno ne bo. Res je, da ostanejo med demokristjani na eni in Nennijevimi socialisti po drugi strani še mnoga nerešena vprašanja. Toda kljub temu lahko rečemo, da so italijanski politiki našli za najvažnejša vprašanja kompromis, ki je zagotovil življenje vladni politiki levega centra.
Pretekli petek se je sestal glavni odbor italijanske socialistične stranke. Nenni je predlagal, naj stranka še vedno podpira vlado, delovanje katere je večkrat pohvalil. Kljub temu pa je izrazil svoje nezadovoljstvo nad zaključki pogovorov s predstavniki strank, ki tvorijo vladno večino. Se posebej je kritiziral delovanje krščanskih demokratov na teh sestankih in je dejal, da bo italijanska socialistična stranka na bližnjih volitvah polemizirala z večinsko stranko, ker ni KD po njegovem izpolnila programa politike levega centra. Nenni se je na diplomatski način, izognil vsem onim točkam, ki bi lahko škodile nadaljnemu sodelevanju z vlado. Prav tako ni niti omenil nesoglasja med Fanfanijem in Morom, kar je marsikateri politični opazovalec napovedal. Nenni je takorekoč istočasno kritiziral vladno delovanje in ga hvalil.
»Krščanska demokracija je napravila korak nazaj«, je dejal Nenni, »in to je še posebej kritično iz dveh razlogov: 1) ker predstavlja vzpostavitev dežel temeljno podlago politike planiranje in 2) ker vzpostavitev dežela predstavlja v tem trenutku socialno potrebo^ ki jo prebivalci globoko občutijo.« Zelo realistično je prikazal, da je socialistična stranka izgubila bitko za vzpostavitev dežel še v sedanji legislativni dobi. Pri tem se je Nenni vprašal ali je pametno odpovedati vladi svojo podporo in na ta način načeti vladno krizo. Vprašanje je rešil z vzklikom, da se je za vlado levega centra treba boriti in prikazati dobro voljo. »Krščanska demokracija«, je nadaljeval Nenni, »je s svoje strani tudi večkrat pokazala dobro voljo. Morala se je borili proti notranjim nasprotovanjem pri vprašanjih nacionalizacije električne energije ustanovitve na Siciliji rudarske ustanove v okviru dežele, za ustanovitev enotne srednje šole. Prva vlada levega centra bo postila za sabo mogočno zgodovino vez. V petnajstih letih ni bilo toliko napravlje-
nega, kot je v nekaj mesecih napravila vlada levega centra.«
Ce ne bi bilo opaziti obotavljanja pri nekaterih, bi sedaj še prešli v drugo fazo politike levega centra. Po Nennijevem mnenju je sedaj prišlo do trenutne ustavitve, o kateri ni moč napovedati, koliko časa bo trajala. Italijanska socialistič-* na stranka, je dejal Nenni, se mora predvsem boriti, da v sedanjem trenutku ob priliki težav ne zapade na dogmatične položaje, katerih se skuša iznebiti celo komunistična partija. ^ tem se-je tajnik socialistične stranke s sarkazgiom obrnil do levičarjev v stranki.
Pri tem naj še omenimo, da so se socialdemokrati in republikanci že obvezali, da bodo v bodoči legislaturi rešili, in to v doglednem času vprašanje dežel, medtem ko krščanski demokrati še niso izrekli zadnje besede. Nenni bi pa prav gotovo raje videl, da bi se obvezala večinska, kot pa obe manjši, čeprav mnogo bolj levičarsko usmerjeni stranki.
Jugoslovanska delegacija na kongresu vzhodno-nemSke komunistične partije
Prvič po letu 1948 bo jugoslovanska delegacija prisotna na kongresu komunistične partije sovjetskega bloka. V Vzhodni Berlin je pred nekaj dnevi prispela delegacija jugoslovanskih komunistov, ki jo vodi Veljko Vlahovič. Ta dogodek jasno priča, da bodo na kongresu vzhodno-nem-ške partije, ki se je pričel danes, uradno obsodili kitajsko politiko in dokončno sprejeli in potrdili Hruščovo politiko »revizionizma«.
Na svojem potovanju v Vzhodni Berlin se je Hruščov ustavil na Poljskem, da bi skupno z Gomuljko predebatirala vsa v-prašanja, ki ločijo »dogmatike« od »revizionistov«. Zgleda, da se bo poljskemu vrvaku posrečilo prepričati dogmatike in še posebej, da bo znal prikazati probleme v novi luči pri predstavnikih kitajskih partijcev. Do sedaj še ni znano, kdo bo vodil kitajsko delegacijo, medtem ko so ostale komunistične partije že napovedale imena najvišjih predstavnikov, ki se bodo udeležili vzhodnoberlinskega kongresa.
Z gotovostjo lahko napovemo, da bo
Hruščov v svojem govoru prikazal svoje poglede na razdor med komunističnimi partijami in da se bo dotaknil tudi berlinskega vprašanja. Zapadno-berlinski opazovalci so mnenja, da bo vodja sovjetske komunistične partije ponovil svoje znane predloge o nemškem vprašanju, vendar pa puščajo možnost, da bo dostavil tudi nove predloge, ker se je sovjetska zunanja politika po kubanski krizi nekoliko spremenila. Hruščev bo predlagal ustanovitev mednarodne komisije za nadzorstvo poti, ki vodijo v Berlin. Ta predlog pa, kot je znano, je naletel na neodobravanje pri Ulbrichtu. Vendar pa se bo moral tudi nemški komunistični vodja prilagoditi novim kremeljskim smernicam.
Iz verskih razlogov noče obleči vojaške suknje
Vojaško sodišče je obsodilo Giuseppa Gozzinija na šest mesecev ječe, ker se je upiral, da bi oblekel vojaško suknjo. Po končanih univerzitetnih študijih se je Goz-zini predstavil vojaškim oblastem. Dokler je bil lahko v civilni obleki je bilo vse v redu. Ko pa so mu ukazali, da mora obleči vojaško suknjo se je mladenič začel protiviti. Vsa prepričevanja niso pomagala. Giuseppe Gozzi je vpisan v katoliško akcijo in sodelavec kulturnega centra v Milanu.
Tokrat se je v Italiji prvič zgodilo, da je katoličan izrazil odpor do vojaščine. Sodni obravnavi so prisostvovali tudi mnogi obsojenčevi prijatelji in znanci, ki so prišli nalašč za to v Firence, kjer se je obravnava vršila. Mladi odvetnik se je branil 7 naslednjimi besedami:
»Jaz sem katoličan in na podlagi svoje vere čutim velik kontrast med krščansko vero in vojaško službo. V evangeliju najdemo največjo postavko, ki pravi, da ne smemo nikomur prizadejati hudega. Jaz hočem služiti domovini tudi pod najtežjimi pogoji. Dve leti sem delal pri civilni internacionali v Kalabriji. Toda izdal bi svoja verska načela, če bi služil vojsko!«
Kot smo že dejali so Giuseppa Gozzinija obsodili na šest mesecev ječe. Plačati pa bo moral tudi sodne stroške. Obramba je že predstavila priziv.
Ijeval z dejstvom, da se je v pre* teklosti že neštetokrat izkazalo, da širša italijanska javnost prav* zaprav nima pojma o dejanskem položaju Slovencev v Italiji in da zato neobveščena naseda tistim, ki vsako slovensko zahtevo pred; stavlja kot nekaj razdiralnega in iredentističnega.
Do ustanovitve omenjenega akcijskega odbora ni prišlo. Ni naš namen, da bi zdaj na tem mestu razpravljali zakaj se to ni zgodilo. Pač pa bi hoteli ugotovi* ti, da je proti koncu preteklega leta nepričakovano izšla prva številka »Informativnega biltena Slovencev v Italiji«, torej orga* na, kakršnega je dejansko prvi predlagal predsednik tržaške S DZ. Gre za publikacijo, ki izha* ja dvakrat na mesec, katero ure* ja prof. dr. Andrej Budal, tiska pa jo Založništvo tržaškega tis* ka.
Zamisel, ki so jo sprožili de* mokratični Slovenci so torej iz* vedli titovci, ki pa niso imeli ni* ti toliko obzira, da bi druge sku* pine predhodno o tem obvestili in jih povabili k sodelovanju. Še* le naknadno so razposlali nekaš* no okrožnico. Tako smo še en* krat priča tistemu staremu mo* nopolističnemu stremljenju, ki je v preteklosti istovetilo narod* no manjšino z lastnimi strankar* skimi pristaši in katero jim je narekovalo, da so vedno vse de* lali po svoji glavi, ker so vse ho* teli imeti samo v v svojih rokah. »Informacijski bilten Slovencev v Italiji«, ki bi imel vse drugač* no vrednost in vpliv, če bi bil res glas vseh Slovencev v Italiji, ne glede na njihovo strankarsko pri* padnost, je torej zagledal luč sve* ta enostransko pobarvan in ve* Ija danes v italijanskih očeh kvečjemu kot titovski glas.
Dovoljujemo si pripomniti, da je skrajni čas, da takšne poteze nehajo, in to enkrat za vselej. Če hočemo postaviti slovensko ma* njšinsko delovanje v Ital ji na solidne in življenjske temelje, potem mora biti vse tisto kar naj bo splošno manjšinsko in narod* no zares splošno in narodno. Pri tem ne sme biti mesta za kratko* vidna slepomišljenja, ki ne daje* jo trajnih rezultatov.
Kar velja za pravkar omenjeni bilten bi moralo veljati tudi za marsikaj drugega. Vzemimo sa* mo primer Slovenskega gledali* šča v Trstu. T o je važna kultur* na ustanova, katera bi morala dobiti podporo javnih oblasti, podobno kot uživajo javno pod* poro enake organizacije italijan* ske manjšine v Jugoslaviji. Toda ali bi bilo prav, da občina, po* krajina in država podpro to ustanovo, dokler je ista orodje ene same skupine, pa čeprav tiste, ki je izraz stremljenj trenutnega režima matične do* movine? Ali bi takšna podpo* ra ne bila pristranska? Menimo tudi, da bi drugačna organizaci* ja uprave Slovenskega gledališča obenem zagotovila primernejšo in, v mejah možnosti, bolj zado*
(Nadaljevanje na 2. »tr.)
V SOBOTO
DNE 2. FERUARJA 1963 OB 21. URI V HOTELU EXCELSIOR •PALAČE
V
VSTOP SAMO Z VABILOM.
VSTOPNICE IN REZERVIRANJE MIZ V ULICI MACHIAVELLI 22 TELEFON 36-275
SDD v TRSTU
trn*
PRIPRAVE NA KONGRES V VZHODNEM BERLINU
Karl Me wi s odstavljen
Kot poročamo v članku na prvi strani se je v vzhodnem sektorju bivše nemške prestolnice pričel danes kongres komuni/ stične partije. Nepričakovano je svobodni svet zvedel za novico, da so iz vlade odstranili ministra za državno načrtovanja Karla Mewisa, katerega bo zamenjal u-dani Ulbrichtov prijatelj in dosedanji u rednik Pankowskega uradnega glasila »Neues Deutschland« Erich Apel.
Dejali smo, da je novica vzbudila precejšnje presenečenje, saj je znano, da je bil Karl Mevvis, ki ima za sabo hitro in briljantno kariero, velik »Ulbrichtov prijatelj in zaupnik«.
Nastaja vprašanje, zakaj so Mewis odstranili z vlade prav na predvečer vsedržavnega kongresa vzhodno-nemške komunistične partije. Znano je, da je Ul-bricht napovedal, da bodo na kongresu »postavljeni temelji za zgodovinski razvoj socializma v Nemški demokratični republiki«. Pankowska vlada je sprejela o-menjeni ukrep na izrednem zasedanju osrednjega strankinega odbora. Novico pa je napovedala tiskovna agencija »ADN« brez vsakršnega komentarja. Politični opa zovalci v Zahodnem Berlinu so mnenja, da bo kongres komunistične partije moral zagotoviti Ulbrichtu širša jamstva in popularnost. Zato je bilo treba najti žrtev, ki naj bi odgovarjala za neuresničenje sedemletke. Opazovalci nadalje zatrjujejo, da so izbrali za žrtev Karla Mewisa, da bi Ulbricht ostal pred javnostjo neomade-ževan.
Isti krogi pa nadalje pravijo, da odstranitev Mewisa ni nikakor oslabila Ulbrich-tove moči. Mesta namreč ni zavzel pripadnik Bruna Leuschnerja, ki je zagovarjal v času, ko je bil na mestu ministra za državno načrtovanje, liberalnejšo gospodarsko politiko. Novi minister Apel ki zavzema tudi mesto podpresednika ni bil do danes med hierarhi nemške komunistične partije. Mesto urednika »Neues Deutschland« mu je namreč samo dovoljevalo, da je izvrševal ukaze svojih pred-stopnikov.
Zamenjava pri vodstvu gospodarske politike dokazuje tudi, da bo Hruščov prišel v vzhodni sektor bivše nemške prestolnice z namenom, da pojača Ulbrichtovo popularnost. V tem trenutku mora kremeljski vodja predvsem prepričati satelitske države o upravičenosti sovjetske politike pri kubanskem vprašanju. Prav zaradi tega si nikakor ne more dovoliti, da bi Ul-brichta zapustil lastni usodi in dajal predujme Zahodnjakom in v prvi meri Ade-nauerjevi nemški republiki.
Tega mnenja je tudi predsednik nemške liberalne stranke Erich Mende, ki je do sedaj edini komentiral Mewisovo .odstranitev. Mende je dejal, da je Kremeljska politika »pod pravim šokom« zaradi Kube in da zaradi tega ne more popuščati pri nemškem vprašanju. Zaradi tega je prepričan, da na kongresu komunistične partije v vzhodnem Berlinu ne bo prišlo do nikakih novosti. Vendar pa je liberalni prestavnik mnenja, da so tudi Ulbrichtu dnevi šteti.
V	Berlin je prišla tudi kitajska delegacija, ki jo vodi Wu Sju-Cjan, ki je član osrednjega odbora kitajske komunistične
partije. Poleg tega pa je prispela tudi delegacija Mongolije pod vodstvom predsednika Zedenbala, ki se je pred neka' dnevi izrazil o upravičenosti Hruščove politike.
Zmanjšanje dauhou v ZOR
V	ponedeljek je na 88. letnem kongresu »Združenih držav« govoril predsednik Kennedy. V svojem govoru je predsednik podal panoramski pregled položaja v državi, poleg tega pa se je dotaknil tudi zunanje političnih vprašanj. Smisel poslanice bi lahko razdelili po važnosti na tri točke.
1)	ZUNANJA POLITIKA: »V trenutku ko sovjetsko-kitajski ideološki spor kaže, da se komunistična enotnost razkraja,, je naša naloga, da pripomoremo k dokončni rešitvi hladne vojne. Kljub temu pa moramo biti zelo previdni. Notranje bitke med komunisti nas ne smejo zavzesti v napačno mnenje, po katerem se mora pažnja svobodnega sveta omiliti. Prav v tem trenutku moramo biti še bolj pazljivi. Obrambna organizacija NATO mora imeti lastno atomsko orožje, istočasno pa je treba ojačiti tradicionalno orožje atlantskega zaveništva. Istočasno je treba pomagati Latinski Ameriki v smislu zavezništva za socialni napredek. Kubanska kriza je predstavljala smrtno nevarnost, vendar se je pozitivno rešila. Vedno pa moramo imeti pred očmi dejstvo, da pred-
stavlja Kuba še vedno nevarnost za zavezništvo ameriških celin.«
»Evrope ne smemo gledati v luči tekmeca, pač pa v luči enakovredne zaveznice.«
Ameriški kongres je večkrat kritiziral politiko pomoči manj razvitim deželam. Ob tej priliki je Kennedy dejal: »Pri tem moramo vedno imeti pred očmi dejstvo, da se od približno petdesetih bivših kolonij, ki so v zadnjem času postale svobodne, ni niti ena odločila za komunistični režim.«
2) RAZMERJE DO SOVJETSKE ZVEZE. Z zmernimi besedami je predsednik Kennedy povabil Sovjetsko zvezo naj izbere med nadaljevanjem hladne vojne in mirnim sožitjem, do katerega je moč priti z mednarodnimi razpravljanji in pogodbami. Toda Sovjetska zveza se mora odločiti in izbrati. Združene države so že večkrat dokazale, da njihova politika vodi k pomirjenju v svetu. Amerika še vedno zaupa, da se bodo te politike oprijeli tudi Sovjeti.
3) EKONOMSKI NOTRANJI POLOŽAJ. Predsednik Kennedy je ugotovil da je ekonomski položaj Združenih držav dober. V davčnem letu, ki se je pravkar pričelo, bo ameriški obdavčenec plačeval približno 6 milijard dolarjev manj. V treh letih bodo davke zmanjšali za približno 13 milijard in pol, kar znaša približno 9 tisoč milijard lir. Ta ukrep bo vsekakor pripomogel razvoju večje investicije zasebnikov.
Od polnoči do polnoči
V	ljubljanskem humorističnem tedniku »Pavliha« smo lahko brali šaljivo zgodbico o silvestrovanju v socialističnem raju. Članek je podpisan z začetnicama N. Z.
Vse leto so bili drug drugega nevljudni, zavistni in tudi lagali so, iz potrebe in iz navade. Neiskreni so bili tudi zato, ker se z majhnimi in velikimi lažmi drug drugemu najbolj polajskajo, kajti resnica, kot pravimo, v oči bode.
Za Silvestrovo', enkrat na leto, pa so sklenili, da bodo drug nasproti drugemu vljudni, iskreni in ustrežljivi.
Samo za en dan, na Silvestrovo. Opol noči z Novim letom pa bi spet začeli po starem.
Navsezgodaj na Starega leta dan — to jutro so prišli delavci in uslužbenci v službo točno ob pol sedmih — je direktor rekel kurirju:
»Odslej ti ne bo treba več nositi ljudem malic in cigaret, hodil boš le po službenih opravkih. Pri upravnem odboru bom tudi izposloval, da ti povišajo prejemke!«
»Hvala,« je vzradoščeho vzkliknil kurir, »kaj mi tudi vam ne bo treba nositi raznih reči?«
»Seveda ne,« je odgovoril direktor, »kar velja zame, velja tudi za druge.«
Ob pol osmih je neki avtomobilist na križišču pred Pošto pred prehodom za pešce čakaje zamudil zeleno luč — bila ga je sama obzirnost — in ker je miličnik videl, da je storil prometni prekršek iz gole obzirnosti do pešcev, je stopil k njemu in mu rekel:
»To je zdaj že petstotiči primer vljud-
„Revizionist“ Hruščov dovoljuje, da se tiskajo članki in knjige, ki prikazujejo življenje v Stalinovi Rusiji. Liberalizacija sovjetske tiskane besede, ali samo trik za večjo osebno slavo?
V	sovjetskem časopisju zapazimo v zadnjih časih vedno večjo liberalizacijo. Stvari, argumenti, vprašanja, zgodovinske slike, kritika časov izpod Stalinovega režima, vse to lahko najdemo v sovjetskem časopisju. Lahko bi torej rekli, da je tudi Sovjetska zveza vsaj nekoliko odpravila cenzuro in pripravila časnikarjem ter književnikom boljše pogoje za delo in ustvarjanje. Nastaja pa vprašanje, ali se sovjetski časnikar lahko svobodno izreče o vseh problemih, pove svojo kritiko in svoje poglede. Na žalost moramo ugotoviti, da so v Sovjeti nekateri problemi še vedno strogo tajni, o katerih se ne sme govoriti. Bolje rečeno, le o določenih stvareh se lahko piše in jih svobodno kritizira. Odkar je Hruščov podal pred najvišjim sovjetskim organom kritiko Stalinovega vladanja lahko pisci kritizirajo dobo ditatorskega režima.
Po tolikih letih smo lahko zapazili prvo ostro kritiko in objektivni prikaz Stalinovih prisilnih koncentracijskih taborišč Kakšno je bilo življenje v carističnih taboriščih je v literaturi že prikazal Dostojevski, moderna taborišča pod Stalinom pa je opisal do danes nepoznani pisatelj bivši deportiranec Solzhenizin, ki je pre-
Go u la rt je zmaga!
Poraz braziljskega parlamentarizma je popolna. Čeprav še niso znani uradni izidi referenduma 6. januarja zatrjuleje dobro obveščeni krogi, da so somišljeniki Goularda prejeli okrcg 80% oddanih glasov. Tudi število onih, ki niso šli na volišča ni tolikšno, kct so ga predvidevali najbolj pesimistični krogi. To je ponovna zmaga predsednika Joaoja Goularta. Državni poglavar se je namreč bal, da se bo večje število volivcev odzvalo pozivu desničarjev, ki so povabili volivce, naj ne glasujejo. S tem so desničarske stranke hotele zmanjšati ugled državnega poglavarja. Toda volivci so prikazali popolnoma drugačno mnenje. Leader konservativne desnice Carlos Lacerda, ki je guverner v Rio de Janeiru je javno izjavil, da ni šel volit in da je že plačal globo, ki jo je vlada naložila vsem onim, ki niso šli na volišča. Iz čisto nasprotnih razlogov pa ni glasoval tudi Francisco Julian, vodja »zveze kmetovalcev«.
Lacerda zatrjuje, da vodi Goulartova politika v komunizem, Julian pa je prepričan, da je program državnega poglavarja še preveč reakcionaren in daje velike prednosti industrijalcem. Ko smo si ogledali ta zorni kot brazilske politike, bi se morali pravzaprav vprašati, kakšen bo odgovor parlamenta. V teku 90 dni se bosta morala oba domova izraziti o bodočih funkcijah in oblasteh, ki jih bo izvrševal republiški predsednik. Toda vedno z večjo naglico in verodostojnostjo se širijo v Braziliji novice, po katerih naj bi bil odgovor, ki ga je dal referendum tako jasen, da ne bi zahteval nikakršnega na-daljnega pojasnila s strani parlamenta.
Goulart je sprejel rezultate referenduma z velikim zadovoljstvom. Prepričan je da mu bo uspelo zagotoviti si potrebnrj dvotretjinsko večino v parlamentu, ki mu bo dovoljevala skoraj neomejene pravice. Kljub temu pa smo mnenja, da bo parlamentarna razprava lahko pripravila temelje za novo krizo, ki bo, čeprav kratkotrajna, imela škodljive posledice vsaj na gospodarskem področju. Goulart si je z referendumom zagotovil večjo moč, vendar pa ga čakajo težke naloge. Predvsem bo moral razjasniti svojo politiko do Zdru-
ženih držav. Moral bo dobiti zagotovilo, da mu bodo Američani podaljšali rok za izplačanje dolgov in v najboljšem slučaju si bo moral zagotoviti tudi nove kredite. Nikakor pa ne smemo misliti, da je sedanji položaj v Braziliji rožnat, da je Goulart razjasnil svoje zaunanjepolitično gledanje. Njegova politika je zamotana in pomanjkljiva prav v tistih točkah, ki govore o jasnosti in političnih direktivah.
V	istem trenutku, ko vladni krogi govore o povečanju prijateljstva z Združenimi državami, se širijo, sicer neuradne vesti, po katerih naj bi brazilska vlada zaprosila sovjetsko za kredite in tehnično osebje, ki naj bi zgradilo ogromen jez Sete Quedas v državi Parana, ki meji na Paraguay.
Prošnja za podelitev kreditov od strani sovjetske vlade je vzbudila v brazilski
m"
Podpirajte
Slovensko dobrodelno društvo
prestolnici precej .prahu. Ministrski predsednik Hermes Lima je na tiskovni konferenci za tuje časnikarje dejal, da do sedaj še ni prišlo do nobenega sporazuma, ker se vodijo samo pogajanja, ki nimajo za cilj pogodbe.
Goulart je s svoje strani jasno povedal, da hoče imeti proste roke. Mnogi politični opazovalci zatrjujejo, da konec koncev Goulart s skoraj zadovoljstvom gleda na sedanje težave. Takšno ozračje mu je namreč dobrodošlo, kajti v nenormalnih razmerah bo lahko prej dosegel in združil vso oblast. Na ta način bo lahko izpeljal do konca svoj načrt, ki poleg drugega predvideva imenovanje na mesto finančnega ministra Horaca Leferja. Kot znano je Lefer zelo cenjen ekonomist liberalne šole, x katerem Američani vidijo dobrega in zvestega prijatelja.
bil 3653 dni v enem. izmed stalinističnih koncentracijskih taborišč.
Knjiga je kronika ujetnika Ivana Deni-soviča, pod katerim se skriva avtor sam, ki živi v pravem taborišču za počasno izumiranje. Avtor sam nam jasno izpriča, da je izumiranje pravzaprav glavni cilj taborišča.
Oglejmo si le na kratko en sam dan, ki ga je avtor preživel v taborišču.
Budilka v taborišču nekega predela azijske Rusije zazvoni ob petih zjutraj. Zarja se še ne svita, vendar ni moč na nebu videti zvezd, kajti močni žarometi svetijo kot sončna luč. Pisatelj nam predstavi skupino št. 104, kateri pripada tudi sam. Tu je Ivan Denisovič, katerega so Nemci zajeli samo za dva dni, kajti takoj nato se mu je posrečilo zbežati in se vrniti k svoji edinici, kjer so ga obsodili za veleizdajo na deset let prisilnega dela.
V	obtožnici je bilo napisano, da se je predal sovražniku, da bi izdal svojo domovino in da se je vrnil k svoji edinici z nalogo, da vohuni. Kakšna pa naj bi bila ta naloga v podrobnosti pa nihče ni vedel. Ker pa nista ne Ivan niti sodnik vedela, kakšna naj bi bila njegova vohunska naloga, so pustili enostavno »vohun •> ti«. Pisatelj nam pripoveduje še zgodbo dveh drugih obsojencev »iz vojaških razlogov«. Prvi je Klevskin, ki je trikrat zbežal iz nemškega ujetništva, bil v Bu-chenwaldu. kjer so ga nacisti mučili in kjer je izgubil sluh. Tu je še Buinovski, mornarški častnik, katerega glavna krivda je bila ta, da je sprejel darilo »bratstva« od nekega angleškega častnika v spomin na vojno, ki sta jo skupaj boje-vala proti nacistom.
Vodja skupine 104 je Tjurin, ki je prišel v taborišče, ko mu je bilo komaj pet let. Za Tjurina je edini zakon neusmiljenje. Pisateljev odjpor do nečoveškega zakona, ki vlada v koncentracijskem taborišču opazimo v slikanju glavnega vodje Fet-jukova, kateremu so taboriščiniki nadeli ime »šakal«. V odporu do njegovega nečloveškega vladanja najdemo pisateljev odpor do družbenega reda pod Stalinovo diktaturo. »Šakal je bil vodja urada in je obiskoval taboriščnike z avtomobilom«.
Naloga skupine 104 je bila v tem, da so gradili elektrarno ki jo je predvideval petletni načrt. »Ker delo navadnega zidarskega pomočnika ne zahteva prevelike inteligence je vodja izbral za to delo same inteletualce«. Politična hierarhija ki neomejeno vlada izven žičnih meja taborišča, nima tu nobenega pomena. Na istem položaju so tu bivši partijci, bivši ravnatelj in navadni kmetje.
Člani skupine 104 se morajo ob petih zjutraj postaviti v vrsto, kjer jih prešte-jejo, nato odkorakajo proti električni centrali. Stražniki večkrat preštejejo taboriščnike, kajti dobro vedo »če manjka samo eden, te bodo postavili pred zid« Nihče med korakanjem ne govori. Taboriščniki hodijo s poveznjeno glavo, roke imajo za hrbtom. Kdor bi se le za pol koraka izmaknil iz vrste, bi njegovo početje smatrali za beg. Stražniki streljajo brez opozorila.
Ujetniki delajo dobro in hitro. Prav dobro vedo, da če samo en član skupine prepočasno opravlja svojo nalogo, odvzamejo vsem še tisto malo hrane, ki je komaj zadostovala, da so se ohranili pri življenju. Proti večeru pride do incidenta. Stražniki zapovedo ujetnikom, da se v sibirskem mrazu slečejo. Mornarski častnik Buinovski protestira: »Nimate pravice, da počenjate z nami take stvari, niste Sovjeti, niste komunisti!« Častnik stražarjev cinično zapove: »Deset dni samice«. Vsi ujetniki so dobro vedeli, kaj pomeni samica. Kdor je preživel v samici več kot pet dni je bil zapisan tuberkolozi, kdor
pa je bil obsojen na več kot petnajst dni pa se ni vrnil več k svoji skupini.
V	zgoščeni obliki smo vam skušali prikazati življenje deportirancev v koncentracijskem taborišču, kot ga je naslikal avtor. Poleg literarnih vrednosti pa je delo kritika stalinizma in režima, ki ga je podpiral na oblasti. »Imprimatur« zr/ tiskanje je dal glavni svet sovjetske komunistične partije na svojem zasedanj’} kateremu je predsedoval sam Hruščov.
»Pravda« je odločno zagovarjala delo in v komentarju smo celo lahko brali, da zgodba prikazuje, da so ljudje razumel da Stalina niso napačno poučili ljudje \ njegovi bližini, pač pa da je vse te grozote zavestno delal.
Dokazi o Stalinovi strahovladi pa vsekakor predstavljajo vodo na mlin v polemiki s kitajskimi komunisti. Prav zaradi tega se nikakor ne smemo čuditi, če ,;e delo lahko izšlo in je celo dobilo priznanje od najvišjih organov. Koliko se je spremenila politika od časa Pasternakovc obsodbe.	----------
Naloge koncila
»Prava ljubezen do resnice zahteva od nas, da jo spoznamo vsakokrat, ko naletimo nanjo, ne da bi se ozirali na okoliščine iz katerih izvira. Moramo biti vedno pripravljeni, da jo zasledimo in da s? potrudimo, da jo razumemo«. To so osrednje misli kardinala Agostina Beae predsednika tajništva za povezavo med kristjani, ko je govoril na osmem zasedanju letne »agape fraterna«, ki se je vršilo na vseučilišču »pro Deo«. Zasedanju so pri-sostnovali predstavniki enaindvajsetih različnih verskih izpovedi in člani diplomatskih predstavništev.
Govor kardinale Beae lahko smatramo za »Magno Charto« nove dobe papeževa-nja Janeza XXIII, ki je postavil v novo luč stoletni problem odnosov med katoliško in ostalimi verami. Opaziti je, da so pogledi katoličanov popolnoma postavljeni na glavo v primerjavi s stališči, ki so jih zagovarjali še pred nekaj leti. Kardinal je v svojem govoru še dejal: »Nekateri istovetijo vere z lastnim ali s prepričanjem onih, ki so jim po misli podobni. Moramo pa se postaviti v kožo drugih in razumeti, kako si oni razlagajo resnico. Treba je tudi razumeti, da ima stvarnost tisoč in tisoč različnih pogledov, medtem ko jih vest posameznega človeka pa čeprav je še tako tankočutna in nadarjena s toliko inteligenco zaznava le nekaj desetin. Ljubezen do resnice nas mora voditi do prepričanja, da moramo razumeti poglede vseh svojih bližnjih.«
Kardinal je nato dejal: »Na prihodnjem zasedanju ekumenskega koncila bo tajništvo za zedinjenje kristjanov postavilo na dnevni red shemo, ki naj svečano proglasi celemu svetu, pred verniki in neverniki svobodno vest posameznika. Utelešenje slabega, ki so ga nekateri imenovali ljubezen je v zgodovini človeštva privedlo do verskih bojev in vojn, S silo so hoteli prepričati nasprotnika o upravičenosti svojega mišljenja, pri tem pa so pozabljali na temeljno postavko ljubezni do resnice, ki jo predstavlja svobodna človekova volja. Ta svobodna volja pa predstavlja človeku možnost, da si sam izkuje lastno usodo, kot se mu zdi najbolj pravilno. Človek ima pravico, da vsakdo spoštuje njegovo neodvisnost.«
Kardinal Bea je zaključil svoj govor z željo, da bo prišlo do harmonije med ljubeznijo do resnice in usmiljenjem. »Ljubezen brez usmiljenja je nemogoča in človeka odbija. Usmiljenje brez ljubezni pa je slepo in ne more biti trajno.«
Za kardinalom so spregovorili 'še raznt predstavniki drugih veroizpovedi, ki so prisostvovali zasedanju.
nosti in obzirnosti v tem letu, zato vas Tajništvo za notranje - zadeve MLO nagrajuje z oprostitvijo plačevanja cestne takse za vse življenje!«
»Hvala,« je zardel avtomobilist in rekel: »Včasih smo za takšne prestopke plačevali kazni!«
»Da, včasih,« je zavdibnil prometni miličnik, »zdaj je to že preteklost.«
Ob osmih je neka tovarišica v trgovini pri pasaži izbirka nogavice Pokazali so ji že dvajseti par, pa ii r so bile nooene nogaviče povšeči.
»Izvolite, gospa, čez ' i sto. Tam je trgovina. kjer imajo nognvice, ki si jih želite.«
Na Socialnem zavarovanju je reka stranka želela, da bi ji izplačali otroški dodatek za sina, ki je bil rojen v noči med 30. in 31. decembrom.
Ker je bil referent za otroške dodatke ravno na dopustu, so ga klicali medkrajevno na Kranjsko goro, kjer se je smučal. Nemudoma je naročil, naj stranki izplačajo otroški dodatek in prosil kolege, naj ga pri stranki opravičijo, ker si je za letni oddih izbral tako neugoden čas.
To je bilo na Silvestrovo ob pol devetih dopoldne.
Pol ure kasneje je neki invalid na postaji pred Evropo čakal na trolejbus Je-žica-Vižmarje. Pred tem je dobil prestopni listek _v avtobusu ki pripelje iz Most. Brž ko je privozil trolejbus, sta šofer in sprevodnik planila k invalidu in mu pri sprednji vratih pomagala vstopiti.
Ob pol desetih je komercialist podjetja »Radiator« sporočil 245 strankam v novih blokih, da so bile v njihovih stanovanjih pomotoma montirane slabe vodovodne pipe in da jih bodo zato monterji njihovega podjetja januarja prihodnjega leta zamenjali z boljšimi. Opravičil se jim je za neljubo pomoto.
Ob pol enajstih se je v bifeju »Pri vrčku« točajka oprostila gostu, ker mu ni nalila vina do »zareze«, ob enajstih je Meteorološka postaja prek radia sporočila, da se je vreme zaradi tehničnih ovir izboljšalo in da dežnikov vsaj do večera ne bo treba nositi z doma, ob poldvanaj-stih pa je televizijska nanovedovalka gledalce obvestila, da JRTV začenja z redno oddajo z vsakodnevnim trajanjem sporeda 12 ur na treh kanalih.
Opoldnevnik je prinesel vest, da bodo za 30% znižane cene mesa, kruha, tekstila in obuteve, hrati pa je priobčil novico. da bodo občine znižale davek na oro-met z alkoholnimi pijačami in tehničnnn blagom za naimani 15%. Z mastnim tiskom je tudi bilo natisnjeno, da izrednih osebnih dohodkov odslej ne bo treba prijaviti, ker. da ie kontroliranie teh dohodkov terjalo zaposlitve tolikšnega števila uslužbencev, da je režija požrla vse dohodke iz davščin.
Večerni list na Silvestrovo* ni izšel, ker ni hotel ponavliati novic, ki jih je priobčil opoldnevnik. Poročila o prostovolini združitvi več dobro poslujočih podjetij raznih strok, kot tudi o prostovoljni odpovedi vodilnega kadra dosedaniim položajem, je sklenil priobčiti v novoletni številki. v kateri bodo tudi rebusi, uganke in križanke.
V	podjetjih, kjer so pač ta popoldan delali, so sklenili omistiti intrige in intri-gence ter posvetiti vse svoje napore volji produktivnosti dela.
Ko je ura odbila polnoč, so bili kajpada vsi na silvestrovanju. Ugasnila je luč in tedaj je pač vsakdo objel svojega bližnjega in mu voščil srečno novo leto.
Ko pa se je luč spet prižgala, so vsi pod mizo drug drugemu kazali fige. Bil je Novega leta dan in tako so spet začeli po starem.	2-
Škandal v Bustriji
Dva visoka funkcionarja obrambnega in trgovinskega ministrstva sta zapletena
v	škandal. Uradno so funcionarja upokojili »zaradi zdranstvenih pogojev«, vendar pa dobro poučeni krogi zatrjujejo, da so ju odstavili, ker sta nakupovala manjvredno blago od neke ameriške tvrdke. Blago sta nakupovala po visokih cenah Istočasno pa se je tudi izvedelo, da so v škandal zapletene tudi nekatere družbe za gradnjo avtocest.
Škandal spominja na afero v Ameriki, ko so nekatere električne družbe sestavile skrivni odbor, ki je prevzel dela. Včlanjene družbe so tako imele monopol nad vsemi deli. Država pa je s tem izgubila precej denarja.
Stare napake
(Nadaljevanje s 1. str.)
444
voljivo izbiro repertoarja, ki je bil doslej neredko predmet polet mik in očitkov. In še bi lahko našteli nekaj takšnih primerov.
Novo in uspešnejšo manjšini sko politiko bomo uveljavljali lahko samo če hodimo nova pota in predvsem morajo to novo pot podreditve svojih posebnih stremljenj skupnosti ubrati tisti, ki so bili doslej vajeni gledati na vse samo skozi svoja očala in so vedno bili prepričani, da imajo vedno oni prav, pa čeprav so pri tem morali beležiti, z zelo redkU mi izjemami, neuspeh za neuspet hom.	***
SOVJETSKO KITAJSKI SPOR SE ZAOSTRUJE
moskoDska Prauda napada kitajske bratrance
^—mut-rra—ra—n—■■mrm-i';. j n 'am —M——a——MMBMMMBMHMPM—gliSa——————— M—MO—
Dve strani dolgi članek z naslovom «Okrepimo enotnost komunističnega gibanja za triumf miru in socializma», ki ga je objavila moskovska «Provdc» prikazuje vse Mao Tsetungove «napake»: nespoštovanje zaključkov moskovskih konferenc iz let 1957 in 1960, zagovarjanje albanskih tez, pozabljanje, da ima «papirnati tiger» atomske zobe
Prvi teden letošnjega leta je prikazal v sovjetsko-kitajskem sporu nove razpoke. Nedeljska moskovska »Pravda« je priobčila zelo dolg članek, ki zavzema kar dve strani in dve koloni. Članek ni podpisan, kar daje dokumentu še večjo važnost, saj upravičeno lahko sodimo, da predstavlja uradno mnenje sovjetske komunistične partije. Kljub temu pa omenja člankar direktno kitajske bratrance samo enkrat, in sicer na začetku razglabljanja. Vendar je to nekaj novega, saj smo bili navajeni brati indirektne napade na Albanci, ki pa so bili v sporu le nekaka »španska stena«. Kasneje pa v dolgem tekstu najdemo spet omenjanje Rdečih Kitajcev, ko člankar ■govori o »dogmatikih« in zagovornikih Albancev.
Članku je pripisal radio Moskva velik pomen, saj je napovedovalec porabil skoraj pol drugo uro, da je celotni tekst prebral skupno s komentarjem. Neki uradni komentator je dejal: »Dolžnost vsakega sovjetskega državljana in vsakega prijatelja naše države v tujini je, da prečita z vso pazljivostjo članek, kajti v njem najdemo razlago za poglavitna in temeljna vprašanja sodobnega komunizma.«
Najvažnejše točke članka bi lahko razdelili po našem mnenju na tri poglavja.
Razdor: Kitajska krivda
Člankar jasno daje razumeti, da ima razdiralno delo Rdečih Kitajcev mogočne korenike v komunistični internacionali. S tem nočejo Sovjeti prikazati samo bojazen, da se bajka o bratstvu in slogi med komunističnimi voditelji ne bi več zdela resnična, pač pa je jasno občutiti strah, da se bo pričela krhati enotnost v sami komunistični partiji Sovjetske zveze.
Na pojav neenotnosti pri vodstvu partije in države sami Sovjeti niso navajeni, saj v bližnji zgodovini niso zasledili niti enega samega podobnega primera. Morda bi sedanji razdor edinole lahko primerjali nasprotovanju med Stalinom in Trots-kim. Vse ostale politike, ki so se protivili in ki so imeli le za nianso različne poglede od vrhovnega poglavarja so pokosile nenehne čistke. Morda bi lahko v manjši meri zasledili podobne pojave po Stalino-
vi	smrti, ko so se predstavniki stare in nove garde borili za nasledstvo. Tudi v najnovejšem času, ko so odstranili Molotova in Kaganoviča iz osrednjega odbora sovjetske komunistične partije, je bilo čutiti, da se bajka komunistične enotnosti krha. Toda vsi ti pojavi so bili le predigra za odločilni zlom. Zadnje dejanje spora se je pričelo odigrati šele pred nekaj meseci.
Nepokoravanje danitn zaključkom
V	Moskvi so mnenja, da je treba pripisati zaključkom konferenc, ki so bile v Kremlju v letih 1957 in 1960 statutaren pomer Mnenja so, da se mora vseh 61 partij, ki so dokument podpisale strogo držati sovjetske interpetacije komunističnih dogem. Kdor bi se tega ne držal, bi se izneveril danih besedi, tega bi obsodili in mu pripisali krivdo za razdor v komunističnem taboru.
Moskovski dnevnik je mnenja, da je kremeljska vlada povzela vse ukrepe, da bi se spor ne zaostril. Toda glavna vloga v komunističnem taburu pripada Sovjetski zvezi in to zaradi zgodovinskih, kot dogmatičnih dejstev.
Člankar je jasno povedal, da je treba Rdečim Kitajcem pripisati krivdo za razdor, ker ne spoštujejo sovjetske interpretacije in silijo po lastni poti v komunizem.
Zagovor italijanskih bratov
Dokument, ki ga je objavila moskovska »Pravda« uresničuje želje italijanskih tovarišev s strani višjega organa v trenutku, ko jih je pekingški »Ljudski dnevnik« ostro napadel. Dokument pravi nadalje:
»Na XXII. kongresu sovjetske komunistične partije, na kongresu bolgarske madžarske, češkoslovaške in italijanske komunistične partije, so delegacije kitajske komunistične partije kritizirale napade na albanske tovariše. Pravili so, da je treba pripisati krivdo za razdor v ko munističnem taboru vsem onim, ki se borijo proti enotni poti v marksizem-lenini-zem. Kaj so se obnašali kot pravoverni leninisti oni odposlanci, ki so na kongresu velike bratske partije napadli tovariško organizacijo in ji očitali oportunizem? Od časa ostrih trotzkijevih napadov ni še nobena struja zlorabljala tako zahrbtnih metod, da bi poneverila resnico in zavajala v krivo vero lastni narod in celotno javno mnenje.
Člankar odbija napad kitajskih komunistov, po katerem bi Maotsetungova borba proti Hruščovu sličila Leninovim naporom proti drugi internacionali. Nadalje odklanja tudi drugo »zgodovinsko« hipo-
tezo o »manjšinah, ki govore resnico« Zaskrbljeni smo, ko smo izvedeli za kitajsko okrožnico, ki pravi, da sedanja začasna večina v komunističnem svetu vztraja v svojih napakah, medtem ko s-manjšina bori za vzpostavitev resnice. Ta teza, po sovjetskem mnenju, samo potrjuje, da so Rdeči Kitajci krivi za razdor.
Papirnati tiger
Znano je, da so Kitajci označili Združene države za imperialistični papirnati tiger, kateremu so dnevi šteti. Dolžnost komunistov, pravijo Kitajci, je, da pripomorejo in zadajo imperializmu smrtni u-darec. Sovjeti pa pripominjajo, da ima papirnati tiger atomske zobe... Ce torej napademo Združene države, bo prišlo do svetovne vojne, do atomskega spopada, v katerem bodo izgubili življenje milijoni in milijoni sovjetskih državljanov. S tem bi se tudi odpovedali politiki mirne koek-zistence, istočasno pa bi prelomili tudi dano besedo, ko so podpisali deklaracijo 81 komunističnih partij.
Marksizem-leninizem nas je naučil, da moramo nasprotnika preštudirati iz zgodovinske perspektive in iz perspektive sedanjega stanja. Komunisti prav dobro vedo, da je imperializem zgodovinsko zastarel in obsojen na smrt, vendar pa poseduje moderno atomsko orožje.
Kdor zatrjuje, da se v Jugoslaviji ob-
navlja in vzpostavlja kapitalistični režim govori to v slabi veri, ker hoče nalašč zavajati na krivo pot svetovno mnenje. Jugoslavija je »socialistična država«.
Dogmatizem - največji sovražnik
Člankar zatrjuje, da je dogmatizem največja napaka modernega komunizma. Revizionizem se da kaj lahko odkriti in preprečiti, medtem ko je mnogo težje odkriti oportunistično politiko levice ki se skriva v praksi za visoko bobnečimi frazami revulucije za vsako ceno.
Kot smo torej videli odgovarja Moskva ha vsako tezo kitajskih komunistov in da bi zaman iskali vprašanje na katerega nam članek ne bi dal odgovora. »Komunistične partije nimajo istega statuta, pač pa imajo prepis zaključkov moskovskih konferenc, ki so enotni in edini za vse partije. Kdor jih ne izpolnjuje, ta hoče razbiti komunistično enotnost in konec konca neposredno pomagati osovraženemu imperializmu.«
S temi besedami je Moskva postavila Peking pred izbiro: »ali brezpogojna pokorščina Moskvi, ali izključitev iz komunističnega bloka.« Kljub temu pa so kremeljski vodje pustili še ozko razpoko za pomiritev:« komunistične partije se poslužujejo kolektivne diskusije za rešitev perečih vprašanj. Sovjetska komunistična partija se je vedno borila za tovrstno metodo.«
Sovjetski pisatelj o Združenih državah
Po skoraj skrivnem potovanju po Italiji je sovjetski pisatelj Viktor Nekrasov objavil v zadnji številki revije »Novi mir« daljši članek o svojem potovanju po Združenih državah. Zaključki, do katerih je pisatelj prišel, so prav gotovo antikonfor-mistični in se nikakor ne skladajo z miselnostjo in običajnim pisanjem sovjetskih časnikarjev in pisateljev. Tokrat se je zgodilo prvič, da je sovjetski pisatelj s čutom globokega ponižanja priznal način kontrole, ki v mnogih slučajih sliči vojaški disciplini, v kateri se morajo gibati sovjetski državljani, ki gredo v ko-mitivah na obisk v tujino. Viktor Nekrasov je prikazal sliko komunističnega ci-cera, ki strogo pazi na disciplino potnikov.
»Vodja naše skupine je bil dober človek. Imenovali ga bomo kar na kratko Ivan Ivanovič. Vendar pa je izgledaio da so Ivana že v rani mladosti tako preplašili, da ni ostalo od njegove svobodne volje ne duha ne sluha. Nekrasov je mnenja, da so odnosi s preprostim človekom, v tujih mestih kot New Yorku ali Wa-shingtonu bistvenega pomena za človeka, ki hoče temeljito poznati obiskano deže-
lo.	»Toda naš dragi Ivan Ivanovič se je predvsem bal, da ne bi na kakršenkoli način iztiril iz vnaprej predpisanega programa. 2e prvi dan, ko smo prispeli v New Yorku, nas je zbral okoli sebe in nam v nekaj jedrnatih besedah prikazal disciplino, ki jo je zahteval od nas. Doda; jc. da če bo kdo izmed nas zamudil kosilo, bo prisiljen prekršek prijaviti Uradu za turiste. V bližini je stal ameriški vodič, ki se je blaženo smejal pod brki, ko je zaslišal ukaze Ivana Ivanoviča. Nje-
gov ironični zasmeh nas je zbodel. Počutili smo se tako majhne...«
Toda kljub strogem programu, ki ' ? imel za namen preprečiti sovjetskemu turistu poznanje preveč osebnih pogledov v ameriško življenje, smo kljub temu uspe-
li,	pravi Nekrasov, zvedeti vrsto podrobnosti o Združenih državah. Predvsem so se mu vtisnile v spomin mnoge, mnoge stvari... Nikakor ne najde povezave med superkapitalizmom in revščino po drugi strani, ki jo tako rada prikazuje /jet-ska propaganda.
»Tiste visoke hiše, ona velikanska mesta, široke avtomobilske ceste, ki križajo celotno državo ozemlje, na deset in deset tisoče avtomobilov, vse to mi dokazuje, da v deželi vlada bogastvo, kar pa mi istočasno ni dovolilo, da bi pogledal v jedro pravega tamkajšnjega življenja. Kdor hoče vsaj površno spoznati pravo življenjsko stanje Amerike, ta mora v dobri veri sprejeti njihovo blagostanje.«
Toda vsi člani skupine niso prikazali istega poštenega mišljenja. Nekrasov nam za primer navaja nekega časnikarja, ki je na vsak način najti v realnem življenju dokaze za doma izdelano propagando. Ta časnikar iz Kijeva, ki ga lahko označimo s črtko K., se je bal, da ne bo znal ničesar napisati o najbedneJSih predelih ameriških velemest. Cim se je vrnil v Kijev je začel z vrsto v naprej napovedanih tiskovnih konferenc z naslovom »Amerika novembra 1960«. Tudi jaz sem ga šel poslušat, pravi Nekrasov. Časnikar K. je v vseh potankostih govoril o najbednejših predelih ameriških velemest. Prikazoval je brezposelnost, stavke, življenje na new-yorskih cestah, ki niso nikdar osvetljene,
govoril je o visokih cenah najnujnejših življenjskih potrebščinah, o majhnih plačah. Ko so ga poslušalci vprašali za cene p ; raznih trgovinah, je odgovoril da se za to ni zanimal.«
Nekrasov je raje samo objektivno opazoval življenje naroda na oni strani oceana, kot da bi z njim polemiziral. Poglejmo. kako je opisal iz ruskega vidika ameriške predsedniške volitve. »8. novembra so Američani ugibali, kdo bo postal novi predsednik. Borba med Kennedyjem in Nixonom se je zaključila. Tudi mi smo buljili v televizijsko okence in poslušali oba mlada, ameriška milijonarja. Borba med slonom in oslom (simbol obeh političnih strank) se je zdela nam Sovjetom skoraj smešna, toda Američan ima v tem pogledu drugačno mnenje. Ljudje levičarskega političnega prepričanja, ki smo j:h na svojem potovanju srečali, so se potegovali za Kennedyja. Na večer 9. novembra smo tudi mi, kot milijoni Američanov, sledili preštevanju glasov in smo navijali za Kennedyja. Od tedaj sta pretekli dve leti in mnogo stvari se je na svetu spremenilo. Spominjam se neke humoristične skice v ameriškem časopisu iz leta 1945, ki je prikazovala strica Sama, ki je preko oceana stiskal roko ruskemu Ivanu. Pod skico je bilo napisano: Naše prijateljstvo v znamenju miru. Saj ni mogoče drugače!«
Na splošno je Nekrasov podal o Združenih državah pozitivno oceno. Amerika mu ugaja, Američani so se mu priljubili. Nikakor ne more razumeti sovraštva med obema deželama. Med vrsticami pa najdemo jasno kritiko sedanjega stanja v Sovjetiji, ki ne dovoljuje svobodnega izražanja.
Ohridska okolica
Na skrajnem jugu Jugoslavije leži čudovito Ohridsko jezero. Jezerski valovi se ob viharnih dneh zaganjalo ob albanske gore, preko katerih se je z ogrommmi žrtvami umikala srbska vojska pred Avstrijci v začetku prve svetovne vojne. Na drugi strani leži ravnina Ohridskega jezera in divja dolina, po kateri se izlivajo v jezero bučne vode Črnega Drima. Se pred tridesetimi leti so bila tu središča roparskih Arnavtov ali Siptarjev, ki jih je orožništvo Jugoslavije polagoma iztrebilo. Toda še dandanes naletimo .na številne »karaule« (Grožniške postaje), ki skrbijo za red in mir v okolici.
Doline okrog Ohridskega jezera so močvirnate. Brez števila črnobelih štorkel4, ki so še v prvih povojnih letih predstavljale veliko bogastvo, je sedanji jugoslovanski režim skoraj iztrebil. Bogataši vseh dežel sveta, razni zoološki vrtovi so odkunili za velike vsote denarja redkost Ohridsk:h močvirij, tako da jih danes skoraj ni več, ker so se preselile v bližnje albanske predele. Klopotanje teh štorkelj je bilo tako močno, da se je slišalo do mesta Ohrida, ki je oddaljeno 10 km. Okrog jezera je vse polno ribiških naseli, ki se bavi’o 7. ribolovom, kajti ribe Ohridskega jezera so znane daleč po svetu. Posebna vrsta rib se imenuje »letica«, neka vrsta postrvi. Pred vojno so jih prevažali z letali celo v Pariz, kjer so jih sveže pripravliali v tamkajšnjih restavracijah. Zelo znana je tudi ohridska jegulja, ki jo konservira-jo. Poleg tega jo ribiči suše in jo tako razpošiljajo po svetu. Ribe iz Ohrida so tako znamenite, da o njih govori celo narodna pesem, ki pripoveduje, da je kraljevič Marko nekoč pripredil veliko gostijo za svoje goste. »Sopre«, kakor pravijo tam mizam, so bile obložene z vsemi dobrotami, le rib iz Ohrida ni bilo. Gostje so ga karali zaradi pomanjkljivosti in kraljevič Marko se je takoj odpravil na pot da bi prinesel še rib iz Ohrida, čeprav je vedel, da ga tam čaka težak boj.
O hridsko jezero leži 659 m nad morjem, je dolgo 30 km, široko od 9-14 km. Zavzema površino 348 kvadratnih kilometrov. To se pravi, da je 250-krat več;e od blejskega, ki meri le 1,4 kvadratnih kilometrov. Na najglobljem mestu je globoko 285 m. Po sredini jezera gre trojna meja: jugoslovanska, grška in albanska. Ob jezeru leži Ohrid, glavno mesto ohridske doline. Mesto je zelo staro. Ze 300 let pr. Kr. je stalo tam in kmalu postalo važna trgovska postaja na poti od jadranskega k egejskem morju. Po naselitvi starih Slovanov v 9. stoletju je okrog leta 1000 postal Ohrid prestolnica srbskega cesaria Dušanu. Leta 1394 so ga zavzeli Turki, leta 1912 pa so ga Srbi v balkanski vojni spet zavzeli. V mestu živi okrog 12.000 prebivalcev, ki prebivajo v zanimivo zidanih hišah. Te stare hiše so spodaj ožie kot pri strehi, tako da so ponekod ulice skoraj popolnoma zaprte, ker se stiche nasprotnih hiš skoraj dotikajo.
Ingmar Bergman
Znani filmski režiser Ingmar Bergman se bo poslovil od celuloidnega ustvarjanja. Pred dnevi je bil namreč imenovan za ravnatelja kraljevskega dramskega gledališča v Stockholmu. Filmska družba, ca katero je do sedaj delal Bergman se seveda poteguje, da bi Bergman spremenil svojo odločitev.
Znano je. da filmi, ki jih izdela sloviti Bergman družba zelo dobro proda in to ne samo v skandinavskih deželah, pač pa tudi v tujini. Bergman spada namreč med one filmske ustvarjalce, katerih dela so na splošno priznana. Tudi filmski kritiki in časnikarji so mnenja, da je švedska filmska proizvodnja izgubila z Bergmanom svojega največjega predstavnika. Po drugi strani pa so novico sprejeli z navdušenjem gledališki krogi, ki upajo, da bo gledališče z Bergmanom pridobilo oni sloves, ki ga je v zadnjih letih izgubilo.
!niliailll!l!IIIIH!llllllillllllllll!l!ll!ll!llfllM^^ ....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
POD ČRTO
Sveti Sava
27.	januarja praznujejo pravoslavni kristjani svojega največjega svetnika sv. Savo. Zgodovinar Teodozij je o velikem svetniku napisal biografijo, odlomek iz katere smo ponatisnili.
Mladeničev beg
Ko je bil Rastko v sedemnajstem letu, so ga hoteli njegovi starši oženiti. Toda bogoljubni mladenič je vedno želel le to, da bi se ognil posvetnemu življenju in se približal Bogu. Večkrat je že slišal o puščavnikih na Sveti gori. Pobliže pa se je seznanil z njimi, ko so prihajali na očetov dvor po darove, ki jim jih je dajal Rastkov oče. Nekoč spet pridejo sveto-gorski menihi. Med njimi je bil eden po rodu Rus. Tega začne Rastko na skrivaj izpraševati o Sveti gori in o meniškem življenju. Menih mu pripoveduje o pravilih, po katerih žive puščavniki: o skupnem življenju v samostanu, o tistih, ki žive po dva ali trije in slednjič o menihih samotarjih ki bivajo sami zase v postu in molku. Mladenič posluša menihovo pripovedovanje in solze mu udero iz oči. Nato reče: »Vidim, da te je Bog poslal. Potolažil si mi srce in napolnil dušo z neizrekljivim veseljem. Sedaj vem do čem sem vedno hrepenel. Kaj naj storim? Saj bi pobegnil, pa ne znam poti in bi zašel. Pa tudi oče bi me našel in moral bi se vrniti domov. Tako bi užalil očeta, sebe pa osramotil. Na ta način bi nikdar ne dosegel tega, kar si tako želim.«
Starec se je čudil Rastkovi vnemi in ognju, ki je plamtel v njegovi duši pa mu reče: »Vidim dete, da si res napolnjeno z božjo ljubeznijo, zato ti bom pomagal in te z božjo pomočjo odvedel na Sveto goro. Pripravi torej konja še zame, da odpotujemo!«
Vesel odide Rastko k staršem in reče: »Starši moji, slišal sem, da je v planini mnogo zveri. Blagoslovite me in pustite, da grem na lov! Ce se bomo zakasnili, ne jezite se!«
Oče in mati mu ustrežeta in Rastko odide. Lovce razpostavi v gori, gonjače pa pošlje gonit. Ko se je znočilo, so lovci pospali. Rastko pa in še nekateri njegovi spremljevalci, ki so vedeli za njegovo skrivnost, zbeže. Ko se je zdanilo, so lovci zaman iskali Rastka. Vrnejo se in povedo očetu, kaj se je zgodilo. Stefan Nemanja se razžalosti in z njim ves dvor. Vse je jokalo neutolažljivo. A jok jim ne bo vrnil Rastka, zato reče Nemanja: »Dovolj je solza, moj sin ni izgubljen. Bog mi ga je dal, Bog mi ga bo vrnil.« Nato pokliče enega od svojih vojvod mu obljubi mnogo darov in mu zapove naj gre iskat sina. Pokliče tudi več mladih plemičev, jih posadi na silne konje in jim ukaže, naj urno jezdijo, dokler ne dospejo na Sveto goro; zakaj slutil je, da mu je sin odšel tja. Dal jim je tudi pismo za iparha solunske oblasti.
Vojvoda vzame pismo, se povzpne s plemiči na silne konje in odjezdi. Gonili so jih noč in dan, kolikor so mogli. N' da bi med potjo kaj izvedeli, so priš’< -Solun, kjer so vojvodo sprejeli s častjo. Vojvoda izroči iparhu pismo in mu pove. kakšna nesreča se je zgodila njegovemu gospodarju. Tudi iparhu je težko, ko je prečital pismo, zakaj bil je Nemanjin prijatelj. Pogostil je vojvodo in plemiče, se od njih ljubeznivo poslovil in napisal svetogorskemu proti pismo, ki se je glasilo: »Lepo Te prosim, prečastiti, da ne odbiješ te prošnje. Ce je prišel k Vam sin velikega župana in gospodarja srbskega, naj se čimprej povrne k svojemu očetu, da ne bo postal njegov oče iz žalosti) i,- prijatelja neprijatelj, kar bi ne bilo, ljubo ne nam ne mnogim drugim.« Z vojvodo pošlje iparh tudi nekaj svojih ljudi, da bi jih častno spremljali na Svefo goro.
Ko so prišli na Sveto goro, so povpraševali po Rastku, opisujoč njegovo postavo in njegovo zunanjost. Nekateri so jim rekli: »Takšen, kakor ga iščete, je vstopil malo pred vami v ruski samostan, kjer je zdaj.« Ko so to slišali, so se bali, da jim ne bo pobegnil, zato niso šli k proti, pač pa v ruski samostan. Tu so ga videli, kako je hodil no samostanu. Bil je še v posvetni obleki in neostrižen. Ko so ga našli, so se neizrekljivo razveselili.
V	solzah so ga poljubili. Od veselja so pozabili na naporno potovanje. Pri tem so si mislili tudi na velike darove in časti, ki jih čakajo. Postavili so stražo, sami pa so se hoteli nekoliko odpočiti, prav takq tudi konji. Mladeniča pa je bilo sram, ko je videl, kako je oče poslal za njim toliko ljudi, da se vojvodi ni upal pogledati v lice. Na samem ga vpraša to in ono in vojvoda mu pove vse, kako so za njim jokali, in tudi o pismih. Nazadnje mu reče: »Tudi iparhovi ljudje so bili poslani z naročilom da te predado nam.«
Mladenič vidi vojvodovo odločno voljo pa mu reče: »Pusti me, dragi vojvoda tu! In ko se vrneš k očetu, mu ponesi moje pismo in ga potolaži!« A vojvoda mu odgovori: »Ne, moj gospod, ne prosi me, česar mi ni mogoče storiti! Ce bi te bili našli kot meniha, kako bi se opravičili? Ker pa je bila božja volja, da še nisi preoblečen, ne smem tega niti pomisliti. Prosim te, moj gospod, odvrzi te misli in pojdi veselo z nami! Ce pa se boš zoperstavljal, te zvežem in odvedem s silo. Tak je ukaz.«
Rastko je spoznal, da je vojvoda neizprosen. In ker ni imel nikogar, ki bi mu pomagal, reče: »Naj se zgodi volja božja!« Nato veselo objame vojvodo, zagotavljajoč mu, da pojde z njim. A s tajnimi vzdihi je klical na pomoč Boga. In ker je bil moder, je razmišljal, kako bi se rešil. Poprosil je torej igumana (samostanskega predstojnika), naj pripravi vojvodi in
plemičem sijajne pojedino. Pove mu tudi svojo namero in ga poprosi, naj se že ponoči začno jutranje molitve. In začela se je gostija, pri kateri je sam Rastko stregel in razveseljeval svoje rojake. Ko je bilo že pozno, vstaneta iguman in mladenič in gresta v cerkev molit. Tudi vojvoda in plemiči vstanejo in gredo za njima, ker niso hoteli izpustiti mladeniča izpred oči. Molitve so se pele in čitale večkrat po vrsti, dokler niso trdno zaspali vsi, tudi tisti, ki so stražili. Bili so pač trudni od pota in gostije.
Kakor hitro zapazijo mladeničeve bistre oči, da so pospali se pokloni pred svetim oltarjem in se zaobljubi Bogu. In ko ga iguman še blagoslovi, odide v spremstvu starca duhovnika na samostanski stolp, zapre za seboj vsa vrata in se zahvali Bogu: »Poveličujem te, Gospod, ker si me sprejel.«
Nato mu jerej ostriže lase, ga preobleče v meniško obleko in mu zamenja ime Rastko z imenom Sava.
Medtem so se vojvoda in plemiči prebudili in začeli iskati svojega gospoda. Iskali so povsod, v cerkvi in samostanu -zaman. Ker ga niso našli, so začeli biti menihe in groziti igumanu. Slednjič se vojvoda pomiri in reče: »Zakaj nam delate krivico in sramoto, častiti očetje? Našega gospoda ste skrili. Zakaj se norčujete? Ali mislite, da smo se zato trudili, da bi iskali zraka, ne pa našega gospoda? Glave vam bodo odletele! Povejte, kam ste skrili našega gospoda?«
Po teh besedah začno plemiči še bolj biti menihe. Mladenič pa, ki je vse to slišal, jih pokliče s stolpa. Ko zaslišijo njegov glas, se zelo razvesele, pohite k stolpu in pogledajo kvišku. A niso ga mogli videti, ker je bila tema. Mladenič pa reče vojvodu: »Zelo si pameten, a vedeš se kakor dete.« Plemičem pa reče: »Ali vas ni sram, ali se ne bojite Boga? Zakaj napadate ljudi v cerkvi? Kaj so vam storili?
Ce iščete mene, tukaj sem. Toda zdaj nimam časa, ob zori me boste videli.« Ko so to čuli, so plemiči umolknili, legli okrog stolpa in začeli stražiti.
Ko se je začelo svitati, se je mladenič nagnil čez stolp, poklical vojvodo in plemiče in se jim pokazal v svoji lepi meniški obleki. V tem trenutku niso vedeli, kaj naj store. Prevzel jih je tak jok, da so popadali na zemljo. On je videl njihovd žalost, pa jih je tolažil rekoč: »Vse, kar se je z menoj zgodilo, je božja volja. Ne žalujte, ampak z menoj hvalite Boga, da sem dosegel, kar sem želel. Vzemite mojo' obleko in lase in se mirno vrnite domov! Izročite vse mojim staršem in bratom kot dokaz, da ste me našli živega. In odslej je moje ime Sava,« Reče in jim vrže s stolpa obleko in lase in zraven še pismo za očeta.
Vojvoda in plemiči vzamejo obleko in lase in pismo in začno prelivati solze in objokovati mladeniča, kakor da jim je umrl. Dolgo so stali tam in vojvoda je' govoril besede žalosti, ki jim je polnila srca. Tudi mladenič na stolpu se je jokal. In jok je bil tolikšen, da bi se mrtvo kamenje omečilo. Potem so se nekoliko pomirili. Klanjajoč se mu, so mu pošiljali poljube in govorili: »Zdrav ostani, gospod, in živi brez nas, kakor moreš! Ukanil si očeta in nas, nisi se usmilil!«
To in še več so govorili z žalostnim srcem. Nato so si izprosili še njegovega' blagoslova, vzeli njegove reči in se odpravili proti domu. In še gredoč so se ozirali proti stolpu, postajali in jokali dokler so ga mogli videti.
On pa je prišel s stolpa, se zahvalil Bogu in se poklonil igumanu in svojim bratom. In vsi so ga poljubljali kot novega brata. Tiste, ki so bili zaradi njega napadeni, je še posebej objel, proseč odpuščanja za one, ki so jih užalili. In pozabili so na rane na svojem telesu, veseleč se, da se je vse tako dobro končalo.
Fašistična zakonodaja tare tudi droge
TRŽAŠKI PREPIHI
Človeku, ki je v nesreči, je včasih v tolažbo, če se lahko zaveda, da pri tem ni sam. Tako se Slovenci v Italiji doslej neuspešno pritožujemo proti še vedno veljavnim fašističnim zakonom, ki nam krnijo z ustavo zajamčene manjšinske narodnostne pravice. Nerazumljivo nam ;e da celo na sodiščih še vedno ne moremo govoriti v svojem materinem jeziku. Neopravičljivo in vse prej kot v skladu z demokratičnimi načeli se nam zdi da ima vsakdo, ki se je med obema vojnama, v takratnih protislovenskih razmerah in terorju, zatekel v tujino, pri opravkih z organi oblasti neredko občutek, da gledajo nanj kot na političnega osumljenca.
Zato bo naše ljudi gotovo zanima'o, da se na še vedno veljavne fašistične zakone in iz dobe fašizma izvirajoča gledanja raznih javnih funkcionarjev ne pritožujemo samo naši temveč tudi drugi ljudje. Pri tem je posebno zanimiv položaj, v katerem so se znašli italijanski državljani židovskega rodu in vere, ki so se pred fašističnim rasističnim preganjanjem ali povojnem trpljenju zatekli v Palestino Izraelska država je s svojim zakonom o državljanstvu z dne 1. aprila 1952 določila, da postane izraelski državljan vsakdo ki je prišel na njeno ozemlje pred ustanovitvijo izraelske države (ki je bila us*a-novljena 14. maja 1948) in ki do 14. u-lija 1952, ko je stopil zakon o državljanstvu v veljavo, ni izjavil, da noče izraelskega državljanstva. Tc so storili, da ne bi Francija, Italija. Nizozemska in druge države, po katerih zakonu izgubi njihovo državljanstvo vsakdo, ki prostovoljno prosi za drugo državljanstvo, mogle svojim izseljenim državljanom židovskega rodu odreči državljanskih pravic in raznih ugodnosti, ki so s tem v zvezi, med drugim tudi pravice na povratek.
V	primeru Italije je šlo pri tem še ra neko drugo in važno pravico. Fašizem je namreč leta 1933 s Kraljevim zakonodajnim dekretom št. 1295 predpisal, da izgubijo pravico državne pokojnine vsi tisti italijanski državljani, ki s sodelovanjem svoje volje pridobe neko drugo državljanstvo. S tem, da je zahtevala prispevek volje prizadetih za odklonitev izraelskega državljanstva ne pa za njegovo pridobitev, je hotela izraelska država zaščiti svoje državljane, med katerim je b'lo veliko starejših oseb in nekdanjih visokih ter zaslužnih italijanskih fukcionarjev, pred tem, da bi na stara leta ostali brez sredstev za preživljanje.
Vsekakor je omenjeni fašistični dekret nekaj svojevrstnega, kakor da bi pen-zijski fond in pokojnina ne bila neka pridobljena gospodarska in socialna pravic*. Očiten je torej namen predvojnega režima, da bi kaznoval predvojno politično emigracijo, če se je že izmuznila iz njegovih policijskih rok vsaj z ustavitvijo pokojnine. Prav zato pa je toliko bolj obsojanja vredno, da je povojna birokracija posegla prav za tem predpisom ter si italijanske konzularne oblasti v Izraelu začele jemati potne liste in so ustavile Izdajanje potrdil potrebnih za prejema je pokojnine, vsem tamkajšnjim Židom, bivšim italijanskim državljanom, ki niso mogli dokazati, da so se v predpisanem roku odrekli pridobitvi izraelskega državljanstva. Se posebno značilno je nadalje, da so pri tem vztrajale tudi potem, ko so posamezniki, ki so se za svojo pravico zatekli na italijanska sodišča, s svojimi ‘zahtevami in ugovori prodrli.
Gordijski vozel je presekal šele sedanji republiški predsednik Segni. Ta je 28. julija 1961, ko je bil zunanji minister, dosegel, da je bilo sklenjeno, da se Židom ki so emigrirali v Izrael pred uveljavitvijo novega izraelskega zakona o državljanstvu, še nadalje priznava italijansko državljanstvo in da se jim izdajajo potrdila potrebna za prejemanje pokojnine, do katere so si pridobili pravico kot italijanski državljani. Nismo pa mogli zaslediti, da bi, vsaj do danes obenem bil pre-
Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo ob- l vešča zainteresirane kmetovalce, da bo. na poverilo ravnateljstva za kmetijstvo in gospodarstvo pri vladnem generalnem komisarjatu in odbora za pomoč kmetovalcem oškodovani radi suše, pričelo v ponedeljek dne 14. t.m. razdeljevati nakazila kmetovalcem, ki so v ta namen svo-ječasno predložili prijavo za povzročeno škodo.
Pomoč obstoja v prispevku 50% nakupne cene močnih krmil (za posestva, ki so utrpela škodo na pridelku sena in ki imajo živino) in umetnih gnojilih za tista posestva, ki so utrpela škodo v vinogradu in na drugih kulturah.
Vsoto odgovarjajočo ostalih 50% cene močnega krmila ali umetnega gnojla se plača ob dvigu pri skladišču pokrajinskega kmetijskega konzorcija v silosu za postajo; ako bi zainteresiranec rad odložil plačilo gori navedene vsote, mu bo kmetijski konzorcij nudil kredit na brezobrestno kmečko menico dokler ne bodo pobrani pridelki. V tem slučaju mora dvigniti krmilo ali umetno gnojilo gospodar sam. ki bo podpisal menico.
Da bo potekalo razdelevanje brez nikakršnih oVlr, se bo izdajalo (pri pokrajinskem kmetijskem nadzornlštvu - soba štev. 3 - Ulica Ghega, Stev 0/1) nakazila po sledečem vrstnem redu:
14.-15. januarja: Bazovica, Gropada, Sv. Križ. 16.-17. januarja Vrdela, "Bani, lio-njer, Prosek, Kontovel, Konkonel, Gri-njan, Barkovlje, Padrlče, Trebče in Opčl-
klican tudi omenjeni proti politični emigraciji naperjeni fašistični zakonodajni dekret i leta 1933, ki kaznuje italijanskega državljana, če zaprosi za neko drugo državljansttvvo, z odzemom pravice n= državno penzijo. In. da se povrnemo k javnim organom, dodajmo - kot beremo v decemberski številki revije »II Ponte« -da je italijanski konzulat v Tel-Avivu še celo leto vztrajal pri svojem zadržanju. Sele po mnogih brzojavkah iz Rima je končno začel izvajati prejeta navodila.
Izraelski dopisnik v reviji »II Pontt« tudi ugotavlja, da razume, da italijansko zunanje ministrstvo ne more menjati ves svoj personal, toda da so na italijanski ambasadi, od šoferja do sluge, pa tja dr atašeja za kulturne zadeve in predsednika kulturne ustanove »Dante Alighieri-< še vedno v službi isti ljudje, kot so bil: pred tridesetimi leti, ko so bile razmere in časi vse drugačni, to je po njegovem nekaj nezaslišanega. Nezaželjene in škod ijive posledice so neizogibne.
Tako vidimo, da se tudi drugje, in ne samo pri nas, spremembe uveljavljajo zelo, zelo počasi in le z velikimi težavam1. Tudi druge tarejo in jim delajo krivi: c ostanki fašistične zakonodaje, tudi drugie so še vedno na raznih mestih ljudje, k' hočejo uveljavljati svoje stare in preživele nazore.
Sibirski mraz
Vaj mrzlega zraka, ki je zajel vso Evropo, ni prizanesel niti našemu mestu. V petek svečer je nenadoma pritisnil hud mraz. Nekatere ceste so poledenele, kar je preprečilo normalen cestni promet. Cez noč je odeja snega pokrila mesto in okolico. Snežni metež, kot ga ni bilo že več
Po dolgih letih smo končno dočakali dograditev občinske hiše, v kateri bo v pritličju poštni urad in zdravniška ambulanta, v prvem nadstropju pa dvorana za srenjske sestanke, pevske vaje in ostale vaške potrebe. Poleg dvorane je še manjša soba, ki je namenjena za odborove seje in izterjevanje davkov. Do prostorov v 1. nadstropju ima srenja pravico saj je prispevala za poslopje 1.400.000 lir.
Na povabilo pod vodstvom župana dolinske občine so se sestali srenjski odbor, zastopniki pevskih zborov, to je narodnega in cerkvenega, občinski svetovalci in nekaj županovih simpatizerjev. Sestanek je otvoril župan, ki je pozdravil vse navzoče. Pohvalno se je izrazil o srenjsken) odboru, ker se je zanimal za gradnjo omenjene stavbe, medtem ko se drugi srenjski odbori naše občine, izvzemši dolinsko srenjo, niso tako dobro izkazali. V nadaljevanju svojega govora je omenil, da bo nova dvorana služila za vse vaške potrebe, to je za gospodarske, kulturne in politične namene.
Tedaj je zastopnik cerkvenega zbora zaprosil za besedo in vprašal, če bo lahko, v slučaju potrebe, imel vstop v omenjeno dvorano tudi cerkveni pevski zbor. Do sedaj je imel omenjeni zbor vaje pri čč. šolskih sestrah. Pretežna večina članov srenjskega odbora je brez pridržkov pristala, samo g. Lovriha se ni strinjal in z njim so se seveda strinjali tudi njegovi pristaši.
Predno bomo dali komentar k županovim izjavam, se povrnimo k sestanku. Mislili smo, da bodo na sestanek povabljeni samo srenjski odbor, trije svetovalci občinskega odboi-a, ki predstavljajo našo vas in zastopniki obeh zborov. Toda bilo je prisotnih tudi mnogo nepoklicanih lju-
ne. 18.-19. januarja: Greta, Rojan, Rocol Koštalunga, Campanelle, Sv. Marija Magdalena Spodnja, Sv. Marija Magd. Zgornja, Katinara, Skedenj in Repentabor (cela občina). 21.-22. januarja: Devin-Nabre-žina (cela občina). 23.-24. januarja: Zgonik (cela občina). 25.-26. januarja: Dolina. Boršt, Zabrežec, Ricmanje in Boljunec
28.-29. januarja: Prebeneg, Mačkovlje, Log, Podboljunec, Pesek, Gročana, Draga, Bo-tač, Krogle, Domio in Jezero. 30.-31. jan.: Stramar in Milje (cela občina).
V	delovnih dneh ne dvignjena nakazila bodo kmetovalci zopet lahko dvignili v naslednjih dneh, vedno po 12. uri ter po 30. januarju cel dopoldne; na vsak način pa se bo razdeljevanje zaključilo 9. februarja p.m.
Umrla je tržaška nona
Pred dnevi je umrla najstarejša Trža-. čanka g. Karla Berger, ki je preteklega septembra praznovala svoj 103 rojstni dan.
Pokojnica se je rodila leta 1859 v pre, prosti družini. Njen oče je bil namreč mizar. Karla Berger pa se je že v rani mladosti izučila za šiviljo. Poročila se je dvakrat. V drugem zakonu je povila dvoje otrok, ki sta dandanes že v visoki starosti.
1. septembra lani, ko je praznovala svoj 103 rojsttii dan se je čudila, da je na slavje prišlo toliko ljudi; 2nancev, prijateljev, časnikarjev in radovednežev, ki bi radi videli gospo, Ki ]e učakala zavidljivo Starost.
let je še bolj onemogočil cestni promet, i K sreči ni prišlo do resnejših nesreč.
Napovedujejo, da se bo mraz, čeprav brez burje v naslednjih dneh še poostril. Najnižjo temperaturo so zaznamovali na Bazovici, kjer je toplomer zdrknil nad 32 stopinj pod ničlo.
Palčič v „Cavani“
V caleriji »Cavana« razstavlja Klavdij Palčič, ki izhaja iz šole prof. Avgustn Črnigoja. Mladi slovenski slikar je že razstavlja! v raznih tržaških galerijah-barih, venaai pa je sedanja razstava najvažnejša med vsemi.
Tržaška kritika se je o njegovih delih zelo pohvalno izrekla.
Splovitev ladje „Oceanic“
V torek zjutraj so v tržiški ladjedelnici CRDA splovili prekooceansko ladjo »Oeo-anic«. Slovesnosti so prisostovali goriški nadškof msgr. Pangrazio in g. Madame Mar Simu, sestra ustanovitelja družbe, ki je ladjo naročila.
Splovitev, ki je bila napovedana za soboto, so morali zaradi slabega vremena odložiti. Ko so pripravili načrt za ladjo smo v časopisih lahko brali članke, v katerih so imenovali ladjo za parnik bodočnosti. To pa zaradi številnih tehničnih novosti, s katerimi so ladjo opremili. Ladja ima 35.000 ton. To je največ.ia ladja, kar so jih kdajkoli zgradile italijanske ladjedelnice po naročilu tujih družb.
»Oceanic« bo postala glavna ladja družbe »Home Lines«. Zaradi vrste posebnosti pri izdelavi jo bo družba lahko uporabljala za potovanja, kot ladjo hotel ali ladjo za razstave.
di, ker je župan hotel imeti večino. S ponosom lahko izjavimo sledeče: Cerkveni pevski zbor se ni omadeževal v času fašističnega režima s tem, da bi se udeleževal na fašističnih predstavah in ni sodeloval na fašističnih proslavah, kot so t počenjala nekatera društva, ki se danes ponašajo s svojim naprednim programom in ki pravijo, da so bila tudi v preteklosti napredna. Naše klubovanje na vse o menjene izbruhe ni bilo seveda všeč nekaterim prisotnim. Toda ni naša napaka če imajo ljudje skrivljene hrbtenice in si ne upajo misliti s svojo glavo. Morali fc seveda samo kimati na njihove odločitve in jih odobravati, tod? tega nismo storili niti v preteklosti in ne bomo tudi v bodočnosti.
Kar pa se tiče brejskega poda je nekdo pripomnil, da ne bi bilo lepo da bi na
Cerkveni pevski zbor iz Boršta priredi v četrtek, 17. t.m. ob. 20.30 ob priliki vaškega patrona sv. Antona vesel večer. Na sporedu je trodejanka »IZ STARIH ČASOV« in pevske točke.
Vsi vljudno vabljeni!
njem nastopal cerkveni pevski zbor. Toda pri tem naj dodamo, da smo na starem brejskem podu razpravljali srenjske in gospodarske zadeve, poleg tega pa smo tudi peli narodne pesmi in včasih je zadonela tudi nabožna pesem »Kristus je vstal - aleluja«. Zaradi tega se pod ni podrl in tudi sreha se ni porušila. To naj si zapomnijo vsi oni, ki danes modrujejo in z nestrpnostjo in mržnjo gledajo na vero. To je zgodovinsko dejstvo in zgodovina nas uči, da so diktatorji vedno gledali s prezirom svoje nasprotnike, v vsa kem času in v vsaki okoliščini. Spomnimo se samo navade preteklosti fašističnega režima in na članke, ki so jih režimski časopisi pisali napram antifašistom. Mi dobro vemo, da diktatorji vedno iščejo grešnega kozla, toda ni naša krivda, če ga ne najdejo.
Ob zaključku čutimo dolžnost, da izrazimo najboljše želje našim somišljenikom ob novem letu 1963 ter si želimo z vsemi vaščani mirno sožitje in prijateljsko sodelovanje.
Demokrati iz Boršta
■f Albin Ušaj
Zadnjo soboto preteklega leta smo pokopali v Sv. Križu mladega stavbenega podjetnika Albina Ušaja. Pokojnik, ki je bil star komaj triindrideset let je podlegel tetanusu. Pred tremi tedni se je namreč zbodel v nogo z zarjavelim žebljem. Prepričan je bil, da ne bo nič hujšega, vendar pa so se deset dni nato začele kazati posledice krvne zastrupitve. Odpeljali so ga takoj v bolnico, a žal bilo je, prepozno. Zdravniki so ga skušali na vse načine rešiti, toda zastrupitev je bila tako razširjena, da je bila vsa zdravniška pomoč zaman.
V četrtek zjutraj po božičnih praznikih je po hudem trpljenju pokojnik zatisnil oči. Albin Uiaj je bil znan po vseh vaseh našega Krasa, saj je imel povsod razne gradnje v delu, še posebej v zgoniški občini. Svoje podjetje Si je ustanovil sam ter ga tako izpopolnil, da je bil kos vsaki gradnji. Pokojnik je bil povsod spoštovan in je kot priden in vesten delavec in podjetnik imel dovolj dela.
Kljtib mrzlemu ln deževnemu vremenu ' je v soboto popoldan prišlo v Sv. Križ ogromho ljudi iz Vseh okoliških vasi, da bi spremili k večnemu počitku pokojnika
Trgovski klicarji
Stric Bolfenk je bil po poklicu mornar, nadaljeval je tradicijo svojih junašk h prednikov, ki so se že več stoletij potera'i po morjih. Z nekega potovanja po arabskih deželah je prinesel naši mami v dar prelepo preprogo. Koliko veselja je preproga prinesla v našo hišo. Otroci smo se drsali po njej in si mislili, da smo v Sahari, o kateri nam je stric večkrat go voril. Te in podobne igre pa mami vsekakor niso bile vsee, saj je dragoceno preprogo čuvala kot punčico svojega očesa Ko je bilo stricu šestdeset let se je naveličal tujih dežela in potovanj in se je zato upokojil. Od tedaj dalje je bil skc a vsak dan pri nas. Pri kozarčku vina 'f postal zgovornejši in tedaj je pripovedoval in pripovedoval o svojih potovanjih po eksotičnih deželah, o svojih prigoda’’, o ljudeh in tamkajšnjih navadah.
Ob takih prilikah smo izvedeli za m?r sikatero novost. Nikdar pa nam ni h t 1 povedati, kje in na kakšen način je kup:l preprogo. Zagonetno ozadje nam je da o sumiti, da je preprogo kupil na nepošten način. Toda kljub podtikanju nam stri" Bolfenk ni nikdar razkril skrivnosti.
Pred nekaj meseci pa smo končno 1 zvedeli za skrivnost. Bilo je ob priliVi tržaških občinskih volitev. Nekega dne je vstopil v kuhinjo stric Bolfenk ves razjarjen, strele so švigale iz njegovih oči »Kaj takega! Kaj takega! Le kje se na -dejo taki ljudje!« Na dolgo in široko je začel razkladati, da bo skupinica bivš li članov Neodvisne socialistične zveze k?n didirala na italijanski socialistični stranki. Stric, trdna slovenska korenika nikakor ni mogel razumeti, kako je moč Slovencu nastopiti na italijanski kandidatni listi pa
na svetokriško pokopališče. V cerkvi jc bila maša zadušnica, cerkveni pevski zbe? pa je zapel vrsto žalostink.
Pokojnik zapušča ženo in komaj trime sečnega otroka.
Gospe soprogi, ki je prav na dan pogreba izgubila še brata Lucijana Miliče izrekamo naše iskreno sožalje, kakor tud staršem in ostalim sorodnikom. Ti. Albin pa počivaj v miru in večna luč naj t sveti!
* 9 *
V	Nabrežini je pretekli teden umrl šti riinosemdesetletni Ivan Pertot po domače Kolauken.
Pokojnik izhaja iz stare kmetske družine v Nabrežini. Bil pa je zadnjih petnajst let neprestano v postelji, zaradi mrtvouda na nogah, s katerima si ni m gel prav nič pomagati. Smrt ga je r-stalnega trpljenja. Družini naše iskreno sožalje.
IZ RAJBLA
V	Rajbeljskem rudniku so zaključili leto 1962 brez večjih nesreč. Ponesrečil se je le rudar Kuk Andrej iz Strmca pod Mangartom. Iz stropa pod rudnikom se je namreč utrgala skala, ki ga je pobila po glavi. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico v Huminu.
GLASBENA MATICA
TRST
V	soboto, 19. januarja ob 21. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj«
Večer zabavnih in narodnih popevk
Sodeljujejo:
kvintet bratov Avsenik
TER DUET EMA PRODNIK IN FRANC KOREN Napoveduje
SVETOZAR GUČEK Vstopnice bodo na razpolago v petek in soboto v Tržaški knjigarni, Ul sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. PONOVITEV v nedeljo, 20. januarja ob 16. uri v dvorani LJUDSKEGA DOMA V KRI2U.
Vstopnice bodo na razpolago eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane
naj bo to socialistična, liberalna, demo-krščanska ali fašistična. »Italijani so Italijani, Slovenci pa smo Slovenci« je zatrjeval. »Kdo naj še verjame takemu Slovencu, ki se poteguje za italijansko stvar'«
»Preslepiti nas hočejo! Toda ne smemo jim verjeti, ne bodo nas speljali na limanice!« Čudno se mi je zdelo, da je tako govoril saj mi je bilo znano, da se je vedno bolj zanimal za levičarsko politiko. Toda stric Bolfenk je bil najprej Slovenec in šele nato levičar. »Veste, kaj se bo zgodilo tistim, ki jim bodo verjeli?« je nadaljeval. »Nekaj podobnega, kar se je zgodilo meni, ko sem kupoval preprogo, ki je v jedilnici!«
Vsi smo postali pozorni. V možganih se nam je zablisknilo, da bonn končno le zvedeli za preprogino skrivnost. »Bil sem v nekem velikem arabskem mesta. Ko sem se sprehajal po najrevnejšem mestnem predelu sem zapazil, da je pri arabskih trgovcih navada, da postavijo pred vrata mladega, zalega mladeniča, ki vabi mimoidoče v trgovino. Prijatelj, s katerim sem se sprehajal me je poučil, naj nikar ne vstopam v trgovino, ki ima trgovskega klicarja. V takih trgovinah te vedno osleparijo, me je poučil. Neverjetno sem zmigal z glavo, kajti po svojih potovanjih po arabskih deželah sem si nabral že mnogo izkustev in sem vedel, da te Arabci vedno prelisičijo. Zato na prijateljeve besede nisem polagal velikesa pomena. Naslednjega dne sem vstopil v takole trgovinico. Klicar me je prepričal, da so pri njem najlepše in najboljše preproge. Zahteval pa je visoko ceno za preprogo, ki jo imate v jedilnici. Rekel m; je celo, da sta na svetu samo dve enaki preprogi. Eno, da poseduje namreč tunizijski bej. Seveda mu nisem verjel, toda napisal mi je listek, s katerim sem imel prosti vstop do beja, da bi se na lastne oči prepričal o vrednosti njegovih besed.
V	dobri veri sem kupil preprogo in iz radovednosti skočil še do beja, da bi se kljub nezaupanju prepričal. Ko sem prišel do palače in vratarju obrazložil svojo zahtevo in mu pokazal listek so me obstopile straže. Zvezali so mi roke in me peljali pred samega beja. Spoznal sem, da nekaj ni v redu. Preprogo, ki je bila bejeva last so mu neznanci pred dnevi ukradli. Tatvine so mi naprtili in le malo je manjkalo, da me niso zaprli. Moral sem plačati veliko vsoto denarja, da sem se odkupil, kajti stražarji niso mogli več iztakniti klicarja, ki mi je preprogo prodal «
»Tako sem nastradal!« je zaključil stric Bolfenk.
»Videli boste«, je povlekel zaključke, »da bodo tudi ti kandidati izginili po volitvah, kot kafre!«
Do danes nisem vedel, da ima stric Bolfenk tudi preroške sposobnosti!
dr. Jože Vrtovec jr.
SPECIALIST ZA ZOBNE IN USTNE BOLEZNI asistent na zobozdravniški univerzitetni kliniki v Padovi
SPREJEMA V TRSTU UL. CARDUCCI vogal UL. MILANO TELEFON 68349
DAROVI
V počastitev spomina g. Eme Tomažič daruje nečakinja Marija Sirca Dolgan Lit. 2000 za SDD.
V počastitev spomina g. Eme Tomažič daruje družina Viktor Sirca Lit. 2000 za ■SDD.
G. Batagelj iz Kanade je daroval za sklad »Demokracije« 1775 Lir, prisrčna hvala!
Odgovorni urednik:
SASA RUDOLF Tiskarna Adria, d. d. v Tritu
Uredništvo in uprava: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ul ca S. Anastasio l/c - Tel. 23-089 Goriško uredništvo: Gorica. Riva Piazzutta 18-1. CENA:	posamezna številka L 30.—
Naročnina: mesečno L 50.— — letno L 600.— Za inozemstvo: mesečno L 90.— — letno L 1000.— Poštni čekovni račun: Trst St. 11-722*
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TEL. 38045 - 38101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED
Df!7nR I Pntllipfp II Rim 7 Prenočišče, hrana, ogled Rima Itd., vse te >1 UuUn ! I ulil j ti Iti V nim. skrbi bodo odveč, če se boste obrnili nat
Hotel-Penzion BLED =_
Via Stmilia, 18 - Telefon 777-102 - RIM
Se priporoča in 'pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. lliEVSTIK
Izrežite ‘in ahranitel - Pišita nam za cene in proapalttal
Pomoč kmetovalcem
ki so utrpeli škodo radi suše
Občinska hiša v Borštu