^••mcuia Številka Din l-4o — Cen*: ■« 1 meMc D. n >>, sa Četrt leta Din Mv u pol 1*10 Din 3o -; «B Inozemstvo Din 1- (me<«Cno) — Oglna: po dogovora tik tetri* k pop.; v »Hit« u pracnlka i>, — Uredništvo: Llubllana, MtkloCI-Nelrtnkirana plima »e ne sprejemalo Izham vsak tetri, k dan r(»prej — 11 Oglasi, reklamacije ln naroCnlna na upravo I Delavska sbomlca, MlkloilCeva cesta 23,1. nad. || Telefon 2209. Stav. Čekovnega raCuna U.*00 Peter Lombardo: Zakaj mor« To vprašanje si stavi ja jo rudarji in pa vsi tisti, katerim je znan položaj v rudarskih revirjih. To vprašanje ni novo, ampak obstoja že več let. Kajti družba že vso povojno dobo, zlasti pa zadnja leta, stalno poslabšuje delovne razmere in spravlja rudarje v vedno obupnejši socialni položaj. Ni zadosti, da je družba v zadnjih letih vzela rudarjem družinske doklade in obenem znatno znižala plače; ni zadosti, da se je storitev delavstva dvignila za 33% napram 1. 1913.; ni zadosti, da je družba v zadnjih letih vrgla število rudarjev na cesto, ki so leta in leta garali in ustvarjali milijonske profite družbi; ni zadosti, da zbog večmesečnega praznovanja šihtov vlada med rudarji strašna beda, ki ogroža obstoj tisočem delavskih družin in s tem propad vsega gospodarskega življa v revirjih; ni zadosti, da je delavstvo v zadnjih letih doprineslo številne žrtve smrti in nezgodam; ni zadosti, da se z delavstvom postopa kakor z najslabšimi sužnji. Ne, vse to še ni zadosti. Znižanje plač, katere je družba diktirala v višini 15% s 1. avgustom 1931, nam to potrjuje. Zakaj torej? Zato, ker vse to zahtevajo kapitalistični interesi družbe. In ti interesi ne poznajo nobenih meja, ne pri profitu in ne pri izmozgavanju in preganjanju delavstva. Ni treba, da bi to s številkami dokazovali, kajti en sam pogled v bedne rudarske družine, nam pove vse. Da pa tisti, kateri ne poznajo bede rudarjev in profite družbe, ne bi smatrali to za pavšalno trditev ali celo za demagogijo, naj si ogledajo naslednje številke, ki konkretno pričajo o razmerah, ki vladajo v rudarskih revirjih. Predpogoj življenja je delo, »storitev«. Naslednja tabela nam pove, koliko so rudarji producirali skupno, koliko od tega odpade na posameznega rudarja v tonah na leto in v kilogramih na dan pri TPD. Leio Letna Odpade na delavca produ, kc. na leto na ših t Štev. v tonah v tonah kg del. 1013 1,349.000 198 600 6833 1925 1,518.550 162 540 9686 1926 1,391.260 191 637 7294 1927 1,628.750 234 780 6950 1928 1,574210 210 700 7508 1929 1,957.000 227 757 8636 1930 1,415.000 216 (281) 720 (904) 6547 Pri produkciji v letu 1928. je upoštevati, da je delavstvo v tem letu praznovalo znatno število šihtov. Prav tako je treba upoštevati praznovanje eno tretino šihtov v 1. 1930. Če bi se v letu 1930. redno obratovalo, bi znašala letna produkcija 1,839.440 ton in bi odpadlo na delavca letno 281 ton ali na storjeni šiht 904 kg. Taka je bila storitev delavstva v navedenih letih. Koliko pa je delavstvo prejelo od vrednosti storitve, pa nam pove naslednja tabela: Od vrednosti 1 tone premoga je odpadlo na delavsike plače: kmet in bajtar pa bosta ostala »nevidna«, kakor sta bila. Da je zavarovanje kmetskih delavcev za slučaje bolezni in onemoglosti v interesu kmetijstva potrebno, menda noben pameten človek ne bo tajil. Toda izvedeno pa kljub temu še ni. Glavna naloga delavstva je pa, da se v celoti organizira v Jugoslovanski strokovni zvezi in tam brani svoje interese. Le skupaj uboga gmajna ter bodimo na straži, da nas ne zajame polovičarstvo, tako biti? OstailS iadaitki Leto na1 plače in prebitek 1913 K 4.50 K 3.80 1923 Din 94 Din 128 1924 99 147 1925 99 141 1926 75 138 1927 62 140 1928 67 119 1929 69 113 1930 65 105 Če sedaj vzamemo cene premogu, plaSe, ostale stroške in dobiček za eno Jono od leta 1925. dalje, ko so cene premogu začele popuščati, vidimo sledeče razmerje: 1. 1925. vzamemo 100. Leto Cene premogu Plafce Ostali iadaitki in prebitek Ce spremenimo delež delavskih plač v procente, je znašal isti v letu 1913. 59.5%; leta 1925. 41.5%; v letu 1928. pa še samo 35 odstotkov. V naslednjih letih je pa ta odstotek še bolj stvu padle za okroglo 15%, dočim se je storitev dvignila za 33%. To so številke, ki temeljijo na podatkih rudarske oblasti. Ali je treba k temu še kaj dodati ? Dejstvo, da so profiti, izkazani od družbe same znašali 1925—1927 okrog 38 milijonov dinarjev letno ter se v letu 1928. dvignili na 44 milijonov, nam je zadosten dokaz, da rudarska beda ne nastaja zaradi kake krtize pri TPD, marveč zaradi ogromnih profitov. Družba bi bila, če bi bila pravična, v stanu znižati cene premogu, s čimer bi bila konkurenčna možnost upostavljena in delavstvu zagotovljen eksistenčni minimum. 'Če je pri tem treba nekaj žrtev, naj družba vzame tam, kjer je, ne pa tam, kjer že itak nič ni. Delničarji naj žrtvujejo nekaj od milijonskih profitov, ki jih spravljajo leto za letom. Tudi ne bi škodovalo, če se znižajo plače in tantijeme višjim uradnikom in članom, upravnih svetov. Tak način kapitalistični družbi seveda ne ugaja, ker vidi rešitev le v tem, da znižuje še dalje delavske plače in da mu tako da v roke beraško palico. Drugo rešitev vidi družba za ohranitev milijonskih profitov tudi v tem, da bi nastopila huda zima, kakor n. pr. 1. 1928., ker bi se s tem konsum premoga dvignil .in seveda tudi cene. Rudarji naj torej čakajo na to rešitev, ker drugega izhoda po izjavi družbe ni pričakovati. Kaj pa sedaj? Ali naj ostane kar pri tem, kar pravi družba? Zgleda tako, saj je vendar družba popolnoma svobodna. Dela, kar hoče. Edini, ki bi jo pri tem mogel ovirati, bi bilo delavstvo, če bi imeli zadostno odporno silo in sredstva. Kaj pa naša javnost? Ali nima ona pri tem nobene moči? Saj gre vendar za tisoče državljanov, katerim grozi najhujše in to zaradi brezvestnega in v večjem delu inozemskega kapitala? Delavstvo je storilo vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi družbo prepričalo, da ne more vzdržati obstoječih razmer. ki z desnim očesom stalno gleda proti kapitalizmu, z levim pa po gotovi potrebi pomežikuje tudi delavstvu. Naši delavski organizaciji ne manjka nesramnih in grdih obrekovalcev, ki bi jo v interesu kapitalizma najraje vtopili v žlici vode. To naj nikogar ne moti. Delavci glave kvišku! 2e Koseski je pel: Kedor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Živel krščanski socializem! Kajti pri tem ne gre le za mrtvo tvarino, ampak gre za več tisočev žirih bitij, katera morajo imeti možnost življenja,. Če vse to ni družbe prepričalo,, da more tako razmerje škodovati prej; ali slej tudi interesom družbe same, potem mora vzeti celo zadevo v roke javnost. Tudi njena zadeva je eksistenčna vprašanje rudarjev, kakor ostalega delavstva Tudi naši javnosti veljajo besede župnika Fiedlerja: Če bi dali rnski mogotci prostovoljno polovico svojega, premoženja kmetom, ne bi bilo ruske revolucije. V borbi za zakoniti delovni čas Podjetniki so v bistvu sploh proti vsaki zaščiti delavstva. Najbolj jih pa bole določila § 10 zakona o zaščiti delavcev, ki določa, da morajo podjetniki plačevati vsako prekourno delo najmanj s 50 % poviškom. Ta paragraf se jim do zadnjega časa ni zdel posebno nevaren. Niso se brigali za njega in so silili svoje delavstvo do prekournega dela, ne da bi za to dobili dovoljenja pristojne oblasti in ne da bi plačevali za 50 % višjo mezdo. Delavstvo se je pa vendarle spametovalo. Zavedlo se je, da ima pravico do višje plače. Ker ni hotel podjetnik plačati prostovoljno, so šli pred sodišče. Ne le v naši banovini, ampak tudi v savski. Tam je šlo pri nekaterih podjetjih za vsote, ki so šle v sto-tisoče. Razsodbe iz teh procesov so zelo važne. Sodišča so ugotovila: 1. Za nadurno delo plačevanje nadurnega dela je merodajen edino § 10 zakona o zaščiti delavcev. 2. § 10 je prisilnega značaja. S strani podjetij se je pojavila nova razlaga določil zakona o zaščiti delavcev. Sploh je njihov cilj, da bi napravili v tej zadevi čim večjo zmedo. Vkljub temu, da določa § 10 zakona o zaščiti delavcev, da mora plačevati podjetnik vsako nadurno delo s 50 % poviškom, se sklicujejo na §§ 6 in 8 zakona o zaščiti delavcev. § 6 namreč določa, da se sme podaljšati delovni čas le, če glasuje štiri petine delavcev v tajnem glasovanju za to. § 8 pa določa, kedaj se sme delovni čas podaljšati s predhodnim dovoljenjem oblasti brez pristanka delavcev. Torej s tem ste določeni le dve vrsti nadurnega dela. Podjetniki hočejo izrabiti tudi to, da stoji v § 8 pri nekaterih točkah pristavek, da se mora tako nadurno delo plačevati s 50 % poviškom, pri nekaterih točkah pa ni tega pristavka. To pa pristavlja zakonodajalec le radi tega, ker hoče tem bolj zaščititi delavce, ker bi mogoče kdo menil, da nimajo delavci pravice do 50 % poviška, če morajo vršiti n. pr. nadurno delo zaradi javnih interesov. Pri tistih točkah, pri katerih je pa popolnoma jasno, pa ni dodal nikakih podrobnejših določil. Ako bi pa veljalo stališče podjetnikov, bi dobival delavec 50% povišek, ako bi moral opravljati delo radi javaega interesa, ako bi pa moral delati nadure radi ugodne konjukture podjetnika, bi moral delati brez 50 % poviška. Jasno je, da nasprotuje tako stališče ne le določbam zakona, ampak tudi zdravemu razumu. Za nas delavce velja torej: 1. § 10 zakona o zaščiti delavcev se nanaša na vsako nadurno delo. 2. Ako nastane v tem pogledu spor, so pristojne izključno sodnijske oblasti, da odločajo o takih sporih. Bodi zaupnik »Krek. knjižnice"! Če pridobiš 10 rednih članov, dobiš vse knjige „Krekove njižnice“ vsako leto zastonj! Jože Gostinčar: Oaleimo si! Zivirao v dobi gospodarskih in moralnih potresov. Sadovi kapitalističnega gospodstva se kažejo v strašni luči na celi črti. Zlato tele pa je vkljub temu še vedno v splošni časti. Še kleči pred njim ogromna množica ljudi vseh narodov in stanov. Kljub temu se pa kapitalizem nekako sam skubi in kaže čimdalje ostud-nejŠo podobo. Ruska revolucija, revolucija v Španiji, preganjanje duhovništva in požiganje cerkva, fašizem, kulturni boji, splošno brezverstvo, izginevanje srčne kulture na celem svetu so vidni znaki družbo razdirajočega kapitalističnega vse-vpliva. Svetovno vojno je rodil kapitalizem in ta dela sedaj lastnemu očetu velike težave, delavstvu pa revščino. Denarne stiske raznih držav, polomi velikih bank v Evropi in Ameriki, zastoj dela in strašna brezposelnost delavstva, znižanje zaslužka, težkoče kmečkega gospodarstva in medsebojno nezaupanje držav in narodov, ki ovira medsebojni promet, so vidni sadovi kapitalizma. Zalibog mora pri tem največ trpeti delavno ljudstvo, ki je proti svoji volji zasužnjeno kapitalizmu in mora prenašati vsa zla tega gospodarstva. Ali je to čudno? Države celega sveta so imeli v rokah kapitalisti, ki so z denarjem in potom parlamentov in dostikrat podkupljenih poslancev izvajali tako zvano »ljudsko voljo«-, ki je bila pa največkrat volja kapitalistov in temu zelo blizu stoječih »štreberjev« za osebnim dobičkom in osebno častjo. Zato pa vladajo po celem svetu zakoni, vrezani po kapitalističnem »muštru« na škodo delavnega ljudstva, ki se zvija pod težkim jarmom vsestransko zavarovane kapitalistične špekulacije, ki nima napram delavnemu ljudstvu nobenega družabnega obzira. Kapitalizem ima pa na svoji strani tudi javno mnenje buržujev in buržuj-čkov in drugih po limonadi dišečih ljudi, — potom časopisja, ki v prvi vrsti zastopa kapitalistične interese. Sicer bi to časopisje bilo mnogokrat rado nabrušen nož na obe strani in skuša to tudi biti. Toda dvema gospodoma ob enem ni lahko služiti. Tako tudi časopisje ob enem ne more resno služiti kapitalizmu in socializmu, oziroma kapitalizmu in Leonovim načelom, izraženim v njegovi okrožnici o delavskem vprašanju, ki naj služi kot temelj družabnega reda. Napram vsemu temu ima pa delavstvo po svoji kršč. soc. organizaciji in po publikacijah veliko nalogo upostaviti sebi in javnosti jasnost bodisi glede delav. organizacije bodisi delavskega vprašanja. To vprašanje je sicer v smislu Leonove okrožnice in dr. Krekovega dela pri nas rešeno na tak način, da si vsak stan ustanovi svojo organizacijo, katero vodi sam, v kateri odloča in ukrepa tudi sam. Tako so ustvarjene pri nas trojevrstne organizacije na enem in glavnem skupnem temelju Kristovega nauka: delavska, kmetska in obrtniška. Toda vsaka brez jero-bov in poveljnikov, ki stoje izven stanu. Vsaka teh organizacij more prostovoljno naprositi prijatelje teh stanov, da ji po svojih duševnih močeh pomagajo in svetujejo. Delavska organizacija ima v tem oziru vse v redu. Ima duhovne in svetne svetovalce, če jih imajo druge, mi ni znano. Seveda so to nepolitične strokovne organizacije, ki zastopajo interese svojih članov. Delavno ljudstvo si mora, ako hoče dobro sebi, po svojih organizacijah samo odločevati v svojih zadevah. Ako tega ne bo, so vsi drugi napori zastonj. Za delavce se ne bo nihče resno brigal, in mali Poročila z Jugoslovanska Kovinarji Mednarodna »veza kcSSftMlcih kovinarjpr. ' - •“ -mm*. Kakor je nujno potrebno, da je delavstvo v vsakerfl“ delavskem centru organizirano v svojih strokah, ki, nfc. U način najlažje delajo za njegove interese, tako je to tudi iz mednarodnega stalifiča izredrte važnosti. Turi i tukaj obstojajo poleg centralne mednarodne strokovne zveze ie posanieinč sfrbkovne Itr-ti^piteiriiinriale,' U,i TAitfjo Tt&nvtfit se špedelno b*v»i x 'meB-ftriirtiiii, • fpcuapodfemlkUmiti' i-n feptsli socialnimi problemi svoje stroke. Tudi mi imamo svojo mednarodno strokovno organizttcijG krščanskih kovihatjeV, k! inia svoj eedež v Duisburgu (Nemčija). Naj* močnejša zveza kovinarjev, ki je v njej vČlan-njena, je strokovna zveza krščanskih kovinarjev* Nemčije, ki šteje danes: 125.000 Članov. Poleg te Ko včlanjf*he v njej če tia/tled-nje države s člani: Belgija '(1)8.200),‘katoliška Holandska (16.200). evangelska Holandska (6600), Francija >(3000), Avstrija (4000), 9VfcA: (9300), nemški del' Poljske (3800), Ogf-ska (1800), skupaj 182.000 Članov. V letu 1930 so se priključile še Poljska, Češka in •l^iksemburg. \ , . . iKilub temu, da je naša kpvijnska indu-atrija, khk6r tudi naša fifrokovVfa organizacija kovinarjev pfe^ej neznatna napthm 6f-ganizacijam kovinarjev drugih držav, smo vendar smatrali za važno in potrebno, da navežemo stike z našo strokovno internacionalo kovinarjev. Po daljših pismenih razgovorih in izmenjavi statističnega materiala smo sprožili mieel, da bi pristopili tudi mi v krog borcev naše kovinarske internacionale. 'Na naš dopis v tem zrrtislil s trio prejeli odgovftf, V katerem nam predsedstvo spOftv ča, da smo bili na konferenči glavnega od-borja 'knščanflkie kovinarske internacionale, ki se. je vršila ob binkoštnih praznikih t. 1. v Luzernu (Švica), sprejeti kot član v »Mednarodno zvezo krščanskih kovinarjem«. Tovariši kovinarji! Za nas, ki smo 6ele v razvoju svojega dela v tej stroki, bo to velike vrednosti. Danažnji čas zahteva ravno za po6aitie*ne stroke mnogo intenzivnega dela, ki ni ravno lahko. Internacionala nam bo nudila vso svojo moralno in Strokovno oporo. Vi pa, tovariši, širite našo organizacijo kovinarjev, da bo vredna biti Članica svoje mednarodne strokovrte zveze. Vsi kovinarji v strokovno zvezd krščanskih kovinarjevi Za tem ciljem stremeti je 'dolžnost vseh naših kovinarjevi Ljubljana. ,V četrtek,, dne 23. julija t. 1. se je vršil ustanoVnl občni zbor »Strokovne skupine kleparjev, inštalaterjev in monterjev v Ljubljani«. Številna udeležba je pokazala, da se tovariši kleparji dobro zavedajo važnosti strokovne organizacije, ki je v teh kritičnih dneh bolj kot kdaj prej potrebna. V odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši: Predsednik Pauer Anton, podpredsednik Batič Viktor, tajnik Lukner Franjo, blagajnik Butinar Jože, odbornik Franc Gajeta. Kot namestniki: Šušteršič Ffahc, Kropar Ivan in Kovičevif Sander. V nadzbrštvd: {.ah Dam is, Kostevšek Ivan in Turk Karel. Kot Zastopnik centrale se je udeležil občnega zbora tov. tajnik Lombardo! V svojem govoru je poudaril potrebp vzajeipnosti delavstva, ker te na ta način je Mogoče us-p&Ho graditi defavške organizacije in jih uveljaviti fiapram pobjetniku trt oblasti. Tov. Jože Rutar ie naglašal pomen in potrebo delavskega tiska. Le izobražen delavec bo zmožen dobro voditi svoje stanovske 'orgaiiizaHje. Občni zbor je potekel v najlepleim zadovoljstvu in soglasja* navzočih tovarišev, ki so sklenili, da bodo z vsemi močmi delali, da se organizacija razširi in da pritegnejo k skupnemu deluvše ostale tovariše'. ..... Huda jama. V nedeljo, 9. t„m. smo imeli rudarji ponovnp sestanek, y dvorani hotela zve^p tja«. Sestanki se je udeležilo rudarjev. Obravnavali smo kolektivno pogodbo s TPD. Tovariš Lešnik je poudaril, da se je sporazum dosegel samo v točkah od 2 do 14, niso pa pristali zastopniki delavstva na točko 1., ki govori o plačah., .Tp točko je TPt> kratkomaio diktirate. Zato je rlidarji ne feodo nikoli prignali. Tovariš Marinček je dokazoval, da niUila amžba opravičen*’ do žtiižanja felaČ, faziib če ji pbhlep po čim V$jfjen),x)6bfcku '{udi 'kkjf razlog: Drijžba >#,' igra'z ogrnem, fgra se.pa racjiJega, ker .m. da'rliso rUaarjl org&tiižifdHi fn“‘da iiisb sposobni take obrambe, kakor so n pr. rudarji v Angliji in Nemčiji, kjer je neorganiziran rudar nemogoč. Tovariši! Ali ni dovolj jasen opomin, da mora tudi pri nas izginiti neorganiziran rudar? ' , ‘ Lesni delavci it. tl rine Bohinjska Bistrica. Dne A avgusta se je vršil v tukajšnjem Društvenem domu lepo uspeli. sestanek lesnega delavstva. Radi skrajno nevzdržnih gmotnih in de1-lovnih razmer lesnih delavcev ter številnih krivic, ki se dogajajo dan za dnevom, v vedno, ostrejši obliki, je delavstvo spoznalo, da pr* tem ni druge pomoči kot, da se organizira in se kkupno bori za zboljšanje ^bstoječiH razmer. Delavstvo ne tep£ le kapitalistični družabni red, ampak tudi lastna nezavednost in brezbrižnost, Zlasti pa nevedrtošt, ki žal še vedno gospodari' v pretežni večini delavstva^ Tovariš Langus Jože iz Ljubljane ,in tpv’ Pukšič Alojz iz Jesenic sta na tem sestanku pokazala prisotnim jasno začrtano 'pot,'himen in pomen strokovne organizacije za delavstvo. Oba govornika sta ppsegla globoko v obstoječe razmere in opozorila delavstvo na že izvršeno veliko delo ter še večje naloge, ki čakajo delavstvo in organizacijo v bližnji bodočnosti. Predpogoj za. vsako USpe^no delo pa je, da $e'r delavstv'6'kompaktno organizira. Tovariši, lesni.‘delavci! tfcdina je pilita,!! pot začrtana, treba saipo, da stopimo na plan iri priihetho''za deld. Po gešlii: Eden za vse in vsf za ehega, ia dobro in pravično stvar. Vedno in Vselej pa z zavestjo, da smo upravičenj do človeka vrednega žjs(ljenja. No-, bena Žftev in nobertb delo nas ne. sme pri tetH motiti/ ' 1 " .. Papirničarji Vevče.V nedeljo, 9. avgi^sta se je vršil, sestanek. papirniškega delavstva, na katerem, so bili Zastopani 'tudi delavti iz Medvod iri Goričah: Dvorana Device Marije v Polju je bila napolnjen^,' kar *. znači, da pri pa-pirničarjih ni vse v retiu. Centralni tajnik je podal sliko splošnega gospodarskega’ in socialnega položaja delavstva. Opozoril: je navzoče na vse znake, ki kažejo, da bo prej ali slej tudi papirniško delavstvo po-‘ stavljeno pred težko preizkušnjo. Zaupniki posanjeznifi obratov so podali izčrpna ^poročila, iž katerih je povzeti, da postajalo obratna vodštv/a vedno bolj samozavestna iri odurni napraiti delavstvu, pri čemer nosi det1' krivde tudi delavstvo samo. Z ozirofli n?,,Obstoječe razmere, ki vednpj globlje segaip vgmotpe in moralne interese papifničarjeV, je bila na sčstanku soglasno spreljeta sledeči reSolticija, ki je bila poslana Združenim papirnicam: Po strogem objektivnem pretresu ; položaja papirne indusfrije na ^ni ter delavstva na drugi Strani delavstvo z ogorčenjem ugotavlja',' a'a se pri pojavljajoči še križi prevale vsa bremena na ramena delavstva potom skrajšanja delovnih dni, in potom redukcue delavstva. Dajje ugotavlja( da se pri reduk-.; cijah k^kir pri skrajšanju delovnega času prezira gmbtrio šibkejše, pro(ežira pa one delavec, katerim je zaslužek v tovarni lte postranskega pomena. Opaža se tudi, da se v podjetju kljub, redukcijam še vedno vrši nad-,, urrto delo. " * t j Ker je delavstvo, katerega Življenjski ob- stoj zavisi izključno od dela v tovarni, že Ubog skrajšanega delovnega časa dov6lj prizadeto, apeliramo tia Vodstvo Zruženin papirnic, da ošvojl v , bodoče sledeče stalilte delavstva: 1. Podjetje naj vsaj del rizika, kMeref»a prinaša gospodarska kriza, prevzame na svoje rame, kakor to stori z dobički,t |{j jih ima s pomočjo delavstva. Delavstvo je navezano na vsakdanji zaslužek, ki mu je nujno potreben za ohranitev golega življenja. 2. V sfufaju, da bi nastala nujna piotreba, omejiti število delavstva oziroma skrajšati deloVni čas», naj se to izvede šele v skrajnem slučaju in neizogibni potrebi, potem ko se je vse prekočasno delo v obratih ukinilo. 3. V kolikor pa je bilo podjetje prisiljeno izvesti redukcije delavstva^, r^aj se pri tem vzame v poštev v prvi vrsti tiste delavce, ki imajo sami ali njihovi starši posestva oz. premoženje, šele če to..ne zadostuje, naj bi prišle v poštev poročene delavke, katerih možje imajo zaslužek. V tretjo vrsto naj pridejo Sele v poštev delavci iti delkvke, katerih je yeč iz ene družine zaposlenih v podjetjih, 4. če je redukcija individualnega značaja, nai se reducirano delavstvo ne smatra ta. definitivno odpuščeno iri naj se mu zagotovi zopetni sprejem v delo, čim bodo premagane ovire, ki preprečujejo polno zaposlitev. 5. Odpuščeno oz. na, dopust poslano de-: lavstvo naj se, (y,, kolikor je to iz tehničnih ozirov mogoče, izmenja na gotovo dpoo, tako da bodo brentena na vse delavstvo enako razdeljena. Enako naj postopa tudi- z delavstvom, ki mu je odrejeno praznovanje šihtov. 6. Reducirano delavstvo naj se po možnosti' zaposli pri eventuelnih postranskih delih. Ker se v.posameznih obratih vršijo re-novacije in reparature, katero vršijq privatne tvrdke, naj se pri oddaji takih del zagotovi v prvi vrsti zaposlitev reduciranih papirniških delavcev. . ,, ,1 . ■ t,;> ll: 7. Pri redukciji delavstva, kakor v vsakem slučaju skrajšanja delovnega časa, naj se predhodno zaslišijo obratni, zaupniki, katerim so socialne razmere, zaposlenega delavstva znane. Le ha ta riafin bo mogoče pravično izvesti redukcije.' Delavstvo apelira na uvidevnost vodstva Združenih papirnic, da gornje,stališče osvoii ter s tem prepreči naraščajoče razburjenje delavstva. Delavstvo izjavlja, da bo to svoje upravjfeno in iz socialnih in moralnih ozirov utemeljeno stališče z vsemi razpoložljivimi sredstvi branilo. Papirničarji! To kar smo izrekli, ne sme ostati le bespda» marveč mora postati dejanje. Viničarji . i Boj za obstanek Gotovi vinogradniki hočejo ‘ižrabiti danjo visoko krizo, katere so ponekod sami krivii, v to, da bi zniža!) plače viničarjem. Do-sedaj so delali na pol zastonj, odsedaj naprej pa naj bi čisto zastonj. Zlasti v kapelsko-gornjegradski okolici se vinogradniki bore za znizarije. Na Vinogradniškem shodu spomladi so stavili celo javno tak predlog. Le odporp zastopnikov jn odločnemu nastopu župana g. Vambergerja, $ se je odločno postavil ria stran viničarjev, se imamo zahvaliti, da je predlog propadel. Toda plzimo! Tendenca za znižanje plač še živi, i ') r> Vintčafjf v težki pftfižkdšiiji ! Dne 1. avgusta sta nenadoma odpovedala službo svojim viničarjem jjosestnika-inozem-ca Hartner in Perko. Vzroka napovedi nista navedla. Viničarji so se takoj obrnili za pomoč na centralo. Tovariš tajnik Rozman je prispel na lice mesta že 3. avgusta in preiskal položaj. Ugotovil ie, da ni za odpoved povoda; To je povedal tudi oskrbnim g. Šla-gerju. Ta je izjavil, da ni vzeti odpovedi ta-; ko resno, gre le za znižanje plač. Indirektno je isto potrdil tudi g. Perko. Občinski predstojniki za viničarje Ker ne gre, da bi se izrabljal gospodarski položaj za popolen propad viničarjev, zlasti pa še od tujcev ne, se je obrnila organizacija do brižadetih občin, da naj nudijo potrebno Zaščito. ŽUpani: Vamberger, Divjak in So-.Štarjč so .izdali tako razglas, ki se glasi: -'Vsem gospodarjem in oskrbnikom viničarij! Podpisana županstva odločno protestirajo, da bi gospodarji viničarjem brez zakonitega in tehtnega vzroka odpovedali službo in jih takorekoč vrgli iz hiš na cesto. —i Viničarji smo gg. županpm zelo hvaležni za njihov odločen nastop. Intervencija pri sreskem načelstvu Kakor hitro je zapustil tov. Rozman Kapelske gorice, sta se odpeljala z avtom gg. Slager ih Perko s soprogo na srezko poglavarstvo, da bi opravičil svoje postopanje. Pozneje je prijavil tudi tov. Rozman, kjer mu je višji pristav javil, da je dal nalog obema gospodoma, da se naj sporazumeta z viničarji. Istotako je naročil, da naj organizacija javi nemudoma vsak- slučaj, kjer bi hoteli vinogradniki metati na cesto viničarje brez vzroka ali pa zaradi znižanja plače. Tako je pravi- .i.j, >■ . — - i : : : Ki Protestiramo Naslednji dan so bili viničarji obveščeni, kakšno stališče zavzame vsako poglavarstvo. Viničarji šo solidarni v tem, da ne morejo privoliti v znižanje plač. Sedaj imajo na dan ob svoji hrani komaj 10 do 12 Din. Pri tem pa nimajo niti dovolj deputatne zemlje. Predvsem pa protestiramo, da bi se hotelo zni-t žanje doseči na tak grob in nečuven način, kakor sta poskusiija navedena vinogradnika. Protestiramo tudi, da se drznejo vinogradi niki, predvsem pa meščanski in inozemski) popolnoma in namenoma prezirati »Uredbo o viničarskem redu«. Orožje imamo v rokah ’ . Ta dogodek jasno dokazuje, kako bi se godilo viničarjem, če ne bi imeli svoje »Stro-kovne zveze viničarjev«. Bili bi popolni sužnji. Na drugi strani pa dokazuje, da se zbirajo nad nami čtni oblaki. Vedno Se bodo pojavljale zahteve po znižanju plač. Zato je naša najglavnejša zahteva, da mora oblast določiti, koliko more znašati najnižja plača, pod kap tero ne sme iti noben vinogradnik. Naša organizacija je že poslala tozadevne vloge. Zavedajmo pa se tovariši, da je vaša dolžnosr, da se še bolj organiziramo. Le strnjena ar-i mada je močna. . . i Ljuli sptoh živeti s ,takimi dohodki. Ali ni to grozno, da sloj>i tako rekoč na čelo aikieije za znižanje plač najbednejšim delavcem v banovini, plač, ki še datleko ne dosegaijo etksistenfiuega minimuma, oseba, k.i pravi i, dai je* kaitoličan in duhovniik, j>ovrhu pa še zastopnilk tako bogatega samostana, da ne ve, kam z denarjem. Na Kum! 23. avgusta t. 1. bo veliko zborovanje treznih delavcev iz dravske in savske banovine. Polovična >YP^ilja je dovoljena. Če se bo pa priglasilo 450 udeležencev iz Ljubljane iji .ljubljanske okolice, je zagotovljen celo posebni vlak. Vsem tovarišem in tovarišicam priporočamo, da se tega zborovanja udeleže. Priglase sprejema Jugoslovanska strokovna zveza in krajevne skupine. Podrobnejša obvestila bo prineslo dnevno časopisje. Krščanski socializem m Karl Marx Znanstveni in kulturnohistorični pomen ’ r c ■ i Mark8orega n«ika.;n n ;ti pj (Zbrani spj^i župnik^ I|ohoffa,) , , (D^lje) . Liberalna »znanost« seveda trdi, da je dokazala zmotnost Marksovih teorij in s tem Midi nevzdržnost celotne Marks-ove kritike kapitala. Ta trditev pa ni nič drugega kot težko varanje samega sebe. ZnaurtoSt pričenja tp uvidevjati in pmnaVŠtiV^V 7.1 zv.^dr. (ft Brapn-ovega, »Arhiva za socialno zakonodajo« je zelo zanimiv seštavetc o ‘Š. zv. Marksovega »kapitala« od profesorja Wernerja Som-bdrt. Piše takpie :“Ža tretji zvezek. ( »kapitala« so doDili v Marksovi zapuščini le etfen,‘" ^vrhuše zeiol‘ pomanjkljiv prvi ošriuteft, vendar pa ni užitek knjige radi formalnih pomanjkljajev in napak bistveno oškodovan... Tak, kakršen je, je »kapital« vendar mogočen trup. Ne le radi tega, ker preneha manuskript; tudi predhodno ni bilo zadnja beseda, katero naj bi Marks izrekel. Zlasti zadnji odstavek, kameri naj bi še enkrat v mogočnih obrisih orisal glavne poteza .sistema naprav j ytis trudnosti,i Iz njega odseva le prevestno pojemanje silne moči pisatelja. Je nekaj otožnega!: ,za vse .oboževatelje tega ženija: Takorekoč z rokami, zagrabiti, kako je šel velilci M .JhiMulri*Tr Qh»V! hi "fes K m MM ZAJAMČENO Bft£2 Ttf i podporo prejemajo samo tisti, .ki so v veliki potrebi. Izplačano podpoifo, v kojikor je glavna podpora, mora preje-irialec ‘vrniti, kakor hitro pricfe pozneje db< boljših' ifnoiVinskih iaztoefr’. ‘ Žk 1 bržižposelno 1 zava^iVaA}^' velja* pla^a 63 n. mark v f^dinu, pri oskrbi 4' Križi pa 3^ n. mark. Tak d ji (j&lpora V lrtlži’' manjša Kbt brežpos'*1 Zavarovanje. I J,. , .s. \ v A. I Viktor Zakrajšek! " - '' Tlk p6d‘i>o£a traija 32 tiddov. Pti bf*ft. pos^lnih, ki so n&d 40 Jet stati; mofe biti-do 45 tednov. > i y." Trajanje podpore. ‘j ^S^ora zV Bifefcposelždst ae v splošnim deli 26 tednov. Sezonski delavci dobivajo samo skozi 20 ‘tednov. Kadar obrati stojijo, se podpora deli. V Vatikan (Romarski spomini.) j (Nadaljevanje.) ^ Brezooselno zavarovanie v 4«« Brezposelni VIL—XI.' plačilnega raa-reda (torej visokih razredov) dobijo podporo svojega razreda samo tedaj', če 50 »v v zadnjih dveh letih pred prvim slučajem brezposelnosti, ki sledi na čakalno dobo, najmanje 52 tednov bili v zavarovanem delu, ne da bi med tem časom prejemali brezposelno zavarovanje. Če so pa med tem časom tu pa tam prejemali podporo, potem dobijo novo podporo po nižjih plačilnih razredih, in sicer mesto VII. samo VI., mesto'> VIII. samo VII., mesto IX. in X. samo VIII. in mesto XI. samo IX,- «... Potom te določbe pride tako merilo podpore po plačevanju pristojbin1 v veljavo. ; Doba čakanja. Podpora se deli samo po dobi čakanja. Pri brezposelnih brez podpore upravičenih sorodnikov znaša ta doba 21 dni, pri brezposelnih z t; 2 ali 3 sorodniki 14 dni in z 4 ali več 7 dni. Ljudje so poslušali, poslušali, potem je pa prišel gosposki fant, položil je kazalec na nos in rekel: »To je pa huda pesem. Kar po puntu diši!« Ljudje so jo poslušali še enkrat, premislili so jo in se prestrašili, najbolj pa Matevž. Vzel je lajno in jo nesel zamenjat Dali so mu drugo, bolj domačo, pa vseeno veselo. Šel je z njo po svetu. Od vasi do vasi je potoval in pel je zraven. Naenkrat So se pa spomnili ljudje, da o vinskih goricah poje in 0 pijančkih, ko mora biti Vendar narod trezen in spodoben. - )•- >•« Vi H M< >T j Matevž je razumel nevoljo in je šel popravljat svoj greh. Drugo lajno je do* bil. Ta pa je pela strašansko žalostno in pobožno, ves dan je sipalo samo tisto staro prošnjo: > r H i »Marija k Tebi, uboge reve .. .< Zadovoljni so bili ljudje. Hodil je po božjih poteh in po vaseh, od hiše do hiSe se je pomikal’ in tolažil ljudi. Pobožno so sklepali roke in peli z lajno vred> Ne'smejte se, to ni prav nič‘čudnega! Potem1 je šel v mesto;; Paglavci pobalinski so se mu začeli smejati, ko je na cesti zavrtel lajno. Ljudje so ;se zgražali. Da je to norčevanje iz svetih stvari, so rekli. Matevž Odbitki pri podporah. ------------ 1 Rente,- ki ; jih brezposelni dobiva '3? soc, ; aavarovanja ali kot vojni oškodovanec, se priračunajo brezposelnemu zavarovanju. Ta renta je mesečno večja kot 1*5 nemških mark.'OntožBne delavke dobivajo podporo le po dokazani potrebi. Podpori' se tudi prištejejo' poročene- '1 mu brezposelnemu* dohodki njegove žene, če so toesečno večji ko 35r n. mark. Ne prištejejo se pa, če ima brezposelni družinske doklade za dva, tri ali več družinskih članOv. Odškodnine, .ki jih-dobiva' brezposelni;1 ako pusti kako zaposlitev, se tudi .prištejejo podpori. I 1.UU.1 ' ... j/. • .1'! *-• t :ruv ; ■ u Podpora v krizi. Kdor pl-ejema podporo od zavaroVa1-nja za brezposelne, se lahko pripusti k oskrbi v krizah. To velja za sorodnike skoro vseh industrijskih poklicev, če so 21 let stari!1 Poljedelci in uslužbenci se ne mOrejo pripuščati k oskrbi v krizah, j je plašno prikimal in je šel izbirat drugo lajno. ... , . 1 M j ■ - • Izbral je pesem o lepi Klari. Od aačetka ga je bodla v ušesih. Nič po domače hi pela. Potem se je potolažil'. Saj jo je vse mesto pelo. Študent, delavec, čevljarski pomočnik, vsi so jo žvižgali. Tudi ‘gramofon pri bankirju jo je peli • j ■ Počasi so se je pa naveličali. Rekli so, da je prestara. Takrat se je pa Matevž1 razjezil. Vrgel je lajno v jarek, da se je razbila in je začel prositi kot drugi berači. '>> Zadnjič Sva se srečala. Pogledal sem ga prav blizu in sem rekel: »Lej, toliko si pel z lajno, zakaj ne bi btez nje?« »Da bi po svoje pel?« se je začudil. »Kar brez lajne? Saj ne morem. Vraga, kaj si slepk Pogledal sem po svetu. Lep dan je bil, lepo vreme in se je kazalo na solnce. Sedel je kraj ceste in izvlekel iz malhe kos črnega kruha. Res ga nisem razumel. Pa to mimogrede: Saj se ne splača za teh par besed, za to revno zgodbico, ki je skoraj pravljica in ni prav nič nevarna. Skupna avdijenca pri sv. oč^tu. 15. maja popoldne ob 5. uri - Za ta dan smo imeli prav za prav že dovolj najlepših vtisov in spon^jj^v,: a, č^kal^ nas je še najveličastnejša prireditev teh dni. Vsi romarji in ves Rimf se'je ’dvignil, ko se je izvedelo, da bo ob 5 sprejem pri avr očetu v Vatikanu rta ogromnem Dama-zevem, dvorišču. - Okrog lepo okrašenega odra; na katerem so se zbirali člani kardinalskega zbora, so se gnetle množice ljudi. Zopet so bili zbrani zastopniki vseh narodov in jezikov. Prišli smo zelo zgodaj,' a kljub ttehiu' smo ostali daleč zadaj, dassrtto le S‘ težavo ujeli posamezne besedi iz govora sv. očeta. Krog in krog nas' si vtdetle gtavo-'prt glavi Da bi prikrajšali čakanje, so začeli posamezni številneje zastopani narodi prepevati svojč pesmi. Zelo so sfe udejstvovali tudi Italijani zlasti njihovi akademiki, ki so' vedno znali izrabiti priliko* za ponovne’ ovacije sv. očetu in krščanskemu demokratizmu'. 'Tudi na račun1 fašizma je padla marsikatera krepka, četudi je bila bolj prikrita. 'S posebnitri poudarkom’ so pozdravljali zlasti odličnejše voditelje njihove’ katoliške akrijie.' Po njihovem zgledu so tudi druge narodnosti pozdravljale svoje kardinale in prelate. Da se Slovenci s svdjim Šfeviibm v tem velikanskem Vrvežu riismo rmicgli uveljaviti, je jasno. Pa smo bili kljub našemu malemu številu upoštevani. Da bi se nekako obnovil binkoštni praznik in da bi razumeli vsi narodi pomen tega dne, so začeli deliti med udeležence nekakšne letake. Dobil sem list z lepim slovenskim tiskom, v katerem je bila na kratko ozna-čeVia vsebina nove Oftrbžfflcfe »Po štiri-" desetih' letih«. Kmalu driio dobili t’ii'di hrVaški tekst. Tako’ ttidi drug^ narodnosti1, vsak v svojeni jeziktf. Getkev pozna vse svoje narode, ‘velike in majhne in za vst? enako poskrbi. o lin.: .r Ko so se oglasile fanfare,* se je prikazala na odru veličastna postava sv. očeta. Sprejel ga je vihar navdušenja všeh navzočih. Pozdravnih vzklikov kar ni hotelo biti ne konca ne kraja. Tudi mi smo priložili svoj »Bog živi« tako ktepko, da je odjeknilo bd vatikanskih zidov: SV: ‘oče je bil v vidrti zadregi;' kako naj se; zahvali vsferii za ta pozdrav. Dolgo čaša rti mljgel spregovoriti, te topel nasmeh in roka sta odgovarjala rtavdiišenim pozdravom. Ovacije nisb prenehale!, ko je sv. bče zbsedel stol in se mu je predstavil pripravljalni odbor ter izročil spomenico. Ko so ovacije končno prenehale, je sv. oče spregovoril. Pa kako naj govori, da bi ga v^i razunielj? Pričel je v itali-jah^čirii, rtadaljfeVal v francoščini in nato v nentščirti ter st! končno opravičeval, da ne mote spregovoriti še V'drugih jezikih, ker pač ni poliglot. Kljub tišini, ki je vla-dalav smo ujeli le tu pa tam kako besedico, ker smo bili’ le predalleč od odra. Kljub visoki starosti-je kazal v gestah in kretnjah mladeniško živahnost. Da mu je stvar pri srcu, je pokazal zlasti s tem, da je govoril v celoti nad 5 četrt ure, čemur so se vsi čudili. Z ljubeznijo je po- zdravil zvfeste svoje sinove iz vseh delov ; sveta,' ki so se zbrali okrog njega ob priliki 40 letnice »Rerum novarum«. Pouda- f ril je potrebo dela za pravilno ured|tev človeške družbe, ki je mbžria le. naosrioVi krščanskih načel. Vse naše delo jia ipora imeti močne temelje, ki so vzeti iz nadtia-1 ravnega življerija udov sv. cerkve. V m<£' litvi naj zajamejo moc vsi, delavci kaketf' delodajalci, ker le molitev kliče blagošlo^' božji. Vse tozadevno delo pa naj bo pod-pipifo ž zr^V^mi bseithift itoristi* Le delo tistega,' kf neka j' ‘žriffl je,, tib ojbveljaflrf. :t&' delo spremljano z ftotftvijo in zrtVariii; bo nekaj doprineslo pravičnosti’ in ljubezni med nami. S priporočilom, da se vse delo za pravično ureditev človeške družbe vrši v zna-, menju molitve, dela in žrtve, je h koncu sv. oče vsemu temu delu podelil svoj apostolski blagoslov. Govoru so sledile živahne ovacije vseh' navzočih. Sv. oče je hodil od konca do konca odra in se zahvaljeval. Vidno vzra-doš&n je ogledoval in blagoslavljal posamezne zastave, kr so se sklanjale na, oder. Sef dolgo potem, ko je sv. oče odšel v 'svoje sobane, so na Damazovem dvorišču množice vzklikale sv. očetu1 iri nj£go-ivemtr delu. ‘ ' S teni so bile prošlaVe zaključene. Prav je bilo, da smo se jih udeležili. Odrtesli smo zavest, da sv. oče razumeva trud krščanskega delavstva po zboljšanju socialnih razmer in blagoslavlja n'jegqy jfia- j por za pravično uredbo človeške družbe'. Najvišja cerkvena oblast je pokret krščanskega delavstva potrdila in blagoslovila'. V n^’je pa zrastla zavest, da bo ta po-krčt tudi pri nas v svitu tegja’biagosldva rastel Kljub klevetom, ki ga zadevajo dan za dnem. /S!V 1 ' ' ' .,;i1 tf ..'M 7 '•'v v. •• u< ^'> * Soc a na fn gospodarska poiitika Kongres marksiptičnifi strokovnih organizacij. URSS sklicuje II. kongres svojih včlanjenih. organizacij v Zagpeb za čas od 27.-28* sept, 1931. Na dnevnem redu je med ostalim tiid!i sprememba poslovnika. Kongres je moral bili sklican radi- razmerja do ORS-a. Vendar pa ni' verjetno, da bo prinesel ta kongres marksistom enotno strokovno organizacijo. 6. in 7. junija 1931 je im^ta ^bor delegatov Zveza evangeljskih delavcev,,^ nemškem mestu Essen. Organizacija lina 747 društev » lOO-Otid, ^anov.' Mladinskih grup je 126'z 10.600 člani. Na zboru je imel referat poznani učenjak dr. Som-bart ,0 temi: »Poklic — stan — razred,< Organizacija je poudarila svojo solidarnost s krščanskimi strokovnimi organizacijami. Nemika kriianska kovinarska organizacija v borbi za policije v obratih. Letos so bili krščanski kovinarji udeleženi pri volitvah v 1429 obratih, kjer je bilo zaposlenih 540.000 kovinarjeV. NaSa organizacija je postavila popolnoma sama liste za volitve obratnih zaupnikov v 278 obratih in s tena dobila 932 zaupnikov. V 474 obratih so bile postavljene kompromisne liste, na katerih je bilo izvoljenih 868 krščanskih kovinarjev. Volitve so se vršile v 682 obratih, kjer je dobila organizacija 76.400 glasov ter 1388 zaupnikov. Skupaj je torej krščanskih kovinarskih zaupnikov 3188. Ostala krščanska društva so dobila 192 zaupnikov, marksisti 3940, komunisti, Stahlhelmovci, rumeni in Hitlerjevci pa le 483. Te številke nam kažejo veliko moč naših nemških kovinarjev. Seveda so si pa nemški krščanski kovinarji pridobili številno zastopstvo v obratih le po dolgem delu v strokovni organizaciji. Kovinarji so v Nemčiji steber krščanske nemške strokovne zveze. Kdaj bodo postali pri nas? Nič prej, dokler ne vstanejo iz spanja v Ljubljani, Mariboru, Kamniku in drugod širom države! Mednarodni kartel cinka perfekten. Kartel je sedaj definitivno sklenjen, obsega vse odločilne producente sveta in stopi v veljavo s 1. avgustom t. 1. More se razpustiti kadarkoli, s trimesečno odpovedjo. Produkcijska omejitev je določena s 45 odstotki maksimalne produkcije let 1927 do 1930. Ameriška produkcija je že tako zelo reducirana, da odpade vsaka nadaljna omejitev. Prekoračenje kvot se kaznuje s kvotnimi globami. Mednarodni kartel cinka, ki kontrolira 94% svetovne produkcije, je produkcijske kvote za tekoče leto tako-le razdelil: Nizozemska Indija 55.077 ton, Malaka 99.294 ton, Bolivija 63.387 ton, Nigerija 14.734 ton. Ameriški bakreni kartel se na novo organizira, hoteč ojačiti svoj vpliv na trg. Mednarodni sindikat žice bo ustanovljen morda še v teku tega poletja, ker sta sedaj tudi Belgija in Holandija za to. Fordove tovarne so izdelale v prvi letošnji polovici 538.000 avtomobilov, to je 450.000 avtomobilov ali 45.5% manj kot v prvi lanski polovici in 551.000 voz ali 50.5% manj kot v prvi polovici rekordnega leta 1929. Ford je ustavil delo v vseh svojih tovarnah. Preko 100.000 delavcev bo mesec dni brez dela. Širi ,.Delavsko Pravico" i To in ono Provinoijal naše frančiškanske province je postal dosedanji župnik frančiškanske ljubljanske župnije preč. g. p. dr. Gvido Rant, njegov naslednik kot župnik pa preč. g. p. dr. Angelik Tominc. Obema našima prijaiteljima naj-iskrenejše čestitke. Delavstvo Selške doline. Na Veliki Šmaren bo ob 7 zjutraj sveta maša na Prtovču, katero daruje g. prof. dr. Jakob Šolar. Vabljeni ste, da v čim večjem številu pridete na prijazni Prtovč. Huda jama. V noči od 9. do 10. t. m. ob 2 je začela goreti streha pri svinjaku staroupokojenega rudarja Jožefa Knapiča v Hudi jami. Takoj je bilo na mestu gasilno društvo iz Rečice, ki je obvarovalo spodnji del stavbe in tik stoječo hišo. V nedeljo, 9. t. m. je bil na pokopališču v Laškem pokopan upokojeni ravnatelj TPD g. Vidre. Pokoj njegovi duši! Krekova knjižnica .f . ; ,, »človečanstvo« je naslov drugi knjigi, ki jo prejmejo te dni člani > Krekove knjižnice«. Knjiga obsega izbor najboljših modernih poljskih socialno-proletarskih povesti in novel. Povesti in novele je prevedel s poljščine in lep ter poučen uvod je napisal prof. Tine Debeljak. Te novele bodo s svojo globoko socialno vsebino gotovo z razumevanjem in veseljem sprejete od vseh članov »Krekove knjižnice«, ki se, (kakor vidimo, resno trudi prikazati nam v svojih izdanjih vso najboljšo svetovno socialno in proletarsko literaturo. Dokaz temu je ta druga letošnja knjiga knjižnice, ki zasluži vso pozornost, — Vabimo vse, da se vpišejo v Krekovo knjižnico in naroče že to knjigo. Mestni otrok. Mlada deklica, hči višjega uradnika, je šla s svojimi starši prvič na dopust na deželo. Ko je prišla tja, je bila vsa navdušena za naravo. Vsa očarana je vzkliknila: >Ah, krasen zrak je tukaj. Oče, zakaj ne stavijo tudi velikih mest na deželi?« Krščanski socialistični pokret ni samo strokoven, ampak v prvi vrsti kulturen in idejen. Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji Ima vlog nad Din 460,000.000'- Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo Vloge sprejema na knjižice in na fekoči račun — Naložbe proti odpovedi obrestuje po dogovoru, kar najbolj ugodno Posojila dovoljuje na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje Za male trgovce in obrtnike ima kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice Teleton številka 2016 in 26.16 Poštni čekovni račun številka 10533 Uradne ure za stranke so od 8. do 12.30 Hermann Suderman: GOSPA SKRB Roman Bilo je solneno junijsko dopoldne. Beli pesek na cesti se je lesketal... Vseokrog so cvetele rumene mačje tačice in Marijini laščki so veli v vročem vetru ... Od vasi je zvonilo poldne ... Poljana je bila kakor mrtva. Elsbeth je nosila širok slamnik, da jo je ščitil pred solncem. Zdaj ga je snela in ga vihtela na gumijastem traku sem in tja. »(Prevroče ti bo,« ji je rekel, a ko se mu je smejala, je tudi sam potegnil čepico z glave in jo zagnal visoko v zrak. , »Ti si čisto vesel fant,« je dejala in mu priznal-no, pokimala. Stresel je z glavo in čelo se mu je spet nabralo v resne gube, ki so ga vedno kazale starega. , »Ah, ne,« je rekel, »vesel pa nisem.« »Zakaj ne?« je vprašala. »Vedno moram na mnogo misliti,« je odvrnil, »in kadar hočem biti prav vesel, mi prav gotovo zaide kaj navzkriž.« >Na kaj pa moraš vedno misliti?« je vprašala. Pomišljal je nekaj časa, a prav zdaj mu ni nobena stvar prišla na um. '»Ah, vse je tako neumno,« je dejal, »pametnih misli sploh nimam.« In potem ji Je pripovedoval o bratih, o debelih knjigah, ki so vse popisane s številkami — ime je bil pozabil — in ki sta jih onadva mala že na pamet, ko sta bila toliko stara kot on. »Zakaj se pa še ti ne učiš, če ti je to v zabavo?« »Saj mi ni nič v zabavo, imam tako trdo glavo!« »Ampak nekaj boš pa že znal?« »Prav ničesar ne znam,« je odvrnil žalostno, »oče pravi, da sem tako neumen.« »Ti, na to ne smeš dosti dati1,« ga je tolažila, »naši gospodični tudi nikdar ni nič prav. Jaz pa — ph — jaz...« Umolknila je, izdrla kislico in jo žvečila. »Ali ima tvoj oče še vedno tako svetle oči?« je vprašal. Prikimala je in obraz se ji je zjasnil. »Ti ga imaš najbrž zelo rada — očeta?« Najprej ga je začudeno pogledala, kakor da ni Za Jugoslovansko tiskarno: K. Čeč. razumela vprašanja^ potem je menila — o da, zelo rada ga ima. »In on tebe tudi?« »OJil« Zdaj je tudi on utrgal kislico in zraven zavzdihnil. »Zakaj pa vzdihuješ?« ga je vprašala. Nekaj mu je slučajno prišlo na misel, je rekel, in potem jo je vprašal, bogve če jo oče še kdaj vzame v naročje kot takrat, ko je bil on v »beli hiši«. Smejala se je in dejala, da je že veliko dekle in naj nikar tako neumno ne izprašuje, a za tem je prišlo na dan, da vendar še včasih sedi očetu v naročju, »seveda ne več ritensko«, je smehljaje se pristavila. »Da, to je bil lep dan takrat,« je omenil, »in jaz sem mu sedel na drugem kolenu. Kako majhna sva morala biti takratt« »In neumna sva bila, da se Bog usmili!« je odvrnila. »Če se spomnim na to, kako si ti hotel žvižgati, pa ti ni šlo.«1 »Ali si si to zapomnila?« je vprašal in oko mu je zažarelo v zavesti, !kak umetnik je zdaj. »Seveda,« je odgovorila, »in ko si odšel, si še enkrat pritekel in :r- ali še veš?« Vedel je natančno. ' »Danes boš pa najbrž znal žvižgati,« se je smejala, »v najinih letih ni to nobeno junaštvo več — saj znam še jaz!« — in zaostrila je ustnice na zelo smešen način. Hudo mu je bilo, da je tako omalovaževalno govorila o njegovi umetnosti in premišljal, ali ne bi za naprej žvižganja sploh opustil. »Zakaj si tako njolčeč?« je vprašala. »Ali si ti tudi truden?« ^ , »O, ne, ampak ti— Da — pešpot po' pesku in pripeki jo je izmučila. " »Pojdi k nam domov, da se odpočiješ,« je zaklical s svetlimi očmi, zakaj spomnil se je radosti, ki jo bo čutila mati, ko zagleda Elsbeth. A Elsbeth se je zahvalila: »Tvoj oče ne govori rad z nami, je rekla mama, zato tudi vi ne smete priti na obisk k nam. Oče bi me morda zapodil z dvorišča.« Odvrnil ji je, rdtjč do ušes: »Tega gotovo ne bo storil.« — In žejo ga je bilo sram. Ona je vrgla pogled proti hiši na ravni, ki je ležala komaj tristo korakov od ceste. Rdeč plot je sijial v solncu in celo sivi, razpadli skednji so zrli prijazneje kot navadno. »Prav čedno je pri vas,« je rekla in dala levico nad oči kot senčnik. »O, da,« je odgovoril in srce mu je zaplalo v ponosu, »in na vratih pri skednju je pribita sova. A pri nas bo še veliko, veliko lepše,« je resno pristavil čez kratek čas. »Samo da jaz pridem na vlado.« In začel ji je razlagati svoje načrte za bodoče. Pazljivo ga je poslušala, a ko je končal, jje dejala še enkrat: »Trudna sem, moram se odpočiti.« In namignila je, kot da hoče sesti na rob jarka. »Ne tukaj v vročini,« jo je svaril, »pojdi, poiskala bova prvi brin jev grm.« Dala mu je roko in pustila, da jo je trudno peljal čez trate, ki so bile napihnjene od krtin kakor valujoče morje. Tja proti robu gozda so rasli osameli brinjevi grmi, ki so strmeli od ravne površine kvišku kakor črna znamenja. Pod prvim od teh grmov je počepnila, tako da je senca skoraj popolnoma zavijala njeno nežno, ozko postavo. »Tukaj je še vprav dovolj prostora za tvojo glavo,« je rekla in pokazala na krtino, ki se je na-, hajala še v senci. Zleknil se je po trati, glavo je položil na krtino in čelo mu je pokrival rob njenega krila. Ona se je trudno naslonila v gosto vejevje, da bi v njem našla opore. »Igle prav nič ne bodejo,« je rekla potem, »dobre so z nama; mislim, da bi midva lahko prišla celo skozi ograjo okrog Tmjtulčice.« »Ti — jaz pa ne,« ji je odvrnil in leže uprl oči vanjo, »mene je še vsak trn zbodel — nisem princ iz pravljice, še neumni tretji brat nisem.« »Vse bo še prišlo,« ga je tolažila; »ne smeš imeti vedno tako žalostnih misli!« Hotel ji jie nekaj odvrniti, a ni našel pravih besed, in ko je v mislih zrl proti nebu, je zletela zgoraj pod sinjim nebom lastavica mimo. Tedaj je nehote zažvižgal, kakor da bi jo hotel privabiti k sebi, in ko je ni bilo, je zažvižgal v drugo in v tretje. Elsbeth se je smejala, on pa je žvižgal dalje — naprej, ne da bi vedel, kako, in ne da bi pomislil, zakaj? A ko se je lil z ustnic zvok za zvokom, mu je bilo, kakor da je postal zelo zgovoren in kot da bi na ta način lahko vse povedal, kar mu je stiskalo srce in za kar bi v besedah nikdar ne našel poguma ... Vse, kar ga jje žalostilo in za kar ga je bilo skrb, je prihajalo na dan. Zaprl je oči in hkrati poslušal, kako so zvoki govorili namesto njega. ; Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice« ih ureia: Peter Lombardo.