378
POKABNE   MISLI   O   SLOVENŠČINI   V   GOVOKU   IN   PISMU.
41 šolo prof. M. Pirnerja in 13 šolo g. J. Mafaka. Častna darila je dobilo 32 gojencev in sicer za oljnate slike, študije po prirodi, kompozicije inrisarije. Razdelili so 1400 gld. Posebno odlikovan je bil g. Jan Bilek, kateri je dobil ustanovo nekega prijatelja umetelnosti, da more svoje študije nadaljevati v Parizu.
„Slovanstvo ve svych zpovech"
Ludovik Kuba, znan po vsem sedanjem slovanskem svetu zaradi pridnega nabiranja slovanskih pesnij, izdal je dosedaj z imenovanim naslovom blizu 1200 pesnij v 53 - snopičih, in sicer narodne: češke in šleske, moravske, slovaške,  poljske,   lužiške,   maloruske,
15.   „Odlo6iveri, a, o" je bolje pisati v pomenu, da je kaj važno, kakor »merodajen«, kar je prestava nemške besede »massgebend«. »Massgebender Ort« je mesto, katero daje naredbe, določbe za koga ali za kaj. Ni treba nam torej vsega »meriti«. —¦ Takisto ne treba nam tudi »nadri« — »nadriučenja-kov« *) hrvaških, ker imamo dovolj slovenskih
16.   „slutvo-učenjakov"9 t. j. le po imenu. Erjavec jo je nekje med preprostim ljudstvom našel in zabeležil. Miklosich2) piše o tej besedi . . .»siti 1 . . . slutvo in slutvo gospodar, dem namen nach herr.«
17.  „Začeti, začnem,, jeti, javnem" rabimo v slovenščini prepogo-stokrat. Po mojih mislih je »jela« nepotreben v stavku: »Ko so stara ljud-
J) .Ljubljanski   Zvon«   1890,  str. 496,  497. s) Miki. Etymol. W6rt. str. 308.
velkoruske, beloruske, slovenske in črnogorske. Pesmi je nabral sam. Popotoval je že 1. 1888. po Kranjskemin Primorskem, 1. 1889. po Koroškem, Štajerskem, Hrvaškem in Slavonskem, 1. 1890. pa po Crnigori in Dalmaciji. Za letos je bil namenjen v Bosno in Hercegovino, 1. 1892. med Ogerske Srbe in kraljev-stvo Srbsko, 1. 1893. v Istrijo, na Hr-vaško-Primorsko in Dalmatinske otoke, 1. 1894. na Bolgarsko in v Makedonijo. Izmed nabranih pesmij je izdal le peti del. Drugo ima prihranjeno v svojih zapisnikih. Zraven tega prinaša s svojega popotovanja bogate etnografske zapiske o godbi. Ludovik Kuba je bil rojen 16. aprila 1. 1863. v Podebradih na Češkem in je po svojem stanu učitelj.
Fr. L—r.
rit
stva poleg lovskega in nomadnega ali pastirskega življenja jela poprijemati se bolj in bolj poljedelstva, jela so tudi bolje opazovati posebne prikazni na nebu.« *j Ta stavek bi tako-le zapisali: »Ko so se stara ljudstva poleg lovskega in nomadnega ali pastirskega življenja poprijemala bolj in bolj poljedelstva, opažala so tudi bolje prikazni na nebu.« Takisto tudi ne: »Skoro za vasjo se prično tla dvigati« 2), ampak: »Skoro za vasjo se dvigajo tla«. Zakaj Slovenec izražuje ta in podobna rekla z nedovrš-nimi in opetovalnimi glagoli. Zato ne: »Začelo se je svitati«, ampak »svita se«; ne: »Začelo je padati«, ampak »pada«. Takšnih vzgledov bi lahko povedali še mnogo.
18. „Breg, obrežje" nam. »obala«. Gestade, Kiiste. Novejši Slovenci pišejo
J) »Ljubljanski Zvon« 1891, str. 79. 2) Ibid. str. 461.
Porabne misli o slovenščini v govoru in pismu,
{Piše Fr. S. Lehše.) (Dalje.)