23
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Zbornica poslancev se je zopet odprla včeraj. Kakor se iz časnikov liberalne stranke razvidi, ne bode to novo zasedanje brez hudih bojev, katere nameravajo ustavoverci.
24
—   V prvi seji včeraj je v obravnavo prišla postava zoper oderuštvo. Prvi govornik se je oglasil poslanec Greuter, ki ni zadovoljen s predlogom odse-kovim; govorila sta poleg njega tudi vitez Schneid in Schoffel z veliko pohvalo.
—  „Wien. Zeitg." objavlja , da je Nj. veličanstvo cesar imenoval za dosmrtne ude zbornice gosposke: velikega posestnika grofa Franja Coudenbove a, tajnega svetnika barona Maksa Gagern-a, tajnega svetnika br. Helferta, profesorja Randa, benediktinskega opata Rot-ter-a , grofa Friderika Schonborna, velikega posestnika grofa Seilern-a, grofa Stadnickega, profesorja Šzuiskega, velikega posestnika Tarnovskega, sekcijskega predstojnika Tomašek-a in mestnega predsednika v Krakovem Zyblikievič-a.
—   Cesarjevič Rudolf, katerega poroka je preložena na poznejši čas, pojde začetkom prihodnjega meseca v Sirijo, Palestino in naposled v Egipt, kjer se za njegov sprejem uže delajo velike priprave. Pod-kraljeva palača Ras Eltin se zdaj v ta namen olepšuje, in najkrasnejša ladija khediva egiptskega ,,Machrussa" po imenu, bode našega cesarjeviča naslednika vozila po sueškem kanalu. Okolo velike noči se potem baje vrne visoki poiovalec nazaj na Dunaj.
—  „Wiener Allg. Zeitg." hoče vedeti, da državno vojno ministerstvo bode skoro oklicalo ukaz, po katerem vojaki vprihodnje ne smejo več imeti obraščene brade, ampak da si jo, kakor poprej, morajo briti dati. —
—    Razglašena je nova postava o davku za zadruge (Genoasenschaften). Razen mnogih olajšav smemo s hvalo omeniti, da prihodnjič pridobitne in gospodarske zadruge in založnice ostanejo proste dohodninskega davka, če njih letni čisti dohodek manj znaša kot 300 gold.; pa tudi tiste zadruge, ki donašajo čez 300 gold. čistega dohodka, so za prvih 1000 gold. obložene le s tremi desetinkami, za drugi 1000 le s petimi desetinkami, in še le za veče dohodke so davku podvržene. Ta postava velja tudi za preteklo leto 1880.
—   Vsled naredbe finančnega ministerstva od 10. oktobra 1880. leta, št. 13., drž. zak. vpeljani so bili z novim letom 1881. novi k o le ki (štempeljni). Samo eno- in dvakrajcarske Časopisne marke ohranile so se še poprejšnje. Novi kole ki razločujejo se od dosedanjih samo v tem, da nosijo na spodnjem barvanem polji letnico izdaje (1881). Dosedanji koleki odtegneni bodo razprodajanju dne 31. proseoca 1881. Kdor bode toraj stare koleke rabil, zapade nasledkom , kateri so zapreteni v pristojbinskem zakonu. Stari neporabljeni koleki zamenjavali se bodo z novimi pri davčnih uradih do 30. aprila 1881. 1. Za 30. aprilom pa se poprejšnji koleki ne bodo niti zamenjavali,   niti plačevali.
—  Revolucionarni ,,Don Quexote" Schonerer, kakor ga ,,Tribiine" imenuje , je razgiasil te dni poziv za ustanovljen je posebnega narodnega društva, kateri bi imel za podlogo program, kakoršnega je prusko nemška stranka razvila v zaprtih prostorih v Sonen-Saaiu na dunajskem parteitagu. Ta program ima več toček, v bistvu meri pa vae skup odločno in izrecno v Prusijo. Schonerer izrekoma zahteva, naj se Avstrija združi tesno s Prusijo. To je pač očitno veleizdajstvo! Nam naj je to v tolažilo, da so se liberalni avstrijski prekucuhi tudi kroni pokazali v pravi podobi!
Hrvatsko. Iz Zagreba.  —   V seji deželnega zbora 18. dne t. m. je  bila naznanjena volitev 12 odbornikov
kralj evinskega odbora; izvoljeni so: Matej Mra-zovič, Nikola Krestic, dr. Subotič, grof Ivan Draškovič, Dragotin Mihalovič, grof Rudolf Erdodv , biskup Pav-lešič, biskup Teofan Zivkovic, Josip Miskatovic, Ivan Vončina, Mirko Hrvat in Svetozar Kuševič.
Francoska. — Tu je umrl Blanqui, rudečkar najhujše vrste, ki je prebil 40 let svojega življenja v ječi. Pogreba njegovega se je vdeležilo 20.000 ljudi, pa je bilo vse mirno.
Angleška. — Nemir na Irskem traja nadalje. Pre-stolni govor, s katerim je bilo odprto zborovanje parlamenta, obeta, da se bo tu kaj storilo s silo, pa tudi na postavnem potu se bodo zgodile premembe, da se vravnajo razmere med gospodarji in najemniki ter olajšalo stanje kmetov. Tudiv palica pri vojaštvu in mor-narstvu se bo odpravila. Se le zdaj! — V Afriki imaja Angleži še zmiraj vojsko z Boerci. — V Lancastru so se uprli 'delavci v premognih jamah in 5000 jih neče dalje delati, dokler se jim plača ne zviša. Med delavci, ki še delajo, in med onimi, ki se puntajo, prišlo je do velikega tepeža, pri katerem je bilo tudi več policistov ranjenih.
Laska. — Z Rima poroča „Diritto" o turških zadevah, da se Turčija noče podvreči razsodbi evropskih vlad in je njihovim poverjenikom rekla, da zatone, ker je Turčija samostojna, neodvisna, ker so razmere nekaterih njenih dežel in prebivalcev temu nasprotne. Kaj bo zdaj, se še ne ve.
Turčija. — „Agence Russe" potrjuje to, da so vse velevlasti na zahtevanje Francoske v Carigradu in Atenah skupno stavile predlog o razsodbi homatij. Turška vlada pa je zavrgia tak predlog, pač pa želi, da bi se v tej zadevi obravnavalo v Carigradu. Iz tega se vidi, da hoče turška vlada vprašanje grško zavleči, kakor je svoj čas zavlekla ulčinjsko zadevo. Francoska misli, da berolinske pogodbe ne veljajo več, „Ag. Russe" pa opomni, da je Turčija takrat, ko so se jej naznanili berolinski sklepi, ravno takih misli bila, a da so takrat vse evropske vlade, toraj tudi francoska, ustavile se temu. Toraj bo zopet treba krepko stopiti na noge vsem, predno bo rešeno grško vprašanje.
Rusija. — Kaže se, da bodo prišli za katoličane v Rusiji boljši dnevi, ruska vlada je imenovala uže svojega zastopnika pri papežu. Tudi to je dobro znamenje, da je car kardinalu Jacobini-ju podelil veliki križ Aleksandrovega reda z dijamanti. Govori se celo o tem, da se bo med Rimom in Rusijo skoro sklenila posebna verska pogodba (konkordat).