PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXX. Št. 182 (8888)
TRST, torek, 6. avgusta 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskam! «Doberdob» Liovcu pn oorenji irebusi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjem Evropi.
KOMAJDVA MESECA PO POKOLU MED ANTIFAŠISTIČNO MANIFESTACIJO VBRESCU
Črni terorizem spe! okrvavil Italijo: 12 mrtvih in 48 ranjenih v atentatu na brzec Rim-Brener
Peklenski stroj je eksplodiral ob 1.23 v noči med soboto in nedeljo v vlaku ki je prihajal iz apeninskega predora v bližini Bologne - Odgovornost za atentat si lasti zločinska fašistična organizacija «ordine nero» - Doslej le malo elementov na razpolago preiskovalnim organom
Mera je polna!
Samo dva meseca po strahotnem pokolu v Brescii, kjer je bomba zasejala smrt med množico, zbrano na protifašistični manifestaciji, smo priča novemu, še strašnejšemu zločinu. Dvanajst mrtvih in na desetine ranjenih, ki jih moramo prišteti k neverjetnemu, tragičnemu seznamu žrtev fašističnega terorja v zadnjih petih letih, po tisti krvavi eksploziji v milanski banki 12. decembra 1969.
Nobenega dvoma ne more biti — kot je potrdil tudi sam notranji minister Taviani — da nosi tudi novi kriminalni atentat fašistični pečat, prav tako so jasni cilji atentatorjev: zrušiti šibko italijansko demokracijo, onemogočiti napredovanje k boljši in bolj pravični družbeni ureditvi in ustvariti pogoje za reakcionarni preobrat. Pa naj bo izveden v obliki pravega državnega udara, ali pa z uvedbo predsedniške republike, ali pa v bolj «omiljenih» oblikah premika na desno politične osi v državi.
To so stvari, ki smo jih že tolikokrat zapisali in ki so dobro znane vsemu javnemu mnenju, prav tako pa so znane tistim, ki imajo nalogo, da ščitijo ustavno ureditev države, pa tudi varnost državljanov. Prav zato se ljudje sprašujejo, kako je sploh mogoče, da se tako strašne stvari kar naprej Ponavljajo, da ni mogoče zatreti spirale črnega nasilja, da m mogoče odkriti avtorjev a-tentatov in njihovih navdihoval-cev. Ali so tisti, ki razpredajo črne mreže, res tako močni, da lahko nemoteno sejejo smrt prav v trenutku, ko se tudi s strani državnih organov, predvsem po pokolu v Brescii, vodi široka akcija proti prevratniškim centralam? Kako jo to mogoče? Kako je mogoče, da v petih letih, odkar je bomba eksplodirala v milanski banki, ni bil postavljen na zatožno klop in obsojen en sam atentator?
Jasno je, da v organizmih, ki imajo nalogo zatreti spiralo smrti, nekaj ne funkcionira. To lahko vidimo v sodstvu, ki še vedno kaže premalo odločnosti v nastopanju proti fašistom, to vidimo v raznih policijskih telesih, ki še vedno, tudi po ustanovitvi nadzorniš-tva proti terorizmu, delujejo premalo koordinirano, to vidimo v organih varnostne službe, ki prepogostoma ne opravljajo funkcij, ki jim pritičejo V demokratični državi.
Nad vsem tem pa obstaja nedvomna politična odgovornost. V teh dneh, prav tako kot po Brescii, slišimo z vseh strani lepe protifašistične izjave, tudi s strani tistih, ki so leta in leta z odgovornih mest, s teorijo «nasprotujočih si ekstremizmov» ali s pretvezo antikomunizma v bistvu dajali Potuho fašistom. Storjene so bile hude napake, političnega m operativnega značaja, toda *anje ni nihče bil poklican na Odgovornost. Nekateri funkcionarji so bili res odstranjeni (pravzaprav povišani in premeščeni), toda za pohtične napake ni nihče plačal.
Sedaj pa je skrajni čas, da Se nekaj spremeni. Ljudje, ki so na oblasti že desetletja, o-čitno niso sposobni, da bi obvarovali državljane pred čmim terorjem, ah pa tega nočejo storiti. Ce ne znajo opraviti resne avtokritike in se sami umakniti ter prepustiti drugim svoja vodilna mesta, jih mo-
ra k temu prisiliti ljudska mobilizacija, pritisk javnega mnenja in demokratičnih sil. Treba je, da nov veter zaveje v državnih aparatih in v političnih vrhovih, treba je zamenjati ljudi in spremeniti politiko. Drugače se bomo morali čez nekaj časa ponovno zgražati nad novimi atentati, nad novimi nedolžnimi žrtvami. Ali pa, kar bi bilo še mnogo huje, bomo morali molčati, ker bodo črni prevratniki uresničili svoje cilje.
BOLOGNA, 5. — Še enkrat Trg Fontana, še enkrat Trg della Loggia. Na podeželski železniški postaji San Benedetto v dolini reke Sembro je obležalo 12 popolnoma zoglenelih trupel, atentatorji pa so izginili kot prikazni. Tokrat, z razliko od brescianskega atentata, preiskovalci nimajo niti identikita domnevnega terorista. Nekaj bežnih indicev in edina gotovost: okrutni zločin je delo fašističnih teroristov, kot je poudaril notranji minister Taviani, kot je izjavil kvestor iz Bologne.
Očetovstvo atentata si lasti organizacija «Ordine nero», ki je nastala jia ruševinah «Ordine nuovo», razpuščenega pred nekaj meseci zaradi fašistične propagande in prevratniškega rovarjenja. Nezna-nec’ kije poudaril, da je pripadnik teroristične organizacije, je telefonsko obvestil policijo, da je v telefonski kabini pri vratih San Mamolo
PARLAMENTARNA RAZPRAVA 0 ATEMAIU
TAVIANI: NEDVOMNI FAŠISTIČNI PEC AT
V okh zbornicah misovci povsem izolirani
RIM, 5. — Minister za notranje zadeve Taviani je v senatu in nato še v poslanski zbornici odgovoril na vprašanja in interpelacije, ki so jih predstavniki vseh strank vložili v zvezi 3 krvavim atentatom na vlak Bologna — Firence. Potem ko je orisal potek dogodkov in prve rezultate preiskave, izrekel sožalje svojcem žrtev in solidarnost z ranjenci, je obširno govoril o političnih motivacijah zločina, ki nosi jasen fašistični pečat. Predvsem pa je minister ugotovil, da je novi zločin sad prevratniškega načrta za zrušenje demokracije v Italiji in za ustavitev procesa demokratičnega razvoja, za katerega si že trideset let prizadevajo, kljub težavam in oviram, politične sile.
Taviani je tudi orisal delovanje sil javnega reda za zatiranje terorizma. Med drugim je omenil hišne preiskave, ki so privedle do zaplembe materiala in dokumentov, ki bodo dragoceni za preiskovalce. V zadnjih časih je bilo aretiranih 140 oseb zaradi udeležbe ali sodelovanja pri teroristični dejavnosti, preprečenih pa je bilo devet hudih atentatov. Kljub tem prizadevanjem — je nadaljeval minister — ni bilo mogoče preprečiti nekaterih atentatov proti železniškim progam. Potem ko je omenil dva atentata, ki sta bila izvedena v zadnjih mesecih (za enega je bil prijavljen sodišču neki pristaš zloglasne «avanguardia nazionale»), se je Taviani spomnil atentatov na vlake v noči med 8. in 9. avgustom 1969, ki samo po naključju niso povzročili pravega pokola in za katere sta bila formalno obtožena, med drugimi, tudi fašista Freda in Ventura. Prav tako je minister omenil neuspeli atentat 7. aprila 1973, za katerega je bil obsojen pripadnik «ordine nuovo» Nico Azzi, ki mu je bomba eksplodirala v £okah. Tarča atentatov torej ni nova. je ugotovil Taviani. ki je tudi dejal, da tovrstne akcije se niso porodile na pobudo posameznikov ali sporadično.
Potem ko je napovedal predložitev zakonskega osnutka za večjo učinkovitost preventivne akcije, je Taviani zagotovil, da je vlada odločena, da postopa proti zločincem ter da ugotovi ne samo avtorje atentatov, ampak tudi pobudnike in tiste, ki jim dajejo denar. Prav tako je minister zagotovil popolno in absolutno zvestobo sil javnega reda republiški ustavi.
Taviani je tudi poročal o srečanju, ki ga je imel vodja nadzor-ništva proti terorizmu dr. Santillo 17. julija z misovskima prvakoma Almirantejem in Covellijem, ki sta ga seznanila z nekaterimi informacijami, po katerih naj bi se pripravljali atentati na vlak Rim — Pariz in na rimski postaji Tibur-tina. Taviani je v tej zvezi dejal, da je policija okrepila varnostno službo na omenjenem vlaku in na postaji Tiburtina ter da je uvedla preiskavo, ki pa ni dala doslej nobenih rezultatov.
Po ministrovih izjavah se je tako
v senatu kot v poslanski zbornici razvila široka razprava s posegom predstavnikov vseh strank. Naj na kratko navedemo stališča posameznih strank.
KPI: Sen. Perna je izrazil nezadovoljstvo zaradi Tavianijevih izjav in ugotovil, da je terorizem izraz «tehnike politične provokacije», ki uživa potuho v državnih varnostnih aparatih in razpolaga z mednarodnimi povezavami. Posl. Natta pa je dejal, da avtorji atentatov u-tegnejo biti blazni morilci, da pa prav gotovo ni bolan, kdor si je zamislil in financiral atentate. Ni namreč slučajno, da do teh epizod prihaja v trenutkih, ko se spričo hude gospodarske konjunkture pojavlja tudi samo možnost demokratične konfrontacije. Natta je tudi dejal, da nihče nikoli ne plačuje za pokole, niti ne za gospodarske krize in za škandale. Sami demokristjani priznavajo neodločnost in tolerantnost državnih organov, vendar pa ni prišlo do nobene prenovitve, ker manjka politična volja.
PSI: Sen. Arfè je dejal, da boj proti terorizmu ne more biti uspešen, če država ne uživa zaupanja državljanov. Bile so storjene hude napake političnega ocenjevanja, tako da je bil šele v zadnjem času priznan obstoj prevratniške centrale. Socialisti bodo podprli vse zakone za boj proti terorizmu, če bodo v skladu z jamstvi, ki jih predvideva ustava. Posl. Mariotti pa je dejal, da atentati niso delo osamlje-
(Nadaljevanje na 5. strani)
(D’Azzeglio) letak, ki bo pojasnil vse o atentatu.
Letak se glasi: «Poskus Tavia-nija in Santilla (načelnik vsedržavnega urada proti terorizmu), bi z aretacijami ustavila prodor k; meradov «Ordine nero», je propadel.
Z močjo trotila, ki smo ga postavili na ekspresni vlak RO-FI, smo pokazali državi, da lahko postavimo bombe, kamor se nam zljubi, kadar hočemo in kjer hočemo.
Nacistična zastava ni poginila v Berlinu. Še živi v veliki in fašistični Italiji. Odgovorni za 12 žrtev so Taviani, Santillo, Longo, Leone, ki z razbijanjem naših organizacij porivajo Italijo v objem marksizma.
V hudih časih, v katerih je Italija se ideja uveljavlja vse bolj. Nacizem se bo vrnil in rešil Italijo.
Naj živi Italija
Ordine Nero.
Sekciji Pierre Drieu La Rochel-le in Giancarlo Esposti.
Giancarlo Esposti je bil maščevan.»
Kakšen pomen ima v okviru preiskave letak? Preiskovalci mu pripisujejo vsaj okvirno točnost, čeprav ne zapostavljajo drugih sledi. Pomisleki zadevajo prvič dejstvo, da je bil tokrat letak napisan na električni pisalni stroj in ne ciklo-stiliran kot običajno. Drugič dejstvo, da doslej se «Ordine nero» ni še poslužil z budilko tempiranih bomb za svoje atentate. Po drugi strani pa je Luigi Meneghin, ki se je pred dvema letoma javil karabinjerjem in priznal, da je pripravil naprave za tempiranje za prevratniške organizacije, poudaril, da se je med drugim poslužil tudi 20 budilk. Od teh naj bi jih bilo deset sovjetske izdelave, deset pa nemške.
In prav nemške znamke je budilka, ki so jo agenti znanstvenega oddelka inšpektorata za terorizem našli v apeninskem predoru. Skoraj nobenega dvoma ni namreč, da so teroristi prav z budilko tempirali bombo, kaže tri kg trotila, ki je spremenila peti vagon vlaka Rim -Brener v vagon smrti. Na hrbtni strani budilke sta pritrjeni električni žici.
Ura je znamke «peper u-hret», ki jo izdelujejo v Rottwelu. V Italiji jo prodajajo po 4.200 lir. Vse kaže, da eksplozija ni uničila budilke, ker je bila zavita v debelo cunjo.
Poleg te okoliščine je letak «Ordine nero» zanimiv, tudi ker o-menja trotil kot eksploziv, s katerim so teroristi minirali vlak. Doslej minerei še niso mogli z gotovostjo dognati, kakšnega razstreliva so se poslužili atentatorji, vojak Giuliano Carletti, ki je bil med potniki, pa je takoj izjavil, da je po eksploziji zavohal dušeč vonj trotila.
Carletti je dal preiskovalcem še en indic. Na postaji v Firencah naj bi videl fanta, starega od 25 do 30 let, visokega 165 - 70 cm, o-blečenega v kavbojke, stopiti na vlak in izstopiti takoj nato na drugi strani voza z zavojem pod roko. Po mnenju nekaterih, naj bi ne bil dogodek niti vreden omembe, dru-
Prizorišče zločinskega atentata blizu Bologne: trupla nedolžnih žrtev ležijo na pločniku pred razbitinami vagona, v katerem je eksplodirala bomba
POLITIČNE ORGANIZACIJE ZAHTEVAJO TAKOJŠNJE KAZNOVANJE FAŠISTIČNIH ZLOČINCEV
. ! I	II ■ M ! —  -  '   -   -    - 
Vsa demokratična javnost je izrazila svoj gnev z mogočnimi protifašističnimi manifestacijami
Izredna udeležba na protestnih shodih potrdila demokratično in protifašistično budnost - Pokol na brzcu Rim-Brener potrdil resnost krize v italijanski družbi - Potrebni so ukrepi z a zaščito varnosti in demokratičnega reda
(Nadaljevanje na 5. strani)
RIM, 5. — Po vsej Italiji so bile protestne stavke in manifestacije proti podlemu fašističnemu zločinu, ki je ponovno terjal številna človeška življenja, ko je peklenski stroj eksplodiral v petem vagonu brzca Rim — Brenner.
V Bologni in pokrajini se je vsa dejavnost ustavila točno opoldne. Ljudje so odšli iz uradov, trgovine so spustile navojnice, udeležba na manifestaciji, ki jo je priredila e-notna bolonjska federacija CgIL, CISL in UR, je bila izredna. Na desetine tisočev ljudi se je zbralo ob 18. uri na shodu, ki ga je sklicala sindikalna federacija. S svojo prisotnostjo so delavci hoteli izraziti svoj srd in gnev ob včerajšnjem zločinu.
Na bocenski železniški postaji je bil popoldne shod, ki so ga sklicali
južnotirolski železničarji včlanjeni v sindikalno federacijo CGIL, CI SL in UIL. Shoda so se udeležili med drugimi tudi odborniki bocen-ske občine in predstavniki demokratičnih strank. Ob zaključku manifestacije so odobrili resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se stori konec dolgi seriji fašističnih atentatov, ki že leta povzročajo teror, pokole in strah med železničarji in potniki. Na delovno mesto Nunzia Russa, železničarja, ki je skupaj z ženo in sinčkom umrl v atentatu, so delovni tovariši položili šop cvetlic.
Protestna manifestacija je bila tudi v Genovi, kjer so se delavci zbrali na Trgu XII. oktobra, kjer je spregovoril tajnik delavske zbornice Benassi, ki je pozval delavce in vse meščane k večji protifašistični budnosti. Ob koncu manifestacije je pred sedežem genovske
Demokratični Trst obsodil črni terorizem
Kljub dopustom se atentatom. Govorili so
je ua Goldonijevem trgu rissala večtisočglava množica, ki je na
predsednik pokrajine kanetti, dolinski župan Lovriha in sindikalist Calabria.
tak način izpričala svoj gnus nad zločinskim fašističnim (Poročilo berite na 2. strani)
neofašistične stranke MSI prišlo do neredov.
Protestne manifestacije so bile tudi v Benetkah, Rimu, Milanu, Turinu, Anconi in v številnih drugih mestih. V sporočilu sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL je rečeno, da so protestne manifestacije po vsej državi popolnoma uspele. Javni prevozi so se ustavili, v tovarnah, kjer se je dejavnost nadaljevala, pa so bile skupščine, katerih so se udeležili voditelji sindikalne federacije. Tovarniški sveti številnih tovarn so poslali resolucije ministrskemu svetu in osrednjim oblastem, da bi zahtevali odločne ukrepe v obrambo demokracije. 8. avgusta bo v Milanu protifašistična manifestacija. Sindikalna federacija nadalje ugotavlja, da so u-krepi, ki jih je vlada sprejela po atentatu v Brescii odločno nezadostni. Milanska sindikalna federacija zahteva, naj preiskovalci čimprej razkrinkajo potuho in kritje, ki so ga dali nekateri državni organi fašističnim prevratnikom, naj se pospešeno nadaljuje parlamentarna preiskava o dejavnosti SID in varnostnih služb ter naj bo akcija državnih funkcionarjev v skladu, ne pa v nasprotju z načeli republikanske in antifašistične ustave.
Na tisoče Rimljanov se je udeležilo protestne manifestacije, ki jo je organiziralo vsedržavno združenje partizanov ANPI. Po kratkem nagovoru pokrajinskega tajnika Lordija, ki je dejal, da si morajo vlada, politične in sindikalne sile sedaj prevzeti svoje odgovornosti, je spregovoril zvezni tajnik CGIL Aldo Giunti.
Giunti je dejal, da izrazi gneva in obtožbe ne zadostujejo več. Sedaj so potrebna dejanja, takojšnja in učinkovita akcija. Ta ponoven barbarski atentat sodi v okvir natančnega načrta, katerega namen je napad na demokratične ustanove in delavsko gibanje. Ta napad pa mora nujno imeti kritje v listili službah, katerih naloga je obramba demokratičnih ustanov. Giunti je v nadaljevanju svojega posega dejal, da italijanska država ni zmožna razkrinkati in uničiti tega načrta. Po pokolu v Brescii so tudi prišle na dan odgovornosti fašističnih prevratniških sil kritje in potuha v pomembnih državnih krogih.
Zveza kovinarskih delavcev pravi
v svojem komunikeju, da se vedno v trenutkih največje napetosti v družbenem in političnem življenju pojavijo bombe, kot sredstvo uresničitve zločinskega in prevratniškega načrta, katerega namen je strmoglaviti Italijo v paničen strah ter omogočiti nevarni, avtoritarni in protidemokratični preobrat. Da ima atentat fašistični pečat, nadaljuje sporočilo kovinarskih delavcev, dokazuje prezir do človeškega življenja, s katerim je atentat na vlak bil izvršen. Zločinci, ki so postavili bombo na brzec Rim — Brenner menijo, da lahko z nasiljem izpodkopajo demokratične svoboščine in svobodo, ki si jo je italijansko Iju-stvo priborilo z odporništvom. V zaključku je še rečeno, da morajo vladne oblasti pospešiti borbo proti fašističnemu terorizmu. Preiskovalni organi pa morajo z večjim pre-
Danes sestanek pri Humorju o varnosti in javnem redu
RIM, 5. — Predsednik vlade Rumor je sklical za jutri zjutraj v palači Chigi zasedanje, na katerem bodo proučili vprašanje varnosti in javnega reda v Italiji. Zasedanja se bodo udeležili notranji minister Taviani, minister za pravosodje Zagari, minister za finarce Tanassi, minister za obrambo Andreotti in vodja socialistične skupine v vladi Mancini.
pričanjem izslediti krivce in mandatone.
Izvršni odbor napredne struje v italijanskem sodstvu «Magistratura democratica» pravi v resoluciji, ki jo je danes odobril, da zadnji fašistični pokol potrjuje resnost krize v italijanski družbi. Po pokolu v Brescii ni prišlo do političnega preobrata, ki so ga ljudske množice zahtevale, saj so fašistične infiltracije v raznih središčih oblasti ostale nespremenjene. Ustanove, katerih naloga je represija fašizma, so dokazale, da so nezmožne opraviti svojo nalogo. Sodstvo in policija ne
(Nadaljevanje na 5. strani)
TRŽAŠKI DNEVNIK
Predstavniki oblasti, strank in sindikatov med govorom dr. Zanettija
svetu, predvsem pa je potreben odločen nastop vladnih organov in vseh drugih sil, ki so poklicane, da ščitijo demokracijo v Italiji.
Po zborovanju je del mladincev krenilo pred sedež fašistične stranke MSI, kjer je bilo malo prej fašistično zborovanje (to zborovanje bi moralo biti pravzaprav v hotelu de la Ville, a ga je vodstvo hotela odpovedalo). Ob prepevanju partizanskih in naprednih pesmi so mladinci pred sedežem izpričali svoj srd nad fašističnimi zločinci.
Z VČERAJŠNJEGA MNOŽIČNEGA ZBOROVANJA NA GOLDONIJEVEM TRGU
OGORČEN PROTEST TRŽAŠKEGA PREBIVALSTVA NAD NOVIM KRVAVIM FAŠISTIČNIM ATENTATOM
Večtisočglava množica se je udeležila zborovanja, na katerem so govorili predsednik pokrajine Zanetti, dolinski župan Lovriha ter sindikalni voditelj Calabria
Demokratično in antifašistično prebivalstvo Trsta in njegove bližnje okolice je še enkrat odločno izpričalo ves svoj gnev nad hudim kriminalnim dejanjem, zadnjem v dolgi verigi zločinske dejavnosti črnih prevratniških elementov, ki je še enkrat, le dva meseca po podlem in krvavem atentatu v Brescii, do temeljev pretresel vso italijansko javnost. Kljub množičnim poletnim dopustom in splošnemu počitniškemu vzdušju, ki je zajelo naše mesto v zadnjih tednih, je Goldonijev trg včeraj pozno popoldne preplavila večtisočglava množica ter ga napolnila do poslednjega kotička.
Udeležila se je splošne vseljudske manifestacije, ki jo je priredila e-notna sindikalna federacija CGIL,
CISL in UIL s sodelovanjem in dejansko prisotnostjo vseh demokratičnih dejavnikov tržaškega javnega in političnega življenja.
Že v zgodnjih urah so na trgu postavili govorniški oder in še pred 20. uro, ko je bil napovedan javni shod, so se pred odrom začeli zbirati delavci, študenti in drugo prebivalstvo, ki globoko občuti vso tesnobo in gnev ob tem ponovnem kriminalnem napadu zagovornikov in dejavnikov strategije napetosti na demokratično ureditev države, ki je izšla iz odporništva prav proti tistim mračnim silam, ki se danes spet prebujajo.
Malo pred 20. uro je po Korzu prikorakala v sprevodu še množica pristaniščnikov, nakar so na oder stopili govorniki ter predstavniki vseh krajevnih oblasti. Poleg številnih sindikalnih predstavnikov so bili na odru tudi predsednik pokrajine dr. Zanetti, podžupan Giuricin, podpredsednik deželnega sveta Pit-toni, dolinski župan Lovriha, milj-ski župan Millo ter predstavniki drugih občinskih uprav v tržaški pokrajini. Med množico pa smo videli številne rdeče zastave ter transparente s protifašističnimi gesli.
Ta gesla je množica od časa do časa tudi skandirala.
Manifestacijo je odprl sindikalni predstavnik Battellini, ki je poudaril pomen množičnega nastopa ter enotnosti v boju proti prevratništvu in nasilju. Prvi je nato spregovoril predsednik pokrajine dr Zanetti, ki je ugotovil, da še nista potekla dva meseca od podlega zločina v Brescii in že pretresa italijansko javnost novo nasilje. To je nov, neovrgljiv razlog, je poudaril govornik, da še odločneje obsodimo porajajoči fašizem in da zahtevamo takojšnje kaznovanje krivcev ter naročnikov krvavega atentata na vlak, ki predstavlja obenem atentat na demokratično ureditev, na miroljubno sožitje, na svobodo in na miroljuben družbeni razvoj. Ravno sedaj, ko se fašizem po vsej Evropi maje, je nadaljeval dr. Zanetti, ko se v Lizboni spet prebuja demokracija, ko je prišlo do osvežitve v Grčiji in ko se tudi v Španiji maje fašistična vladavina, se fašistična drhal ravno tu pri nas zaganja še z večjo silo proti demokraciji. Toda demokratično ljudstvo je do kraja spoznalo s katere strani prihaja to pasilje in ga ne uspava več teorija o nasprotnih ekstremizmih, spoznalo je na kateri strani so nakopičeni gospodarski in politični interesi, od katerih prihajajo naročila po ustvarjanju strategije napetosti. Ravno zato ljudstvo odločno zahteva od vladnih organov, da ukrepajo proti temu nasilju z močjo samih demokratičnih struktur. Ob tem je dr. Zanetti o-menil neuničljivi nauk. s katerim je demokratično ljudstvo prepojilo zmagovito odporništvo ter nauk, ki prihaja iz bližnje Rižarne in ki pravi: «Zgodilo se je, da bi se ne več ponovilo».
V slovenščini je nato spregovoril v imenu okoliških občin dolinski župan Lovriha. V uvodu svojega govora je dejal, da smo po nedavnem odldinem nastopu ljudskih množic, ki je sledil krvavemu atentatu v Brescii, upali, da je fašizem izoliran. Atentat na vlak v noči med soboto in nedeljo pa dokazuje, da je treba še odločneje strniti demokratične in protifašistične vrste v še večjo budnost. Fašizmu se majejo tla pod nogami po vsej Evropi, je nadaljeval govornik, zato se s še večjo krutostjo znaša v Italiji, kjer uporablja znano metodo zahrbtnosti in delovanja v temi. Na koncu je Lovriha še poudaril, da je vlada dolžna odločneje nastopiti in dokončno iztrebiti iz italijanske družbe fašistično golazen.
Korenit prehod od besed k dejanjem pri odkrivanju in kaznovanju fašističnih zločincev in tistih, ki jih podpirajo, je v svojem govoru zahteval tudi deželni tajnik CGIL Arturo Calabria, ki je na začetku poudaril, da si je nemara kdo mislil, da bo ob sedanjem počitniškem vzdušiu, ko je večina delavstva na dopustu, lažje uspel v svojem prevratniškem načrtu, a se je pri tem uštel, kajti že množičen nastop na včerajšnji manifestaciji dokazuje, da so ljudske delavske množice budne in pripravljene na takojšen odgovor. V zadnjih letih je bilo nad 400 atentatov, je nadaljeval govornik. in če so na začetku marsikaterega od teh prikrili javnosti ali obtožili zanje nedolžne ljudi, to danes ni več mogoče, ker je ljudstvo dokončno odprlo oči. Jasno je, da bi prevratniške sile rade izkoristile sedanji trenutek globoke gospodarske, družbene in politične krize ter skušale s svojo strategijo napetosti uresničiti ta prevratniški sen. Zato pa je bolj kot kdajkoli prej potrebna utrditev enotnosti v delavskem
SNOCI NA GRADU SV. JUSTA
Sodobna in gledališka «Ukročena trmoglavka»
V domiselni režijski postavitvi Franca Enriqueza sta v glavnih vlogah nastopila Valeria Moriconi in Glauco Mauri
V sklopu poletnih prireditev tržaške Avtonomne turistične in letovi-ščarske ustanove smo sinoči gledali na prireditvenem prostoru Grada sv. Justa znamenito Shakespearovo zgodnjo komedijo o zakonskih zdrahah podjetnega princa samca Pe-truccia in divje in praskajoče toda šarmantne mucke, ukrotljive in u-kročene Katice. Komedija, ki ji je režiser Franco Enriquez v zelo domiselni .sproščeni in na komično groteskni, vendarle izrazito komedi-janski podobi odprto režijsko izhodišče dodal manj igrano predigro, okvirni motiv o pijanem kotličkar-ju, je prav gotovo učinkovala kot izjemen gledališki dogodek, vreden slovesa, ki ga je delo doživelo na številnih ponovitvah po polotoku in v Evropi nasploh.
Prostor nam žal ne dopušča, da bi se poglobili v uprizoritev, predvsem v njeno gledališko sporočilnost, vendar ne moremo vsaj z e-no besedo mimo glavnih interpretov, Moriconijeve, ki je svoji Katici zaigrala z neukrotljivo trmo in zatajevano žensko ljubeznijo zelo sodobno ter Glauca Maurija, ki je Pe-
truccia zaigral tako, kot Petruccio tudi je: burkač in komedijant, poln osebnosti in čara.
Za drevi se nam obeta prav tako zanimiv gledališki dogodek: glasbena transpozicija «Ukročene trmoglavke» z naslovom «Kiss me Kate».
Našemu delovnemu tovarišu Borisu Lavrihi je žena Karmen povila prvorojenčka MITJO
Srečnima staršema čestita, malemu Mitji pa želi obilo sreče
kolektiv
Primorskega dnevnika
Danes praznuje 80 let
IVAN STRAJN iz Doline
Mnogo zdravja in sreče mu želita hči Nerina in zet Antonio.
16. AVGUSTA V MAVHINJAH
Spominska svečanost oh obletnici požiga štirih kraških vasi
V petek, 16. avgusta, bo v Mav-hinjah svečanost ob 30-letnici požiga štirih kraških vasi: Mavhinj, Cerovelj, Vižovelj in Medje vasi. Proslavo prireja devinsko - nabre-žinska občinska uprava.
Spored se bo pričel ob 17. uri na trgu v Mavhinjah z nastopom na-brežinske godbe na pihala. Sledil bo županov govor in slavnostni govori predstavnikov raznih organizacij, spored pa se bo zaključil z nastopom pevskih zborov «Fantje izpod Grmade» in «Igo Gruden».
Tej slovesnosti bo prihodnje leto sledila osrednja občinska proslava 30-letnice osvoboditve, ki jo bo de-vinsko-nabrežinska občina priredila aprilu ali v maju na glavnem trgu v Nabrežini.
Danes začetek Miliskega poletja
V Miljah je že vse pripravljeno za «Miljsko poletje», ki se bo začelo drevi s predvajanjem kratko-metražnega dokumentarnega filma o letošnjem miljskem karnevalu. Jutri bodo začeli delovati kioski, ki jih že postavljajo člani raznih pustnih skupin, da bodo postregli gostom z raznimi specialitetami in domačim vinom ter nekaj zaslužili za kritje stroškov. V četrtek je na vrsti pester spored, ki ga je pripravila skupina Ongia, v petek bo mimohod in nastop godb, v soooto zvečer pa bo na glavnem miljskem trgu nastopil skupaj s svojim orkestrom Nicola di Bari. «Miljsko poletje» se bo zaključilo v nedeljo z nastopom orkestra «The Jokers» in dua «Ridos» ter podelitvijo nagrad najboljšim kioskom.
• Drevi ob 20.30 se bo na sedežu na Proseku št. 220 sestala rajonska konzulta za zahodni Kras, ki bo razpravljala o gradbenih dovoljenjih.
Včeraj popoldne so sprejeli v ortopedskem oddelku 98Tetno Uršulo Stefančič vd. Bogateč iz Križa 154. PrOetno žensko je v bolnišnico spremila hči Maria, ki je izjavila, da je v nedeljo mati padla s stola in se udarila po levi nogi. Zdravniki so ji ugotovili zlom stegnenice, zaradi česar so si pridržali prognozo.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
JASEN ODGOVOR ANTIFAŠISTIČNEGA TRSTA
Uspela enotna stiriamo stavka vseh strok in soglasne obsodbe demokratične javnosti
Izjavi Comellija in Pittonija - Obsodbe italijanskih in slovenskih organizacij, strank in dolinskega občinskega sveta
Obsodba fašističnih zločincev in obžalovanje za številne nedolžne žrtve podlega atentata so včeraj Tržačani izrazili ne samo z množično manifestacijo na Goldonijevem trgu, pač pa tudi s stavko, ki je zajela vse stroke, in s premnogimi izjavami vseh demokratičnih strank in organizacij.
Stavko so napovedale na vsedržavni ravni sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. S svoje strani so železničarji izvedli dveurno stavko od 17. do 19. ure, ko so se vsi vlaki na vseh progah ustavili, da bi na tak način izpričali, kako globoko je zločin prizadel uslužbence železnic. Poleg tega so ves dan, kot stalni opomin, vlaki zapuščali železniške postaje -— tudi tržaško — z desetminutno zamudo. Med dveumo stavko so se na glavni železniški postaji zbrali številni železničarji, ki so skupno s svojimi sindikalnimi zastopniki položili venec pod spominsko ploščo, ki na peronu postaje spominja na železničarje, ki so padli v boju za svobodo, proti fašizmu, za demokracijo, za svoje delo in za napredek.
Ostale Kategorije so pričele s stavko ob 13. uri. Že dopoldne so začeli štiriurno stavko uslužbenci javnih uradov in ustanov, uslužbenci z neprekinjenim delovnim urnikom in turnisti. Popoldne pa so stavkali uslužbenci industrij, obrtniških in trgovinskih podjetij, uradniki in uslužbenci ACEGAT. Avtobusi so se ustavili na vseh progah ob 19.30 in so spet krožili po 22.
uri. Ogromna večina trgovin je bila zaprta, proizvodnja se je ustavila, mesto pa je utihnilo v znak sožalja z žrtvami, obenem pa tudi kot izraz studa za morilce in zahteve, da jih odgovorne oblasti do kraja zatrejo.
Ogorčenje vse demokratične javnosti Furlanije - Julijske krajine je izrazil predsednik deželnega odbora odv. Antonio Comelli, ki je poudaril, da z atentatom še enkrat skušajo okrniti in postavljati v nevarnost svobodo in demokracijo. Splošna graja atentata pa ne sme več biti v generični obsodbi, pač pa se mora združiti z vsemi pobudami, ki so potrebne za zatiranje nasilja, ki hoče uničiti republiško demokratično ureditev. Zato je' treba, je še dejal predsednik Comelli, da se vse demokratične politične sile združijo v budnosti za obrambo dosežkov odporniškega gibanja.
Tudi podpredsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni je v imenu predsedstva deželnega sveta izrazil ogorčenje zaradi atentata, ki še enkrat dokazuje obstoj fašističnega prevratniškega načrta, ki ga je treba takoj in korenito zatreti. Podpredsednik Pittoni je še dejal, da se bo deželna uprava držala protifašistične resolucije, ki so jo odobrili vsi deželni sveti v državi, in da bo to resolucijo izvajala tudi v svojem konkretnem delu.
Protestno izjavo je izdal tudi deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini. V njej pravijo, da ne za-
dostuje objokovati mrtve in obsojati zločince potem, ko so zločin že izvedli. Treba je enkrat za vselej prenehati z dvoumnostjo, s podpiranjem fašističnega nasilja in tistih, ki škvadrizem organizirajo in finansirajo. Treba je tudi prenehati z lažmi, z zakrivanjem in izkrivljanjem resnice, ki je že več iet tipično za del vodilnega razreda, visoke birokracije, policije, sodstva, vojske in dela tiska. Te mogočne sile imajo točne politične in moralne odgovornosti, ponekod pa so celo objektivno soodgovorne. Žrtvam atentata v S. Benedetto Val di Sam-bro ne bo zadoščeno, dokler ne bodo antifašistične sile premagale tiste, ki grozijo demokratični republiški ureditvi.
V slovenskem dijaškem domu «S. Kosovel» je bilo včeraj protifašistično zborovanje tečajnikov, profesorjev in osebja, na katerem so odobrili resolucijo. V dokumentu ugotavljajo, da se še ni polegel odmev smrtonosne eksplozije v Brescii, ko je moralo 7 nedolžnih žrtev podleči fašističnemu nasilju. Prevratniško delovanje fašističnih
menom, da zadajo hud udarec de mokratičnemu razvoju v državi. A-tentat na vlaku je v neposredni povezavi z osamljenjem fašistov v Italiji in s porazi, ki jih fašizem doživlja v vsej Evropi. Tudi po mnenju KPI ta nov barbarski pokol potrjuje odgovornosti vseh tistih, ki so v različnih organih države s svojim popustljivim zadržanjem krili fašistično prevratniško dejavnost, kot so dokazala tudi odkritja po pokolu v Brescii. Zato politični urad KPI poziva vse demokratične sile k enotnosti, da se v borbenem duhu delavskih in ljudskih množic zatre krvoločno fašistično dejavnost. Novi pokol zahteva preusmeritev političnih smerpji^. da se v kali zatre reakcionarno in prevratniško fašistično dejavnost.
Deželno tajništvo, PSI je tudi v imenu deželnega odbora izrazilo obsodbo za krvavi atentat, ki jasno kaže, da niso še zatrli prevratniškega načrta. Danes pa demokratične sile ne morejo več prenašati teh zločinskih prevratniških dejanj, cilj katerih je uničenje de-
A V D [TORIJ PORTOROŽ
POLETJE 74
FOLKLORNI ANSAMBEL
JOSE DE LA VEGA iz Španije
Portorož, 6. avgusta ob 21.00
TV SPEKTAKEL
«PORTOROŠKA NOČ
Portorož,
Avditorij, 10. avgusta ob 21.00
PREDPRODAJA VSTOPNIC dan pred prireditvijo pri blagajni Avditorija v Portorožu in v turističnih poslovalnicah v kraju prireditve.
Telefonske rezervacije vstopnic in vse informacije glede prireditev:
Zavod za turizem, Portorož, Biro za prireditve, Portorož, Avditorij, tel. (066) - 73569
RAZGIBANA NOČ MED NEDELJO IN PONEDELJKOM V BAZOVICI
Podivjanost pijanih Romov je presegla vsako mejo
Svojo vročekrvnost so hoteli ohladiti pri spomeniku padlim v NOB - Tri Rome so prijavili sodišču
V Bazovici zlepa ne pomnijo tako razgibane noči, kakršni so bili številni vaščani priča med nedeljo in ponedeljkom. Skupina pijanih in podivjanih Romov (cigani), ki so se že v petek naselili s svojimi družinami in šotori na robu vasi, ob cesti, ki vodi k mejnemu prehodu za Lipico, je z grobim in nezaslišanim izzivanjem povzročila hud prepir, ki se je sprevrgel v pretep in se po nelahkem prizadevanju karabinjerjev
...................................................
PO ZLOČINSKEM fašističnem atentatu
Miljski občinski svet zahteva korenite ukrepe
Protestno pismo Rumorju - Dogovor za skupne pobude
Tudi miljski občinski svet je na svoji sinočnji seji soglasno in energično obsodil ogabni, zločinski fašistični atentat na vlak pri Bologni ter poudaril zahtevo vsega prebivalstva, da pristojne oblasti korenito u-krepajo in kaznujejo krivce, da se dokončno zatre zločinska strategija napetosti in terorja. V tem smislu je sestavljeno protestno pismo, ki ga bodo odposlali predsedniku ministrskega sveta. V resoluciji občinski svet poudarja, da besede in ogorčenje ne zadostujejo, potrebna so dejanja, da se prepreči fašistični teror in ohram demokratična ureditev države. Prizadetim družinam izreka občinski svet občuteno sožalje, obenem pa poziva vse prebivalstvo na budnost in enotnost.
V glasovalnih izjavah so predstavniki vseh svetovalskih skupin poudarili, da resen položaj zahteva konkret-
na dejanja. Po soglasni odobritvi resolucije so se načelniki skupin dogovorili, občinski svet pa je to soglasno potrdil, da se bodo v kratkem spet sestali in pomenili o skupnih akcijah in pobudah proti fašizmu in za ohranitev ter okrepitev demokracije v duhu osvobodilnega boja. Nekateri svetovalci so poudarili zahtevo po razpustu MSI, ki je politična matica fašističnega terorja, ter po uvedbi smrtne kazni za taka zločinska, teroristična dejanja.
Prvi del seje ie vodil podžupan, ker se je župan udeležil, skupno z delegacijo miljske občine, velike protestne manifestacije v Trstu.
Na sinočnji seji je občinski svet med drugim tudi odobril prošnjo deželni upravi za prispevek za šole s celodnevno zaposlitvijo v Zindisu. v Žavljah in pri Korošcih. Skupni izdatki bodo namreč znašali 75 mil. Ur.
in policijskih agentov zaključil šele pozno v noč.
Vse se Je začelo, ko je skupina Romov, (bilo jih je okrog petnast skupaj z ženskami in otroki) zapustila vaško gostilno. Vsi so se ga pošteno nalezli in na poti v svoje zasilno taborišče je nekatere zamikal hlad vodnega curka, ki se dviga iz srede bronastega korita na vaškem spomeniku padlim v NOB. Najbolj raz-boriti so namreč stopili v bronasto korito, kar je razburilo nekatere vaščane, ki so bili priča temu nezaslišanemu dejanju. Zahtevali so, da se umaknejo od spomenika, a ti so se jim v odgovor nesramno postavih po robu. Domačinom, ki so medtem ob-vestih orožniško postajo, so grozili ter jih zmerjaU, mimogrede pa so se znesli tudi nad ustavljenimi avto-mobiU. Posebno so poškodovali mini minor, na katerega so vrgh velik kamen.
Pijani razgrajači so se nato raz-borito upirali tudi orožnikoma, ki sta kmalu nato prispela na glavni ba-zovski trg. Zaradi tega so morah z glavne postaje poslati še dve izvidnici v okrepitev, šele okrog pol treh ponoči je organom javne varnosti uspelo vzpostaviti red. Tri najbolj podivjane Rome so odpeljali v ko-ronejske zapore, eden od karabinjerjev, 28-letni Ugo Cestra, pa se je moral zaradi hudih udarcev po o-brazu in v trebuh zateči v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v tednu dni.
Aretirani, ki se bodo morali pred sodiščem zagovarjati pod celo vrsto obtožb, so 28-letni Marino Moreni, 23-letni Antonio Cari ter 24-letni Diego Carl. Ob tem so ugotovili, da je bil prvi obtožen tudi poskusa umora in ga je zato policija aktivno iskala že več mesecev.
mrež se	!-«e . ureditve in demokratič-
kljub številnim zagotovilom in na-1 nitl institucij.
čelnim izjavam vlade, ker so bili | Tudi Slovenska skupnost je najod-dosedanji ukrepi površni in po- , ločneje obsodila atentat, ki je zopet manjkljivi. V tem težkem politič- terjal številne nedolžne žrtve. Sloven-nem trenutku, ko se stopnjuje ne- ! ska skupnost ugotavlja, da podobni varnost za demokratično ureditev v ’ atentati stremijo k ustvarjanju zme-državi, je treba bolj kot kdajkoli j de v državi in k izpodkopavanju teme-odločne enotnosti vseh protifašistič- i ijev demokracije, zaradi česar zah-nih sil, ker samo tako se lahko Ì teva od pristojnih oblasti, naj končno prepreči ponovni vzpon fašizma. I opravijo svojo dolžnost, naj odkrije-Ob vesti o kriminalnem atentatu jo in zgledno kaznujejo krivce, s či-se je sestal na izredni seji odbor ; mer bi preprečili ponovne atentate, dolinske občine in z ogorčenjem ob- j Po izjavi izvenparlamentarnega gi-sodil podli zločinski atentat, ki je banja «Lotta Continua» nosijo velik ponovno zasejal smrt med nedolž- del krivde ameriški imperialisti in nimi ljudmi. Zato dolinski občinski1 krščanska demokracija, vojaški in odbor ponovno poziva vlado in vse | protiobveščevalni krogi, s katerimi oblasti, da odločno posežejo in za- j pa bo znalo delavsko gibanje koreni-
trejo prevratniško fašistično delovanje. Občane, njihove politične, kulturne, gospodarske in druge organizacije pa poziva naj se, kot za časa nacifašizma, enotno strnejo v najširšo fronto protifašističnih demokratičnih sil.
Odločen protest je izrazilo tudi pokrajinsko vodstvo združenja žena, ki v imenu vseh Italijank in Slovenk, ki so se borile proti fašizmu za časa NOB, zahteva od vlade zagotovitev svobode, napredka in demokracije.
Enotni odbor proti fašizmu in zatiranju je poudaril, da velik del odgovornosti nosijo, poleg tistih, ki so atentat izvedli, ga finansirali in pripravili, tudi vsi tisti, ki so na čelu določenih državnih organov in ki niso znali ali hoteli zatreti fašističnega nasilja. Zato enotni odbor poziva vse antifašiste k budnosti, politične sile ustavnega loka k obrambi svobode in k odločnemu m-stopu proti fašizmu, sile javnega reda, sodstva in druge državne organe pa poziva, naj dokončno zatrejo centrale črnega terorja tudi v našem mestu.
PoUtični urad KPI je izdal poročilo, v katerem ugotavlja, da se «črna mreža» širi z očitnim na-
to obračunati. Ob tej priložnosti «Lotta continua» zahteva tudi, naj se ne finansira z javnimi sredstvi novofa-šistične stranke, katero bi morali razpustiti.
Sindikat slovenske šole je izrazil zveznim konfederacijam CGIL, CISL in UIL solidarnost ob splošni stavki in je povabil vse delavce in demokratično javnost, naj se zahteva od oblasti, da končno zatrejo fašistično nasilje in prepovejo vse fašistične organizacije brez razlike, ter naj zlasti kaznujejo tiste, ki atentate organizirajo. i odpirajo in podpihujejo.
Tudi tajnik tržaške KD je obsodi! grozotni fašistični atentat. Podčrtal je, da spada to dejanje v vrsto atentatov in zločinov, ki jih nekateri uporabljajo kot svoje orožje, da bi uničili demokratični ustroj in opozoril, da mora vsakdo zavzeti jasno stališče proti takim dejanjem in da je potrebno da čimprej izobčimo vse tiste, ki na katerikoli način pomagajo zločincem, ki so pripravili tudi ta atentat. Na koncu je Rinaldi dejal, da italijanska ce-mokratična javnost pričakuje, po dogodku v Brescii in po tem najnovejšem zločinu, takojšnje ukrepe in ne samo besedičenje.
pohištvo			
		.a.	
trst			
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 6. avgusta VLASTA
Sonce vzide ob 5.54 in zatone ob 20.28 — Dolžina dneva 14.34 — Luna vzide ob 21.26 in zatone ob 9.14.
Jutri, SREDA 7. avgusta KAJETAN
Vreme včeraj: naj višja temperatura 30 stopinj, najnižja 23,5, ob 19. uri 28,4 stopinje, zračni tlak 1015,5 mb, rahlo pada, veter 5 km na uro, za-hodnik, vlaga 61- odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 27 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 4. in 5. avgusta se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 24 oseb.
UMRLI SO: 75-letna Eva Soli, 75-letna Anita Gerin por. Lenarduzzi, 70-letna Marina luvan vd. Ghezzo, 84 letna Francesca Bosich vd. Bossi, 51-letni Bruno Bais, 67-letna Caterina Sisalli por. Bianchini, 83-let-m Gastone Uxa, 71-letni Silvio Susa, 62-letni Giuseppe Graccogna, 64-letna Anita Padovan por. Minca. 17-letna Rosanna Coccoli, 66-letni Aldo Castellarin, 95-ietna Vittoria Zottin vd. Susa, 82-letna Ida Graberg vd. Fra-giacomo, 79-letni Angelo Picicchi, 76-letna Anna Flego vd. Flego, 72-let na Valeria Parovel por. Čemi, 68-letna Carmela Višintin vd. D'Este, 84-letni Antonio Radocchi, 91-letna Stefania Viditz, 70-letni Francesco Ru-besa, 62-letni Albano Fiocco, 74-letni Ruggero Lattanzio in 91-letna Romana Dolinar vd. Cellari.
'utaifuipou i «ita «usi > outenu-,
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13, do 16. ure)
Pizzul — Cignoia, Korzo Italija. 14; Prendim, Ul. T. Vecellip, 24;._t>grra-vallo, ìrg Cavana L
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
All Esculapio, Ul. Roma 15: 1NAM. Al Cammello, Drevored XX. septembra 4. Alla Maddalena, Istrska ulica 35.
Upokoj'enec In mlado dekle
podlegla hudim poškodbam
Dve od treh hudih prometnih nesreč, ki so se pripetile v soboto, sta se zaključili na najbolj tragični način: Aldo Castellarin, ki ga je ai to podrl na Miramarskem drevoredu in Rosanna Ceccoli, žrtev trčenja na obalni cesti, sta umrla v prvih nedeljskih jutranjih urah.
Nesreča, ki je terjala življenje 17-letne Rosanne Ceccoli iz Ul. Mayer 11 se je pripetila v soboto proti večeru, ko se je peljala na motorju vrste gilera s svojim prijateljem, 19-letnim Giannijem Ra-manijem iz Ul. Melara 50. Ko sta se pripeljala po obalni cesti do hotela Enalc, je iz stranske ceste, ki pelje proti morju, naglo privozil, ne da bi dal prednost motorju, fiat 850 20-letnega Lucia Ciguia iz Ul. Pittoni 17. Tako voznik motorja kot njegovo sopotnico je vrglo daleč na asfalt in medtem ko se je Ramani samo potolkel po rokah in obrazu, je dekle utrpelo možganske poškodbe, zaradi katerih je v oddelku za oživljanje v glavni bolnišnici podlegla. Nesrečna Ceccoli Rossana je že tretje dekle, ki umre pri prometnih nesrečah z motorjem v zadnjih dveh tednih.
Povsem drugačna pa je bila nesreča, ki je doletela 66-letnega u-pokojenca Alda Castellarina iz Ul. Solitro 7. Castellarin se je zjutraj odpravil v kopališče železničarjev in je prečkal Miramarski drevored na zebrastem prehodu za pešce. Malo prej je izstopil iz avtobusa in počakal, dokler se nista dva avtomobila ustavila, da bi mu omogočila prečkanje. Ravno tedaj pa je privozil s svojim fiatom 128 Pietro Biasissi star 23 let iz Ul. Giuliani 29, ki je upokojenca podrl na tla. Ko so prihiteli reševalci, je bilo zdravnikom jasno, da bo Castellarin težko preživel poškodbam: poleg lobanjskih poškodb mu je tudi zlomilo obe nogi.
Gledališča
Prireditve
GRAD SV. JUSTA
Drevi ób 21.15 «Kiss me Kate» C. Porteria. Režija Franco Enriquez. V glavnih vlogah Glauco Mauri m Valeria Moriconi. Jutri edina P®0' vitev Shakespearove «Ukročene moglavke» z istimi igralci.
Predprodaja vstopnic pri osr®®|1 blagajni (Pasaža Pretti, tel. 3637 )•
ROSSETTI
V petek ob 21. uri bo premiera o-perete Emmericha Kalmana <<^r0^ica Marica», ki bo zaključila letošnji fes-tival operete. Za Kaimanovo delo vlada izredno zanimanje še posebno zaradi prisotnosti protagonistov. SO1 pranistke Mariane Nicolescu De San-tis in tenorja Carla Binija, ki ie 28 znan tržaškim ljubiteljem glasbe. P0-leg teh dveh opernih pevcev bodo «Grofici Marici» nastopili še Lw?0' do Mastelloni, Adriana Innocenti, Graziella Porta, Lino Savorani, Armando Bandini, Piero Nuli, Gianna lenco, Maria Loredan, Orazio Bobbio ui Giorgio Vailetta. Ansambel T*jos* Vladyja bo igral ciganske melodije, režiser je Paolo Poli, koreografu* Gina Landija. Scene in kostume so pri’ pravili po zamisli Umberta Bertacc* in Sebastiana Soldatija. Vstopnice za premiero «Grofice Marice» kakor z* ponovitvi operete «Izgubljena ženska» (v četrtek in v soboto) so na ra2-pelago pri osrednji blagajni. Pasaž* Protti, tel. 36372.
Kino
Miramarski park — Predstave či in zvoki»: Danes počitek.
Ariston — LN.C. — 21.30 «Il delitto Mateotti». V glavni vlogi igra Franco Nero. Barimi film.
Nazionale 16.00 «La mano spietata dri' la legge». Igrata S. Monti in G. Kinsky. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 15.30 «La brigata del dia' volo». Barvni film. Igrajo WillianJ Bolden, Clif Robertson, Wince Eu' wards.
Grattacielo 16.00 «H merlo maschio»' Barvni film. Igrata Laura Antonel-li in Landò Buzzanca. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice Zaprto zaradi popravil.
Eden 16.00 «Le folli avventure
di
Rabbi Jacobi». Barvni zabavni film' Igra Luis De Funes.
Kitz 16 00 «Cyborg — Anno 2087» (Metà uomo metà macchina. Pr<^ grammato per uccidere). Barvni film. Igra Michael Rennie.
Aurora 16.00 «Permette signora che ami vostra figlia?» Barvni fil®' Igra Ugo Tognazzi.
Capitol 16.00 «UFO distrugete base luna». Barvni film.
Cristallo 15.30 «Borsalino». Igra Je*11 Paul Beimondo.
Impero Zaprto zaradi počitnic.
Filodrammatico 16.30 «Le pili®' le delle figlie del farmacista». Barvni film. Prepovedano mladini P°“ 18. letom.
Moderno 16.30 «L’idolo».
Ideale 16.00 «Il killer degli occhi * mandorla». Chin Han in Wang Ping-Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «La fabbrica del' l’orrore».
Abbazia Zaprto zaradi počitnic.
Astra 16.30 «Annibaie».
Razna obvestila
Pokrajinsko združenje rejcev obvešča svoje člane, da bodo uradi združenja zaprti zaradi dopusta od 5. do 18. avgusta.
Mali oglasi
LIGNANO SABBIADORO prodajamo enosobna stanovanja opremljena s kopalnico. V solasti skupni prostori nekdanjega hotela, restavracija, club - house, terasa — bazen — kin-derhein — solarium, prostor s kabino na obali: v bližini morja i" pristan za čolne in jadrnice, od 5.250.000 do 8.000.000. Možnost združitve dveh enosobnih lokalov v stanovanje: 13.0CO.OOO. Jamčen triletni 10-odst. dohodek. Plačilo na obroke do 10 let. Informacije MMT —Hotel Italia — Viale Italia 7 — Lignano Sabbiadoro — telefon (0431) 71185.
Prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Janka Gerdola darujeta Mara in Evgen Do-brila 5.000 lir za Sklad Andreja Budala.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL. F. FILZI 10 tel 38-101, 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	661,50
Funt šterling	1548.—
Švicarski frank	218,50
Francoski frank	138,25
Nemška marka	251,75
Avstrijski šiling	35,41
Dinar: debeli	40.—
drobni	40.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Zapustila nas je naša draga teta
ZORA ZOFIJA BAJT
upokojena učiteljica
Pogreb bo jutri, 7. 8. 1974, ob 11-30 na pokopališču v Gorici.
Žalujoče družine: primarij dr. Boris Novak, dr. Neva Novak - Modrijan, inž. Nika Novak • Pučnik, dr. Anton Valenti in Angela Bajc . Grča
Trst. Barkovlje, 6. avgusta 1974
V SUBIDU SO SE V NEDELJO SPOMNILI ŽRTEV ZA SVOBODO
Preko beneške zemlje so divjale vse vojne ena - izseljevanje - pa traja še danes
Slovenski emigranti so dvakrat diskriminirani: kot Slovenci v Italiji in kot Italijani na tujem
Iz dneva v dan nas Benečija ved-j10 bolj preseneča. V letošnjem poletju pa je sploh tako, da je ysako nedeljo na vrsti pomembnejša manifestacija in vsaka naslednja je nadaljevanje in obogatitev Prejšnje.
Komaj je mimo kulturno srečanje na Kamenici, kjer je prišla do izraza predvsem naša odprtost do drugih, naša pripravljenost k sodelovanju, naša volja po razumevanju med narodi, ko je v nedeljo druga veličastna manifestacija potrdila prav tako pomembne in svetle ideale: ideale antifašizma, demokracije in svobode.
V	Subidu, hribovski vasi nad Aht-hom, so se domačini, ki so se ob tej priložnosti zbrali okoli posebnega pripravljalnega odbora, na čelu katerega je bil občinski odbornik Lino Gujon, spomnili 30-letnice požiga vasi, spomnili so se vseh žrtev, ki so pred 30 leti dale svoja življenja v boju proti okupatorju. K proslavi so odločilno pripomogle tudi emigrantske organizacije, predvsem Zveza slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije.
V	nedeljo je bila ob 15. uri kljub Vročini zbrana na vaškem trgu vsa vas, vseskozi pa so prihajali tudi ljudje iz drugih krajev. Na odru je bil že pripravljen oltar, h kateremu so nato stopili duhovniki Emil Cenčič, Arturo Blasutto, Romano Costantini, Giuseppe Dus, Pietro To-masino in msgr. Aldo Moretti ter darovali mašo v slovenskem, furlanskem in italijanskem jeziku. Med mašo je Lino Gujon prebral imena Padlih žrtev, tako tistih, ki so jih decembra 1943 ubili pri Čemjeji, kot tistih, večinoma starejših, ki so svoja življenja izgubili pri požigu vasi. Za oltarjem so stali številni predstavniki borčevskih organizacij, garibaldinskih in ozopov-skih, predstavniki internirancev iz nacističnih taborišč ter številni predstavniki javnega življenja. 0-der so krasili prapori videmske oo-krajine, mesta Videm, občin Como di Rosazzo in Tricesimo ter seveda zastave ANPI in posameznih partizanskih formacij, ki so stali na odru med celotno slovesnostjo.
Takoj po maši so odkrili spominsko ploščo na zidu nove vaške cerkve, delegacije posameznih organizacij pa so položile vence. Pod ploščo in pri spomeniku padlim v Prvi svetovni vojni smo opazili vence videmske pokrajine, občine Ah-ten, pokrajinske zveze partizanov ANPI, prebivalcev Subida, Zveze slovenskih izseljencev ter kulturnih društev Beneške Slovenije. Med polaganjem vencev je godba na pihala iz Nabrežine igrala «Žrtvam».
Nato so stopili na oder uradni govorniki. Prvi je v imenu pripravljalnega odbora spregovoril Lino Gujon. Poudaril je, da morajo vsi r vasi, kot so bili enotni v boju Proti fašizmu, biti enotni tudi da-nes, ko se morajo boriti za napredek in boljše življenjske pogoje. Pozdravil je prisotne goste, predvsem delegacijo videmske občine la pokrajine, podprefekta in druge goste, med katerimi smo opazili tudi generalnega konzula SFRJ Borisa Trampuža. Posebej se je Gujon zahvalil tudi videmskemu ANPI, emigrantskim organizacijam ter furlanskemu inštitutu za zgodovino o-svobodilnega gibanja, ki je domačinom pomagal, da so ob tej priložnosti izdali brošuro, v kateri so abrali spomine vaščanov na tiste žalostne dogodke.
Za Gujonom je spregovoril duhovnik Pietro Tomasino, ki sicer ne župnikuje v Subidu, se je pa v tej yasi rodil in pred 30 leti vzpodbujal ljudstvo k odporništvu. V svo-lem govoru je poudaril aktualnost antifašističnih idealov, idealov, v ■menu katerih je danes možno zdru-zevanje in enotnost med ljudmi _ in ?'lami, ki jih sicer ločijo različne 'deologijo. «Vstali smo zaradi ljubezni do svobode, zaradi našega nasprotovanja vsakršni obliki zatiranja,» je dejal Pietro Tomasino. In nadaljeval: «Ko pa je padel fašizem in so nacisti izginili, je na nas Padlo težko razočaranje. Bili smo brez hiš, brez hrane, brez šole, brez obleke, brez vsakršnih sredstev,
brez cerkve, brez farovža. Naši , blemih, predvsem pri problemih e-
Qrvlclrorfo nrmlra r. 1	X X ; „ _ -r-»
gijskih rudnikov. Emigracijo v Belgijo lahko definiramo kot nadaljevanje tiste tragedije, katere se danes spominjamo.» Tomasino je nato omenil še dva človeka, ki sta resnično pomagala ljudem v tistih težkih časih: domači župnik in današnji senator Fermo Solaris. Svoj govor je končal v domačem narečju, v jeziku, ki so ga pred smrtjo govorile subiške žrtve in pozval ljudi k enotnosti, k medsebojnemu sodelovanju ter k zdravemu razmišljanju, da ne bodo postali žrtev nesramnih politikantov, ki veliko obljubljajo, a nič ne naredijo.
Za Tomasinom je spregovoril kot predstavnik emigrantskih organizacij še domačin emigrant Pio Cra-gnaz. Poudaril je, da so preko beneške zemlje divjale vse vojne, ena — emigracija — pa divja še danes. Ustavil se je kratko pri padlih v prvi svetovni vojni, poudaril, da Subid s svojimi žrtvami lahko e-nakopravno stoji ob strani z drugimi kraji, ki so prav tako dosti žrtvovali v odporniškem gibanju ter se dlje časa ustavil pri današnjih pro-
šolskega pouka slovenščine v Bardu ter poudaril, da so slovenski emigranti dvakrat diskriminirani: kot Slovenci v Italiji in kot Italijani na tujem. «Takoj po vojni sem na videmski postaji gledal vlake, ki so prihajali s fronte. Iz vagonov so stopali možje s trudnimi, izčrpanimi obrazi, ob vhodu so jih čakale ženske s temnimi rutami. Po 30 letih lahko še danes na videmski postaji vidiš podobne prizore, ko se ljudje vračajo iz prav tako prisilnega ujetništva, ki mu pravimo emigracija.»
Po pozdravih je spregovoril nosilec zlate medalje za hrabrost msgr. Aldo Moretti - Lino, ki se je posebno ustavil pri velikanski žrtvi, ki jo je Subid doprinesel v odporniškem gibanju. Pri tem se je skliceval na spomine domačinov samih, kot so jih ti opisali v svoji brošuri. «Vojna je končno prenehala in prav tako tudi nasilje. A revščina je tu ostala, hujša kot drugje
(Nadaljevanje na 5. strani)
iiuiiiiiii»iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiimin>iiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiii„i„„|l,IIIIIIIII(|ln||||||||||||
VESTI Z ONSTRAN MEJE
TURISTIČNI PROMET SE NAGLO POPRAVLJA
Največ problemov ponovno povzroča obalna cesta
Po dokaj neugodni predsezoni se zdaj turistični promet na slovenski obali naglo popravlja. Spet smo priča dolgim kolonam vozil ne samo čez soboto in nedeljo ampak tudi med tednom. Trenutno so skoraj vsi hoteli na obali polno zasedeni, nekaj prostora pa je še v avtokampih in pri zasebnikih. Ugodne napovedi so tudi za avgust in za prvo polovico septembra, saj so najavljeni razen domačinov tudi številni švicarski, nemški, italijanski, avstrijski in drugi turisti. Turistični delavci menijo, da bodo ob ugodnem vremenu za silo kompenzirali neugodno bilanco predsezonskih mesecev. Če računamo še letovanje v počitniških domovih ter tiste, ki prenočujejo pri sorodnikih, se mudi trenutno na Primorskem nad 25 tisoč turistov.
Največ problemov povzroča spet obalna cesta, zato turiste opozarjajo na obe obvoznici, to je od križišča Škocjan v Kopru do šole v Dekanih ter na šmarsko obvoznico (od Kopra do Dragonje). Obe sta asfaltirani, razen krajšega odseka pri Šmarjah.
AVTOMOBILSKO CESTO POSTOJNA - RAZDRTO BODO ODPRLI JESENI
Gradnja moderne avtomobilske ceste Postojna - Razdrto se je nekoliko zavlekla in bodo dela končana šele jeseni. Rok za dograditev je bil avgust, vendar so med delom naleteli na vrsto težav. Tako so morali izkopati okrog 600 tisoč kubičnih metrov zemlje več, kot je bilo predvideno, zaradi nestabilnih tal pa so bila potrebna tudi dodatna cela pri raznih mostovih in drugih objektih. Na zakasnitev roka pa je vplivalo tudi nestalno vreme v maju in juniju, saj so izgubili več kot mesec delovnih dni.
Nova avtomobilska cesta Postojna Razdrto bo imela enake dimenzije in opremo kot cesta Postojna -Vrhnika. Dolga bo 8,8 km, stroški pa bodo znašali okrog 16 milijard starih dinarjev.
MODERNIZACIJA PROGE KOPER - DIVAČA
Sredi avgusta bodo končali z e-lektrifikacijo železniške proge Di-vača-Hrpelje, hkrati pa se bodo nadaljevala dela na elektrifikaciji proge Koper-Prešnica. Ta dela so izredno pomembna za koprsko luko,
...........................
V NABITO POLNEM AVDITORIJU
ZLATA ROŽA PORTOROŽA DIKLIČU IN PETROVIČU
Nastopili so najboljši jugoslovanski popevkarji
že četrto leto po vrsti je piran- I Azra Halilovič, Zvonko špišič, Dra-ski zavod za pospeševanje turizma go Diklič, Radojka šverko,^ Marja-
organiziral atraktivno popevkarsko Prireditev «Zlata roža Portoroža». V soboto zvečer je bil portoroški Av-ditorij prvič v letošnji sezoni popol-homa razprodan, gledalci pa so napolnili tudi vmesne prostore. Pri-‘lubljenost te prireditve se torej iz leta v leto veča, kar je nedvomno hokaz, da je zamisel o predstavljanju večno mladih melodij povsem Uspela. Letos so koncept nekoliko spremenili, saj je bil poudarek pred-vsem na domačih popevkarskih u-stvaritvah. Nastopila je vrsta jugoslovanskih pevcev in pevk zabavne glasbe, ki niso znani sam domačim Poslušalcem, ampak uživajo sloves tudi v evropskem in svetovnem me-rilu. Tu je treba na prvem mestu °tneniti Iva Robiča, razen njega pa so nastopili še Tihomir Petrovič, Šenka Veletalič, Zafir Hadžimanov,
na Držaj, Alfi Nipič, Miro Ungar in Jožica Sepe. K uspehu prireditve je nedvomno mnogo pripomogel odlični zabavni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška, ki je predstavil tudi dve zelo uspeli svoji popevki, ter aranžiral vse ostale kompozicije.
Spored je popestrila zagrebška baletna skupina, posebno toplo pa je bil sprejet pri publiki pantomimik Andres Valdes s svojimi imitacijami prometnega miličnika, nogometnega vratarja in mornarja.
Kakor vsako leto so tudi letos pevci med seboj izbrali najboljšo pesem in najboljšega izvajalca. Tokrat sta Zlato rožo Portoroža osvo jila Tihomir Petrovič s pesmijo «Čigava si» in Drago Diklič s pesmijo «Nobeden na svetu».
L. O.
saj bodo lahko blago hitreje tovorili po železnici, če bo šlo vse po načrtih, bi pripeljal prvi električni vlak v Koper sredi prihodnjega leta. Hkrati z elektrifikacijo je v načrtu tudi izgradnja več izogi-bališč.
ČIŠČENJE BAZENA
V	ŽUSTERNI
Sanitarna inšpekcija je pred dnevi prepovedala kopanje v plavalnem bazenu Žusterna zaradi nesnage, ki se je nabrala na dnu bazena. Vsekakor je bil to precejšnji udarec za turizem, saj se bazen poslužujejo številni domačini iz Kopra in okolice pa tudi številni turisti. Delavci Vodne 'skupnosti sò zdaj začeli čistiti' 'Razen, hkrati pa bodo zgradili večjo- odprVno za stalen dotok morske vode. Kaže, da bodo očiščevalna dela končana do konca prihodnjega tedna.
KOPER BO DOBIL ŠPORTNO
REKREACIJSKI CENTER
V	Kopru se je sestal iniciativni odbor za gradnjo športno rekreacijskega centra. Na površini 50 ha ga bodo zgradili med staro in novo Semedelo. V centru bodo zgradili i-grišča za nogomet, rokomet, košarko, odbojko in tenis ter plavalne bazene, aletske steze, športne dvorane in garderobo. O načrtih bodo seznanili javnost, hkrati pa bodo začeli iskati finančna sredstva. Pri zemeljskih delih, ki se bodo začela jeseni, bodo organizirali prostovoljne delovne akcije.
L. O.
GORIŠKI DNEVNIK
PO VSEJ GORIŠKI VAL »liOHiENJA ZARADI NOVEGA FAŠISTIČNEGA ATENTATA
V ČETRTEK ENOTNA PROTESTNA MANIFESTACIJA VSEH DEMOKRATIČNIH IN PROTIFAŠISTIČNIH SIL
Izpred Parka Rimembranza bo krenil sprevod z občinskimi prapori - Zborovanje bo ob 18. uri v pokrajinski sejni dvorani
24. in 25. avgusta
8. nagrada ex tempore in slikarstvo Piran 74
MESTNA GALERIJA PIRAN prireja 9. mednarodni EX-TEMPORE za slikarstvo, ki bo v Piranu 24. in 25. avgusta 1974.
ORGANIZACIJSKI ODBOR:
Janez Cenassi, predsednik, Zvest Apollonio, Mirko Čok, Jule Cenassi,
Stasja Mehom, Herman Pečarič,
Boris Tavzelj — člani.
ŽIRIJA: Prof. Avgust Černigoj,
Sonja Hojer, dr. Mirko Juteršek,
Janez Cenassi, Janez Mesesnel, Jože Pohlen, dr. Boris Vižintin.
PRAVILNIK:
Priglasitev in žigosanje platen in drugih podlag bo v Mestni galeriji Piran 24. avgusta od 7. do 20. ure in 25. avgusta od 7. do 9. ure. Vsak udeleženec lahko žigosa po dve platni. Tema: Piran, morje, Istra. Izbira tehnike je prosta. Format ne sme biti manjši od 50x50 in ne večji od 150x150 cm.
Izgotovljena dela morajo biti predložena Mestni galeriji Piran v nedeljo, 25. avgusta, do 12. ure. Dela morajo biti opremljena za razstavljanje (okvir ali letvice). Na zadnji
strani vsakega dela mora biti ozna- —	■	,.	-,	. , -	-
čeno ime avtorja, njegov naslov in [ncn) zahteva od vlade odloc naslov dela ter cena.	•	--■	-	—	""rT’
V zvezi z atentatom na vlak pri Bologni so se včeraj v Gorici sestali predstavniki strank ustavnega loka sindikatov in protifašističnih organizacij ter zavzeli enotno stališče do tega kriminalnega fašističnega atentata. Na sestanku so bili prisotni predstavniki političnih strank Leardi (KD), Paizza (KPI), Del Ben (PSI), Zampi (PSDI), Fer-letič (SDZ), Lugnani (PLI). Gan-dolo (AGLI), Marini in Dornik (AN Pl), Beltrame (ANPPIA), Marizza (Alleanza contadini — Kmečka zveza) in Poletto (Zadružna zveza). Prisotni so bili nadalje župan De Simone in predstavniki pokrajinske uprave, podpredsednik Tacchinardi in pokrajinska odbornika Bottegaro in Ferletičeva.
Sestanek je sklicala enotna pokrajinska federacija CGIL, CISL, UIL, da bi na njem preučili položaj po tragičnem atentatu na potniški vlak Rim — Brenner in da bi dali podporo protestu v naši pokrajini. S tem v zvezi so na sestanku sprejeli naslednjo resolucijo:
ZATRETI
PREVRATNIŠKO MREŽO!
ODKRITI SOKRIVCE!
KAZNOVATI ODGOVORNE!
Državljani! Spričo novega ogabnega zločina, ki je komaj nekaj tednov po pokolu v Brescii spet pretresel državo, izražajo enotna pokrajinska federacija CGIL. CISL, UIL, stranke KD, KPI, PSI, PSDI,. PRI, PLI, SDZ, organizacije ANPI, API, ANPPIA, AGLI, Alleanza contadini - Kmečka zveza in Lega delle cooperative - Zadružna zveza, tolmači demokratičnih in protifašističnih čustev posoškega prebivalstva, svoje ogorčenje zaradi podlega a-tentata fašističnega kova.
Družinam žrtev izražamo svojo solidarnost, ranjencem želimo čimprejšnje okrevanje.
Ker se takšna kriminalna dejanja nadaljujejo, je treba končno odkriti in kaznovati mandatorje, storilce in organizatorje.
Demokrati naj okrepijo svojo obvezo, da se odstrani sleherna oblika nestrpnosti in sokrivde, da se v deželi zajamčita mirnost in varnost.
SILE DEMOKRACIJE SO MOČNEJŠE OD PREVRATNIŠKIH!
VSEPOVSOD IZPRIČAJMO DEMOKRATIČNI LJUDSKI PROTEST!
Vsi državljani so vabljeni k sodelovanju na protestni manifestaciji pokrajinske uprave, občinskih svetov, sindikalnih organizacij, odporniških in kulturnih organizacij iz vse pokrajine, ki bo v četrtek, 8. avgusta, ob 18. uri v dvorani pokrajinske uprave.
Iz parka Rimembranza bo krenil sprevod z občinskimi prapori.
S štiriurno splošno stavko je gorička enotna pokrajinska sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL včeraj odgovorila na gnusen fašistični a-tentat na vlak, ki je povzročil smrt 12 oseb ter več ranjenih, že v zgodnjih jutranjih urah so sindikalisti z zvočniki na avtomobilih pozivali delavce in občane, naj z enotno stavko izrazijo svoj gnev spričo ponovnega napada na našo demokratično ureditev ter naj tako dokažejo, da je demokracija dovolj močna, da bo vzdržala tudi zadnjega izmed toliko napadov, ki si sledijo že pet let. Delavci po tovarnah so stavkali po štiri ure, in sicer od 13. ure dalje, tako da so delali samo v prvi polovici delovnega časa.
Pokrajinska sindikalna organizacija je v svoji obsodbi atentata u-gotovila, da po pokolu v Brescii in drugih atentatih kot so bili na Trgu Fontana, na vlake, ki so prevažali delavce v Reggio Calabrie, ne more biti več nikakršnega dvoma, da gre za fašistično nasilje, ki se redno pojavlja, kadar preživlja država hude gospodarske in družbene krize. S takšnimi terorističnimi dejanji skušajo temne sile obrniti smer razvoja italijanske družbe ter ji vtisniti reakcionarni in avtoritativni značaj, da bi onesposobili delovne ljudi v njihovem boju za napredek in pravičnejšo družbo.
«Temne sile so izvedle atentat v trenutku, ko je velika večiha tovarn zaprta in so delavci na kolektivnih počitnicah. Vendar odsotnost v tovarnah ni onesposobila delavcev in vseh demokratičnih sil, da ne bi tudi v tem trenutku s hitro mobilizacijo enotno in odločno odgovorili, da tudi poslednje kriminalno dejanje ne bo doseglo zaželenega u-speha, to je zaustaviti razvoj in o-krniti demokracijo».
Sindikalna federacija nadalje poziva delavce in vse demokratično prebivalstvo, naj okrepi budnost, da prepreči nove provokacije, obe-
Žirija bo izbrala najboljša dela in postavila v Mestni galeriji Piran razstavo, ki bo odprta od 25. avgusta do 8. septembra. Uradna o-tvoritev razstave bo v nedeljo, 25. avgusta 1974, do 20.30.
Mednarodna žirija bo podelila naslednje odkupne nagrade: prva nagrada 3.000 din, dve drugi nagradi po 2.000 din in tri tretje nagrade po 1.500 din. Nagrajenec je dolžan odstopiti sliko ne oziraje se na prej določeno ceno. Žirija bo podelila tudi 10 diplom za dela posebne umetniške kvalitete.
Vsa predložena dela morajo avtorji dvigniti najkasneje do 29. oktobra 1974. Dela, ki do tega datuma ne bodo dvignjena, postanejo last Mestne galerije Piran. Mestna galerija Piran ne prevzame odgovornosti za škode, nastale iz nepredvidenih vzrokov.
nejše ukrepe pri odkrivanju kriminalcev, ki ustvarjajo napetost v družbi in s tem vršijo pritisk, da bi se uveljavile avtoritativne sile, ki bi «napravile red». Enotna sindikalna federacija nadalje ugotavlja, da atentatorjev, njihovih voditeljev in pokroviteljev oblasti doslej niso odkrivale z zadostno učinkovitostjo in zato tudi niso uspele v celoti preprečiti izvajanja fašističnih prevratniških načrtov.
V	včerajšnji stavki so sodelovali vsi delavci, prav tako tudi številni uradniki. Po navodilih sindikalne organizacije so zaposleni pri javnih storitvali kot so mestni prevozi, medobčinski prevozi, delavci pri vodovodu, plinarni itd. stavkali že v dopoldanskih urah, in sicer od 9. do 11. ure.
V	večjem številu obratov so se delavci sešli na skupščinah ter obsodili kriminalni atentat, obenem
pa so zahtevali od vlade odločnejše ukrepe za zaščito varnosti državljanov ter za utrditev demokratične oblasti.
Na predlog sindikalne federacije so se popoldne sestale ustavne stranke in protifašistične organizacije, ki so sprejele stališče do najnovejšega napada fašističnih sil na italijansko ustavno ureditev.
V	zvezi z bombnim atentatom sta včeraj zavzeli stališče tudi krščanska demokracija in komunistična partija. KD je zaprepaščena spričo atentata, ki je prizadel nedolžne družine ter obsoja izvršilce in mandatarje atentata, ki ima za cilj spremeniti demokratični red v republiki. Stranka zahteva sprejem ukrepov, ki bodo sposobni udariti po storilcih ter onesposobiti sleherni poskus potiskanja dežele v nered in v razmere, ki smo jih, žal. že okusili in ki so odvzele svobodo italijanskemu ljudstvu.
Posoška krščanska demokracija bo na takšnem stališču izvajala svojo politično vlogo, kakor je to počela že v preteklosti, da se bo javno mnenje zavedalo, da je treba takšne obsodbe vredna dejanja preprečiti in kaznovati.
Pokrajinski svetovalci KPI pa so naslovili na pokrajinski odbor resolucijo, v kateri spričo zverinskega fašističnega atentata, ki je sledil nedavnemu pokolu v Brescii izražajo svoje ogorčenje ter sožalje žrtvam. S tem pokolom je mera polna, ugotavljajo komunisti v svoji resoluciji ter pozivajo pokrajinski svet, naj zahteva, takojšnje uničenje kriminalne mreže, ki nadaljuje s svojim delovanjem in širjenjem z namenom, da bi udarila po ustanovah dežele. Ta namen je toliko bolj očiten po popolni osamljenosti, v katero so bili potisnjeni fašisti v Italiji in v ostalih delih Evrope.
Komunistični svetovalci nadalje u-gotavljaio. da je varnostna služba neučinkovita in podxržena deviacijam ter pozivajo pokrajinski svet, naj prebivalstvo opozori na potrebo protifašistične budnosti in da se odzove vsem pobudam, ki imajo za cilj uresničevanje vsebine te resolucije.
Na izredni seji pokrajinskega odbora so sprejeli resolucijo, ki so jo poslali goriškemu prefektu. V tej resoluciji pokrajinski odbor v imenu pokrajinskega sveta izraža solidarnost s prizadetimi družinami atentata na vlak in zahteva okrepitev dejavnosti odgovornih teles, da zaustavijo akcije fašističnih n-, tentatorjev. «V odgovor na ponavljajoča se dejanja, ki dokazujejo prezir do reda in omike, izpričuje posoško prebivalstvo svojo zvestobo vrednotam preporoda in odporniškega gibanja ter v njihovem imenu zahteva mir, varnost in pravičnost v državi», se zaključuje resolucija pokrajinskega odbora.
Pokrajinski odbor je poslal solidarnostno brzojavko pokrajinskemu odboru v Bolog-n. Po seji odbora je njegova delegacija prisostvovala sestanku predstavnikov krajevnih ustanov in protifašističnih sil, ki ga je sklicalo pokrajinsko sindikalno tajništvo.
Na Majnici avtomobilist
podrl motorista
V	nedeljo pozno zvečer se je na Majnici, pri restavraciji «Al Fogo-
Soči, bodo prenesli v Izolo, kjer ga bodo pokopali.
Kot smo že poročali v nedeljski ševilki, so v soboto zvečer gasilci-potapljači iz Trsta, po večurnem iskanju ob pomoči goriških gasilcev, povlekli iz vode utopljenca. Lovrečiča so našli nekaj desetin metrov od kraja, kjer ga je njegov prijatelj, 26-letni Anton Gomišček iz Solkana, zadnjič videl preden je izginil pod vodo. V soboto zvečer so prišli v Gorico tudi starši mladega študenta, ki jih je o nesreči obvestila obmejna policija.
• Goriška knjižnica in pokra ]!n««| zgodovinski arhiv bosta zaradi počitnic zaprta od 10. do 25. avgusta, medtem, ko bo po običajnem umiku odprt javnosti mestni muzej v palači Attems.
Natečaj za barvne diapozitive
Letoviščarska ustanova v Forni dì Sopra je razpisala javni natečaj za barvne diapozitive s planinskimi motivi. Nagradili bodo najlepše diapozitive s krajevnimi motivi, floro in visokogorskimi vzponi. Natečaja se lahko udeleži vsakdo, ki pošlje do 16. avgusta letos največ štiri diapozitive v standardnem merilu 5x5. Nagrajevanje bo 25. avgusta. Vse diapozitive bodo lastnikom vrnili.
Izleti
lar», ponesrečil 19-letni dijak Sergio Bacchetti iz Gorice, Drevored Virgilio 6. Mladeniča so v goriško bolnišnico sprejeli za 30 dni na zdravljenje zaradi zloma leve noge in prask po telesu.
Bacchetti, ki se je vozil na motorju KTM 250 GO 24675, je bil namenjen iz Gorice v Gradež. Iz nasprotne smeri, namenjen na parkirni prostor pri restavraciji, je privozil avtomobilist, 41-letni Renato Russo iz Gorice, Ulica Boccaccio 45.
Le-ta, ko je zavil na levo, ni dal prednosti motoristu in je trčil vanj.
Na Travniku se je včeraj popoldne laže poškodovala Marta Lasa,
39-letna gospodinja iz Ajdovščine,
Ulica Dolenje 20. ženski so v bolnišnici ugotovili praske na rokah in nogah in se bo zaradi tega zdravila 5 dni.
Vladimira Lovrečiča tiodo pokopali v Izoli
Truplo 23-letnega študenta Vladimira Lovrečiča, ki je v soboto popoldne utonil «pri Pozemljuhu» v
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiia
PRIPRAVE NA VELIKOŠMARNE POČITNICE
V Gradežu ukradli 5,4 milijona lir
Včeraj ponoči so tatovi izpraznili blagajno turistične ustanove «Azienda di soggiorno» v Gradežu, v kateri je bilo 5,4 milijone lir v gotovini. Skozi okno so vdrli v pisarno ter s ponarejenimi ključi odprli blagajno. Tatvino je odkrila snažilka, ki je nekaj po peti uri zjutraj prišla čistit pisarno.
Tatvina sama po sebi ne bi predstavljala nič nenavadnega, če ne bi bile z njo povezane nekatere zanimive okolnosti. Predstavniki ustanove so namreč vsak dan sproti odnesli dnevni izkupiček v banko, samo včeraj tega niso storili in so en del izkupička pustili v pisarniški blagajni. Nekdo je za to moral vedeti in je poskusil srečo.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 18. avgusta letos enoohev-ni avtobusni izlet na Platak (1.111 m) nad Reko. Vpisujejo na sedežu SPD, Ul. Malta 2, vsak dan od 9.30 do
12.30.	do vključno četrtka, 12. avgusta. Vsak mora prinesti s seboj potni list ali prepustnico in veljavno izkaznico.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi- 10. in 11. avgusta vzpon na Coglians. Prenočišče v postojanki Marinelli. Vpisovanje na »edežu SPD v Gorici, Ul. Malta 2.
V soboto in nedeljo dolge kolone avtomobilov na cestah goriške in videmske pokrajine
Pravi naval na turistična središča - V mestu ostalo malo ljudi V Doberdobu in v Standrežu sla se zaključila poletna praznika
GORIŠKO ŽUPANSTVO
Splošni regulacijski načrt go-riške občine. Varianta št. 8: sprememba indeksa gradljivosti, ki ga predvideva člen 18 izvršilnih norm.
OBVESTILO
Na podlagi čl. 9 urbanističnega zakona sporočamo, da bodo akti, ki zadevajo varianto št. 8 splošnega regulacijskega načrta, ra-zobešeni na tehničnem uradu — soba št. 1 od 6. avgusta 1974 dalje.
Glavni tajnik dr. Giulio Senni
Župan
Pasquale De Simone
V	soboto in nedeljo je bilo na naših cestah veliko prometa, v nekaterih krajih je prišlo, zaradi velike avtomobilske gneče, do daljših zastojev. Posebno v soboto so na goriških in videmskih cestah zabeležili veliko število avtomobilistov, ki so zapuščali mestna središča in se podali na počitnice.
Največ prometa pa je bilo gotovo na cesti, ki iz Trbiža pelje proti Vidmu. Tu so organi cestne policije imeli polne roke dela, da bi u-rejevali promet, ki je bil gost v obeh smereh. Z Avstrije so prihajali tujci, posebno Nemci in Avstrijci, ki so bili namenjeni v Gradež, Lignano ali k 'dftiglm obmorskim središčem naše dežele. Tudi proti Avstriji so bile dolge kolone vozil. Veliko avtomobilov je bilo tudi na cestah goriške pokrajine, posebno na tistih, ki vodijo k morju.
Nekoliko bolje je bilo v nedeljo, ker ni bilo več toliko prometa kot dan prej. Do zastojev je prišlo e-dino v jutranjih urah pri Vidmu, kjer se zaključi avtocesta Trst —-Videm. Tu sta se namreč stikali dve koloni avtomobilov, eni, ki so prihajali po avtocesti iz Trsta in Gorice, drugi pa, ki so vozili iz Vidma.
Zaradi velikošmarnih počitnic so cestna policija in karabinjerji podvojili varnostno službo. V nedeljo, na primer, je bilo na goriških cestah 18 izvidnic cestne policije, tem pa je treba prišteti še štiri, za primere nujne pomoči. Patrulje pa so predvsem urejevale promet na najbolj kritičnih točkah, kot so križ-potje pri Zagraju, cesta, ki vodi v Gradež in križišče pri Pierisu.
Precejšnje število avtomobilistov so zabeležili v soboto tudi na mejnem prehodu pri Rdeči hiši. Predvsem je bilo na tem kraju mnogo tujih turistov, ki so prihajali na počitnice v našo deželo. V nedeljo se je obmejni promet nekoliko normaliziral.
V	nedeljskih popoldanskih urah so bile ulice v središču mesta skoraj prazne: nekaj ljudi je sedelo le pred kavarnami ali v ljudskih vr-tih, kjer so se osvežili z rezino lubenice. Velika večina ljudi, je namreč že odpotovala na počitnice, tisti pa, ki so ostali doma, so izkoristili praznik, da so se napotili k morju. Tudi pri Soči, Vipavi in Pevmici se je nabralo precej mladine. Ob tej priložnosti opozarjamo vse tiste, ki se hodijo kopat v te
kraje, naj pazijo na nevarnost mrzle in deroče vode. V soboto smo namreč bili priča še eni žrtvi mrzle Soče.
Zaradi velikošmarnih počitnic so nekatere trgovine že zaprte, druge pa bodo zaprli v tem tednu. Vse trgovine z jestvinami bodo v tem mesecu odprte samo v dopoldanskih urah.
Prireditelji poletnih praznikov v Štandrežu in v Doberdobu so imeli precej uspeha s sagrami. Vsak večer se je na zabaviščnih prostorih zbralo veliko ljudi z Goriškega.
V	Doberdobu se je včeraj zaključil štiridnevni festival komunističnega tednika Delo. Praznovanje se je pričelo v petek s tekmovanjem v briškoli. Prvo nagrado (50.000 lir) sta si razdelila Aldo Kadež in Rafael Gergolet. Na drugo mesto sta se uvrstila Jožef Gergolet in Aldo Frandolič (dobila sta dva pršuta), tretja sta bila Franko Lavrenčič in Franko Jarc (dobila sta dve vratovini), na četrto mesto se je uvrstil par iz Martinščine, ki je dobil dve koli sira. Pari, ki so se uvrstili od petega do osmega mesta so dobili tolažilne nagrade, in sicer salamo in steklenico vina.
V	nedeljo so zabeležili veliko število obiskovalcev, ki so z zanimanjem sledili tekmovanju v vleki vrvi. Kot v Štandrežu je tudi v Doberdobu zmagala ekipa iz Martinščine (dobili so pršut), ki je v finalni tekmi premagala domačine. Na tretje in četrto mesto sta se u-vrstili ekipi, ki so ju sestavljali domačini.
Festival Dela se je zaključil včeraj zvečer s tekmovanjem v valčku. Vse dni praznovanja so nastopili člani znanega doberdobskega ansambla «Kraški odmevi». V nedeljo so nastopili tudi člani kvarteta «Je« zero», ki so zapeli več slovenskih narodnih pesmi.
Po dveh tednih praznovanj se je tudi v štandrežu zaključila šagra športnega društva Juventine. Zadnji dan praznika so izvolili lepotico 1974.
Kino
POPRAVEK
V nedeljski številki, ko smo poročali o prazniku, ki ga priredi PD «B. Sedej» iz števerjana, se je vrnila neljuba napaka. Napisano je bilo namreč. da je društvo iz štandreža. Za pomoto se našim čitateljem oproščamo.
...................................................... imi mu m um iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiinnimiiiiiiiiiiiiuiuiuiiiiii
VEST! 1 ONKRAJ MEJE
V Novi Gorici ustanovili komisijo za usklajevanje stikov z zamejstvom
Njen predsednik je novogoriški župan Jože Šušmelj
Po oblikovanju nove občinske skupščine v Novi Gorici in njenih organov, so izvolili tudi druga telesa za posamezna gospodarska o-ziroma družbeno-politična vprašanja. V tem okviru je gotovo med najpomembnejšimi komisija za u-sklajevanje stikov z zamejstvom. Naj opozorimo, da je tudi pri prejšnji skupščini delovala enaka komisija. podobne komisije za preučevanje stikov in sodelovanja z za mejstvom pa imajo tudi Zveza komunistov, Socialistična zveza delovnega ljudstva in druge družbeno politične organizacije.
Za predsednika že omenjene komisije za usklajevanje stikov z zamejstvom je skupščina izvolila svo-
jega predsednika, diplomiranega sociologa Jožeta šušmelja. V komisiji pa je še 9 drugih članov, po večini družbeno - političnih delavcev. Z zadoščenjem in zadovoljstvom ugotavljamo, da je nova komisija že napravila prve ukrepe za pospešitev in poglobitev sodelovanja s sosednjimi občinami, zlasti z Gorico. Sad teh naporov je bil tudi nedavni sestanek občinskih upraviteljev Nove Gorice in Gorice. Zdaj snujejo točen koledar nadaljnjih sestankov izvedencev z raznih področij, tako da bi sodelovanje o-beh sosednjih mest lahko dobilo konkretnejše oblike in bogatejšo vsebino. Sicer pa bi moral biti to cilj vseh odnosov in sodelovanja, ker imata obe sosednji mesti pač
veliko skupnih načrtov, ciljev teženj.
Novi predpisi za zdravila za obrtnike, trgovce in kmete
Bolniške blagajne za obrtnike, trgovce in kmete opozarjajo svoje člane, da bodo odslej povrnili stroške samo za tista zdravila, ki so vpisana v register INAM. Pravila za povračilo stroškov za zdravila ostanejo nespremenjena, zainteresirani pa bodo morali upoštevati le omejeno število zdraviL
Gorica
VERDI 17.30—22.00 «Casa di bambola». J. Fonda in T. Howard. Barvni film.
CORSO 17.30—22.00 «Baba e Yoga». C. Baker in G. Itman. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Ta-kingoff». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 «Rosina Fumo viene in città... per farsi il corredo». E. Aulin in H. Keller. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00-21.30 «Cina, violenza e furrore». W. Yu in C. Pin. Barvni film.
Tržič
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 17.30-22.00 «I racconti di Canterbury». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Le Demone». Barvni film.
I\ova Gorica
SOČA «V času charlestona», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Lopov, ki je prišel na večerjo», ameriški barvni film ob
18.30	in 20.30.
1'ESKLE Prosto.
RENČE «Rimska pošast», italijanski barvni film ob 20.00.
PRVAČINA Prosto.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
ROJSTVA: Alessandro Nardin, Fabio Dreosso, Alessandro Salerno.
SMRTI: 77-letna upokojenka Alojzija Klinec vd. Marini, 72-letni upokojenec Giuseppe Moro.
OKLICI: frizerka Alda Lidia Toma-sig in delavec Gianfranco Miatello, študentka Lucia Hrovatin in študent Franko Mikluš, prodajalka Giovanna Grudina in šofer Giuseppe Rus-sian, uradnica Rosanna Vandin in uradnik Dario lacobucci, učiteljica Francesca Posocco in uradnik Giancarlo Finetti, študentka Rosa Gisma-no in železničar Gualtiero Gallai, frizerka Donata Zaccagnino in uradnik Cataldo Luchicchi, delavka Maria Cechet in mehanik Enrico Gruso-vin, gospodinja Bruna Tognon in mehanik Claudio Cartelli, učiteljica Ma-rìsa Cherin in financar Santo Patti, učiteljica Anna Maniscalco in zidar Francesco Distefano. študentka Antonella Garrubba in industrijec Claudio Moruzzi, doktor v pravu Susanna Marši in trgovski potnik Norino Scrini, delavka Armanda Bressan in skladiščnik Fausto Kovic, gospodinja Eleonora Strussiat in tiskar A-driano Musulin.
POROKE: bolničarka Vittoria Zagaglia in trgovski potnik Furio La-rocca, delavka Donatella Gredene in železničar Vittorio Volk, prodajalka Annamaria Tommasini in mehanik Mario Kobal, univerzitetna študentka Renza Bumbaca in profesor Angelo Coco, učiteljica Maria Basello in knjižničar Cosimo Stasi, frizerka Pierina Di lorio in elektrikar Danilo Feri.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci, tel. 2268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, Ul.
1.	maja, tel. 73328.
NASE USODE SO BILE DOMALA ENAKE
Ob zgodovinskem prazniku makedonskega ljudstva
■v
Se naprej nas druži tudi grenko spoznanje, da je še vedno dober del pripadnikov naših narodov zunaj meja skupne domovine izpostavljenih krivičnemu pritisku
in nedemokratičnemu ravnanju
Ne moremo mimo praznika, ki ga je te dni praznovalo makedonsko ljudstvo, mimo 30. obletnice ustanovitve makedonske socialistične republike v okviru jugoslovanske skupnosti narodov in narodnosti, a istočasno 71. obletnice slavne Ilindenske vstaje, ki je bila zgodovinska predhodnica zaključnega boja makedonskega ljudstva za lastno svobodo in neodvisnost v letih 1941-45. Tega ne moremo že zaradi podobnosti naših zgodovinskih usod in poti. Različnost zemljepisnega položaja pač ni mogia vplivati, da bi preteklost obeh narodov, slovenskega in makedonskega, ne bila presenetljivo enaka. Oba pripadata slovanski skupini narodov, oba sta majhna, kot taka sta imela postati plen tako imenovanih velikih, zgodovinskih narodov, obema je bilo sojeno, da sta stoletja hlapčevala, da bi konec koncev izginila v temi zgodovine, nepomembna, brezimenska, uboga in iznemogla. Bilo je narobe: oba sta vztrajala v stoletnem noju za lastni obstanek, pokazala redko žilavost in pogum ter zmagala. In končno sta danes deležna iste grenke bridkosti, da so po onča-nem uspešnem boju in splošni zmagi demokratičnega načela narodne enakopravnosti ne samo občutni deli njunega narodnega telesa ostali zunaj meja skupne domovine, marveč so še vedno izpostavljeni pritiskom, ki jih življenjsko ogrožajo.
Ni samo en razlog, torej, da se v našem časopisu na ta praznik spomnimo makedonskih ljudi, njihovega deleža v boju proti fašizmu in vsem zatiralcem, stoletnega boja za lastno svobodo in svobodo vseh, še posebno, ker nas enakost nekaterih že omenjenih aspektov našega razvoja še za naprej in še bolj trdo povezuje. Tako je bilo tudi rečeno takrat, ko so naši ljudje na tradicionalnem izletu, ki ga vsakoletno prireja PD, lani obiskali Makedonijo. Deležni sprejema, kakršnega si je le moč želeti, so bili izpostavih stike, ki naj bi se več ne pretrgali, temveč vse bolj krepili, ker je to neogibna nujnost, dobro in koristno za nas in zanje.
Pred tridesetimi leti, 2. avgu-
sta 1944, je bilo v samostanu Prohor Pčinjski prvo zasedanje ASNOM (Antifašistični svet narodne osvoboditve Makedonije), na katerem so bili postavljeni temelji nove, narodno in socialno osvobojene države. Na tem zasedanju je prišla v polni meri do izraza volja makedonskega ljudstva, da živi svobodno kot enakopraven član v skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, zakar se je makedonsko ljudstvo zavzemalo ves čas svojega dolgotrajnega boja za obstanek, a še zlasti v teku NOB.
Deklaracija ASNOM o osnovnih državljanskih pravicah, ki je bila v njej razglašena enakost vseh državljanov pred zakonom, neglede na njihovo narodnost, raso, spol in versko pripadnost, je nakazovala, da bodo v novo ustanovljeni državi uresničeni vsi napredni, revo-lucionarno-demokratični ideali. V isti deklaraciji je bilo nadalje podčrtano, da so narodnim manjšinam zagotovljene vse pravice svobodnega nacionalnega življenja. ASNOM je v svojem manifestu, obračajoč se na Turke, Albance in Vlahe, izjavil, da so «zavojevalci Makedonije od pamtiveka želeli, da bi nas razcepili in sprli ter tako lažje obvladovali našo domovino».
Na prvem zasedanju ASNOM in v teku vse dotedanje protifašistične oorbe je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja na delu dokazovalo, da si stvarne osvoboditve makedonskega ljudstva ne zamišlja brez popolnega priznanja ter uresničitve vseh pravic m svoboščin nacionalnih, etničnih, verskih in jezikovnih manjšin.
Odloki prvega zasedanja ASNOM so zbudili veliko zanimanja tudi zunaj Jugoslavije. Narodnoosvobodilna borba in revolucija v Makedoniji sta beležili, neglede na nujno zaporedje plim in osek, nepretrgan splošni razvoj. Leta 1941 so na ozemlju Makedonije bili trije partizanski odredi, leta 1942-43 so poleg številnih čet in odredov že delovah redni partizanski bataljoni in brigade, leta 1944 pa je tu obstajala armada sedmih partizanskih divizij.
Vzporedno s tem se je razvijala ljudska oblast. Leta 1941 so se pojavili tako imenovani vojni komi-
NEKflJ PAMETNIH NASVETOV ZA SPREJEMLJIVE ZENSKE
«Grda novinarka» o tem kako priti do lepote
Ne gre za to, da bi kaj skrivali, narveč raje, da kaj posebnega poudarimo • To, kar nam je bilo odvzeto v pogledu oblin in lepote obraza, skušajmo nadomestiti s pametjo
Da niste lepi?! Ne privlačni?! Prav gotovo ste za to sami krivi. Tako pravi žena, ki je, da-siravno objektivno nelepa, uspela postati v določenem smislu
lepa in privlačna. Tej ženi je ime Susanne Mirt, po poklicu je novinarka in jo uvrščajo med žene, ki jih odlikujeta resnična inteligentnost ter uglajenost.
lit Iti

ife®-
-v
I
teji, naslednje leto se je razvila mreža narodnoosvobodilnih odborov, v letih 1943-44 je že v polnem razmahu ljudska oblast v obliki številnih vaških, občinskih, okrožnih in oblastnih narodnoosvobodilnih odborov. Na prvem zasedanju ASNOM je bilo ugotovljeno, da deluje v Makedoniji nad 500 narodnoosvobodilnih odborov. Leta 1944 je v splošni ljudski vstaji sodelovalo nad 15 odstotkov vsega prebivalstva Makedonije.
V tridesetletju po vojni je mlada socialistična republika Makedonija dosegla visoko stopnjo vsestranskega gmotnega in družbenega razvoja. Proizvodni potencial se je povečal okrog petkrat, družbeni proizvod za nekaj manj kot šestkrat. Industrijska proizvodnja beleži letno stopnjo porasta 12,3 odstotka. Leta 1973 je bila v primerjavi z 1. 1947 dvajsetkrat večja, v primerjavi z 1. 1939 pa še skoraj enkrat tolikšna. Delež industrije v družbenem proizvodu, ki je 1. 1947 znašal 14, se je 1. 1972 povzpel na 35,4 odstotka. Število zaposlenih v družbenem sektorju se je od 200.000 1. 1952 dvignilo na več kot 300.000 1. 1974. Skratka, v tem tridesetletju svobodnega življenja je Makedonija dosegla pomembne rezultate na vseh področjih družbenega življenja. Stoletni boj makedonskih ljudi za svobodo in pravico ni bil zaman.
nllllllllllllUllllllIl■ll>■»|||>>|<■l'■l■■■|■<||||||||||||Illll,,llllll,llilliUllllillllllllllll,ll,,llii,,lill,l,ll^lllllllli,llllil^lllll1,1illillll,ll>il,,nllIi,llllillllilllllllllilliill,111111
SREČANJE V FIESOLAH POSVEČENO REŽISERJU ORSONU WELLESU
fi I
1 I
M#
(Naš dopisnik poroča) FIESOLE, julija — Včasih se človeku pripetijo res čudni paradoksi. Bili smo v Rimu za študij o jilmih režiserja Alessandra Blasettija, da si ogledamo njegove filme iz fašističnega obdobja in da se z njim srečamo, pa je ravno takrat Blasetti prišel v Trst kot predsednik žirije znanstvenofantastičnega festivala. Največji paradoks vendar ni ta. Odpovedati smo se morali letošnjemu tržaškemu festivalu (brez velikih težav, saj so nas prejšnje izdaje dovolj prepričale o njegovih organizacijskih in kvalitetnih . .. recimo, «omejenostih»), pa nas je doletel drugi festival, ki je bolj «znanstvenofantastičen (italijanski termin «fantascientifico» bi bil tu učinkovitejši) od tržaškega. Mislimo na letno srečanje v Fieso-lah, ki je bilo letos posvečeno velikanu Orsonu Wellesu. Upajmo, da ne bodo organizatorji tržaškega festivala zvedeli, kako funkcionira festival v Fiesolah, ker bi se drugače prepričali, da je organizacija tržaškega festivala perfektna.
Neradi pišemo ostre kritike. Fiesole je pač čudovit kraj blizu čudovitih Firenc, kjer nas je jesti-
Pohor Pčinjski, kraj, kjer so bili uzakonjeni oblast in rezultati re- val odlično sprejel. Poleg tega je volucionarne borbe m akcdonskega ljustva	pobuda izrazito napredna, saj je
niniiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHHiiiiiiiMiMtiiiiiiiiiiiuiiJiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiHiiiiiiiiuiniiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zelo ugoden dan za vse posle, ki zahtevajo smisel za logiko. V družini bodite bolj popustljivi.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Postavite si dobre temelje za svojo poslovno bodočnost. Hladno vzdušje z ljubljeno osebo vas bo vznemirilo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.)
Zanimajte se za vprašanja, ki so vam najbolj pri srcu. Preprost program vas bo zelo dobro razpo ložil.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne rešujte nobenega vprašanja na grob način. Skušajte rešiti spor v družini, ki vam je v breme.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Izkoristite v polni meri odlično priložnost, ki se vam ponuja. V kro-
Horoskop
gu najmlajših boste imeli veliko zadoščenja.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) U-krenite vse potrebno, da se rešite iz neke neprijetne situacije. S svojo neodločnostjo si lahko pokvarite bodočnost.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Na delovnem področju se boste dobro uveljavili. Če hočete odpraviti neki nesporazum, bodite bolj objektivni.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Nekdo bo izpolnil svojo obljubo, ki vam jo je dal pred časom. Prijeten večer v družbi prijateljev
STRELEC (od 23.11. do 20.12.)
Če se hočete izogniti nekemu neprijetnemu spopadu, bodite potrpežljivi. Isto velja za čustvene odnose.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Poiskati si boste morali zveste in iskrene sodelavce. V čustvenih odnosih vas čaka prijetno pre-
ofiripppn
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V svojih pobudah bodite zelo previdni, ker samo tako se boste u-veljavili. Vaša ljubosumnost je odveč.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Za doščenje in uspeh v poklicnem delu, čeprav boste morali premagati velike ovire.
del napredne kulturne politike občine v Fiesolah in florentinske province. Za razliko od drugih festivalov, je ta neeliten, saj so med gosti tudi navadni študenti in pripadniki filmskih krožkov in ne le filmski kritiki. Vse to festivalu priznamo. Ko pa gredo organizacijske napake preko določenih meja, jih ni mogoče zamolčati, ker pomenijo, da nekaj ne gre v kulturni liniji sami. Da ne bodo bralci mislili, da smo neobčutljivi (vendar bi morala biti primerjava s tržaškim festivalom dovolj zgovorna), bomo precizirati, da se že več let ponavlja, da odpade iz sporeda skoraj polovica najavljenih filmov. Letos so odpadli «The Lady from Shanghai», «Touch of Evil» in «Macbeth», ker francoska kinoteka ni držala obljube, da jih pošlje. Vendar je treba pripomniti, da so tej obljubi verjeti le organizatorji. Odpadel je tudi «Othello», ker je distribucijska hiša poslala Olivierovo verzijo namesto Wellesove, seveda zadnji moment, ko ni bilo več časa. da se naroči prava verzija. Poleg tega so vsako projekcijo neštetokrat zavlekli ter začeti vsak film z zamudo kake poldruge ure. Da ne govorimo o pomanjkljivostih v dokumentaciji, o dejstvu, da ni bilo možnosti, da si po projekciji film ogledamo na montažni mizi (kar je za tako študijsko srečanje nujno) itd.
Vse to žal, pomeni po našem mnenju, da sledijo večkrat tudi napredne kulturne organizacije bolj «prestižnemu» kot bistvenemu kriteriju, da torej organizirajo nekatere manifestacije brez resničnega zanimanja.
Po vsem tem nam je težko pisati o Orsonu Wellesu, o enem največjih filmskih režiserjev, ki bi si zaslužil resnejšo manifestacijo. Rekli bomo le, da smo videli njegove filme «Citizen Kane» («Quarto potere» v izvirni verziji z italijanskimi podnaslovi, 1941), «The Manificient Ambersons» (1942), «The Immortai Story» (Storia immortale, 1968), «The Stran-ger» (Lo straniero, 1946), čudovit in manj znani «Mr. Arkadin» (Con-
fidential Report, 1955), «The Trial» (Il processo, 1962), nismo pa si mogli zopet ogledati «Falstaffa», ker so njegovo projekcijo odlašali v neskončnost.
Upajmo, da bomo kmalu imeti priložnost pisati kaj več o Wellesu.
S. G.

SnRTI^-y
Zadnje o «snežnem človeku»
Trije britanski zoologi, J. Mc-Neal, E. Cronin in H. Emery, ki so nekaj mesecev preživeli na lovu za misterioznim «snežnim človekom» na obronkih Himalaje, so iznesli v biološkem časopisu «Oryx» nekatere nove podatke o navadah in poreklu te redke živali, v katere obstoj danes nihče več ne dvomi. Snežni človek je po mnenju teh učenjakov potomec davno izumrle opice gigantopite-ka, niso pa doslej uspeli ujeti niti ene od teh zagonetnih živali, enostavno zaradi tega ne, ker jo niso iskali na pravem mestu. Omenjeni britanski zoologi iznašajo namreč predpostavko, da «snežni človek» ne more živeti na zasneženih vrhovih Himalaje, kot se je od vsega začetka menilo, marveč v neprehodnih džunglah v dolinah. Sledovi snežnega človeka, ki so jih bili odkrili na zasneženih obronkih gora, pa so bili od živali, ki so se selile iz ene doline v drugo. Težki klimatski pogoji po zasneženih vrhovih, pravijo učenjaki, ne odgovarjajo življenjskemu okolju, ki ga potrebujejo tako veliki sesalci, kot je «snežni človek».
Doslej je nad petdeset gornikov in prebivalcev s področja, kjer naj bi «snežni človek» živel, videlo ali fotografiralo sledove te živali, ki se nadvse spretno izogiba človeku. Na osnovi opisa očividcev je moč zaključiti, da je žival visoka okrog 160 centimetrov, ima vehko glavo, obraz brez dlak, telo pa prekrito z rdečkasto sivim kožuhom. Čelo ima visoko, usta velika s štrlečimi zobmi.
Kot dokaz, da živi «snežni človek» v gozdovih, navajajo učenjaki trditev, da je samo v gozdovih moč najti zadostno količino hrane, ki je potrebna velikim sesalcem. Pa tudi v starodavnih izročilih domačinov, Šerpasov, je rečeno, da živi ta žival samo v gozdovih.
Gigantopitek, domnevni prednik današnjega «snežnega človeka», je živel na azijskih področjih med Indijo in Kitajsko, in to v razdobju, ki se je začelo pred kaki mi 12 milijoni, a končalo pred približno 500 tisoč leti. Odkriti fosili teh izumrlih, človeku podobnih opic pa kažejo veliko po dobnost njihovih stopal z odkritimi sledovi «snežnega človeka».
Priljubljene plošče skladatelja lahke glasbe, Mikisa Teodorakisa, ki jih je vojaški režim prepovedal prodajati, bodo zdaj znova v prodaji. Predstavnik grške vlade je izjavil, da bodo glasbo skladatelja, ki ga je bivši režim izgnal iz Grčije, ponovno izvaja1' tudi po radiu in televiziji.
To — pravi Susanne Mirt — začenjamo razumevati že zelo zgodaj: že v kakem četrtem letu je v družinskem krogu čuti, kako da ta «mali medvedek» ne bo imel kdo vè kakega uspeha, vendar so nekateri strici in tete mnenja, da pa je otrok «zelo simpatičen», čeprav, seveda, ni ravno najbolj v skladu s predpisi klasične lejx>te. Torej v tej pripombi vaših stricev in tet je skrita tajna vašega uspeha, če sodite med dekleta, ki niso ravno lepa.
Kaj nam je, torej, storiti, če zares nismo lepi? Vsaka žena si želi to biti, vendar bi vsaka tudi morala vedeti, kar pravijo nekateri pametni moški, poznavalci žena, da, namreč, ni grdih žena, da pa so zagotovo neumne, ki tega, kar je na njih lepo, ne znajo poudariti. Razlika med lepo ženo in ono, ki to ni, je samo v tem, da mora druga porabiti več časa in truda, da to postane. Nič več.
Prvo, kar mora «nelepa žena» storiti, je to, da pred ogledalom kar se da objektivno preuči svoj obraz in telo. Potem naj se odloči za tip žene, ki ji bo najbolj odgovarjal. Nikar ne skušajte tekmovati s tistimi «lutkastimi krasoticami», okrog katerih stalno bren-če razni lepotci s športnimi vozovi in opičjim obnašanjem. Razumeti morate, da so to «prazne betice», ki jim je samo do zunanjosti in nič več. Ti niti tega ne vedo, kaj je pravi užitek. Navzlic temu ne zavračajte družbe lepih žena. Ne bojte se primerjanja z njimi, nasprotno, kar naj do njega pride.
Če se ukvarjate s kakim športom — ako se niste doslej, skušajte to čimprej storiti — se vsekakor potrudite, da okolico presenetite s kakim posebnim uspehom. Na primer: plavajte lepše in hitreje od svojih prijateljic, igrajte šah bolje od ostalih žena ipd. Pametna «nelepa žena» bo raje prebila uro v telovadnici, kot pa v kaki odlični kavarni ob porciji sladoleda, žalostno razmišljajoč o tem, kako težko je biti — grd.
Potem še nekaj, kar je zelo pomembno: izkoristite možnosti, ki vam jih nudi sodobna kozmetika. Morda boste bolj zanimivi, če se spremenite v plavolasko! Morda bi bilo potrebno, da o-biščete dermatologa! Danes ti delajo prave čudeže. Zelo skrbno se šminkajte, ne zato, da bi kaj prikrili, marveč, da-bi poudarili kaj posebnega na vas, kar bi vas utegnilo spremeniti v — posebno zanimiv tip.
Skrbno izbiranje svoje obleke naj bo zato, da bi v njih ne bili smešni oziroma, da bi v njih vaše telesne pomanjkljivosti ne prišle še bolj do izraza, a tudi zaradi tega, ker so obleke drage in ne gre po nepotrebnem zanje zapravljati denarja. Bodite vedno čisti, sveži, dobro in pametno oblečeni. Pa nikar ne postanite sužnji mode, pokorni tepčki raznih modnih kraljev oziroma diktatorjev, oblačite se po svojem okusu, tako, da bo prišla tudi tu do izraza vaša osebnost. Pazite se, da bi vas prav zaradi «prismuknjenega» oblačenja ne začeli pretirano pogosto vabiti na razne zabave, ker bi to bilo zanesljivo znamenje, da se na vaš račun žele zabavati, če se na svoj okus ne zanesete preveč, se raje obrnite do kakega dobrega, pametnega kreatorja ali kreator-ke ,da vam s svojo strokovnostjo pomaga. Pri tem se, jasno pazite onih, ki bi želeli samo izprazniti vašo denarnico.
Predvsem pa upoštevajte to, da čas dela za vas. Pri osemnajstih vaš položaj ne bo lahek, toda že pri petindvajsetih bodo nastopile bistvene spremembe. Dobrodošli boste v družbi, veljali boste za dekle, s katerim se je vredno pogovarjati, mu celo marsikaj zaupati^ skratka ljudje nasploh in tudi moški vas bodo radi gedali, kakor se temu reče, zanimali se bodo za vas in skušali skleniti tesnejše poznanstvo, iz katerega se običajno razvije še kaj drugega.
Najvažnejše pa je, na kar o-bičajno večina žensk pozablja, da resda moški v ženski spočetka gledajo le žensko, kasneje pa se s tem ne zadovolji, več, v njej iščejo še nekaj, kar je samo njej svojsko, izrecno osebno njeno pa človeško opečateno z izključno njeno individualnostjo, skratka, ni jim več samo do lepega vrča, marveč bolj do tega, s čimer je ta izpopolnjen. Negujte, potemtakem tudi svojo notranjost, ne samo svoje zunanjosti. Bodite razgledani, skušajte se seznaniti z življenjem in njegovimi problemi, segajte po dobrem čtivu, ki vam posreduje številne življenjske izkušnje, ne živite v svojem okolju, kot da se vas ne tiče, bodite življenjsko angažirani, koristni. Seveda vas s tem ne spodbujam k temu, da bi se spremenili v kako intelektualno mo žačo. Nikakor ne! Hočem reči le to, da je neka žena samo zaradi tega, ker je pametna in do bra, običajno v očeh ljudi tudi lepa. In nasprotno: da je lahko neka zelo lepa žena, ki je pra zna, čvekava, naduta, samo žara di tega v očeh ljudi grda in antipatična.
Zaključek: če nismo lepi, naj nas to ne moti preveč, zakaj v dobri meri je moč to nadomestiti z nekaterimi ustreznimi e-stetskimi ukrepi ter dopolniti s pametjo, značajnostjo in uglajenim, simpatičnim vedenjem.
18.15
19.30
20.00
20.40
21.35
22.40
23.00
20.30
21.00
22.00
19.10
19.25
19.55
20.00
20.20
20.45
21.00
21.35
22.10
23.00
21.00
21.15
21.30
23.00
TOREK, 6. AVGUSTA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
PROGRAM ZA MLADINO Srečno Kekec!
Jugoslovanski film, v katerem igrajo Velimir Gjurin, Blanka Florjane in Martin Mele. Režija: Jože Gale Športni dnevnik
Napoved casa, Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK
UN UOMO PER LA CITTA’
Film, ki ga je režiral Paul Henried in v katerem igrajo Anthony Quinn, Mike Farrell, Mala Powers, Harry Darrow, Da* na Elcar, Sherley Morrison in drugi.
Raul Alvarez je policijski narednik mehikanskega porekla. V sebi goji prepričanje, da bi njegovi sonarodnjaki, ki prebivajo v stari četrti mesta, morali biti boljši od Amerikancev. Spričo tega je z njimi kc se pregreše proti zakonu, še posebno trd in nepopustljiv. Nekega dne, ko je skupaj z nepoboljšljivim prestopnikom, Raddockom, aretiran tudi Julio Bermudez, mladenič iz dobre mehiške družine, in sicer zaradi suma, da ja temu pomagal pri nekaterih zločinskih podvigih, ga Alvarez primora podpisati nekako priznanje. Ko ostaneta sama, Rad-dock skuša Juha rrrepričati, da je storil napak. Med obema pride do telesnega spopada, v katerem se dobro spoprimete. Nato pa Julio priznanje zanika, zatrjujoč, da ga je na to Alvarez primoral. Proti temu začno s preiskavo, obenem pa je začasno odstranjen iz službe, župan, ki Alvarezov značaj dobro pozna in je prepricar o njegovi nedolžnosti, skuša Julia in njegovo mater prepričati, da bi se ne zaganjala tako proti naredniku, pri čemer pa je ženo le še bolj razsrdil, fanta po pripravil do tega, da je svojo obtožbo ponovil. Končno županu le uspe prepričati mater in Alvareza spet povrniti na delo KDO SMO?
Kvaliteta in kvantiteta Druga oddaja ZEMLJA IN INDUSTRIJA Sinovi prednikov
Risani filmi, v režij: Williama Hanne in Josepha Barbere DNEVNIK
Danes v parlamentu ir: Vremenska slika
DRUGI KANAL
DNEVNIK
TOLIKO GOVORIMO O NJIH
Oddaja, ki jo je pripravil Luciano Rispoli v sodelovanju z Mario Antonietto Sambati
Gre za temo, ki je bila obravnavana na osnovi vprašanj, ki so nanje odgovarjali otroci. Vrti se okrog problema, ki gledano nanj s stališča odraslih, bi se marsikomu utegnilo zdeti odvečno. Zakaj, postavivši vprašanje, ali otroku ugajajo pravljice oziroma, ali le-temu morda bolj prija povsem svobodno sproščati svojo otroško fantazijo, kot pa sprejemati že v naprej pripravljeno vizijo, se dotaknemo tematike, ki je od; raslemu, če ji že ne nasprotuje, zelo daleč, saj so fantaziji v tem našem zmaterializiranem svetu bile odvzete številne pobude. Vrhu tega predstavljajo zelo važno komponento v otrokovem psihološkem razvoju nekateri dogodki, ki nanj močno vplivajo.
VEČER S FRANCOM CERRIJEM Peto nadaljevanje
Tudi v tej oddaji bo nastopilo več gostov, med katerimi Luo Bennet, ki bo igral na orgle in znani saksofonist Johnny Grif-fin. Za ljubitelje jazza svetujemo, da prisluhnejo Titu Fon; tani, ki bo izvajal nekaj skladb na klavir ter Francu Roti, ki bo igral na kitaro. Med drugimi bo zapela nekaj popevk tudi Jula De Palma
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
OBZORNIK
Pet pedi: KAMNIK
Oddaja za otroke. Oddaja bo na sporedu vsak torek do septembra. V njej bodo sodelovali otroci iz različnih krajev Slovenije. Predstavili bodo delček svojega kraja, svojega znanja in same sebe. Kot prvi bodo nastopili kamniški šolarji Mozaik
CESTA IN MI Šesto nadaljèvanje
V zadnji oddaji iz cikla «Cesta in mi» bo na sporedu film
Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu z naslovom
«Nekulturni odnosi v prometu». V začetku bo spregovoril nekaj
besed predsednik Sveta, tov. Boris Čizmek - Bor
Naši zbori: Maribor
Risanka
DNEVNIK
Srečanje z borci 5. prekomorske brigade M. de la Roche: WHITOAKI Z JALNE Tretja zgodba
Napisali bomo kratki vsebino druge zgodbe.
Renny, Maurice in Wright odhajajo v vojsko. Preden odidejo priredijo poslovilni ples. Babica Adelina izroči Rennyju svoj prstan z željo, da te cela vrneta domov. Renny se bojuje v Franciji. Grozote vojne ga globoko prizadenejo, ko pade Wright, Maurice pa je ranjen, razen tega pa izve, da mu je umrl oče. Leto 1970 — Renny se vrne. Jalna je v težki denarni krizi, zato Renny skliče sorodstvo, da bi našli rešitev iz krize. DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček — Risanke DNEVNIK
UJEMITE NAJU, ČE MORETE
Film, ki ga je režiral John Borman in v katerem nastopajo D. Clark, B. Ferris in L. Davidson PUŠČAVA SAHARA Dakumentarni film
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 O-poldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce;
18.15	Umetnost in prireditve; 18.30 Koncerti:	Slovenski trio; 18.55
Formula 1 - Pevec in orkester;
19.10	Higiena in zdravje; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport;
20.35	Simf. koncert; 21.55 Motivi iz filmov in glasbenih komedij.
TRST
12.10	Plošče; 14.30 Deželne kronike; 15.10 Glasbeni program za mladino; 15.55 1. Strawinski: «La carriera di un libertino»; 16.40 Kulturna oddaja; 19.30 Kronike dela in ekonomije v deželi.
KOPER
7.30,	8.30, 12.30, 14.30, 17.30,
18.30,	21.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja gla sba; 9.30 20.00 za vaš program; 10.45 Glasba in nasveti; 11.45 Glasbena oddaja; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu;
15.00	Plošče; 15.45 Igra Buddy Merrill; 17.00 Orkester Lawrence Welk; 18.00 Počitniški vrtiljak;
18.40	Zabavna glasba; 18.45 Na harmoniko igra Silvano Vidmar;
19.00	Parada orkestrov; 19.30 Primorski dnevnik; 19.50 Zabavna glasba; 20.00 Domači pevci zabavne glasbe; 20.30 Prenos RL;
21.00	Večer v glasbi; 21.45 Rock party; 23.00 Glasba Ivana Ščeka;
23.35	Jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje p 'pevke; 9.00 Vi in jaz;
12.10	Četrti spored; 13.20 Program z G. Bonagauro in M. Marchesi-jem; 14.07 Glasbeni spored; 14.40 Radijska priredba; 15.00 Glasbeni program za mladino; 16.00 «Sončnica; 17.05 Plošče resne glasbe; 19.20 Najnovejše plošče; 20.00 Plošče zadnjih 50 let; 21.00 «L'as-
suntore», radijska drama; 22.20 Ponovno na sporedu z D. Modu-gnom.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.4J Pevci lahke glasbe 8.50 Orkestri; 9.30 Radijska pri redba; 9.45 Popevke za vsakogar
10.35	Program z Mikeom Bon giornom; 12.40 «Alto gradimento»
13.35	Program s Cechi jem in Renatom; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Nemogoči intervjuji; 15.40 Glasbeno - govorni program; 17.40 «II giocone» - zabavni program; 18.35 Zgodovina ital. popevke; 19.55 Supersonic;
21.29	Parodije; 22.50 Človek v noči - oddajo vodi V. Schiraldi.
III.	PROGRAM
8.25 Jutranji koncert; 9.30 Koncert za začetek; 11.40 Clementi, Marcello, Vivaldi; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Radijska priredba v treh dejanjih; 15.45 Plošče;
16.30	Glasba in poezija; 17.40 Koncert; 18.05 Skeči; 18.30 Program o ženski 70; 18.45 Italijani in pomorstvo; 19.15 Večerni koncert;
20.15	Poljska glasba; 21.30 O novi glasbi.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 11.00, 13.00, 14.00,
16.00,	20.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Vokalni ansambli; 11.15 Promenadni koncert; 12.20 Doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.15 Zabavna glasba; 15.10 Skladbe za mladino; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.40 Iz filmov in glasbenih revij; 17.40 Naš podlistek; 18.10 Zveneča imena; 19.15 Zabavni ansambli; 20.00 Lahko noč, otroci!;
20.15	Trio Avgusta Stanka; 21.00 Lahka glasba; 21.30 Radijska i-gra; 22.23 Melodije v ritmu;
23.15	Od popevke do popevke;
00.05 Literarni nokturno.
Pet iet fašističnega
terorja
25. APRILA 1969: MILAN. Pozno zvečer eksplodirata dva peklenska stroja v poslopjih milanskega velesejma. Več ljudi je ranjenih. Skoraj istočasno eksplodira na železniški postaji bomba, ki na srečo ne povzroči nobene žrtve.
7. OKTOBRA 1969: TRST. Na oknu slovenske šole pri Sv. Ivanu najdejo kovinsko škatlo, v kateri naj bi bila, po izjavah tržaške policije, večja količina smodnika v dokaj slabem stanju. Nekaj let kasneje pa se je izvedelo, da je v škatli bil visokopotencialni eksploziv, ki bi, če bi eksplodiral, utegnil imeti izredno hude posledice.
12. DECEMBRA 1969: MILAN. V Banca dell’Agricoltura eksplodira bomba, ki so jo fašisti postavili pod mizo na sredi veže, v kateri so se zbrali poljedelci in trgovci. 16 oseb je ob življenje, 90 pa je hudo ranjenih.
12. DECEMBRA 1969: MILAN. V Banca Commerciale Italiana najdejo črno torbo, v kateri je manjša železna blagajna, ki tehta 10 kg. Izvedenci za razstrelivo jo skušajo odpreti in po močni eksploziji ugotovijo, da je blagajna bila polna izredno močnega eksploziva.
12. DECEMBRA 1969: RIM. V prehodu, ki povezuje dve poslopji osrednjega sedeža Banca Nazionale del Lavoro eksplodira peklenski stroj. Pri eksploziji je 14 oseb ranjenih.
12. DECEMBRA 1969: RIM. Na drugi terasi spomenika neznanemu junaku eksplodira peklenski stroj. Pri čemer sta dva mimoidoča ranjena. Samo nekaj minut kasneje eksplodira pred vrati rimskega muzeja, na drugi strani iste terase, se en peklenski stroj, pri čemer je lažje ranjen karabinjer.
22. JULIJA 1970: GIOIA TAURO (Reggio Calabria!. Neznanci odvijejo tračnice pri Gioii Tauro, zaradi eesar iztiri vlak «Freccia del Sud». 12 mrtvih, 129 ranjenih, škoda gre v milijarde.
10. SEPTEMBRA 1970: VERONA. Med Trentom in Mattarellom eksplodira nod tračnicami tira, po katerem Peljejo vlaki proti Brennerju. peklenski stroj, ki pa ne povzroči škode.
15. MARCA 1972: SEGRATE (Mi-Inn). Pod stebrom daljnovoda najdejo razmesarjeno trucio založnika Oiangiacoma Feltrinellija, ki ga je ubila eksplozija peklenskega stroja.
17. MAJA 1972: MILAN. Pred njegovim stanovanjem umorijo s streli iz samokresa policijskega komisarja Luigija Calabresija, ki je vodil preiskavo o pokolu na Trgu Fontana.
21.-22. OKTOBRA 1972: Atentati na vlake, ki peljejo delavce in sindikaliste v Reggio Calabrio, na kon-lerenco o Jugu. Na postaji Priver-no - Fossanova pri Latini eksplodira na vlaku peklenski stroj (pet ranjenih); na stopnišču sodne palače v Latini eksplodira bomba; pri dveh stebrih telefonske napeljave v Roccelli Ionici (Reggio Calabria) eksplodirata peklenska stroja. Iste-ga dne pride do atentatov na železniško progo Rim - Reggio Calabria: Peklenski stroj eksplodira na tračnicah nekaj pred postajo Valmon-tone; drugega pravočasno najdejo Pre vhodom v železniški predor pri Palmiju ; tretji eksplodira na od-®eku pri Lametio Terme in San Pietro a Maida. Najdejo tudi druge Peklenske stroje ob zeležniški prosi pri Gioii Tauro.
7- APRILA 1973: Mladi desničarski skrajnež Nico Azzi skuša postaviti peklenski stroj na brzec Turin -Pmi. Zaradi tresljajev vlaka mu detonator eksplodira med rokami, Pri čemer je ranjen. Azzi ja are-“rajo in ga po krajšem procesu, v katerem ugotovijo njegovo odeo-yornost in odgovornost treh pajda-sev, ne da bi si preiskovalci postavili vprašanja o mandatarjih, obsodijo na daljšo zaporno kazen. Az-z' ’n njegovi tovariši so edini, ki "h je policija doslej izsledila in sodna oblast obsodila v vsej vrsti fašističnih zločinov.
!2. DECEMBRA 1973: RIM. Dve molotovki eksplodirata pri sedežu dnevnika «R Popolo» v teku mani-astaci i ob 4. obletnici pokola na Fontana. Med neredi vržejo ? .d molotovk proti policiji. V Neao-•ri je v demonstraciji, ki so jo dyganizirali prav tako ob 4. oblet jdci milanskega pokola, eksplodirala bomba, ki je povzročila tri ran iene.
12. APRILA 1973: MILAN. Med heredi okoli Trga Tricolore, kjer hi morala biti manifestacija neofašistične stranke MSI, fašisti vržejo rpčno bombo, pri čemer je policijski agent Antonio Marino ob živ-Ijenje; ranjenih je tudi sedem civilistov in 26 policijskih agentov. Med krivci je tudi Vittorio Loi, ki 83 obtožijo, da je vrgel bombo.
17. MAJA 1973: MILAN. Gianfranco Bertoli, ki se izdaja za a-Jiarhista, je pa ugotovljeno, da je fmel mnogo prijateljev v desničarskih krogih, vrže ročno bombo med ljudi, ki so se zbrali pred sedežem milanske kvesture. Eksplozija Povzroči štiri mrtve in mnogo ranjenih.
27. APRILE 1974: TRST. Pozno avečer eksplodira pri vhodu slovenske šole pri Sv. Ivanu peklenski rifoj. v katerem je večja količina močnega eksploziva. Po golem naključju tistega večera ni telo-yadbe, tako da eksplozija ne terja zrtev, temveč povzroči samo mate rialno škodo.
.28. MAJA 1974: BRESCIA. Med Sindikalno protifašistično manifesta-bijo na Trgu Della Loggia eksplodira peklenski stroj, pri čemer je osem mrtvih in 95 ranjenih.
ZLOČINSKI FAŠISTIČNI ATENTAT NA BRZEC RIM-BRENER
Nekdo je že dan prej vedel za atentat - Opozoril je prijatelja* naj ne potuje s tistim vlakom Policija išče milanski poltovornjak Volkswagen, ki so ga videli blizu kraja atentata
Odsek železniške proge, kjer je ob izhodu iz apeninskega predora počila bomba na brzcu Rim — Brenner
(Nadaljevanje s 1. strani)
gi pa mu pripisujejo velik pomen.
Tretji indic je rdeč poltovornjak znamke Volkswagen z milansko e- 1 ustavljen deset minut in terorist bi
na vlak, pustiti v kupeju kovček ali torbo s peklenskim strojem in nato izstopiti v Firencah. Tretja možnost so Firence. Tu je bil vlak
videnčno tablico, ki so ga nekateri \ jmel dovolj časa, da izvede svojo potniki opazili pri San Benedetta nalogo. Pripomniti pa gre, da so takoj po prihodu vlaka. V vozilu železniško osebje in potniki odločno
'poudarili, da ne v Rimu, ne v Chiu-siju ne v Firencah niso opazili nič sumljivega.
Drugo vprašanje, ki si ga postavljajo preiskovalci je, kje so teroristi preračunali, da bo počil peklenski stroj. V apeninskem predoru? Na železniški postaji v Bologni? Mnenja so deljena. Bolj verjetna je vsekakor domneva minercev, da so teroristi minirali vlak z namenom, da povzročijo čim večje razdejanje, pa naj bo kjerkoli že na progi. Hipoteza je osnovana na dejstvu, da naprave za tempiranje bomb niso precizne, da bi se človek lahko zanesel: peklenski stroj bo počil ob točno določenem trenutku. Poleg te-
naj bi bili trije fantje, ki so nekaj časa opazovali prizor, nato pa se skoraj neopazno oddaljili. V tej zvezi so milanski orožniki in policija začeli preiskavo. Delo pa je izredno težko, saj si očividci niso zabeležili niti številke evidenčne tablice.
Na teh treh indicih in na drugih bolj verjetnih domnevah so o-snovali delo agenti oddelka proti terorizmu, ki jim je zaupana preiskava. Vprašanj brez odgovora je nič koliko. Na primer: kje in kdaj so teroristi minirali vlak? Možne domneve so le tri: Rim, Chiusi in Firence, edine postaje, kjer se je vlak ustavil pred eksplozijo, «itali-cus», kot pravijo vlaku, je bil u-stavljen na železniški postaji Ti-burtina v Rimu več ur. Teroristi bi lahko izkoristili gnečo potnikov in dejstvo, da nadzorstvo ni bilo strogo, da bi skrili bombo v tretji kupe petega vagona. Značilno je v tej zvezi, da letak «Ordine nero» govori o ekspresu Rim — Firence. V tem primeru bi imel terorist tudi dovolj časa, da bi skril peklenski stroj pod stol, kot domnevajo minerei.
Druga možnost je Chiusi. Na tej postaji se je vlak ustavil le eno minuto. Atentator bi moral stopiti
no tragedija. «Videl sem vlak, kako se je napihnil,» je dejal pozneje. Peti vagon, v katerem je počil peklenski stroj se je dobesedno razblinil pred njegovimi očmi.
Vlak je prevozil še 300 ali 400 metrov in se ustavil s svojim tovorom smrti in razdejanja pred postajo. Začel se je boj s časom, brezglavi beg zaprepadene množice iz gorečega vagona, brezupni poskus gasilcev, policije in železničarjev, da bi rešili čimveč ljudi. Iz gorečega vagona se je širil daleč naokrog smrad po ožganem mesu. Na srečo je veter pihal proč od postaje in prihranil potnikom še to grozoto.
Od kraja eksplozije do postaje je bila proga posuta z razbitinami, suknjiči. srajcami, brisačami, torbami. Vse strgano in na pol ožgano. Sredi tračnic razbito otroško kolo. blizu razmesarjena otroška roka, hebrejska knjiga, zviti in očrneli kovanci. Na progo je legla strahotna tišina, ga ne gre tudi prezreti dejstva, da	morda presuni ji vejša	od kričanja	in
je imel vlak zamudo. Res je, da	stokanja. Gasilci in	policija	tiho
vozijo italijanski vlaki vedno z zamudo, res pa je tudi, da nihče ne more biti že pred odhodom točno obveščen koliko minut zamude bo ; imel brzec.
Vsekakor, kot poudarjajo sami j	nika nriave Uoneja	oblskal	predsed.
preiskovalci, tokrat ljudje aktivno l	nj!f v|arlp
sodelujejo v preiskavi. Orožnikom
in policiji je telefoniralo nešteto	nrciskovalcev
ljudi, ki so opozorili na pomembne ‘	p	___’
okoliščine. Najbolj nadobudno je po mnenju izvedencev telefonsko opozorilo iz nekega mesta iz Veneta.
PRED NADALJEVANJEM ŽENEVSKE KONFERENCE
Raste napetost med Grčijo in Turčijo
na
delu, potniki, ki so se resili, pa so nemi čakali sede na kovčkih ali na tleh na drugi vlak, ki jih je odpeljal s prizorišča smrti.
Ranjence je tudi v imenu predsed-
nik vlade Rumor, ki je popoldne predsedoval na prefekturi v Bologni
Moški — imena niso sporočili — je . povedal, da mu je znanec dan pred |
...................................................mi.............................limili.....mulil....... 'atentatom priporočil naj ne potuje
«inum. ■	_______________ .	»	z «Italicusoni», ker da bo aa vlaku
DOSLEJ ODKRILI ISTOVETNOST LE TREH ZRI EV ATENTATA NA VLAK RIM - MUENCHEN
Uničena železničar jeva družina
Oče Nunzio, mati Maria in mali Marco Russo so zgoreli tesno objeti, Marisa in Mauro pa ležita hudo opečena v bolnišnici v Bologni • Šest pogrešancev
BOLOGNA, 5. — «Lahko noč gospodična, sem ji rekel. Prej sva nekoliko pokramljala, nič posebnega, pogovor med sopotnikoma. Zaposlen sem pri Volkswagnu, bolje spati v vlaku. Takoj nato tresk. Izbruhnil je požar, boril sem se z ognjenimi ziublji, nisem hotel u-mreti med razbeljeno pločevino. Kako sem se rešil ne znam, ne bi vedel povedati. Uspelo mi je, a tisti gospodični ne. Videl sem jo v pasti z gorečo obleko.»
To je povedal 27-letni Ornello Leonardo, ki leži v oddelku za hudo opečene, v glavni bolnišnici v Bologni. Čeprav so si zdravniki zanj pridržali prognozo zaradi hudih o-peklin, bo okreval. Leonardo je e-den od tolikih italijanskih zdomcev, ki so zaposleni v Nemčiji, tistih, ki so med svetovnim nogometnim prvenstvom navijali za «azzurre»: tako so se čutili bliže domovini, s kričanjem so poslali znancem in sorodnikom pozdrav iz tujine.
Mladi zdomec ne preklinja, ne znaša svojega besa nad zločinci. Sprašuje po občasni znanki, mladem komaj 20-letnem dekletu, ki leži v petem nadstropju bolnišnice v oddelku za oživljanje. Njeno stanje je najhujše, življenje ji visi na nitki. Če bo njen organizem premagal krizo zaradi ran, ki jih ima po vsem telesu, bo verjetno izgubila vid. Ime ji je Maria Russo, doma iz Merana. Nedaleč, v oddelku za hudo opečene, leži njen brat, 13-letni Mauro. Okreval bo v 30 dneh. skoraj gotovo bo pa moral spet pod kirurški nož, ki naj vsaj delno popravi brazgotine po obrazu in vsem telesu, ki jih je povzročila eksplozija v vlaku.
Deček se je v nedeljo, sam ne ve kako, rešil iz vagona, ki je gorel kot orjaška bakla. Obstal je na peronu: «Moj bratec gori v vlaku.» Njegov presunljivo mirni ton je pričal o nemoči, bila je potrta ugotovitev in nič več.
Mali Mauro spi že dva dni. Zdravniki so mu vbrizgali močno dozo uspavalnega sredstva. V snu je večkrat klical starše in malega bratca Marca, ki jih ne bo videl več. Zgoreli so trdno objeti tudi v smrtnem snu. Ranjenca nista bila še obveščena o tragediji. Najhujši trenutek bo prišel čez nekaj dni, ko bosta prebolela šok, ko bosta fizično krepkejša in bosta začela spraševati po starših: zakaj ju ni ob postelji? Ležita v drugem oddelku hudo ranjena?
Požar, ki so ga zanetili morilci s peklenskim strojem, je na pol uničil že tako hudo prizadeto družino.
!1:
% V
: .
É
& !
! ; ? i
.1
r .-.n:	.


\
- 'z ' '

FI0S0CNE
PROTIFAŠISTIČNE
MANIFESTACIJE
ATENE, 5. — Zelo verjetno se ženevska konferenca za premirje na ciprskem otoku, ki je bila določena za 8. avgusta, ne bo začela s tem dnem. Odložili jo bodo za nekaj dni, ker se posebno Grčija in Turčija ne strinjata glede številnih vprašanj. Od vseh strani, se pravi od atenske vlade, od ankarske in tudi od grško-ciprske, prihajajo na dan številne obtožbe o kršitvi prejšnjih sporazumov, o «grozodejstvih», ki naj bi jih ta ali druga stranka zagrešila proti civilnemu prebivalstvu. ali pa ujetnikom
Turški zunanji minister Turan Gunes je danes na tiskovni konferenci obtožil grške oborožene sile ter ciprsko nacionalno gardo, da so v zadnjih dneh večkrat kršili sporazum o premirju. Grki s svoje strani obtožujejo Turke, da kršijo sporazum s tem, da skušajo razširiti svojo vojaško navzočnost na otoku v najrazličnejših smereh. Med drugim sporočajo, da Turki gradijo razna letališča ter se pripravljajo na to, da bodo ostali na otoku za vedno.
Turški minister pa je v svoji izjavi poudaril, da Turčija sicer zastopa načelo neodvisnosti ciprskega otoka, toda zahteva ločeni upravi za Turke in Grke. Grki zavračajo te teze, saj govorijo o neodvisnosti ciprskega otoka, toda poudarjajo njegovo upravno enotnost.
Vse kaže pa, da skuša Turčija
utrditi svoj položaj (vojaški in politični) na ciprskem otoku ter se ne namerava umakniti. Računa namreč. da bo samo s takega položaja lahko pozitivno vplivala pri nadaljnjih pogajanjih. Zanimivo je, da je neki visoki vojaški dostojanstvenik turške vojske izjavil, da bo morala Turčija v najkrajšem času poskrbeti za svojo lastno industrijo, ki bi izdelovala vojaška letala, da bi tako država ne bila izročena na milost in nemilost tujim dobavam. Zanimivo je še, da se je prav ta turška osebnost zahvalila Libiji za nesebično pomoč, ki jo je ta država nudila v teh dneh Turčiji.
Nixen priznava
WASHINGTON, 5. — Predsednik Nixon je danes zvečer poslal tisku pismeno izjavo, v kateri priznava, da je naročil zveznima policijskima, o-ziroma obveščevalnima oraanizaciia-ma. FBI in CIA. naj prikrijeta neka-teie aspekte preiskave o primem Wa-terpate, in sicer zato, da bi se prikrile nekatere zadeve, ki so zadevale državno varnost.
V svoji izjavi Nixon priznava, da je podai nekatere izjave, ki so precej različne od pepovora, ki pa je ime! 23. juniia 1872 s svojim svetovalcem Raldemanom, kar bi utcKnilo Imeti negativne posledice pri postopku, ki je v teku pred zbornico.
počila bomba. Takoj po ;iokolu je ; moški obvestil policijo o telefon- j skem opozorilu.
Sled je vsekakor zanimiva, preis-	biti zidUi za katerim Rokovale. pa bodo morah temeljito pre-i	£lejo svoje črne mreže. Pra-
vent, vse^ okol,šeme. _ Vprašujemo se^ ^ vJse preveč pogosto izra-namrec, ce je mogoče, da elan or-j ža z protjdemokratično represijo gamzacije, ki je hladnokrvno pnpra | ^	k, pozlvajo javno o-
vila atentat tako, da bi terjal cim .	k večji zvestobi odporniškim
večje Število žrtev, tvega »ouspeh. ’ idealom, kot tudi proti tistim pred Ic da bi rešil življenje znancu. | Savnikom sodstva, ki nasprotujejo
Policija in orožniki so začeli raz-. cehovskemu pojmovanju sodstva. V širjeno preiskavo v Rimu, Firencah, - hm.hi nrnH fa4i7rnll njsn mtrel Bolcgni in Milanu. Agenti so postavili na desetine cestnih blokov in
(Nadaljevanje s 1. strani)
pregledali nič koliko avtomobilov italijanske in tuje registracije, a kot vse kaže, brez uspeha. V Rimu so tudi o-pravili vrsto hišnih preiskav, a tudi te so bile brezuspešne.
Kvestor Santillo, ki kot vodja urada proti terorizmu (telesa, ki je nastalo na razbitinah «affari riservati» notranjega ministrstva, kt-r je bil ta pretog in preveč kompromitiran), je na popoldanski tiskovni konferenci govoril o obvestilu, ki ga je sam dobil od misovskega prvaka Almiran-teja o domnevnih atentatih na vlake. Kot je poudaril policijski funkcionar, ga je Almirante obvestil, da nekatere osebe pripravljajo atentat na vlak «Palatino (Rim — Pariz). Izkazalo pa se je. kot je ugotovil sam kvestor po poglobljeni preiskavi, da je bila informacija popolnoma neosno-vana.
Atentat na ekspresni vlak, ki jc terjal 12 mrtvih in 48 ranjenih, je pokol, s katerim je italijanski nared še enkrat plačal težak krvni davek .«ovražnikom demokracije, žrtev bi lahko bilo še veliko več. Dovolj, da bi bomba počila par sto metrov prej in verjetno bi vseh 400 potnikov zco-
iiiiiHiiiiiiiiiiiHmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimimiHiiiiiij
VČERAJ PRED ZADNJO PRIREDITVIJO CiRCL'SA MEDRTNO
F Ugnano pustošilo 12 podivjanih slonov
borbi proti fašizmu niso potrebni predlogi, ki so se tudi tokrat ponovili, za uvedbo izrednih zakonov. Nasprotno, če bi uvedli izredne zakone, bi bombe že desegle prvi rezultat. V zaključku svoje resolucije pravi «Magistratura democratica», da je treba resno premisliti o izvajanju 12. sklepnega določila italijanske ustave, ki prepoveduje obnovo razpuščene fašistične stranke. Zadnji krvoločni napad na demokratične ustanove, ki ga je zakrivil fašizem, pa potrjuje potrebo po realnih in odločnih reformah, s katerimi bi se razširil demokratični 1 prostor in tako odločno prispevalo v bolj učinkoviti politični borbi proti fašizmu.
Mladinska federacija republikan ske stranke je izrazila v svojem komunikeju gnev ob nadaljevaniu dejanj, katerih namen je ustaviti omikano in demokratično rast italijanskega ljudstva. V trenutku hude gospodarske krize, ki posredno omogočajo prevratniškim silam uresničenje njihovih načrtov, poziva vsedržavno tajništvo mladinske repu- ■ blikanske federacije vlado, naj se | posluži vseh sredstev, ki jih ima i na razpolago, da bi zatrla centrale fašističnih zločincev, ter da bi odkrila mandatorje in tiste, ki fi- !
so begali vrtoglavo >e z
so jih dobe-
LIGNANO, 5. — Dvanajst slonov I pisna: ljudje je zbezljalo v glavni ulici mesteca sem in tja živali pa so se zaleta ter se zapodilo v divjem diru proti vale v avtomobile, ki plaži Lignano Sabbiadoro. Ko- ' sedoo zmlinčile. likor je znano, ni bilo človeških žrtev. pač pa je gmotna škoda precejanja, ker so živali pomendrale na desetine avtomobilov, podrle o-graje ter lomile vse kar so našle na poti.
V Lignanu je bila zaključna prireditev cirkusa Medrano, ki je i-mela kot prvo privlačno točko sprevod 12 slonov po glavni ulici. Zakaj so živali nenadoma pobesnele, se ne ve. Morda je na njihovo raz-
Kmalu po begu živali se je cirkuškemu osebju posrečilo, da ukroti pet slonov. Sedem pa jih je bilo še vedno prostih in ti so nada e-vali svojo «uničevalno tlako» tja proti Lignanu Sabbiadoro. V določenem trenutku so sloni opurio-šili neko avtokaroserijsko delrvni-co, kjer so v bližini pomendrali kakih 30 avtomobilov. Nato pa so se napotili naprej po Ul. dei Giochi, kjer so vdrli na teniško igrišče. Prav tedaj je bilo tam nekaj
položenje vplivala huda vročina, ki | igralcev, ki so v paničnem begu
vlada v naših krajih že nekaj dni.
V določenem trenutku so sloni pobesneli ter se zagnali v divji dir. Panika, ki je nastala je bila nepo-
zapustili. igrišče. Podivjani sloni so
polomili ograje, podrli mreže in sploh vse ovire, ki so jih srečali na poti.
relo ali se zadušilo pod apeninskim ! nancirajo zločinske načrte črnih
prevratnikov. Samo s konkretnim dokazom dobre volje si vlada lahko ponovno zagotovi zaupanje Ijud-
zia, Marie in Marca Russa. Ostala I ja in Giuliano Bestiaccia. Iz Forli
trupla so še zogleneli človeški o-stanki brez imena, zaprti v 10 najlonskih vrečah.
V Bologno so začeli medtem prihajati svojci potnikov, ki so bili na vlaku Rim — Miinchen. Telefoni kvesture, orožnikov in bolnišnice neprestano brnijo, vprašanje pa se ponavlja, vedno isto: Je moj sin (mati, oče, hči, sestra, brat, mož) med mrtvimi?
Vprašanje brez odgovora. Kvečjemu kar lahko povedo preiskovalci je, da je ta med pogrešane!. Doslej je teh šest. Znano je, da so stopili na vlak, ni jih pa med ranjenci in nepoškodovanimi. V Perugii pogrešajo Antidia Medaglio, polkovnika Salvatoreja Cianfanelli-
predorom.
Avgust je za Italijane že od nekdaj mesec počitnic in oddiha, je pa izredno pomemben mesec v okviru stra- ! stva.
legije napetosti. Prav 8. avgusta 1969 j Vsedržavna zveza demokratičnih se je z atentati na vlake začel pe- žena (UDI) pravi, da italijansko klenski ples bombnih eksplozij črnih ljudstvo že leta dokazuje svojo pre-prevratnikov, ki se sedaj ne skušajo sodnost in odločnost, medtem ko so niti več skriti za hrbet izvenparla- ! fašistični zločini presegli vsako me-n-entame levice in ki se spreminja Ì ro in je sedaj že prepozno za sploš-v najbolj blazen smrtni ples, ki ga je j no obsodbo ah za splošne obljube.
»ela Mm -MM* „ j	LSC ,S
Z„o z.!,«». «M.
gl najdaljši predor v Evropi. * | ^jj0 varn0st državljanov, pritisk je bil tako močan, a je o i Levičarska izvenparlamentarna .. . ,.	kril voz. Streha je poškodovala | skupina «protifašistična fronta za
prijateljema.	-„n. trično napeljavo in povzročila kraiea ! prep01.od ljudstva» pravi v svoji re-
Sorodmki ranjene	p_g	stik ki ie zanetil požar. Zavore so soiucjjk da je fašistični atentat na
žS&miA -
Mauro Russo v bolniški postelji

ja sprevodnika Silverja Sirottija, iz Grosseta Raffaello Garosi in Ha-nema Vima, 19-letnega nizozemskega študenta, ki je potoval skupaj s
tiiiiHHMiitMifiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiMfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuy
ŽELEZNIŠKA NESREČA V FRANCIJI
Na progi Caen-Rennes: 9 mrtvih in 15 ranjenih
Lokomotiva iztirila zaradi velike hitrosti
cev prihajajo množično v Bologno Kdor ni našel svojcev v bolnišnici,
stik. Id je zanetil požar.	_________ ____________________________
začele zavirali avtomatično in tok je. viak Rim — Brener ponoven tragi-
.	•	•	___i— — ~ ir*	'	*	11	1	n v .	.	1 II
zajokal pred rakvijo.
Pozno zvečer so orožniki ugotovili istovetnost dveh žrtev: 59-lctnega An-(lidia Medaglie in 24-letnega železničarja Silverja Sirottija. Izkazalo se je tudi, da polkovnik Cianfrarelli i» Giuliana Bestiaccia nista med žrtvami. Oba sta telefonsko obvestila svojce, da sta se rešila.
postaje v San Benedetto.
«Italicus» je odpotoval iz Rima ob 21.35, v Bologno pa naj bi po umiku prišel ob 1.24. Imel je 32 minut zamude. Agent zelozniške policije Carlo Burla se je nekaj minut prej prikazal na peronu podeželske postaje. Slišal je že od daleč ropot vlaka, zagledal luči lokomotive. Nepričakova-
Tavianijeve izjave v parlamentu
(Nadaljevanje s 1. struni)
Skoraj dva dni po atentatu so preiskovalci in zdravniki od 12 žrtev ugotovili istovetnost le treh, Nun-
nih blaznežev, ampak da obstaja organizacija zločincev v znamenju nacifašistične ideologije. Italijanski narod se sprašuje, kako je mogoče, da se ni doslej našla niti najmanjša sled o centrali, ki vodi ta teroristični aparat. Mariotti je dodal, da bo fašizem lahko zatrt samo, če bo demokracija dokazala, da je sposobna zajamčiti družbeni napredek.
KD: Sen. Bartolomei je dejal, da ni nobenega dvoma o politični matrici atentatov, da pa javno mnenje hoče poznati tudi imena avtorjev in pobudnikov. Zato pa je ; o-trebno, da vlada razpolaga s solidarnostjo vseh državljanov in s prispevkom vseh političnih sil. ki se sklicujejo na ustavo. Posl. Piccoli pa je ugotovil, da se teroristična dejanja izvršujejo prav v trenutkih, ko se država ukvarja s težavnimi vprašanji konjunkture in ko parla-rešite j ment skuša razširiti demokratično konfrontacijo. Boj proti inflaciji in
recesiji je treba voditi ne samo na gospodarskem področju, ampaK predvsem na političnem.
PSDI: Sen. Ariosto je dejal, da je treba spričo strategije napetosti s fašističnimi značilnostmi in s prevratniškimi cilji okrepiti solidarnost med vladnimi strankami, brez stalnih preverjanj in groženj s predčasnimi volitvami. Posl. Cari-glia pa je dodal, da se je treba resno angažirati v vladni akciji, ki bi vlivala v državljane zaupanje in občutek varnosti.
PRI: Sen. Ciffarelli je ugotovil, da ustanovitev nadzorništva za boj proti terorizmu ni bila učinkovita ter da niso bile odpravljene hude deviacije varnostne službe. Dodal je, da niso potrebni novi zakoni proti terorizmu, ampak da je treba samo v celoti izvajati že obstoječe. Podobno se je izrazil tudi posl. Reale, ki pa je podčrtal skupno odgovornost političnih sil, ki 80 mogočile, da se je prevratniški načrt razrasel.
Neodvisna levica:	Sen. Galante
Garrone je zavrnil «utrujeni obred obljub in besed s strani vladnih predstavnikov» in dejal, da je treba korenito očistiti državne institucije.
Dodal je, da bi bil čas, da se predsednik republike začel
bi
po-
Nunzio Russo, 49-letni železničar iz ! .......................................................................................................
Merana in njegova 47-letna žena Maria sta imela tri otroke: Mariso,
Maura in Marca, bolnega 11-letne-ga dečka, ki je umrl v požaru.
«Živeli so vsi za malega Marca,» pravi sorodnica iz Merana. Družina Russo se je v nedeljo vračala s potovanja, enega tolikih v zadnjih časih, na katera so se odpravili v upanju, da bo na smrt obsojeni Marco (zbolel je za levkemijo) i-mel od zadnjih mesecev življenja tisto malo sreče, ki mu jo je družina lahko priskrbela z borno plačo očeta železničarja. Enkrat na mesec so hodili v Ferraro, kjer so zdravniki s krvnimi transfuzijami poživljali brlivko Marcovega življenja. Ostale nedelje v mesecu pa hajdi po Italiji: Firence, Turin, Bologna, Rim in končno zadnje, usodno potovanje v Assisi.
V soboto so se odločili za predčasni povratek. Marisa, ki je lani opravila maturo na učiteljišču, je dobila začasno zaposlitev kot telefonistka. Bila je posebno navezana na bolnega brata. Verjetno je ona dekle, ki jo je avstrijski turist videl, kako se je opečena in okrvavljena pognala proti gorečemu vagonu:	«Marco, Marco
Marca!»
služevati, v svojih izjavah, terminov «fašizem» in «antifašizem». Posl. Anderlini pa je obžaloval dejstvo, da je bilo fašistom dovoljeno, da govorijo v parlamentu, pa tudi, da je vlada prepozno razumela, da nevarnost za državne institucije prihaja samo z desnice.
PLI: Liberalci so tokrat zavzeli povsem nerazumljivo stališče: sen. Brosio je dejal, da je obstoj političnega načrta za atentati doslej samo «nedokazano mnenje» notranjega ministra, medtem ko je posl. Giorno govoril o «nasprotujočih si silah, ki hočeta uničiti demokratično državo».
MSI: Almirante in drugi govorniki v obeh zbornicah so med protesti predstavnikov demokratičnih strank skušali dokazati, da so aten tate pripravili pripadniki skrajne levice. Birindelli, ki je pred kratkim izstopil iz MSI, pa se je zavzel za tezo, po kateri je atentat na vlak blizu Bologne organizirala sovjetska varnostna služba.
čen dokaz, da fašisti lahko nemoteno delujejo in organizirajo pokole. Zadnji udarec je namenjen ljudskemu gibanju, ki je zadnje čase izrazilo močno politično nasprotovanje proti vladi. Zločinci in tisti, ki so za njimi so izbrali trenutek, ko so tovarne zaprte, ker so se bali nove mogočne delavske mobilizacije, kot je bila tista po pokolu na Trgu Della Logia.
Predsednik ustavnega sodišča Bonifacio je poslal predsedniku vlade Rumorju brzojavko, v kateri izraža solidarnost ustavnega sodišča ob ponovnem barbarskem pokolu, ki je terjal vrsto nedolžnih žrtev. Bonifacio izraža željo, da bi preprečili načrte tistih, ki skušajo z brutalnim nasiljem izpodkopati temelje svobodnega in omikanega sožitja v italijanski družbi.
Podpredsednik višjega sodnega sveta sen. Bosco se je pridružil obsodbi podlega terorističnega atentata, ki je še enkrat terjal toliko nedolžnih žrtev. Bosco je izrazil prepričanje, da bo italijansko sodstvo ukrepalo, da bo takoj identificiralo in kaznovalo tiste, ki so zakrivili zločinski pokol, ki žali demokratični čut vseh Italijanov.
Občinski svet v Firencah, ki so ga sklicali, da bi izvolili župana, se je ukvarjal izključno s tragičnim dogodkom na železniški progi Firence - Bologna. Župan Bausi je dejal, da je italijansko ljudstvo odločeno braniti se in braniti demokracijo proti nasilju. Bausi je zahteval od vlade, naj odločno prepreči načrte tistih, za katere so pokoli postali orožje za politično uveljavljene. Obenem je zahteval, naj že končno odkrijejo mandatorje, naj odkrijejo od kot prihajajo velika finančna sredstva, s katerimi razpolagajo zločinci
PARIZ, 5. — Devet mrtvih in kakih 15 ranjenih je terjala železniška nesreča, ki se je pripetila na progi Caen — Rennes, Brzovlak na tej progi je privozil s preveliko hitrostjo na ovinek, ki je t.k pred postajo Dol de Brategne, nakar je lokomotiva iztirila ter potegnila za seboj pet vogonov. Od skupno 30 ranjencev, so jih že petnajst odpustili iz bolnišnic.
Hitri poseg gasilcev in reševalne službe je preprečil hujšo katastrofo. Razdejanje na progi pa je olio tolikšno, da še več ur pozneje ni bil mogoč promet v smeri Caen — Rennes in obratno.
Vzroki nesreče niso znani, vsaj uradno ne. Zdi pa se, da je lokomotiva iztirila na sicer blagem o vinku, kjer pa največja dovoljena hitrost znaša 40 km na uro, med tem ko je vlak drvel na (istem odseku s hitrostjo vsaj 70 km na uro Očividci trdijo, da so videli spre vodnika, ki je hitel skozi vlak ter vpli na ves glas: «Kaj pa delate? Zakaj ne zmanjšate hitrosti?»
Preiskovalne oblasti še niso izdale uradnega sporočila. Verjetno pričakujejo izsledke, ki jih bodo do bili iz «črne škatle», kjer so žabe leženi vsi podatki o vožnji.
Preko
beneške zemlje
(Nadaljevanje s 3. strani)
in podpore za obnovitev vasi so prihajale silno počasi iz doline, kot se je dogajalo v vseh hribovskih krajih. Nekdanji partizani so vzeli nahrbtnik na rame in si sami poiskali sredstvev za obnovitev vasi».
Za msgr. Aldom Morettijem je spregovoril še poslanec Mario Lizzerò - Andrea, ki je večkrat izzval navdušen aplavz. Najprej se je zahvalil organizatorjem proslave in poudaril, da se je italijansko odpor-nišk 1 gibanje začelo prav v teh krajih in to še pred padcem fašizma, saj zasledimo prve garibaldinske formacije že marca 1943. Prav v teh hribih je prišlo tudi do podpisa prvega sporazuma med jugoslovanskimi in italijanskimi partizani. «Prišli smo sem, da se spomnimo padlih v Subidu in drugih padlih, a prišli smo tudi zato, da se spomnimo, da smo takrat rekli svoj ne fašizmu, da smo hoteli u stavo, da smo hoteli republiko, de-
mokracijo in svobodo. In prav danes smo slišali, da so fašistični kriminalci postavili tempirano bombo na vlak in ubili 12 ljudi. Mi, ki smo na osvobojenem ozemlju s prvim dekretom ukinili smrtno kazen, vidimo danes, da se stopnjuje strategija terorja. Dovolj, neo-fašizem moramo v Italiji postaviti izven zakona!»
Poslanec Lizzerò se je nato ustavil pri problemu emigracije in navedel nekaj podatkov, iz katerih izhaja, da je Subid v zadnjih 30 letih izgubi! več kot 60 odstotkov svojega prebivalstva. Problem zapuščanja gorskih krajev je hud povsod a v tem primeru dobi še huj-! še razsežnosti, saj gre za fizično ! likvidacijo neke manjšine, neke skupnosti s svojim jezikom in s svojo kulturo. Omiko, svobodo in zdravje nekega naroda merimo po tem. kako ravna z manjšinami, ki živijo v njegovih mejah. Zahtevamo, i da se slovenski jezik uči v vseh obveznih šolah od otroškega vrtca dalje, kot zahtevamo, da se v Furlaniji uči furlanščina.
Ce toliko govorijo o zaščiti okolja, o živalih in rastlinah, ali ni toliko bolj važen človek, ali ne moremo zaščititi prej njega- Kako naj se spoštuje demokracija, če imamo take šolske skrbnike, ki prepovedujejo tečaje slovenskega jezika, če zapirajo gostilne, kjer pojejo slovenske pesmi. To je sramota za Italijo, to je sramota za oblasti, ki take stvari dovoljujejo.
Poslanec Lizzare se je ustavil še pri zakonu o gorskih skupnostih ter končal z željo, da bi le dosegli demokracijo in svobodo ter spoštovanje jezikovnih manjšin, da bi žrtev padlih ne bila zaman in da bi stopali k popolnejši obliki demokracije.
Za govori je spet zaigrala nabrežin-ska godba, na odru pa se je pripravljal na nastop Tržaški partizanski pevski zbor. Ob spremljavi orkestra ter s sodelovanjem igralca Julija Guština je zapel Pesem XIV. divizije, Le vkup. le vkup, uboga gmajna, Brigata Garibaldi, eno rusko pesem, Slovenci kremeniti. Hej tovariši. Zdravica. Bratje le k soncu svobodi. Smrt v Brdih in Na juriš ter končal svoj nastop z Internacionalo. Nato je spet zaigrala nabrežinska godba, ljudje pa so se še dolgo zadržali ob kioskih, obujali spomine na nekdanje slavne čase ter razpravljali o današnjih problemih Subida.
živ A GRUDEN
Tenis
ZA DAVISOV POKAL V MESTRAH
Kljub vrhunski igri Nustuseju Ituliju premuguiu Romunijo 3:2
Odločilno srečanje dvojic - Tiriac telesno izčrpan
MESTRE, 5. — Kot je bilo predvidevati, je v dvoboju za Davisov pokal med Italijo in Romunijo odločalo srečanje dvojic. Pričakovati je bilo namreč, da bo Nastase osvojil obe tekmi, saj je bil daleč najboljši tekmovalec v Mestrah. žal, pa drugi član romunske ekipe Tiriac, ni znal in ni mogel dati tistega doprinosa, da bi lahko Romunija upala na zmago proti bolj homogeni in mladi italijanski reprezentanci, ki je v tem boju lahko zvrstila tri igralce: Panat-ta in Barazzutti sta igrala med posamezniki, Bertolucci pa v paru s Panatto, Romuna Nastase in Tiriac pa sta morala sama nositi breme vseh srečanj in posebno veteran Tiriac je zaradi telesne izčrpanosti v zadnjem srečanju z Barazzuttijem povsem odpovedal.
Po prvih 2 dneh je bilo namreč stanje 2:1 v korist Italijanov. O končni zmagi sta odločali zadnji dve srečanji posameznikov.
V prvi tekmi sta se spoprijela Barazzutti in Tiriac. Izčrpani Romun in njegovo vodstvo sta že pred srečanjem zaprosila domače zdravnike, da bi pregledali Tiriaca, ki se zdravstveno ni počutil v redu za to zahtevno srečanje. Vse je kazalo, da bo Tiriaca nadomestil mladi Ovici. Angleški sodnik Hardwick pa ni bil tega mnenja in tako je moral Tiriac na igrišče. Barazzutti je imel pred seboj senco «dobrega igralca» in tako je brez posebnih težav odpravil Tiriaca v samih treh setih. Srečanje pa se je zaključilo v samih 58 minutah, kar tudi jasno kaže, da Tiriac ni igral v najboljših pogojih.
miiiiiiiliuiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiniilliiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiin
KOLESARSTVO
DIRKA PO APENINIH
PODVIG MLADEGA G. BATTAGLINA
Odsotni: Gimondi, Moser in Bitossi
PONTEDECIMO, 5.	— Italijan
Giovanni Battaglin je z naskokom zmagal na kolesarski dirki po A-peninih. Dirka je bila izredno važna, saj je bil^ predzadnja preizkušnja pred svetovnim prvenstvom v Montrealu. Tehničnemu vodji i-talijanske reprezentance Defilippi-su je zato služila za preverjanje .moči nekateriii najboljših kolesarjev.
Battaglio je zmagal izredno zanesljivo. Pobegnil je na vzponu na vrh Bocchetta. Na vrhu je imel že 55 sekund prednosti pred najbližjimi zasledovalci. Svoj naskok pa je še povečal, tako da je imel na cilju nao! dve minuti prednosti. Glavnina ni odgovorila na napad Battaglina. Vsi kolesarji so namreč mislili, da bo Battaglio omagal v spustu. Prav tu pa je mladi kolesar še bolj pritisnil na pedale. Izmed zasledovalcev se je najbolje izkazal Conti, ki se je približeval vodečemu, tik pred ciljem pa ga je glavnina spet ujela. Conti si je s svojim podvigom gotovo zagotovil mesto v državni reprezentanci.
Na nedeljski dirki sta razočarala Bergamo in Panizza. Bergamo ni odgovoril na napad Battaglina in tudi v sprintu glavnine je zagrešil napako, ki mu je preprečila uvrstitev na častno mesto. Panizza se je pred kratkim vrnil iz Belgije, kjer je tekmoval na raznih krajevnih dirkah. Zaradi tega je močno občutil izredno toploto. Na vzponu na vrh Bocchetta je zato odpovedal ter odstopil.
Na dirki po Apeninih niso nastopili Gimondi, Francesco Moser in Bitossi. To pa ne zmanjšuje Battaglinove vrednosti, saj je bil ob tej priložnosti res nezadržen.
Do svetovnega prvenstva bo v Italiji na sporedu še ena dirka. Po kolesarski dirki po Umbrii bo tehnični komisar Defilippis objavil seznam reprezentantov. Če ne bo prišlo do velikih presenečenj, bodo v Montrealu nastopili: Gimondi, Battaglin, Bitossi. Paolini, Moser, Conti, Basso, Santambrogio in Poggiali.
VRSTNI RED:
1.	Battaglin, ki je prevozil 252 km dolgo progo v 6.34'26” s poprečno hitrostjo 38,637 km na uro
2.	Paolini 2’36” zaostanka
3.	Santambrogio
4.	Bergamo
5.	Riccohii fi. Conti
7.	Fuchs
8.	Fabbri
9.	Poggiali 10. Laghi
ŽENSKI NOGOMET
PO STRELJANJU ENAJSTMETROVK
Križ 3 V. Repen 2
Vse kaže, da preživlja ženski nogomet po naših okoliških vaseh izredno prebujenje. Pred kratkim
smo si lahko ogledali v Velikem Repnu in v Križu ženski nogometni tekmi med poročenimi in neporočenimi. Iznajdljive ženske iz teh dveh vasi pa so se v nedeljo pomerile kar v medsebojnem sreča nju. Tekma je bila na proseškem igrišču in je privabila kar lepo število nogometnih navijačev.
Srečanje je bilo vseskozi izenačeno. Nogometašice iz Križa so bile boljše na sredini igrišča in so pretežno napadale, igra Repenk pa je temeljila na izredni branilski vrsti. Tekma se je tako zaključila brez zadetkov. Zmagovalca so tako določile enajstmetrovke. Križ je trikrat zatresel mrežo nasprotnic, Repenke pa so bile uspešne le dvakrat. Zmago so tako osvojile nogometašice iz Križa z rezultatom 3 proti 2.
ATLETIKA
BRUSELJ, 5. — Belgijski dolgo-prograš Emile- Puttemans je zmagal v teku na 10.000 m na državnem prvenstvu. Puttemans je pretekel progo v 28'47”6. Drugi je bil ‘ Polleunis z dvema desetinkama zaostanka.
že po tem boju je bila torej Italija odločilno v vodstvu s 3:1. V zadnjem «formalnem» srečanju med Tiriacom in Panatto pa smo bili priča izredni igri romunskega igralca, ki je prav tako v samih treh setih odpravil številko ena italijanskega tenisa Adriana Panatto. Ilie Nastase je pokazal vrhunsko igro in s tem potrdil, da sodi v elito najboljših teniških igralcev na svetu.
Italija — Romunija	3:2
L dan
Nastase — Barazutti	3:0
(9:7, 6:0, 6:1)
Panalta — Tiriac	3:0
(6:3, 6:1, 6:2)
2.	dan
Panatta, Bertolucci — Nastase, Tiriac 3:2 (8:6, 6:4, 6:8, 4:6, 6:2)
3.	dan
Barazzutti — Tiriac	3:0
(6:3, 6:0, 6:0)
Nastase — Panatta	3:0
(6:0, 6:0, 7:5)
* • *
NEW DELHI, 5. — Polfinalno srečanje za Davisov pokal med Indijo in SZ bo septembra v indijski prestolnici New Delhiju. Datumi tega srečanja bodo znani, ko bo SZ odobrila «sedež» tega polfinalnega tekmovanja. Kot je znano, je Indija premagala Avstralijo, SZ pa Češkoslovaško.
Italija pa se bo v polfinalnem srečanju spoprijela z Južno Afriko.
* * *
VICHY, 5. — Po prvem dnevu finalnega mladinskega teniškega tekmovanja za pokal De Galea češkoslovaška vodi proti Španiji z 2:0. čeho-slovak Slozil je brez težav premagal Španca Cabeza s 3:0 (6:4, 6:2, 6:1). Schmid (ČSSR) pa je po ogorčenem boju strl odpor Solerà s 3:1 (0:6, 6:4, 6:1, 9:7).
V dvoboju za prvo mesto med Sovjetsko zvezo in Madžarsko je stanje neodločeno 1:1. Bogomolov (SZ) je premagal Kalmarja z 2:0, Taroczy (Madžarska) pa Borissova z 2:1.
Prva skupina navdušenih mladih odbojkaric, ki se je udeležila prve izmene odbojkarskega tečaja v Rovinju, se je polna zadovoljstva vrnila domov. Ko govorimo o tej prvi izmeni, moramo takoj poudariti, da je ta prva skupina 49 mladink v vsem znala izkoristiti to izredno priliko, da bi izpolnila svoje individualno in kolektivno odbojkarsko znanje. O tečaju samem pa lahko govorimo kot o pravem uspehu in to v vseh njegovih niansah. Združenje slovenskih športnih društev je v tem prvem delu nedvomno do pičice doseglo zadani si cilj: naše odbojkarice so se vrnile z novimi izkušnjami, novim znanjem, novimi prijateljstvi. Seveda pa tu ne moremo mimo velikih zaslug, ki so jih imeli štirje trenerji, ki so napeli vse svoje moči in svoja velika izkustva, znali prilagoditi ter vliti v tržaško skupino. Pod veščo roko Štefana Filipančiča, strokovnim vodstvom Viktorja Krevslja in pod veliko_za-grizenostjo do dela Tonefa Spanže-la in Adolfa Urnauta, so naša dekleta in s tem seveda tudi naša društva izredno dosti pridobila. Ne
PLAVANJE
MISSION VIEJO, 5. - Komaj 14-letna Avstralka Jenny Turrall je postavila nov svetovni rekord v plavanju na progi 1500 m. Progo je preplavala v 16’39”3. S tem je v enem letu že četrtič popravila svetovni rekord na tej progi. Turrallova je s svojim dosežkom pregazila Američanko Shirley Babashoff. Ameriška plavalka je zaostala kar 25 sekund za Avstralko. Zanimivo je. da je Turrallova hitreje preplavala zadnjih 500 metrov, kot prvi del proge. Po izrednem dosežku je izjavila, da je bil podvig izredno lahek ter da bo kmalu postavila na progi 1500 m nov rekord pod 16'30''
Codarin in Venieri, nova nakupa, bosta letos ojačila vrste Triestine, ki se te dni temeljito pripravlja za novo nogometno sezono. Oba igralca sta obljubila, da se bosta močno potrudila, da bi Triestina ponovno napredovala v višjo ligo. Medtem pa, kot vidimo, pridno trenirata pod vodstvom trenerja Tagliavinija
AVTOMOBILIZEM
VN NEMČIJE V NiiRB VUGRINCU
Prepričljiva zmaga Regazzonija pred presenetljivim Scheckterjem
Favorit Niki Lauda odstopil ■ Mike Hailwood poškodovan
NURBURGRING, 5. — Švicar Gay protnikov, ki bi jih lahko nevarno o- se je moral zadovoljiti s petim
Regazzoni je na ferrariju zmagal na avtomobilski dirki formule 1 veljavni za točke svetovnega prvenstva in za VN Nemčije. Z zmago je napredoval na prvo mesto trenutne lestvice najboljših vozačev formule 1. Na drugo mesto se je uvrstil južni Afričan Jody Scheckter, ki je tekmoval na tyrellu. Scheckter se je z osvojenimi šestimi točkami povzpel na drugo mesto lestvice svetovnega prvenstva. Favorit te dirke, Avstrijec Niki Lauda, je moral odstopiti že po dveh kilometrih, ker je treščil v gardreil.
Nedeljska dirka je bila ena izmed najnapornejših dirk letošnjega prvenstva. Z briljantno zmago Regazzonija so italijanski avtomobili ferrariji dokazali, da spadajo med najbolje pripravljene in da nimajo več nas-
grožali. Regazzoni je prešel v vod stvo takoj po startu in je svojo prednost večal krog za krogom, tako da je imel ob koncu kar 50” prednosti pred drugouvrščenim Scheckterjem. Mladi Scheckter je vozil previdno, z drugim mestom pa je potrdil, da je odkritje letošnje sezone.
Bolj ogorčen je bil boj za tretje mesto. Argentinec Reutemann je bil stalno tretji, prav pred koncem pa se mu je pokvarilo zadnje krilo na avtomobilu, zaradi česar je moral zmanjšati hitrost. Ickx in Petterson sta se mu nevarno približala. Argentinec je z zadnjimi močmi le ohranil tretje mesto, Ickx, ki je bil vseskozi četrti, je prav v poskusu, da bi prehitel Reutemanna, zlomU tretjo in četrto prestavo. Zaradi tega
IIIIIIIIIIIIIIHIItllllllllllllllHI||||||||||||||||||||IUIIIIItHIIIIII||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||f||||(i|||||||||lll|||||||||||||,,,|,|,,,||,,,,„,m„„,|„|,|m|||||l||U||l||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
POLETNI TEČAJ V ROVINJU V ORGANIZACIJI ZSŠDI
Prva skupina mladih odbojkaric navdušena in z bogatim znanjem
Zasluga gre pridnim trenerjem in požrtvovalnim organizatorjem
moremo pa omenjati le odbojkar- povedala naslednje: «Zadovoljna sem.
VESLANJE
MLADINSKO SP V RATSBURGU
Za Marconcinija zlato Vzh. Nemčiji levji delež
NDR osvojila pet zlatih in tri srebrne kolajne
RATSBURG, 5. — V nedeljo se je zaključilo svetovno mladinsko prvenstvo v veslanju. Italijani so se na tem prvenstvu dobro obnesli. Osvojili so eno zlato in eno srebrno kolajno. Zlato je osvojil Marconcini v skifu, italijanski dvojec s krmarjem pa se je uvrstil na drugo mesto.
Največ prvih mest je osvojila NDR. Vzhodni Nemci so bili kar petkrat prvi, v ostalih treh disciplinah pa so si priborili srebrne kolajne. Jugoslovani so uvrstili v finale le en čoln. V doublé scullu so osvojili tako peto mesto. V malem finalu so v tekmovanju osmercev zasedli tretje mesto.
Italijan Marconcini je veslal zanesljivo. Takoj po startu je prešel v vodstvo. Po polovici proge je vzhodnonemški čoln silovito potegnil, ni pa presenetil Italijana, ki je prav tako ostro reagiral, čolna sta se tako menjavala vseskozi v vodstvu. Na cilju je bil vendar Marconcini hitrejši, čeprav le za 32 stotink sekunde.
V dvojcu s Krmarjem je od začetka do konca vodil vzhodnonemški par. Italijani so bili nekoliko prepočasni po startu in so bili po
500 m na tretjem mestu za NDR | DVOJNI ČETVEREC: L NDR, 2. in ZRN. Italijani so ob polovici ZRN, 3. SZ, 4. Švica, 5. Italija, proge pritisnili (32 zavesljajev na |	6. ZDA.
minuto) in prehiteli_ zahodne Nem- OSMEREC: 1. ZRN, 2. NDR, 3. SZ,
ce. Napadli so tudi čoln NDR, vendar brez uspeha.
Italijani so osvojili tudi eno četrto in tri peta mesta. V doublé scullu so bili četrti, peti pa v dvojcu «brez», v četvercu «brez» in v dvojnem četvercu.
REZULTATI
SKIF: 1. Italija, 2. NDR, 3. ZRN, 4. Norveška, 5. Nizozemska, 6. Velika Britanija.
DOUBLÉ SCULL: 1. ZRN, 2. NDR, 3. SZ, 4. Italija, 5. Jugoslavija, 6. ČSSR.
DVOJEC «BREZ»: 1. NDR, 2. ZRN, 3. Nizozemska, 4. SZ, 5. Italija, 6. Kanada.
DVOJEC «S»: 1. NDR, 2. Italija, 3. ZRN, 4. Madžarska, 5. Belgija, 6. Nizozemska.
ČETVEREC «BREZ»: 1. NDR, 2. SZ, 3. Poljska, 4. ZRN, 5. Italija, 6. Madžarska.
ČETVEREC «S»: 1. NDR, 2. Francija. 3. VB, 4. SZ, 5. ZRN, 6. Poljska.
Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je bila po mnenjn tehnikov morda najboljša na SP v Portoriku, pa čeprav je zasedla drugo mesto za SZ. Na sliki je reprezentanca Jugoslavije: trener Mirko Novosel, kapetan Rato Tvrdič, Delibašič (rezerva), Plečaš, šol man, Jelovac, Čosic; spodaj: Jerkov, Dalipagic, Kitanovič (najboljši Jugoslovan v Portoriku), Kapičič, Marovič, Kntžcvič in Siavnič
4. Norveška, 5. Poljska, 6. VB.
ATLETIKA
VIAREGGIO, 5. — V soboto bo v Viareggiu mednarodni atletski miting. Atleti se bodo pomerili v 16 disciplinah. Prisotni bodo tudi nekateri vrhunski atleti, izmed katerih so najbolj ulani Stones, Williams in Holding (ZDA), Walker in Dixon (Nova Zelanda), Sang in Boit (Kenia). Izmed Italijanov bo tekmoval tudi Pietro Mennea, ki je na neaavnem državnem prvenstvu dokazal, da se vrača v 'i hunsko formo.
• * •
TURKU, 5. — Vse kaže, da bo olimpijski prvak v teku na 5.000 m, Lasse Viren, tekmoval na evropskem prvenstvu. Finski atletski izvedenci so zagotavljali, da je Viren izven forme. V nedeljo pa je dosegel dober čas v teku na 5000 m. Progo je pretekel v 13’30’’6. S tem rezultatom pa se je moral zadovoljiti z drugim mestom, kajti za 6 desetink sekunde ga je prehitel rojak Paivarinta.
NAMIZNI TENIS
Mednarodna namiznoteniška zveza je na sestanku v Goppingenu objavila lestvice letošnjih najboljših namiznoteniških igralcev. Med člani je Jugoslovan šurbek na šestem mestu, štipančič pa na osmem.
Lestvica najboljših članov: 1. Or-lowski (ČSSR), 2. Johansson (šve.), 3. Jonyer (Madž.), 4. Bengtsson (šve.), 5. Gergely (Madž.), 6. šurbek (Jug.), 7. Klampar vMadž.), 8. Štipančič (Jug.), 9. Sarhojan (SZ), 10. Secre-tin (Fr.).
KOLESARSTVO
MONTERONI, 5. - Italijanski a-materski kolesar Taddeo G,.loii ie posi a vil nov svetovni renord v dirki za motorji na progi 50 km. Grifoni je prevozil progo v 38 38"7. s povprečno hitrostjo 77,600 km na uro.
skega znanja, ampak tudi izjemno lepa doživetja, katerih so bila deležna naša dekleta. Jasno je, da je predpogoj, da šotorovanje uspe, da je vreme naklonjeno. Tudi tu je bilo vse po sreči ,saj se našim de kletom med 11-dnevnim bivanjem ni bilo treba nikoli skrivati pod šotori. Omeniti moramo tudi kuharice, ki so znale pripraviti dobro in kalorično ustrezno hrano. Največja zahvala pa gre seveda te' čajnicam samim, ki so s svojim naravnost vzornim vedenjem odločilno pripomogle k uspehu. Prav zaradi tega je bilo vodstvu tabora delo, kljub številni skupini, zelo olajšano, saj je vsako opozorilo vedno našlo prava ušesa, tako, da ni bilo potrebno disciplinsko u-krepati. Organizacija je poskrbela tudi za plavalni tečaj, ki ga je vodil Tone Spanželj. Prijavljencev je bilo sicer malo, zato je bilo pa delo še intenzivnejše in kronano z uspehom. Vsi ti našteti faktorji pa so seveda pripravili pravo idealno vzdušje, ki mora vladati na takih zahtevnih pripravah. Zahvala gre tudi vodstvu tabora Visoke šole za telesno kulturo, ki je pokazalo veliko mero razumevanja in priskočilo na pomoč ob vsaki priliki.
Vodstvo tabora je s pomočjo trenerjev letos prvič vpeljalo na teh pripravah odbojkarski turnir. Nastopilo je skupno sedem ekip, od teh štiri v prvi, težji skupini, v drugi skupini so pa nastopile v glavnem začetnice, porazdeljene v tri ekipe. Tudi turnir je odlično uspel, obenem pa je bil tudi prvi pokazatelj pridobljenega znanja. Vodstvo je poskrbelo tudi za lepe nagrade, tako da so bili dani vsi pogoji za uspeh.
V	prvi skupini so prvo mesto o-svojile «Mucke», ki jih je pripravil trener Urnaut (postava: Vida in Lia Legiša, Loredana Kralj, Sonja Antoni, Mira Grgič, Ingrid Kalan). Za prvo mesto je vsaka igralka dobila lesenega oslička, ki je karakteristika istrskega obrtništva. Igralke je presenetil tudi Filinančič. ki je vsaki igralki po daril značko.
Na drugo mesto so se uvrstile igralke Toneta Spanžela «Lenobe» (Jana Ban, Ksenja Majovski, El-vijana Štoka, Majda černjava, A-namarija Glavina, Denis Danseli). Za drugo mesto so igralke dobile po eno iz lesa oblikovano podkev.
Tretje mesto so zasedle Urnau-tove varovanke «Školjke» (Dorjana in Marija Kofol, Marina Trenta, Franka Olenik, Anamarija švagelj, Fabia Menghetti, Tjaša Pavletič). Za osvojeno mesto so prejele lesene vazice, četrto mesto je o-svojila ekipa Viktorja Krevslja «Jadran» (Katja Daneu, Lari Se-mec, Dunja Albi, Erika Emili, Mira Starc, Mariza Batič). Za nagrado so dobile zvrhan pladenj slaščic.
V	drugi skupini so zmagala dekleta Toneta Spanžela «Galebi» (Giorgia Zandomeni, Anita Pešku-lin, Sonja Jazbec, Cinzia Auber, Tiziana Crissani, Anica Čuk). Za nagrado so prejele lesene ribice. Na drugo mesto se je uvrstila e-kipa «Mladosti» trenerja Filipančiča (Gracijela Metlika, Neva Grgič. Terry Počkar, Ariana Korošec, A-leksandra Turko, Sonja Komar, Bianca Čerin, Elena Štefančič). Dobile so slaščice, kot tudi tretjeuvr-ščena ekipa «Delfinov», ki jo je pripravil Viktor Krevselj (Silvia E-mili. Beti Danieli, Mariana Gorjup Marta Siega, Magda Pertot, Marta Verginella). Vodstvo in trenerji so nagradili še Vido Legišo kot najboljšo igralko turnirja, Anamarijo Glavino. kot najbolj požrtvovalno in Marino Čerin kot najbolj obetajočo začetnico. Vse tri so dobile lesenega galeba.
Toda oglejmo si še prve vtise, ki so nam jih tečajnice posredovale na poti domov v avtobusu.
Sonja KOMAR — 4 skupina — Vener Filinančič ki se je letos prvič spoprijaznila z odbojko, nam je
čeprav je bilo mogoče, za moje pojme, preveč treninga in sem bila zato od začetka precej utrujena. Potem je pa šlo! Najbolj mi je bilo všeč kopanje, še bom prišla v Rovinj!»
Dvanajstletna Marina Štefančič, 4. skupina «Dva meseca igram odbojko, pa sem se kmalu dobro znašla. Z velikim veseljem bi še ostala tukaj.»
Beti Danieli, 3. skupina, trener Krevselj: «Letos sem bila prvič v Rovinju in igram eno leto odbojko. Pohvaliti moram odlično kuhinjo in vso organizacijo. Sijajno sem se znaš la, saj je bila tu družba zelo lepa.»
Lori Samec, 3. skupina: «Pohvaliti moram organizacijo. Prvič sem bila v Rovinju in moram reči, da je tak tečaj dobrodošel, kajti napredek je takoj viden. Navdušena sem bila nad mojim trenerjem Viktorjem Krev-sljem, ki je odličen trener zaradi svojih velik* pedagoških sposobnosti. Po vsakem odigranem setu ali tek mi je znal tako z igralkami razvozlati vidne napake in nas popravljati.»
Jana Ban, 2. skupina, trener Span-žel: «Zaradi veliko sonca in vroči-nfe sem bila v začetku takoj preutrujena in v krizi. Zato mogoče ni bilo navidez velike zagrizenosti na prvih treningih. Potem pa se je vse skupaj uredilo in zato moram danes pohvaliti vse, od organizacije do kuhinje in seveda do trenerjev, ki so nam pripravili lepo doživetje. Letos je bilo dobro tudi to, da smo bile pod vodstvom enega trenerja igralke istega društva skupaj, saj smo ‘tako kot skupina napredovale. Zelo dobra je bila tudi zamisel o za ključnem turnirju.»
Ksenja Majovski, 2. skupina: «Nimam nobene negativne pripombe. Lahko pa poudarim samo to, da bi se takoj spet vrnila, saj smo si vse nabrale veliko novih izkušenj.»
Vida Legiša, 1. skupina, trener Urnaut: «Treningi so bili dovolj zahtevni, da smo vse veliko napredovale, kar je v največji meri zasluga Adija (Urnauta). Ko bi le mogla, bi ostala še deset dni.»
Veteranka rovinjskih tečajev Loredana Kralj, ki je bila letos že šestič v Rovinju, pa nam je povedala naslednje: «Ta tečaj ima veliko dobrih strani, ima pa tudi negativne glede na našo neorganiziranost v Trstu. Pred Rovinjem sploh nimamo treningov. po velikem naporu pa še dolgo potem ne. če bi postavili našo odbojko na druge temelje, z večjim številom treningov, če bi trenirali z večjim tempom, potem te velike krize, oziroma preutrujenosti, ne Di bilo. Vsekakor pa smo doživeli lep sprejem, organizacija je bila brezhibna, trenerji pa odlični. Poudariti moram tudi drugi aspekt teh natečajev in to je bila velika kolegialnost in prijateljstvo, ki se krojijo na teh tečajih.»
L P.
BOKS

Napoles ostal prvak
Mehikanec Jose Anel Napoles je ohranil naslov svetovnega prvaka welter kategorije. Napoles je v Mehiki v devetih krogih premagal A-meričana Hedgemona Lewisa, ki je bil proti napadalnemu in borbenemu nasprotniku brez moči.
Napoles je bil v premoči že v prvih krogih, ko je s silovitimi u-darci spravil v težave ameriškega boksarja, ki si ni pričakoval od nasprotnika take agresivnosti. Vseeno pa je Lewis vzdržal vse do devete runde, ko pa je Napoles začel divje udarjati po Američanu. Prisotni zdravnik Ramon Berumen je tedaj prekinil srečanje, saj je ameriški boksar krvavel in ni bil več zmožen zaustavljati silovitih u-darcev napadalnega Napolesa, ki je tako zanesljivo zmagal in ohranil naslov svetovnega prvaka.
tom, saj ga je prehitel še Petteiso»-
Na dirki ni manjkalo presenečeni Večkratni svetovni motociklističnih
vak Mike Hailwood je v trinajsW® krogu nevarno treščil v gardreil si zlomil gleženj in koleno.
Bivši svetovni prvak Emerson « tipaldi zaradi okrave na prestavi spl® . ni mogel startati. Ustavil se je n® na sredi dirkališča v njega Pa 1 treščil njegov klubski tovariš Hulnr ; Tako se je klavrno končalo tekmov* j nje za melarene.
Niki Lauda je slabo startal. Žarni tegi je zgubil nekaj dragocenih sf kund, ki jih je hotel nadoknadi Piav to pa mu je bilo usodno. Ko J® hotel prehiteti Scheckterja, s® ^ zadnie kolo njegovega avtomobila taknilo prednjega kolesa tyrella. b* da je zgubil nadzorstvo nad voz,? in treščil v gardreil. Če bi AvstrU počakal in pozneje previdneje pr®* tel, bi se prav gotovo boril za Pr' mesta.
Na letošnji dirki so izvedenci Pnca kovali, da bodo avtomobilisti pr®’“' zib 22 km dolgo progo v manj * sedmih minutah. Do tega ni pri“?j čeprav je v poskusnih vožnjah I”*1 Lauda le za 3 stotinke sekunde zgi®' šil ta cilj. Regazzoni je vendar po8** vil nov rekord dirke, saj j® v0® s poprečno hitrostjo 188,825 kiD 112
VRSTNI RED
1.	Regazzoni (ferrari), ki je km dolgo progo prevozil v 1-41
2.	Scheckter (tyrell) zaost.
3.	Reutemann (brabham)
4.	Petterson (lotus)
5.	Ickx (lotus)
6.	Pryce (shadow)
50"!
l’S"3
1’23"2
r25"
1’28"1
LESTVICA
SVETOVNEGA PRVENSTVA 1. Regazzoni 44 točk, 2. Scheckt® 41, 3. Fittipaldi 37, 4. Lauda 36, »• Petterson 22, 6. Reutemann 15.
MOTOCIKLIZEM
Tržaško motociklistično društv® «G. Parlotti» je priredilo v ne. deljo ob nogometnem igrišču P0 Proseku motociklistično gimkanp-Tekmovalci so nastopili v sedmih razredih. V dirki dečkov je zm®' gai Paolo Parlotti, sin tragično Pr®' minulega tržaškega motociklista Gilberta Parlottija.
ZMAGOVALCI
V POSAMEZNIH RAZREDIH 50 ccm: Giona 125 ccm: Giona 175 ccm: Antonič Scooter: Sirza Dečki: Paolo Parlotti , Ženske: Savi
I Prosti razred: Gino Parlotti
llll■llllllllllllIllllllltllllllltlllllllllllllllllllllll^lllllltllllllmmIlllllllllllllltlllllllllllIlllllll Hlinili ifiiHl*111^
V SOBOTO IN NEDELJO NA TRŽAŠKEM HIPODROMU
«Show» A. Giubila navdušil gledalce
Kobila Villavanna osvojila prvo mesto
TRST, 5. — Na včerajšnjem konjskem tekmovanju na tržaškem hipodromu na Montebellu za pokal Montebello je osvojila prvo mesto Villavanna. Dirke, ki jih je organiziralo tržaško konjsko društvo so zelo uspele, saj si jih je ogledalo veliko število gledalcev. Tekmovanje je komentiral znani izvedenec za konjski šport, novinar Alberto Giubilo. Giubilo je med tolažilno dirko sobotnih poražencev in finalom intervjuval razne športne osebnosti, ki so z zanimanjem sledile manifestaciji.
V finalu so nastopili zmagovalci in najbolje uvrščeni iz sobotnih izločilnih dirk. Konji so morali preteči 2100 m dolgo progo. Kobila Villavanna je napadla v ciljni ravnini in prehitela vse nasprotnike. Na častno mesto se je uvrstil Empoli, tretji je bil Frosinone, četrti pa Salemi.
Pokal Montello je tako osvojil lastnik zmagovitega konja, pokal pa je podelilo najlepše dekle, ki si je o-gledalo dirke in ki jo je izvolila posebna komisija za miss večera.
Nuše mlliojkuiice, ki so se udeležile tečaju v Rovinju, pnduo pospravljajo šotore
KOŠARKA
Bo Lazar Lcčič zapustil Olimpijo?
Da je trenerski kader v Jugoslaviji v dokajšnji krizi, o tem j® že javno povedal zvezni košarkarski trener Mirko Novosel. Z novo športno reformo, ki so jo uvedli v Jugoslaviji, ni možnosti za razvoj vrhunskega športa.
Te dni pa je v Ljubljani vznemirila domače košarkarske ljubitelje vest, da bo Lečič, trener O-limpije, zapustil moštvo. Kaže, da je vodstvo Olimpije «kričečemu trenerju» znatno znižalo plačo, s čimer se Lečič seveda ni strinjal-Vprašanje torej ostaja odprto prav sedaj, ko bi morala Olimpija začeti s pripravami.
TENIS
LJUBLJANA, 5.	— Francija je
zmagala v ljubljanski izločilni skupini mladinskega teniškega tekmovanja za pokal princese Sofije. Francoske mladinke bodo tako lahko tekmovale na finalnem turnirju, ki bo v Španiji.
V odločilnem srečanju so Francozinje premagale Romunijo s tesnim i-zidom 3:2. V borbi za tretje mesto je švicarska reprezentanca odpravila Jugoslavijo prav tako s 3:2. Edini dve točki je za domačinke dosegla Mirjana Jaušovec med posameznicami in v dvojicah z Alavantičevo.
MOTOCIKLIZEM
MISANO, 5. — V nedeljo so bile v Santamonici v Misanu motociklistične dirke veljavne za nagrado Cattolica. Na njej niso nastopili najboljši svetovni asi, kot so Read, Lansi-vuori in Agostini. Med najbolj znanimi sta tekmovala le Valter Villa in Gianfranco Sonerà. Villa je nastopil v razredu 250 ccm ter je na motorju harley davidson prepričljivo osvojil prvo mesto. Bonera je od vsega začetka vodil v pollitrskem razredu ter je neovirano zmagal. Bonera je dirkal na motorju MW.
primorski dnevnik (7
SPORT SPORT SPORT
6. avgusta 1974
ATLETIKA
BALKANSKE IGRE
Jugoslovanski zastopniki so popolnoma razočarali
Moški so osvojili četrto mesto, ženske pa tretje Odlični posamezniki z novimi državnimi rekordi
iJ;et0Šnje ,33- atletske balkanske Im IV*6 končale 2 dvojnim slav-Jem atletmj in atletov Romunije. Kot ekipa so Jugoslovani doživeli
nti* T60'11.- neusPeh kot je bilo Pričakovati: moški so bili četrti, «nske pa tretje. Kot posamezniki sn in9 1°?r,ez,al: imenitno. Osvojili Lni10 z a.tlh ,kolaJn'	manj kot
nih V	izboljšali pet držav-
^ rekordov ter enega izenačili.
tekrnovànje pa je vrglo ne-kin-1ZyriS^lk rezultatov. Prava juna-J,Z,tekm,°Vanja ie bila nedvomno Jugoslovanka Jelica Pavličič ki
^,zma|1 v .teku na 100 m dodala ®ugi dan se zlati kolajni z no-
fcmmk0rd0'?1 SFRJ in izenačenim ^ugim rezultatom vseh časov na ža * z ,51 j’ ter izenačenim dr-avnmi rekordom na 200 m. To pa
vanii - S-eJvse' Tretìi dan tekmo-s, «fJe.lzdatno Pripomogla k zma-fafete v teku na 4x100 in k novemu rekordu 45”0.
Viš?iadim komai 18'letni skakalec v in ? i Temm Ì® Preskočil 220 cm drža,0 Za 5 cm izboljšal lastni davi 01 rekord. Zagrebčanka Foči-drža, je zboljšala prav tako lastni wzavm rekord v peteroboju za 24 naoLln s izpolnila normo za von ?P na bližnjem evropskem pr-^enstvu v Rimu. Petij ki se je v^.
V knjlg0 rekorderjev, je za-š č hltri boji na 20 km Galu-omo ir opalih zmagovalcev velja kf aiht Stekiča v skoku v daljino, vse bolj zanesljiv pri aljah okoli osmih metrov, dvoj-ó ^ago.v teku na 400 m z Alebi-tn^1 ln '“‘kičem, ki je bila obenem 4v4oo edina, štafeto pri članih m1uy.m ter Sušnja v teku na 800 tal kl Ì® ®e vedno neporažen na nflJProgi v dosedanjih šestnajstih hi, tePih. Njegova zadnja žrtev ie
Oral0! a,dl ^omun Gipu, ki je letos Pretekel to razdaljo
v odličnem
času l’45”9 Odličen je bil tudi Svet na 10.000 Zs,* v°ji. specialni progi 3Ó00 m kolaPrekami .pa j® žal ostal brez VpfJ^ zaradi preutrujenosti iz pr-
niinadlKe;-xPoudariti P3 velja letoš-J najboljši rezultat Romunke Su-
tnaž v teku na 888 metrov, odličen met -Vergove (Bolgarija) v disku,
V iìmd0segla drugi najboljši met letošnji sezoni, za svetovno re-
ie dury°, Melmkovo- Izredno dobro bru kn ala J daljavo Grkinja Ima-gl«%nr>maCln •Sotjev je sunil kro--m' niegova rojakinja Sto-19 fin Pa n V disciplini dosegla
doseela'naw*3 članska štafeta je
nu gla najboljši rezultat na Balka-
F1ai.,*SP • ‘ Romunski dolgoprogaš 5 in1U Jin^avd. dyojno zmago na Jutra1?3 10 kn?; in Ì® teko zamenjal rikra! °Vana Korico' ki je bil šti-dvau ^aporedonla zmagovalec teh . tekov. V metu diska je Velev Zalučal disk 62,78 metrov.
Jugoslovanski atleti so kot ekipa razočarali. Izbojevali so če-no mesto, kar je obenem tudi na-fllabf® v. zgodovini balkanskih a-t iških iger. Veliko posameznikov je odpovedal° na ceii črti in so o-ie km u z to®k- Po drugem dnevu J on boj za osvojitev tretjega meji pred Grčijo povsem zgubljen. JJJosnje igre pa pomenijo tudi ko-j kariere bivše svetovne rekor-, ke m dvakratne evropske prva-nje Vere Nikolič-Kasap. Odstopila J®D,V °beh tekih, na 800 in na 1500 metrov. To je neslavni konec te od-p ae atletinje, ki je postala prvič evropska prvakinja pred osmimi le-« v Budimpešti.
Temin držal obljubo
Nova jugoslovanski rekorder v t*oku v višino Danial Temin je le-d0P°lnU 18. leto. Štirinajst dni tun- nastepom v Sofiji je tekmoval j- ‘iv našem mestu, ko je bil mla-mnsk! dvoboj s sovrstniki Italije. Na dionu «Pino Grezar» je zmagal tpj^®2 ul latom 213 cm. Po končanem vìi n\ovanju je za naš dnevnik izja-217 ^a b° v letošnji sezoni preskočil sai ■ 338 cm- P« tem se ni uštel, 1 .J® v bolgarski prestolnici naj-P J preskočil 217 cm in potem še vico tri cm više. S tem je za
pet centimetrov izboljšal lastni državni rekord in daleč presegel normo za nastop na evropskem prvenstvu v Rimu.
Ne bo odveč, če si na kratko o-gledamo razvojno pot tega mladega skakalca. Rojen je v Mostarju, kjer je bil do nedavnega član domačega društva. Trenutno pa brani barve beograjskega Partizana. V višino je pričel skakati pred petimi leti in je dosegel najboljši rezultat 168 cm. V naslednji sezoni ga je popravil za 12 cm. Leta 1970 pa je prvič premagal letvico na klasični višini
dveh metrov ali točneje 202 cm. V sezoni 1972 je preskočil 208 cm. Relativno najslabši napredek je imel lani s samimi tremi centimetri. Kot zgleda, je vestno treniral in letošnja sezona mu je prinesla neverjeten napredek. Najprej je izboljšal jugoslovanski rekord Vivoda in An-djelkoviča z 214 cm na 215. V Sofiji pa je prekosil samega sebe in premagal višino 220 cm, kar je o-benem deseti najboljši letošnji rezultat v Evropi. Tako je Jugoslavija kar čez noč dobila skakalca svetovnega formata.
PRED NASTOPOM V D LIEI
Včeraj prvi trening za igralce Ponziane
Cilj društva: obstanek v četrti ligi
Včeraj se je začela, kot je povedal predsednik društva, velika «pustolovščina» Ponziane, ki bo letos nastopila skupno s Triestino v D ligi. Predsednik Ponziane Ventura je bil vidno ganjen, ko je spregovoril navzočim.
Zbirališče je bilo v openskem domu «Villaggio del Fanciullo», kjer trenira poleg Ponziane tudi Triestina. Poleg predsednika so bili seveda prisotni tudi vsi odgovorni mestnega kluba: drugi trener Euro Giannini, pomočnik dr. Bergamini, odgovorni za mladinski odsek Cova-cic, Molinari in Ruan. V kraikih besedah je predsednik Ventura povedal program svojega društva v tej novi sezoni. Dejal je. da je glavni cilj Ponziane obstanek v ligi.
Vsem igralcem pa je želel obilo sreče v prvenstvu in pa, da oi dali vse od sebe in dosegli zaželeni cilj: rešiti se pred izpadom v nižjo ligo.
Nato je trener Russo predstavil prisotnim igralce Ponziane. Ti so;
VRATARJI: Mario Magris (letnik 1946, prej Pro Gorizia), Franco Zadel (1948, San Donà), Marco Braida (1954, naraščaj Ponziane).
BRANILCI:	Antonio Tricarico
(1949, lani Ponziana), Roberto Girello (1949, CMM Sauro), Giorgio Covacich (1948, Ponziana), Giulia-
1.	—	1.	Zenker	1
2.	Caravaggio	2
2.	—	1.	Ingua	2
2.	Angioino	2
3.	—	1.	Rogi	1
2.	Veruska	X
4.	—	1.	Arigliano	X
2.	Morboso	1
5.	—	1.	Estre	X
2.	Timavo	1
6.	—	L	Ritapin	X
2.	Giotto	2
KVOTE
12 - 2.605.421 lir 11 — 122.000 lir 10 —	12.000 lir
Na balkanskem atletskem prvenstvu so se med Jugoslovani najbolje izkazali posamezniki, kot Jelica Pavličič ali Lučano Sušanj
umil     m umu m mi uti m imiiiiimii mn mm unii mnimii milili mnmim m  
VESTNE PRIPRAVE ZA BLIŽNJE DRŽAVNO PRVENSTVO
Vrsta prijateljskih tekem jugoslovanskih nogometašev
Maribor osvojil pokal SRS - Prva zmaga Olimpije Prijateljski turnir Vojvodine - Hajduk v Španiji
Jugoslovanski nogometni klubi se že dalj časa pripravljajo na bližnje državno prvenstvo. Tudi v nedeljo so odigrali vrsto tekem, da bi ugotovili morebitne vrzeli in jih popravili.
• V Trbovljah je bilo povratno srečanje med domačim Rudarjem in Mariborom za pokal SR Slovenije. Zmagal je Rudar z 1:0, ta zmaga pa mu ni mnogo pomagala. Pokal je namreč osvojil Maribor, ki je v prvem srečanju zmagal s tremi goli prednosti. Mariborčani niso igrali tako zanesljivo, kot pred tednom. Kljub temu se je zaključil prvi polčas neodločeno. V drugem delu so domačini povedli, pičla zmaga pa jim ni zadostovala.
9 Ljubljanska Olimpija je odigrala prijateljsko srečanje z enajsterico Ri jeke in je zmagala z 1:0. Ljubljančani so nastopili brez poškodovanih Popi vode in Ameriška, kljub temu pa je bila njihova igra dobra. Pokazali so namreč viden napredek. Z Wackerjem so pred tednom zgubili kar s 5:0, z Mariborom pa s 3:2. Olimpija je bila stalno v premoči, v prvem polčasu pa ni znala izkoristiti nobene priložnosti. Edini zadetek tekme je v 50. minuti dosegel Lalovič, ki je izrabil odlično podajo levega krila Rožiča. Tudi po golu so Ljubljančani nadaljevali z napadi, pri tem pa jim ni več uspelo doseči še enega zadetka.
•	V Novem Sadu proslavljajo te dni 60-letnico ustanovitve nogometnega društva Vojvodine. V ta namen je Vojvodina priredila nogometni turnir, na katerem tekmujeta poleg domačega moštva še enajsterici Partizana in Crvene zvezde. V prvi tekmi je Partizan premagal Vojvodino z 2:0. Domačini so zaigrali slabo in zagrešili v obrambi nekaj napak, katere so Beograjčani takoj izkoristili.
V drugem srečanju je Crvena zvezda premagala Partizan z izredno visokim izidom 4:0. Igralci Crvene zvezde so začeli silovito in so že po enajstih minutah vodili s 3:0. Nato so nekoliko popustili, česar pa ni znal Partizan izkoristiti. Končni rezultat je sredi prvega polčasa postavil reprezentant Bogičevič.
•	Splitski prvoligaš Hajduk je odpotoval na turnejo v Španijo, kjer tekmuje na turnirju v La Linei. V prvi tekmi so jugoslovanski nogometni prvaki premagali enajsterico Valencie z 1:0. Gol za Hajduk je dalo levo krilo Šurjak. Spličani so s svojo igro presenetili. Začeli so s strahovitim ritmom. Ustvarili so si več zrelih priložnosti in povedli s Šurjakom. Nato so nadaljevali z napadalno igro, katero je brezhibno vodil Brane Oblak. Ekipa Valencie, v kateri nastopata tudi reprezentanta Sol in Claramund, je igrala vedno podrejeno vlogo. Po koncu t-pt-me so bili španski novinarji na-
vdušeni nad igro in kombinacijami Jugoslovanov, tako da so nadeli Hajduku vzdevek «splitski Ajax».
• V ostalih srečanjih jugoslovanskih prvoligašev je Radnički iz Kragujevca premagal Beograd s 4:2, Metalac pa je podlegel zagrebškemu Dinamu s 3:5. V obeh srečanjih sta prišla do izraza predvsem napada. Vse kaže torej, da se je tudi jugoslovanska igra spremenila predvsem v napadalno igro.
Delovanje ZSŠDI
TEČAJI ZA TRENERJE
Šolski center za telesno vzgojo iz Ljubljane prireja konec avgusta tečaj za trenerje do 18. leta starosti. Vsi tečaji bodo od 26. avgusta do 1. septembra, prijave pa sprejema Združenje slovenskih športnih društev v Italiji v Ul. Geppa 9,
Košarka: tečaj bo v Ljubljani in v Velenju.
Odbojka: tečaj bo v Ravnah na Koroškem.
Atletika: tečaj bo v Velenju.
Namizni tenis: tečaj bo v Ravnah na Koroškem.
* # *
ZSŠDI sporoča, da bo urad v Ul. Geppa 9, 2. nadstropje, zaprt za občinstvo v soboto, 10. t.m.
no Gerin (1948, Ponziana), Guido Del Piccolo (1946, Belluno), Walter Bembo (1953, Ponziana), Sergio Kodrič (1947, Ponziana), Claudio Gattonar (1943, CMM Sauro).
VEZNI IGRALCI: Walter Lenar-don (1954, Ponziana), Giorgio Ra-valico (1949, Ponziana), Aldo Vi-donis (1954, CMM Sauro), Euro Pe-tagna (1954, Triestina), Fabio Gerin (1944, Ponziana).
NAPADALCI: Renzo Della Crede (1946, Belluno), Gianfranco Mo-messo (1946, Pro Gorizia), Maurizio Saule (1950, Ponziana), Angelo Januzzi (1947), Gianni Di Benedetto (1949), Sandro Corsi (1952), vsi že člani Ponziane.
Le še malo minut manjka do starta deželnega prvenstva veteranov in vsi se vneto pripravljajo ter nestrpno čakajo, kdaj b o dal nekdanji kolesar Giordano Cottur znak za odhod
iiiiiiin(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||ll||||||||||||||l|||||||||||,,|l,|||||l||l||||||l||||l,||l||,|||||,|n||l|||||||l|l||l|||||||||||||||l|||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii|
KOLESARSTVO
DEŽELNO PRVENSTVO VETERANOV
Lino Zerial zmagovalec Vižintin (Adria) tretji
Trije lonjerski tekmovalci med prvimi petnajstimi Dober nastop mladincev - Slabo pri amaterjih
član tržaškega kolesarskega kluba «Bartali Rovis» Lino Zerial je novi deželni prvak v kategoriji ve teranov. Naslov najboljšega si je priboril na naporni nedeljski dirki po cestah zgornje kraške okolice, kjer se je tekmovanje odvijalo. Start je bil v Bazovici, kolesarji pa so morali pred končnim ciljem,
Bruno Vižintin takoj po prihodu na čili v Bazovici
ki je bil tudi v Bazovici, prevoziti 87 kilometrov. Dirka je bila izredno borbena, kar dokazuje tudi visoka poprečna hitrost preko 38 km na uro. Upoštevati pa je treba, da so se morali tekmovalci spoprijeti tudi s hudo pripeko.
Nastopali so tudi lonjerski kolesarji, ki so poželi kaj dober uspeh. Vižintin se je uvrstil na tretje mesto, Macarol je bil deveti, Maver trinajsti, Bonanno pa je moral odstopiti pet kilometrov pred ciljem zaradi zloma pedala.
Takoj v začetnih kilometrih so se začeli razni pobegi, ki pa niso imeli večjih rezultatov. Po drugem kro gu je v Sesljanu prišlo do najresnejšega bega, v katerem so bili udeleženi Vižintin, Tedesco, Petrei in Coiutti, štirje izmed najborbenejših kolesarjev na nedeljskem prvenstvu. Potem ko sta Tedesco in Petrei delno popustila, sta ostala dva kolesarja nekaj časa vozila sama, dokler ju ni ujela skupinica
bolj spočitih dirkačev, med katerimi sta bila tudi Zerial in Bartoli. Vendar pa je moral slednji zaradi ekipne taktike kmalu popustiti in prepustiti svoje mesto Sergiu Bo-scolu. Na čelu dirke se je tako ustvarila skupinica petih tekmovalcev, ki si je nabrala skoraj polmi-nutno prednost. Pri spustu z Razklanega hriba proti Bazovski cesti in nato proti Bazovici pa je uspelo Zerialu in Boscolu, da sta si nabrala nekaj sekund prednosti, ki sta jo nato obdržala do konca, Vižintin pa je moral popustiti zaradi krčev, potem ko je bil pol dirke na begu. Vendar pa mu je ostalo še vedno dovolj moči, da je v sprintu za tretje mesto premagal Bartolija, ki ga je spet ujel ter Videmčana Coiuttija.
Kako pa so se odrezali ostali lonjerski kolesarji? Bonanno je bil stalno, kot ponavadi, med najbolj aktivnimi in je nekaj časa sam zasledoval vodečo peterko, vendar pa mu je banalna mehanična napaka preprečila, da bi jo ujel, in se tako dobro uvrstil, ko je manjkalo le pet kilometrov do končnega cilja. Macarol je bil skoro vso dirko, skupno z Maverjem, v glavnini, kjer je nadzoroval vse ’najnevarnejše temovalce,v:saj je imel klubskega tovariša na begu. V finalu se je podal v beg, vendar pa je zamudil odločilni trenutek, tako da je dospel sam na cilj z dobro minuto zamude. Maver pa je sprožil odločilni udarec pri bivši mitnici na Bazovski cesti in se kmalu o-tresel glavnine ter v končnem sprintu premagal celo hitrega Bevi-lacquo.
Vrstni red na cilju:
1.	Zerial Lino (Bartali Rovis) v 2.12’ s poprečno hitrostjo 38,628 km na uro
2.	Boscolo Sergio (SCV Cottur)
3.	Vižintin Bruno (Adria)
4.	Coiutti Achille (K2 Videm)
5.	Bartali Eugenio (SCV Cottur)
* * *
Med mladinci je mladi Sosič tekmoval v Furlaniji v S. Vitu in se na naporni progi med izredno hudo konkurenco dobro uvrstil. Njegov nastop je popolnoma pozitiven, saj je bil ves čas v glavnini in mu ni le v končnem sprintu uspelo, da bi zasedel vidnejše mesto. * * •
Petelin pa je nastopal na jutranji dirki amaterjev v Dolenju. Potem ko je bil med glavnimi pobudniki odločilnega bega, je moral zaradi preutrujenosti odstopiti le nekaj kilometrov pred ciljem, potem ko je vzdržal na vseh šestih vzponih ter imel skoraj tri minute prednosti skupno s štirimi drugimi ko-selarji, ki so vsi popustili v finalnem delu pri vzponu v Ruttarsu. Dirka je bila zelo naporna, saj je sonce neusmiljeno pripekalo, tako
da je od štiridesetih tekmovalcev, kolikor jih je startalo, prispela na cilj le četrtina.
TALLADEGA, 5. — Ameriški pilot Jolin Foyt je postavil nov svetovni rekord v vožnji na dirkališču. Foyt je krožil na avtomobilu znamke ford coyote s poprečno hitrostjo 350.250 km na uro. Prejšnji rekord je dosegel Mario Andretti na avtomobilu vrste parnelli s povprečno hitrostjo 349,800 km na uro. Dirkališče v Talladegi, kjer je Foyt dosegel nev rekord, je dolgo 3.800 km. Foyt je znan v an/miških avtomobilskih krogih, ker je trikrat zmagal na znani dirki v Indianapolisu.
JADRANJE
SP v razredu «470»
Španci v vodstvu po prvem dnevu
NEAPELJ, 5. — Španca Antonio Gorostelvi in Manuel Albalat sta zmagala v prvi regati za svetovno prvenstvo v jadranju v razredu «470». Španska tekmovalca sta zmagala zasluženo, saj jima je uspelo premagati tudi sedanja svetovna prvaka v tem razredu, Soderlunda in Boressna, ter evropskega prvaka Francoza Boueta.
Dobro sta se odrezala tudi italijanska predstavnika Vencato in Sponza, ki sta se uvrstila na šesto mesto. Vendar bi se lahko italijanska jadralca uvrstila še boljše, če ne bi v zadnjem delu proge vozila preveč na odprtem in tako dopustila Američanu Diazu, da ju je prehitel in se uvrstil na drugo mesto.
OSTRAVA, 5. - V finalu češkoslovaškega teniškega prvenstva je med posamezniki Zednik nepričakovano premagal Kodeša s 3:1. Zednik je vodil z 2:1, ko je Kodeš odstopil zaradi poškodbe na nogi.
iiiiiiiiiiimifniiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiimiiiiHiiiiiiiiitiiin
ODBOJKA
JUTRI V GORICI
Prijateljsko srečanje med Italijo in Bolgarijo
Obe mladinski reprezentanci se pripravljata za turnir na Madžarskem
To dni se v Gorici mudita mladinski državni odbojkarski reprezentanci Italije in Bolgarije. Obe ekipi sta namreč izbrali naše mesto za priprave pred turnirjem v Zal-degerszegu na Madžarskem, kjer bodo nastopile najboljše mladinske odbojkarske reprezentance Evrope.
Italijansko ekipo vodi znani trener Franco Anderlini, ki je pred kratkim, kot igralec, nastopal v najboljših ekipah in je sedaj trener Paninija iz Modene, ki je letos zmagal na italijanskem prvenstvu.
Obe ekipi, se bosta v našem mestu mudili do 11. avgusta, trenirata na odprtem igrišču «Stella matutina». Jutri, v sredo, ob 21. uri, se bosta v telovadnici UGG v prijateljski tekmi srečali obe reprezentanci. V petek, 9. avgusta, pa bosta ekipi odigrali povratno srečanje, in sicer v Pordenonu.
MOSKVA, 5. — Američan Bruce Jenner je zmagal v deseteroboju na troboju v tej disciplini med ZDA. Sovjetsko zvezo in zahodno Nemčijo. Jenner je zbral 8.308 točk. Na drugo mesto se je uvrstil Sovjet Lember s 7.856 točkami, tretji pa je bil njegov rojak Litvinenko z e-nakim številom točk.
George Forcman se pripravlja velik dvoboj s Clayem
Emil Frelih:
V TAJGI SIBIRSKIH BREZ
17.	POTOPIS
Leta 1851 so ustanovili prvo irkutsko profesionalno gledalce. Sedanjo gledališko stavbo so pričeli graditi leta 1894. Cez tri leta, 30. avgusta 1897, so že odprli novo gledališče, ki Je postajo najbolj priljubljen kulturni hram. Pred ■ revolucijo so ustanovili univerzo, vendar je državljanska vojna za nekaj let zavrla njen in vsesplošen kulturni razmah.
Delavsko kmečka vstaja boljševikov, ki je vzplamtela leta I917i je sicer začasno prevzela v Irkutsku oblast. Sredi naslednjega poletja pa so mesto zavzeli belogardisti pod poveljstvom admirala Aleksandra Vasiljeviča Kolčaka, ki se je sam proglasil za vrhovne ga komandanta ruskih oboroženih sil. Na koncu leta 1918 je bil minister vojske in mornarice v sibirski kontrarevolucijski vladi. Kako ogorčeni boji za oblast so se bili prav v tem predelu Sibirije, dokazuje, da so boljševiki Sele leta 1920 lahko dokončno premagali kontrarevolucionar-je. Januarja istega leta so Irkutski delavci ujeli Kolčaka in ga ustrelili, kar Irkutčani še danes s ponosom omenjajo.
Od tedaj je sovjetska oblast uvedla socialistični sistem. V Irkutski pokrajini in v vsej vzhodni Sibiriji se je nenadoma hinogokaj spremenilo. Kozaki in belogardisti, ki so bili še oa prostosti, so zbežali in kitajski trgovci so se vrnili domov. Med domače Burjate so se naselili novi mongolski prebivalci in številni Rusi iz evropskega dela Sovjetske zveze. Drobna
Gledališče v Irkutsku
trgovina in rokodelstvo se je moralo umakniti velikim petletnim načrtom težke industrializacije. V posamezne kraje so bili na delo deportirani novi izgnanci, delomrzneži in nasprotniki sovjetske oblasti. Pričelo se je novo obdobje preobrazbe vzhorjne Sibirije. Pod strogim ritmom življenja so morali politični begunci trdo delati in niti niso uživali tolikšne svobode kot nekdanji caristični izgnanci. Kaznjenci so zaprti v' za to zgrajenih taboriščih hodili pod stražo na delo.
Ko se danes obiskovalec Irkutska sprehodi po mestu, se češče začuden zaustavi ob misli, da se mora mesto Irkutsk zahvaliti pravzaprav izgnancem za prikupno podobo in sedanji razcvet. Po njihovi zaslugi danes Irkutsk ne prodaja zgolj dragocenih kož, lesa in rud, ampak izvaža v svet odlične industrijske proizvode vseh vrst. V njegovi okolici je poleg Silova in Bratska glavna proizvodnja aluminija v Sibiriji.
Nekako stopetdeset kilometrov severovzhodno od mesta je znameniti premogovnik dnevnega kopa Čerenkovo, poznan po ogromnih zalogah premoga. Zaradi lažjega pridobivanja premoga v dnevnem kopu je ta najcenejši. Razen čezsabirske železnice so kaznjenci zgradili še vzporedne proge iz Irkutska proti Bratsku in drugim industrijskim krajem vzhodne Sibirije. Na zajezeni reki Angara oskrbuje velika hidrocentrala dobršen del Irkutske oblasti z električno energijo. Z njo napajajo elektrificirane železniške proge. Oskrbujejo z elektriko številne tovarne, med njimi tovarno za predelavo urana in naj večjo sovjetsko tovarno težkih bagrov za pridobivanje zlata. Tu so že tovarne avtomobilov, traktorjev, električnih aparatov in mnoge druge, ki jih s podjetji in živilsko industrijo štejejo nad sto. Že samo nekaj tega, kar smo našteli, da ne omenim zunanjega prikupnega videza mesta in nekaterih po arhitekturi svojevrstnih starih zgradb v mestu, ki so jih bili zgradili prvi ruski izgnanci, priča, da so zasluge za razcvet Irkutska prvih ali drugih izgnancev več kot zgovorne. Seveda pa je tudi delo današnjih prebivalcev Irkutska, ki s svojo raz-
redno zavestjo pomagajo pri izgradnji boljše življenjske ravni
v tem predelu države, še toliko bolj vrednoteno in dragoceno.
Pri razgledovanju mesta smo se zaustavili v nekaterih pomembnejših zgodovinskih mestnih predelih, kjer so se odigravali najvažnejši dogodki pri razvoju Irkutska. Med prvimi smo si ogledali prizorišča hudih bojev v državljanski vojni sredi mesta blizu nabrežja reke Angare. Paradoksno zveni, da si na tem kraju stojita nasproti velika bela stavba nekdanje sibirske gubernije, imenovana Bela hiša, v kateri je poveljeval revolucijski štab rdečearmejcev, medtem ko so se v Rdeči hiši na drugi strani ceste usidrali caristični belogardisti. Borbo iz svojih «trdnjav» so vodili na obeh straneh kar prek ceste z večkratno menjajočo se srečo, dokler ni povsem zmagal revolucionarni borbeni duh boljševikov. Zdaj je v Beli hiši imiverziteina knjižnica, v Rdeči, arhitektonsko malce mongolsko slikoviti stavbi, pa mestni zgodovinski muzej in umetniška galerija.
Kratek pogled v muzej je bil izredno poučen, kot tudi sprehod skozi razstavne prostore slikarske galerije, kjer me je med deli skoraj vseh ruskih umetnikov najbolj impresioni-rala z moderno ploskovno stilizacijo naslikana podoba živih kontrastnih barv slikarja, pisatelja arheologa in raziskovalca Nikolaja K. Reriha (1874-1947) «Himalaja iz Indije».
Dokazano je, da je prvi človek živel v Sibiriji, tako vsaj trdijo predmeti in razlage v muzeju. V tem smislu je arheološko in biološko prikazan zgodovinski razvoj regije ob reki Angari od kamene prek bronaste m železne dobe do življenja modernejše civilizacije. Na ogled je tudi fosil rinocerosa, o-kamenina prastarega sibirskega nosoroga, življenje prvih prebivalcev je pregledno podano z njihovimi provizoričnimi prebivališči, ki so bila zaradi varnosti proti vetrovom stožčasto obita le z drevesno skorjo. Lutke v človeških naravnih velikostih, oblečene v takratna oblačila, prikazujejo rasno razliko med ljudmi, njihovo dalo in način življenja. (Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir.
Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan»
V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220 — din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374	Stran 8	6. avgusta 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 4ur
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali °9asl’ 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naro£aicl, f. oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri 5.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel


Pozno je prišlo poletje, zato pa sonce še bolj pripeka
Pozno se je letos začelo poletje, zdaj pa imamo pasje dneve. Mnogi ne morejo v letoviške kraje, zato pa iščejo utehe vzdolž domače, prenatrpane obale, kot kažejo naslednji nedeljski posnetki
Inozemske turistke čakajo na vlak
Subid je počastil svoje padle za svobodo
V Subidu so v nedeljo, ob 30. obletnici požiga vasi, odkrili spominsko obeležje in počastili sponti» padlih za svobodo. Nastopil je tudi Tržaški partizanski pevski zbor
Mladina v Prebenegu obnovila tradicijo
Vaška mladina v Prebenegu je po 30 letih spet priredila šagro. Nastopil je pevski zbor iz Doline, sodelovala je godba z Brega, zvečer pa je bil ples
Nabito poln Avditorij za «Zlato rožo» Portoroža 1974 Otroci iz Kanalske doline, Beneške Slovenije in Goriške v Savudriji
Tako je bil v soboto zvečer zaseden Avditorij v Portorožu za letošnjo «Zlato rožo Portoroža»	Skupine otrok iz Kanalske doline, Beneške Slovenije in Goriške preživlja lepe dneve v koloniji v Savudriji. Ta posnetek pa bo za spomin