29. OKTOBER —PRAZNIK OBČINE V počastitev praznika občine Grosuplje, dneva, ko je bila leta 1941. ustanovljena Grosupeljska četa, so se že zvrstile številne prireditve, gospodarske, kulturne in športne. Nekatere prireditve bodo v teh dneh in zadnje še v mesecu novembru. S temi prireditvami obel-ežujemo dosežke naših občanov, organizacij združene-ga dela, krajevnih skupnosti, društev in družbenopoliti-čnih organizacij v letošnjem letu. Gospodarstvo naše občine se v letošnjem letu spopa-da z velikimi težavami, več jih je kot v preteklem letu, a vendar so že opazni dosežki na področju preusmerjanja gospodarstva in drugih področjih, kot je posodabljanje tehnologije, kadrov itd. Kljub težavam so tudi v letošnjem letu opazni uspehi in napredek, kar želim v nadaljevanju prikazati. Rezultati gospodarjenja O rezultatih gospodarjenja v prvem polletju letošnjega leta smo podrobno pisali v prejšnji številki Naše skupnosti in zato tu povzemamo le nekaj podatkov. V prvem polletju je gospodarstvo v občini doseglo 14.889 milijonov din celotnega prihodka ali 72% več kot v I. polletju lani. V republiki je bil porast za 3 indeksne točke višji kot v občini. Na oblikovanje celotnega prihodka je vplivalo več dejavnikov: visoka rast cen, rast industrijskepr-oizvodnje, izvozni rezultati in drugi dejavniki. Rast industrijske proizvodnje je v 1. polletju znašala le 0,6% (v SRS 1,5%). Še bolj se je znižala v juliju in avgustu, saj je obseg proizvodnje za obdobjejanuar — avgust vprimerjavizenakimobdobjempreteklegaleta nižji za 2,9%. Večji obseg proizvodnie kot v primerjalnem obdobju je dosežen le v panogah elektrogospodarstva in strojne industrije. Prav tako so na področju blagovne menjave s tujino dosežem slabši rezultati od načrtovanih. Vrednost izvoza biaga in storitev je bila za 6% manjša kot v I. polletju lani. Izvoz na kliriniški trg je bil nižji za 41%, medtem kojena konvertibilni trgvišji za 4%. Gledenastagnacijoizvoza se je nekoliko znižal delež prihodkov od prodaje izdelkov na tujem trgu v celotnem prihodku od 9,4% lani na 9,1% (v SRS 12%). Izvozni rezultati so v II. polletju nekoliko boljši. V obdobju januar — avgust je izvoz v primerjavi z enakim obdobjem lani višji na konvertibilni trg za 11%. Investicijska dejavnost Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva so letos v gradnji na-slednje pomembnejše investicije: Black & Decker: proizvodnjo tehnični objekt (predr. vrednost 83.100 tisoč din) in zaklonišče (14.055 tisoč din), KZ Ljubljana TZO Grosuplje: oskrbovalni center s kmetijskim repro-materialom Grosuplje (12.160 tisoč din). Koniunalno podjetje Grosupije: — površinsko skladišče razstreliva (2.243 tisoč din), — čistilna naprava v Ivančni gorici — zaključek del — kanal S v Ivančni gorici — zaključek del — vodovod Lobček-Plešivica OŠ Šmarje: izgradnja telovadnice (49.375 tisoč din) in adaptacija šolskega objekta (64.930 tisoč din), sredstva so zagotovljenaizzdniženih sredstev po samoupravnem sporazumu o gradnji šolskih objektov in iz sredstev krajevnega samoprispevka, VVO Stojan Šuligoj Grosuplje: adaptacija vrtca v Ivančni gorici (24.86S tisoč din), sredstva so zagotovili Skupnost otroškega varstva, krajevna skupnost Ivančna gorica in VVO Grosuplje, Krajevna skupnosl Grosuplje: nakup prostorov za VVO v okviru us-merjene družbeno stanovanjske gradnje (30.967 tisoč din), sredstva je zagotovila krajevna skupnost Grosuplje. Skupnost otroškega varstva bo zagotovila sredstva za opremo v višini cca 20 milijonov din. Poleg teh je bilo izvršenih še več drugih tudi pomembnih naložb ali pa so v teku, in sicer: V letošnjem letu bo SIS za pospeševanje kmetijstva vložila v primarno kmetijsko proizvodnjo 53.380.000 din, to je za 19.533.218 din več kot v preteklem letu. Kmetijska zemljiška skupnost je bila s svojim delom in sredstvi v letošnjem letu zelo aktivna pri reševanju kmetijsko zemljiških .problemov. Tako je z agromelioracijami in malimi hidromelioracijami izboljšala in usposobila 190ha zemljišč v: Zavrhu, Brezovem dolu, Dobu, Kobiljeku, Cerovem, Radohovi vasi, Grosupeljskem polju in Jerovi vasi, za kar je vložila 13.990.000 din. Vodopreskrba V letu 1985 so v sodelovanju z mladinskimi delovnimi brigadami v okviru akcije MDA Suha krajina nadaljevali z izgradnjo vodovoda Luče s katero so začeli v preteklem letu. Ta investicija je namenjena reševanju vodopreskrbe naselij: Lobček, Plešivica in Luče. V teh naseljih prebiva 410 prebivalcev, ki nimajo rešene vodopreskrbe. Še zlasti je problemati-čna vodopreskrba tistih občanov, ki so naseijeni ob makadamski cesti in je voda v njihovih kapnicah oporečna. Skupna dolžina cevovoda je 6.178 m, poleg cevovoda pa je bilo potrebno zgraditi še črpalnico in rezervoar s hidropag postajo. Skupna investicijske vrednost teh objektov znaša 42.695.361 din od tega 38.413.056 din gradbeni objekti s cevovodi, 1.062.000 din oprema, 2.033.494 din elektroinstalacija, 1.644.794 din nepredvidenih del in 2.831.605 din ostalih stroškov. Sredstva so se zagotavljala na naslednji način: — dela v vrednosti 5.091.778 din so bila opravljena z deiom mladin-skih delovnih brigad — občani so prispevali sredstva v višini 5.480.000 din — Območna vodna skupnost Ljubljanica — Savajeprispevalasreds-tva v višini 10.000.000 din — Komunalna skupnost Grosuplje je prispevala sredstva v višini 5.123.583 din — LB Stanovanjsko — komunalna banka Ljubljana pa je odobrila kredit v višini 17.000.000 din. Anuitete bodo vračali iz sreilstev, ki bodo zbrana z delom cene vode namenjene za odplačilo anuitet. Zagotovljena vodopreskrba je za ta del občine osnova za razvoj vseh ostalih gospodarskih dejavnosti. V srednjeročnem obdobju 1986 — 1990 bo rešena vodopreskrba krajevne skupnosti Metnaj, ki se sedaj v celoti oskrbuje s kapnicami. V letu 1985 so pričeli izgradnjo I. faze vodovoda in sicer drenažnega zajetja in črpalnice s črpalnim rezervoarjem, ki jezgrajenado III. gradbene faze. S tem je zagotovljena voda za realizacijo vseh ostalih faz, ki so potrebne za vodopreskrbo naselij Metnaj, Goričica, Pristava, Dobrava, Mekinje, Debeče, Osredek in Planina. Investicijska vrednost teh del je 3.614.830 din. i V okviru opremljanja stavbnih zemljišč so gradili vodovod po zazi-i dalnem kompleksu Višnja gora v dolžini 600 m in zazidalnem kompleksu Ob 'Grosupeljščici v dolžini 200 m. Za vodopreskrbo naselij: Bojanji vrh, V. in M. Kompolje, Lučarjev kal, i Sušice in Trebež v krajevni skupnosti Muljava so v letu 1985 pričeli s pri- j pravljalnimi deli in sicer izdelavo študije in glavnega projekta. Ta nasdja bodo oskrbovana iz sistema Stična, predviden cevovod pa bo služil tudi za planirano pr>w?"c sistema Stična in Globočec. Z izgradnjo te po- vezave bodo odpadli stroški črpanja za naselje na nizki coni sistema Globočec, istočasno pa bi bila voda zagotovljena tudi v času izpada elekt- rične energije. Komunalna skupnost je sodelovala pri sofinanciranju vodovoda za na-selje Pokojnica. V dolžini 800 m je bil položen cevovod. (Dalje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) ! Kanalizacija I V zadnjem času je bil v gradnji kanal »S« kanalizacije I vančna gorica in ' sicer od Prašičereje, mimo Agrostroja do že obstoječega kanala pri I avtocesti, ki je bil zgrajen v letu 1983. Dolžina kanalaje 619 m, profil cevi pa 800 mm oz. 700 mm. [ Z lzgradnjo tega kanala je omogočena priključitev Prašičereje, i Agrostroja in dela stanovanjskega naselja na čistilno napravo. [ Cistilna naprava Ivančna gorica z gradnjo katere so pričeli v letu 1982 ¦ je dokončana in so prav zdaj v teku zadnje priprave za pričetek poiz- kusnega obratovanja. Vsi pogoji v zvezi z delovanjem čistilne naprave in kanalizacije so izpolnjeni, vendar pa morajoposamezni uporabniki zlasti Prašičereja in IMP Livar urediti predčiščenje. Z dograditvijo čistilne naprave bo tudi zaključena investicija v vrednosti 87.566.000 din z izgradnjo kanala »S« pa investicija v vrednosti 20.759.333 din. V Grosupljem so zgradili kanal »C« za potrebe nove stanovanjske soseske. Zgradili so cca 750 m kanalizacije v vrednosti 20.000.000,- din, vendar v Grosupljem kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno in na tem področju bo potrebno vlagati več sredstev. Pripravili so investicijsko tehnično dokumentacijo za gradnjo kana-lizacije in ČN v naselju Smarje-Sap. V prvi etapi, ki naj bisezačelakonec leta, bi zgradili cca 1200 m kanala in mehansko čistilno napravo v vrednosti 60.000.000.- din. Sredstva bo prispevala Območna vodna skupnost Ljubljanica — Sava in Komunalna skupnost občine Grosuplje. Modernizacija cest Pri modernizaciji in asfaltiranju cest je bilo v letošnjem letu izvršenih precej del. V Videm-Dobrepolju je bil položen asfalt na odseku od Kul-turnega doma pa do nove šole v vrednosti 3.5OO.OO0,- din, izvršena je bila modernizacija ceste Videm—Podgorica in skozi naselje Zagorica na lo-kalni cesti v skupni dolžini 1,6 km in vrednosti 17.000.000,- din. V krajevni skupnosti Šemvidje bilo izvedeno 5.591 m zapornegasloja v asfaltbetonu v skupni vrednosti 18.000.000,- din, ta delaso bila izvršena na krajevnih cestah. V krajevni skupnosti Stična je bilo izdelano 1020 m zapornega sloja in asfaltirana cesta od Kafehauza do Marofa v dolžini 735 m, vsa ta dela na krajevnih cestah so bila v vrednosti 6.500.000,- din V krajevni skupnosti Ivančna gorica je bilo na krajevni cesti Mleščevo izdelano 350 m asfalta v vrednosti 3.000.000,- din. V krajevni skupnosti Grosuplje so biladokončana delana Hribskipoti in asfalt na pločnikih ob Ljubljanski cesti v vrednosti 2.800.000,- din. Modernizirana je bila cesta »Ob Grosupeljščici« in Brvace ter Stranske poti v Grosupljem v skupni vrednosti 15.000.000,- din. V krajevni skupnosti Dob bo še letos izvršeno asfaltiranje odseka lo-kalne ceste Dob — Boga vas v vrednosti 7.000.000,- din in enako v KS Ambrus in Zagradec v vrednosti 16.000.000,- din. V krajevni skupnostl Krka je bila modernizirana cesta Krka — Gra-diček (izvir Krke) v skupni vrednosti 6.000.000,- din. V krajevni skupnosti Mlačevo je bilo izvršeno asfaltiranje krajevnih poti v vrednosti 17.000.000,- din. V krajevni skupnosti Spodnja Slivnica pa je bil položen zaporni sloj v dolžini cca 550 m in vrednosti 1.500.000,- din. Vsa ta dela, z izjemo ceste Ambrus — Zagradec, kjer je polovico sredstev prispevala Republiška skupnost za ceste iz sredstev za nerazvite, so bila izvršena s sredstvi Ko-munalne in Cestne skupnosti ter sredstvi krajevnih skupnosti in občanov, ki so prispevali sredstva od 40 pa do 60%, glede na kategorizacijo posa-mezne ceste. Za modemizacijo cest v občini je bilo v letošnjem letu vloženih preko 11 milijard din sredstev. Gradnja stanovanj V družbeni stanovanjski gradnji že dalj časa v naši obfini ni bilo zg-rajenega nobenega stanovanja. V letošnjem letu pa se bo vselilo v sosesko »Ob Grosupeljščici« — niz G — 1 v Grosupljem 86 družin, odtega bo 56 stanovanj v družbeni lastnini in 30 etažnih lastnikov. Za gradnjo in nakup stanovanj je Samoupravna stanovanjska skupnost v letošnjem letu dala stanovanjskih posojil v skupni vrednosti 54.255.000,- din in to v naslednjem razmerju: 1. DO in DS 10.000.000,-_ iMP — Livar Ivanč. g. 3.050.000,- — GUMA Grosuplje 3.000.000,- — Pekarna Grosuplje 900.000,- — Motvoz in platno Gros. 3.050.000,- 2. Individualni prosilci (170 prosilcev) 39.755.000,-(gradnja, nakup, prenova) 3. Delavci pri privatnih obrtnikih (15delavcev) 2.000,000,- 4. Borci NOV (24 borcev) 2.500,000,- Druga vlaganja v družbenih dejavnostih M V Domu starejših občanov Grosuplje so s preureditvijo podstreSja južnega krila doma pridobili nadaljnjih 33 ležišč, tako, da ima dom skupno kapaciteto 161 ležišč. Celotna investicijska vrednost razširitve doma je znašala 48.000.000 din. Sredstva so bila zagotovljenapretežno iz sklada za gradnjo stanovanj in domov za upokojence SPIZ, evidentirana za občino Grosuplje 19.000.000 din in mesta Ljubljana 16.840.000 din, manjši del je prispevala Samoupravna stanovanjska skupnost Grosuplje (za tehnično dokumentacijo in nadzor) 1.300.000,- din, del sredstev pa predstavljajo obresti izvajalca 3.000.000,- din. Investicija še ni v celoti , pokrita, dodatno je potrebno pridobiti še 8.400.000,- din. Kljub omejenim sredstvom in različnim težavam bo v letošnjem letu dograjen prizidek pri Zdravstvenem domu Grosuplje, ki je bil načrtovan že pred trcmi leti. Izgradnjo prizidka sofinancira občinska zdravstvena skupnost Grosuplje že v Ietošnjem letu. Z izgradnjo bo rešena pereča prostorska stiska v ZD Grosuplje in omogočeno delovanje novo us-lanovljene službe medicine dela. Krajevni samoprispevki Krajevni samoprispevek ima od 23 krajevniih skupnosti uveden 14 krajevnih skupnosti, od teh bo v treh krajevnih skupnostih v letu 1985 samoprispevek potekel. V prvih osmih mesecih je bilo zbranih 61.246 tisoč din krajevneg samoprispevka oz. 15% več kot v cefem letu 1984. Izdana lokacijska dovoljenja in uporabna dovoljenja ter potrdila o priglasitvi del Lokacijska dovoljenja — stanovanjske hile 112 — nadomestne stanovanjske hiše 49 — adaptacije stanovanjskih hiš 7 — stanovanjske hiše z delavnico 3 — stanovanjske hiše in gospod. poslopja 2 — počitniške hišice 27 — delavnice 5 — gospodarska poslopja S — garaže za kmetijske stroje 1 — silos 1 — čebelnjaki 3 — garaže 5 — drvarnice 11 — zidanice 4 — družbeni sektor 25 SKUPAJ 260 Lokacyska dovoljenja — družbeni sektor 1. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje, stanovanj-ski objekt ob zdravstvenem domu Orosuplje, 2. Komunalno podjetje Grosuplje, vodovod Lobček — Plešivica — Luče, 3. TOZD Elektro Kočevje, TP Kompolje — Brezje z 20 kV, DV in NNO, 4. TOZD Elektro Ljubtjana okolica, TP Višnja gora z 20 kV,DV in NN razvodom, 5. TOZD Elektro Ljubljana okolica, TP Stična — Gaberje z 20 kV.DV in NN razvodom, 6. TOZD Elektro Ljubljana okolica, TP Vrhpolje z 20 kV DV in NN razvodom, 7. TOZD Elektro Ljubljana okolica, TP Gajniče z 20 kV DV in NNO, 8. Black & Decker Grosuplje, proizvodno lehnični objekt — aneks, 9. OS »Louis Adamič« Grosuplje, Podružnična šola Šmarje Sap, telo-vadnica in obnova učilnic. 10. TOZD Elektro Ljubljana okoiica, TP Bratnice z 20 kV DV in NNO razvodom, 11. GG Ljubljana, začasna postavitev prenosnega skladišča eksploziv-nih snovi, 12. TOZD Elektro Ljubljana okolica, 20 kV izvod iz HE Zagradec v smeri Ambrus, 13. IMP DO Livar TOZD LSNL Ivančna gorica, razširitev in rekonst-rukcija livarne LSNL in pokablitev 20 kV DV, 14. Komunalno podjetje Grosuplje, kanal C od RJ 8 do RJ 23, 15. Gasilsko društvo Stična, gasilski dom Stična, 16. TOZD Elektro Ljubljana okolica, 20 kV kablovod,TPin NNOGro-suplje — bencinska črpalka, 17. GG Novo mesto, gozdna cesta Laze — Srebotov hrib, 18. TOZD Elektro Ljubljana okolica, TP Metnaj, 19. TOZD Elektro Ljubljan okolica, 20 kV kablovod TP Grosuplje — TP Brinje, 20. ABC Pomurka DO Tabor Grosuplje, nadzidava aneksa — obrat družbene prehrane, 21. IMP DO Livar »Viktor Koleša« Ivančna gorica, preselitev obstoječe croning jedrarne, 22. SSS občine Grosuplje, stanovanjski blok F v soseski Ob Grosupeljščici, 23. Komunalno podjetje Grosuplje, kanalizacija Smarje - Sap, kanal »S« 24. Komunalno podjetje Grosuplje, energetski objekt v soseski Ob Grosupeljščici, 25. UNIS Elkos Ljubljana, proizvodni objekt TGS, servisno upravni aneks, vratarnica, prestavitev kanala v Grosupljem. Gradbena dovoljenja — stanovanjske hile . 118 — nadomestne stanovanjske hiše 47 — adaptacije.stanovanjskih hiš 7 — stanovanjske hiše z delavnico 4 — stanovanjske hiše in gospod. poslopja 5 — delavnice • 2 — gospodarska poslopja 25 — garaže za kmetijske stroje 2 — silosi 3 — gostinski lokali 1 — zidanice 1 — počitniške hišice -. 46 — drvarnice 5 — garaže 2 — čebeljnjaki 2 — družbem sektor 15 SKUPAJ 2S5 Gradbena dovoljenja — družbeni sektor 1. TOZD Elektro Ljubljana okolica, 20 kV povezovalni DVTaborska jama — Velike Lipljene, 2. TOZD Elektro Ljubljanaokolica, TP Pečz 20 kV priklj. DVin NNO, 3. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje, ureditev podstrešja južnega dela doma za varstvo odraslih, 4. TOZD Elektro Ljubljana okolica, objekt C — garaže pri nadzorni-štvu Grosuplje, 5. Samoupravna stnovanjska skupnost občine Grosuplje, stanovanjski objekt za zdravstvene delavce, 6. Black & Decker Grosuplje, proizvodno tehnični objekt — aneks k obstoječi hali, 7. Black & Decker Grosuplje, zaklonišče za 100 oseb, 8. Inlegral DO Eurotrans Ribnica Grosuplje, nadstrešnica — druga faza, 9. OŠ »Louis Adamič« Grosuplje, Podružniina šola Šmarje Sap, prizidek telovadnice, prva faza, 10. Komunalno podjetje Grosuplje, vodovod Lobček — Plešivica — Luče, 11. Gasilsko društvo StiČna, gasilski dom, 12. TOZD Elektro Ljubljana okolica, TP Vrhpolje z 20 kV DV in NNO, 13. TOZD Elektro Ljubljanaokolica, 20 kVkablovod.TPinNNOGro-suplje — bencinska črpalka, 14. GG Novo mesto — gozdna cesta Laze — Srebotov hrib, 15. Komunalno podjetje Grosuplje, kanal C od RJ 8 do RJ 23 v Grosup-ljem. Uporabna dovoljenja — stanovanjske hiše z delavnico 2 — delavnice 1 — družbeni sektor 11 SKUPAJ 14 Uporabna dovoljenja dmžbeni sektor 1. Black & Decker Grosuplje, kompresorska postaja; 2. SGP Grosuplje. vrtec in kotlarna z zunanjo ureditvijo v Višnji gori; 3. Black & Decker Grosuplje, proizvodna hala brez tehnologije; 4. Black & Decker Grosuplje, odprt skladiščni objckt; 5. SGP Grosuplje. samopostrežna trgovina v centru Višnja gora; 6. Livar IMP DO Ivančna gorica. obrat hladnovodne armature — II. faza (brez lakirnice); 7. DO Elektro Ljubljana, razklopiščna poslaja Dobrepolje; 8. Tovarna gostiaske opreme Kovinastroj Grosuplje odprtaskladiščna hala; 9. TOZD Elektro Kočevje, TP Vodice; 10. TOZD Elektro Kočevje, 20 kV DV Predstrugc (Apnenica) — Ponikve; 11. Elektro Ljubljana, 20 kV povezovalni DV Velike Lipljene — Tabor-ska jama; Potrdilo o priglasitvi vzdrževalnih del 534 V letošnjem letu se zaključuje priprava prostorskih planskih do-kumentov in sicer: — prosiorski vidik dolgoročnega plana občine Grosuplje do ieta 2000 — prostorski vidik srednjeročnega plana občine Grosuplje za obdobje 1986 — 1990 — urbanistična zasnova Grosuplje — Šmarje Sap — urbanistična zasnova Ivančna gorica — Stična — Šentvid. Sprejeta je bila sprememba zazidalnega načrta Stična — Vir Š—1 (Uradni list SRS št. /85), v izdelavi pa so: — spremembe zazidalnega načrta Višnja gora G-l — zazidalni načrt Sinoles Ivančna gorica, — ureditveni načrt središča Stične, — prostorski ureditveni pogoji širšega območja Krke, — ureditveni načrt središča Krke. (Dalje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) Odkup tržnih viškov kmetijskih pridelkov _______________jan. — avg. 84 jan. — avg. 85 INP pšenica t. ~ 769 702 91 i krompirkg 1,294.746 921.349 71 goveje meso živa teža kg 877.328 948.898 108 teleta za zakol živa tež. kg 56.798 62.512 110 prašiči živa teža kg 1.044.043 1.026.062 98 teleta za pitanje kg 60.1416 48.679 81 konji za zakol kg 81.269 84.039 103 plemenska živina kom 55 93 169 mlekolit 7.602.117 7.297448 96 oljna repica kg 106.353 112.519 106 Pšenice so odkupili 702 ton do 30. 8. 1985. Odkup še poteka, kljub ; temu pa plana 984 ton ne bodo dosegli, predvsem zaradi neugodnih i vremenskih razmer in neusklajenih cen plenice z drugimi proizvodi- :; Ravno tako ne bodo izpolnili plana odkupa krompirja, delno zaradi j slabše letine, predvsem pa zaradi prenizkeodkupnecene. Povečal paseje I pridelek koruze za zrnje in silažo ter druge krmne rastline. j Celotno kmetijstvo se nahaja v težkem položaju. Nizke odkupne cene J pridelkov ter visoke cene repfromateriala, zaščitnih sredstev. mineralnih gnojil, goriva, rezervnih delov in strojev ter neugodni kreditni pogoji ne- gativno vplivajo na rentabilnost kmetijske proizvodnje. Družbene dejavnosti Vzgoja in izobraževanje 1 Na območju občine je v šolskem letu 1984/85 delovalo osemnajst šol § rednega osnovnega izobraževanja, od katerih so štiri centralne oz. ma- I tične (Dobrepolje, Grosuplje, Stična, Šentvid), dve popolni podružnični I šoli z vsemi osmimi razredi (Smarje Sap in Višnja gora), ostalih dvanajst J pa so podružnične šole z učenci od 1. do 4. razreda. Poleg redne osnovne | šole delujejo v sklopu Osnovne šole Louis Adamič Grosuplje še osnovna I šola s prilagojenim programom za učence z laijimi motnjami v duševnem | razvoju in oddelek za usposabljanje zmerno in težje duševno prizadetih I otrok. [ Poukjebilnašolahorganiziranv 138oddelkihredneosnovnešoleinto I v 119 čistih in 19 kombiniranih oddelkih s prilagojenim programom. 1 Eden slednjih oddelkov deluje v Osnovni šoli Stična (organizacijsko je | vezan na šolo Grosuplje) in ima status eksperimentalnega oddelka, kjer s so učenci pri vzgojnih predmetih vključeni v matične oddelke redne šole. l V vseh matičnih šolah in popolnih podružničnih šolah poteka pouk v I dveh izmenah, na vseh drugih podružničnih šolah pa je pouk enoizmen- I ski. Izjema je šola v Hrastovem domu, kjer vse štiri razrede poučuje en I učitelj in je pouk organiziran v dveh izmenah z delno kombinacijo. 1 Popolna osnovna šola deluje še v Zavodu dr. Marko Gerbec Šentvid I pri Stični, v Dekliškem vzgajališju Višnja gora pa oddelki osnovne šole za j odrasle. Vseh učencev v redni osnovni šoli je bilo v šolskem letu 1984/85 I 3216, v šoli s prilagojenim programom 43 in v oddelku za usposabljanje 5. I Na osnovnih šolah je bilo zaposlenih 185 učiteljev, 8 specialnih pe- I dagogov in 8 delavcev šolskih svetovalnih služb. I Ob oddelkih redne osnovne šole je delovalo v minulem šolskem letu še I 9 oddelkov podaljšanega bivanja (šola Grosuplje 5, šola Šmarje 2 in šola I Dobrepolje 2), v katere je bilo vključeno približno 350 učencev. 1 V srednjem usmerjenem izobraževanju, ki se izvaja v Šolskem centru I Josip Jurčič Ivančna gorica, se je v preteklem šolskem letu izobraževalo I v; I — dveh oddelkih kovinsko predelovalne usmeritve (skrajšani prog- 1 ram) 34 učencev ¦ — sedmih oddelkih kovinsko predelovalne usmeritve (srednji prog-I ram) 150 učencev I — šestih oddelkih družboslovne usmeritve 152 učencev I — enem oddelku administrativne usmeritve 33 učencev. I Skupaj je delovalo torej 16 oddelkov srednje šole s 369 učenci. ' Na srednji šoli je poučevalo 24 redno zaposlenih učiteljev in 6 zunanjih • sodelavcev. Praktični pouk je potekat v lastnih učnih delavnicah, učilnici v DO Li- I var in Šolskem centru Litostroj. 1 . Celotni program občinske izobraževalne skupnosti v letu 1985 znaša I 466.460.000 din. Za delo osnovnih šol, oz. realizacijo vzgojnoizobraže- ¦ valnih programov, glasbeno §olo ter izdatkov, ki jih določa zakon (prev-I ozi, amortizacija) se bo porabilo 396.870.000 din, za obveznosti do Izob-I raževalne skupnosti Slovenije 2.930.000 din, za investicije 29.565.000 din, ' za vračilo ajiuitet 14.135.000 din, za obresti 2.200 din, za ostale dogovorjene stroške pa 20.760.000 din. Vpeljave bistveno novih dejavnosti v pretečenem letu ni bilo. Glavna ! skrb je bila usmerjena v vpeljavo novosti posmernicah za življenjein delo I osnovne šole in pa za izboljšanje osebnih dohodkov zaposlenih delavcev I v vzgoji in izobraževanju. I I Otroško varstvo I V letu 1985 je v Vzgojnovarstveno organizcijo »Stojan Šuligoi« Gro- 1 suplje vključenih 655 predšolslih otrok in sicer v Grosupljem, Smarju, I Šentvidu, Ivančni gorici, Stični ter od 1/2 še v Višnji gori. To število predstavlja 26% vseh predšolskih otrok, starih od osem mesecev do šest let in pol. Od leta 1984 se je število vključenih otrok po-I večalo za 10%, predvsem z ustanovitvijo nove enote v Višnji gori. 1 Celoletno pripravo na šolo obiskuje 240 otrok ali 47%, skrajšano I oblikood 150do300urpapreostalih 296 otrok ali 53%. V letu 1985 ježe 1 76% priprave na šolo vodila vzgojnovarstvena organizacija z vzgojnim I kadrotn, le v 24% pa glede na smotrnejšo organizacijo dela, šola preko učiteljev, predvsem tam, kjer je manjše število otrok v oddelkih in kjer bi prevozni stroški terjali večja sredstva. Število odklonjenih otrok je trenutno 118, vendar bo dobršen del teh proženj rešen v novembru in decembru 1985, saj bo adaptirana vzgojno-varstvena enota v Ivančni gorici ter dokončan nov objekt v okviru blokovne gradnje v Grosupljem, Ob Grosupeljščici. Denarno pomoč prejema I317otrok,karjeza l%manjkotvletu 1984. Povprečno število otrok na upravičenca je v naši občini 2,8; povprečni znesek denarne pomoči paje 3.185 din. Posamezni upravičenci papreje-majo denarno pomoč za otroke od najmanj 700 din do 11.900 din. Bolj kot v minulem letu in v prejšnjih letih se je uveljavilo na&lo o dodeljevanju in odrekanju pomoči po presoji stvarnih socialnih razmer družine. Pomoč pa je dodeljena otroku v obliki, ki jo najbolj potrebuje, naj bo to v naravni obliki ali v denarju. Vfunkcionalnioblikiprejrnejoto pomoč otroci, ki so v WO, za Šolsko prehrano, za šolske potrebščine, obleko in obutev ter otroci, ki so na klimatskem zdravljenju. Stevilo upravičencev do porodniškega dopusta se zvišuje, saj se je v obdobju do 30. 6. 1985 napram istemu obdobju v letu 1984zvišalo karza 32 %, čeprav se to število v republiškem merilu znižuje. Zal pase ob tem zvišuje tudi število upravičencev in dni zaradi nege in varstva prizadetega otroka. Socialno skrbstvo Materialno najbolj ogroženim skupinam prebivalstva — osebam brez sredstev za preživljanje, zagotavlja skupnost socialnega skrbstva denarno pomoč, katere višina je enotna za vso SR Slovenijo in znaša v letu 1985 poprečno 12.000 din mesečno To pomoč prejema 30 občanov, število ; prejemnikov se je v zadnjem lelu ustalilo. Višinadenarnepomoči — edini I vir se usklajuje skladno s samoupravnim sporazumom o socialnovarstve- I nih pomočeh. To pa ne velja za denarne pomoči — dodatni vir, do katerih I so upravičeni občani, ki jim lastna sredstva in pomoč svojeev ne zadošča ¦ za preživljanje. To obliko pomoči prejema 95 občanov, njena višina pa § dosega le 62% republiškegapoprečja. Stevilo vlogzadenarnepomočije I' razmeroma veliko, med prosilci se pojavlja vedno več upokojencev, zlasti 1 tistih, ki z enc pokojnino preživljajo še zakonca brez lastnih dohodkov. I Sredstva namenjena zagotavljanju socialne varnosti — sem sodijo tudi I oskrbnine za odrasle v socialnih zavodih in otroke v zavodih za usposa-I bljanje — predstavlja kar 79% vseh sredstev občinske skupnosti. I V socialne zavode je bilo konec septembra vkijučenih 123 naših I občanov, od tega največ (60) v Dom starejših občanov Grosuplje. Od I vseh vključenih je le 32% samoplačnikov, vsem ostalim pa delno ali v * celoti krije oskrbne stroške socialno skrbstvo. I Zdravstveno varstvo fi Gospodarskagibanja že nekaj let zahtevajo usklajevanje cenejših oblik | zdravstvenega varstva in krepitev osnovne zdravstvene dejavnosti. Ne-katera območja so še vedno deficitarna, prav tako nekatere dejavnosti zdravstvenega varstva. Tak primer je tudi zdravstvena skupnost Gro-suplje. V letošnjem letuseještevilozaposlenih vosnovnemzdravstvenem varstvu povečalo na 113. Med 17 zdravniki so štirje specialisti s podroija ginekologije, medicine dela, pediatrije in rentgenologije, med 15zobozd-ravniki pa en ortodont. To pomeni 6,5 zdravnika na 10.000 prebivalcev, 1 zobozdravnika na 1.746 prebivalcev in 1 medicinsko sestro oz. drugega zdravstvenega delavca na 403 prebivalcev, kar je ugodneje kot v preteklosti. Se vedno pa sta v osnovni zdravstveni dejavnosti deficitarni področji splošno varstvo odraslega prebivalstva, ter varstvo šolskih otrok in mladine. Občinska zdravstvena skupnost v letu 1985 zagotavlja celovito zdravstveno varstvo poprečno 21.275 zavarovanim osebam ne glede na njihov status (zaposleni, upokojenci, kmetje, družinski člani in ostali). Med viri financiranja zdravstvenega varstva zavzemajo v planu OZS Grosuplje za leto 1985, tako kot že v preteklosti, največji delež prispevki združenega dela in drugih delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo de-javnost (89,2%), sledijo medobčinska solidarnsot (9,0%), prispevki od kmetijske dejavnosti (1,47%) in drugi prispevki (0,34%). Po podatkih prvega polletja lelošnjega leta je največji del sredstev zd-ravstvene skupnosti namenjen financiranju zdravstvenih storitev (88,2%) in poravnavi obveznosti iz preteklega leta (4,93%), ostanek pa nadomes-tilom osebnih dohodkov in povračilom, združevanju sredstev, investici-jam in drugim stroškom. Med odhodki za zdravstvene storitve tudi letos prevladujejo stroški za bolnišnično zdravstveno varstvo (41,4%) čeprav je njihov delež v primerjavi z lanskim letom upadel (v 1. 1984 49,1%). S prenosom nadomestil osebnih dohodkov ob začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni in poškodb instroškovzdravstvenihstoritevzanesrečepri delu in poklicne bolezni na združeno delo, je bilo v letu 1984 doseženo znižanje poprečnega odstotkazačasneodsotnostizdela(5,l%), v prvem polletju letošnjega leta paseje taodstotek ponovno oddaljil od regijskega poprečja in znaša 5,7% (reg. pop. 5,0%). To pomeni drugo mesto občinske zdravstvene skupnosti Grosuplje po začasni odsotnosti z dela v regiji ali 66.099 izgubljenih dni v prvem polletju. Ždravstvena skupnost je poslovno leto 1984 in tudi prvo polletje 1985 zaključilaznegativnim finančnim rezultatom. Vlanskemletu jebilvzrok tako na strani prihodkov (nedoseganje planiianih prihodkov po prispev-ni stopnji iz ZD in medobčinske solidarnosti) kot na strani odhodkov (visoka rast stroškov zdravstvenega varstva), v prvi polovici letošnjega leta pa so neugodnemu poslovnemu izzidu poleg visokih cen materialnih stroškov botrovali tudi nepredvideni stroški zdravljenja v tujini. Civilna zaščita Na področju civilne zaščiteje potrebno omeniti, da je v skladu z oceno ogroženosti v občini vključeno v organizirane dele civilne zaščite od 10 do 12% prebivalstva in da je bilo na usposabljanju cca 60% «seh razporeje-nih. Pri opremljanju civilne zaščite je bil dan poudarek nazagotavljanju sredstev in opreme civilne zaščite, katero ni moč dobiti iz popisa in ki je glede na ogroženost nujno potrebna pri reševanju zasebnega in družbene-ga premoženja in človeških življenj. To so predvsem sredstva proti-požarne zaščite, prve medicinske pomoči, radiobiološke in kemične zašiite in zagotavljanju zdrave pitne vode. Na področju zakloniščne problematike je najpomembnejše to, da je izdelana ocena ogroženosti in v zvezi s tem tudi določena območja ob-vezne graditve zaklonišč. Glede zagotovitvezakonskeobveznosti jenaj-pomembnejše to, da so se na območju občine Grosuplje delovne orga-nizacije samoupravno dogovorile za združevanje sredstev za gradnjo sku-pnih zaklonišč. Iz teh sredstev je v letošnjem letu zgrajeno zaklonišče za 100 oseb pri DO Black & Decker Grosuplje. Na področju upravnih zvez je pomembno, da smo uspeli do vseh krajevnih skupnosti zagotoviti radiotelefonske in telefonske zveze, ter vzpostaviti sistem za javno alarmiranje prebivalstva v slučaju naravnih in drugih nesreč skoraj v vseh krajevnih skupnostih, razen v 6, za katerese bodo sredstva zagotovila v naslednjem srednjeročnem obdobju. Plan nabavljanja in obnavljanja občinskih blagovnih rezerv je potekal po programu in je realiziran 100%-no v vseh prehrambenih in nepre-hrambenih artiklih, razen pri nabavi moke, kjer je realizacija 50%-na glede potreb in sicer predvsem zaradi premajhnih skladiščnih kapacitet. Gradbena zemljišča Za gradnjo so bila letos oddana stavbna zemljišča v družbeni lastnini in sicer — za DO in TOZD: IMP Ivančna gorica 1647 m2 Avtoprevoz Ivan. gorica 1475 m2 Unis-Elkos Grosuplje . 8424 m2 Komunalno podjetje Gros. 251 m2 Skupaj: 11.797 m2 — GPG Grosuplje — za realizacijo l. faze soseske DVORI je bilo od-dano 9,240 m2 zemljišč, — za obrtno dejavnost je bilo oddano 7 stavbnih parcel v skupni pov-ršini 10.971 m2, — za gradnjo individualnih hiš pa je bilo oddano 18 stavbnih parcel v skupni površini 12.965 m2. Nekateri statistični podatki Prebivalstvo Postanju31. 12. 1984 je bilov občini Grosuplje 26.039 prebivalcev, od tega 12.675 moškihin 13.364žensk. VenemletusejeprebivalstvoobJine povečalo za 198 občanov. 30. 6. 1985 je bilo v združenem delu v občini zaposlenih 7.353 delavcev, kar je za 31 delavcev več kot v enakem obdobju preteklega leta. Vgospo-darstvu je bilo zaposlenih 6.356, v negospodarstvu pa 997 delavcev. Poprečni izplačani čisti osebni dohodek je bil v prvem polletju letošnjega leta 38.826 din (83% več kot v enakem obdobju lani), v gospodarstvu 38.380 din (83% več kot lani) in v negospodarstvu 41.685 din (80% več kot lani). Poprečni čisti OD se je v matičnih DO gospodarstva povečal za 84% (."7.730 din), v matičnih DO gospodarstva pa za 80% (41.430 din). V obratih gospodarstva. ki imajo sedež v drugih občinah, je bil poprečni izplačani čisti osebni dohodek 42.379 din (72% več kot lani), v obratih negospodarstva pa 47.705 din (75% več kot lani). Razmerje med najvišjim poprečnim izplačanim čistim osebnim dohod-kom v prvem polletju 1985 je bilo v matičnih DO gospodarstva 1,95, v obratih gospodarstva 1,89, v matičnih DO negospodarstva 2,08 in v obratih negospodarstva 1,10. Poprečni mesečni čisti OD na delavca v prvih šestih mesecih letošnjega leta je znašal v SR Sloveniji 43.253 din (v gospodarstvu 42.431 din in v negospodarstvu 47.641 din). Gibanje obrtništva in zaposlenih v občini .________________________________________zaposleni____________ Okt. 84Sept.85 lNDOkt.84sept.85 IND samost. obrtniki 222 236 106 350 379 108 avtoprevozniki 110 112 102 5 8 160 gostinci 36 35 97 21 20 95 prodaja na drobno___________2______1 50 2 1 50 Skupaj: 370 384 103,8 358 408 114 Samostojni obrtniki po številu zaposlenih delavcev september 1985 Število________________Zaposluje______________________________: __________________1 del. 2 del. 3 del. 4 del. 5 del. 6 del. 7 del. samostojni obrtniki 38 22 21 19 13 8 6 gostinci 9 2 11 Podalki o dosežkih na področju poiarnega varstva 1. Število gasilskih društev 40 2. Število gasilskih domov in orodišč 39 3. Število gasilskih avtomobilov 38 4. Število motornih brizgalen 56 5. Število avtocistern ' 3 6. -Štfivilo ikiivnih članov 2117 7. Število novih gasilskih domov (ViŠnja gora) 1 8. Stevilo popravljenih in adaptiranih domov in orodišč (Kompolje, Malo Mlačevo, Škocjan) 3 9. Nabavljena nova traktorska cisterna (Hrastov dol) 1 10. Usposobljena je bila nova polnilnica gasilskih aparatov pri GD Grosuplje 1 Pri pnpravi tega zapisa so sodelovali: Ahlin Marjan, Bajc Janez, Javornik Franc, JureLič Helena, Komu-nalno podjetje Grosuplje, Koščak Janez, Kotar Mojca, Meden Rado, Oddelek za Ijudsko obrambo, Strokovna služba občinske zdrav. skupnosti Gros., Sušič Bogomir, Vrhovec Milan, Zavod za prostorsko, stanov. in komunalno urejanje Grosuplje.